r
Največ j i ilereiuki dnevnik v Združenih državah
Velja za vae leto - - -	$6 00
Za pol leta.....$3.00
Za New York celo leto -	$7.00
Za inozematvo celo leto	$7.00
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in B the United States.
a Issued every day except Sundays a |	and legal Holidays.
75,000 Readers.
TELEFON: CHELSEA 3878
Entered u Second Cl&aa Matter, September 31, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879
TELEFON: CHELSEA 3878
NO. 170. — ŠTEV. 170.
NEW YORK, MONDAY, JULY 22, 1929. — PONDELJEK, 22. JULIJA 1929.
VOLUME XXXVn. — LETNIK XXXVII.
PRVI SPOPADI MED RUSI IN KITAJCI V MANDŽURIJI
RUSI SO SE POSLUŽEVALI
TOPOV IN STRUPENIH PLINOV KITAJSKE ČETE V DEFENZIVI
Kitajci so aretirali veliko število Rusov v Harbinu. Koncentracija kitajskih čet ob severozapadni meji Mandžurije. — "Vsa Kitajska naj se strne proti ruski nevarnosti". — Stimsonovo opozorilo je bilo brezpotrebno.
NANKING. Kitajska, 21. julija. — Maršal Cang Hsueh Liang je sporočil nacionalistični vladi, da so sovjetske čete napadle Kitajce sinoči ob osmih ob reki Suifenho na vzhodni strani mandžurske meje.
Maršal Cang dostavlja, da so ostali Kitajci v de-ienzivi. Rusi so se posluževali strupenih plinov in velikih topov.
FOKIO, Japonsko, 2 1. julija. — Iz Mančuli na za-padnem koncu kitajske vzhodne železnice v Manžu-riji poročajo, da se je sovjetska kavalerija pojavila v oddaljenosti pol milje od onega kraja.
Japonsko prebivalstvo zapušča Pograničevo in Mančuli. Japonski konzul je rekel, da ne more prevzeti za varnost japonskega prebivalstva nobene odgovornosti. V Mančuli je dospelo tritisoč beloruskih kozakov, ki so vsak hip pripravljeni na boj proti sovjetom.
HARBIN, Mandžurija, 20. julija. — Vsi Rusi v mestu Harbinu, v starosti nad šestnajst let, so bili danes aretirani kot vojni jetniki. Ze tri dni velja v mestu obsedno stanje.
Nadaljuje se s koncentracijo kitajskih čet v bližini Mančuli, ob severo zapadni meji Mandžurije. 1 ukaj prevladuje zelo napeto razpoloženje.
Angleiki konzul v Mukdenu se je danes posvetoval s svojim ameriškem tovarišem glede varstva Angležev in Amerikancev v Iseverni Mandžuriji. Sklenila sta baje naprositi v slučaju vojne Japonsko, naj zavaruje vse inozemce.
PREISKUŠNJA KELL0GG0VE POGODBE
Kelloggov pakt bo podvržen težki preiskušnji. Moskva je izjavila, da imajo sovjeti namen izpolniti vse določbe pakta.
12 LETNA JE
USTRELILA SVOJEGA OČETA
POLICIJI SO UKRADLI TRUK DOBREGA PIVA
ZA BOLJŠE UVOZ PIJAČE DELAVSKE IZ KANADE POGOJE
Oče jo je že večkrat nad- Pivo je bilo Vredno tisoč Stavka pri Murray Body
legoval z nesramnimi ponudbami. — Državni pravnik se je zavzel zanjo
WASHINGTON, D. C.. 20. julija V tukajšnjih ificijelnih krogih pričakujejo, da bo izvedla Kelloggova protivojna pogodba m<*an vpliv tako na Ruse kot na Kitajce, da na miren način rešijo sedanji zapleteni položaj.
Dvanajstletna Katarina Crawford, N. J., je ustrelila svojega 40. letnega očeta Georga Crawforda, konštablerja iz Monmouth okraja.
Oče jo je hotel napasti, nakar ga je ustrelila z njegovim službenim revolverjem.
Oče jo je že dvakrat prej nadle-Izredno dobro je vplivala takoj- goval.
šnja izjava Moskve, da imajo sovjeti namen vpoštevati Kelloggov pak ter preprečiti vojno.
'Predsednik senatnega odbora za zunanje zadeve, senator Borah, je izjavil glede moskovske objave, da je Rusija priznala obveznost Kel-loggove pogodbe. Rusija je bila prva sila, ki jo je podpisala ter ie davno pred ratifikacijo predlagala, naj se pakt praktično uporabi z o-zirom na njene odnošaje s Poljsko.
Kitajski poslanik Wu se je oglasil včeraj zvečer v privatnem stanovanju državnega tajnika Stim-sona ter razpravljal ž njim o zadnjih poročilih glede položaja.
NANKINO, Kitajska. 20 julija. — Državni svet nacionalistične vlade je sklenil včeraj zvečer, da bo prekinil vse odnošaje s sovjetsko Rusijo ter odpoklical vse diploma -Učne zastopnike.
V neki brzojavki je apeliral predsednik nanklnške vlade na vse vojake Kitajske, "naj stoje strnjeni skupaj proti sovjetski nevarnosti".
OznačU je dejanja Rusije kot "zločinska napram Kitajski", čeprav upa ie v«dno, da bo mogoče preprečiti vojno. Slično brzojavko je naslovil Čank Kaj-Sek tudi na vojaške vodi Ulje ob severoaapadnih mejah Kitajske.
MOSKVA, Rusija, 29 ju»ja. — V imenu sovjetske vlade je izjavil danes Jan Rudiutak v nekem časnikarskem intervtewu, da ni bilo treba driavnen|u tajniku Stimsonu opozoriti moskovske vlade na njene dolžnosti kot sopodpisnice Kellogg ovega proti*vojnega dogovora.
—	Dokler ne bo Kitajska zakrivila nobenega vojnega dejanja, bomo lojalno vpoAtevali pogodbo, — je rekel.
—	Kljub taalvalnemu stališču Kitajske in kljub kršenju pogodb, ki so nam dajale enaki del kontrole pri kitajski iztočni železnici in kljub ponovnemu omalovaževanju pravic sovjetskih driavljanov, ne bomo vprisorill nikakih vojaških akcij, če nc bo Kitajska v padla v naše ozemlje ter nas prisilila poseči po defsniivnih odredbah.
Poročila na moskovske liste h vseh delov Sovjetske Unije kažejo, da se vspeovsod delavci pridružuj u-Jo rdeči a armadi, da branijo so-vjestko državo proU Kitajski. V številnih mestih delajo delavci po en odstotek svojega zaslužka za grajenje nadaijnih aeroplanov avtomobilov strojnic in druge vojaške opreme.
"Izvestja" izjavljajo v uvodnem članku, da si sovjetska republika ne želi nikake vojne. Kakochitro pa bi en sam kitajski vojak prekoračil sovjetsko mejo, bodo sovjeti zmožni vreči nazaj vsiljivce ter jim dati zasluženo lekcijo.
Sankaj, Kitajska, 20. julija. — Tukajšnje francoske konzularne oglasti so izjavile, da imajo ofici-jelno poročilo francoskega konzula v Harbinu, soglasno s katerim so Rusi prekoračili iztočni konec kitajske železnice.
P0INCARE JE ZMAGAL V ZBORNICI
Vsa družina je morala mnogo trpeti vsled obnašanja starega Crawforda Njegova žena je izjavila da je morala poslati svojo drugo hčer osemnajstletno Ano iz hiše, ker ni bila varna pred njun
Državni pravdnik je izjavil, da ne bo dvignil obtožbe proti dvanajstletni morilki.
Deklica je izjavila, da je ležala v postelji ter da je odšla njena mati delat, ko jo je oče poklical. k Ukazal ji je, naj zaklene vrata spalne sobe. Ko se ni takoj pokorila povelju, ji je prisolil močno zaušnico.
Washingtonska vlada ne
brani uvoza iz sosednje
-	.	( _ države. — Predpisi se
... JA . Corporation. — Finish- ne tičejo malih lady in
jc zavrsila medtem, kc erji zahtevajo dolar na pamikov so policisti odgovarjali uro. — Kompanija pravi, do ne bo ugodila nji ho vim zahtevam.
dolarjev. — Tatvina se
na telefonske klice.
Iz Valley Stream okraja, kjervo-juje policija veliko vojno proti butlegnrjem. poročajo o začasni zmagi nepestavnega elementa.
V petek ponoči so tatovi ukrad- j li iz policijskega glavnega stana j cel truck dobrega piva kojega ; vrednost cenijo na približno tisoč 1 dolarjev. Tatvina je še bolj drzna in skrivnostna, ker so našli ključe trucka na mizi policijskega kapitana.
Inšpketor Frank MacCahill je rekel včeraj v Mineoll da se je tatvina zavrsila medtem, ko so policisti odgovarjala na telefonske klice.
Pivu niso posvečali posebne pozornosti dokler niso opazili tatvine. Malo pred polnočjo so našli truck na Flecher Ave.? dočim o pivu ni billo nobenega sledu.
Okrajni pravdnik Edwards je rekel:
— Uvedel bom nr. ta nt no preiskavo, kakoršne še ni doživel Nassau
okraj. Ko bom zbral vse možne do-Katarina je nato zagledala na j kaze, bom predložil zadevo velepo-mizi službeni revolver, ga zgrabila ; roti. Zdi se mi, da bo mogoče na na ter oddala strel na očeta. Zadela
DETROIT, Mich, 20. julija. — Pri Murray Body Corporation je zastavkalo sedem sto delavcev, ko je obratno vodstvo naznanilo, da jim bo skrčilo plače.
Vrste stavkarjev so se ie bolj pomnožile, ko je nastopilo vodstvo tovarne v družbi oblasti skrajno brutalno proti štrajkarjem.
Finisherji, ki so prvi zastavkali, zahtevajo po en dolar na uro ter strogo vpoštevanje osemurnega do-lovnika.
Vodstvo tovarne izjavlja, da ne bo kompanija pod nobenim pogojem ugodila zahtevam delavcev.
Ravnatelj Dowell se je postavljal, da lahko zbobna skupaj zadostno število stavkokazov, da izvrši naročila za Fordove karoserije.
V napravi je delalo v normalnih časih 14,000 delavcev.
Med policijo in stavkarji so se zavrsili včeraj pri krvavi spopadi. 15 štrajkarjev je bilo ranjenih.
ga je naravnost v mestu mrtev.
srce. Bil je na
Mlada morilka je šla nato k sosedi ter ji povedala vser kar se je zgodilo.
No policiji znala
je istotako vse pri-
način napraviti konec takemu divjanju.
Inšpektor MacCahill je tudi u-vedel preiskavo v svojem departments da ugotovi, kdo je odgovoren za tatvino.
Truk je policija zaplenila pred neko beznico na Hempstead Ave.
Z VELIKO NAGLICO
Vlada je dobila zaupni- BREMEN VOZI
co. — Velik uspeh v boju za ratifikacijo zadol-žnih dogovorov z Združenimi državami in Anglijo.
Novi nemški parnik j e prevozil v štiriindvajsetih urah 687 navtičnih milj. — Rekord Maure-tanije bo poražen.
OBTOŽENI ŠTRAJKARJI
V GAST0NIJI
TRIJE LETALCI ZGORELI
TOLEDO. Ohio, 20. julija. — Tri osebe so našle danes smrt v plamenih, kc je padel na tla aeroplan ter se unel. Nezgoda se je pripetila na farmi Willisana Silkera, nekako pet milj južno od Perrsysbar-ga. Ohio. Vse kaže, da je bil to poštni aeroplan.
IMENOVANJE ZNANEGA PROFESORJA
"CARNOVNBKI" UMOR V MICHjGANU
KALAMAZO, Mich., 20. julija. — 53-letni Eugen Burges in njegova žena sta priznala, da sta umorila staro vdovo Lore to Fairchild, ki je stanovala v Domu za ostarele. Zakonca sta baje izršila umor, da zavarujeta svojo sedemnajstletno hčerko Evgenijo pred hudobno čarovnico. ,
ZAGONETNA BOLEZEN
CURIH, Švica, 20. julija. — Danes je umrla tukaj 61-letna Elza Utzinger, ki se je nahajala 41 let neprestno v bolnišnici. Bolehala je za neko kožno boleznijo, katere pa zdravniki niso mogli diagnozirati. Razni slavni zdravniki so jo preiskali, a nihče ni mogel dognati bistva njene bolezni.
Zadnja leta je postajala višnjeva po vsem telesu, vsled česar so ji rekli "višnjeva Elsa". Tudi ko so truplo raztelesili niso mogli ničesar dognati.
PARIZ, Francija, 20. julija. — Poincarejeva vlada je dosegla danes velik uspeh v svojem boju za ratifikacijo zadolžnega dogovora z Združenimi državami in Anglijo.
Ker je bil ministrski predsednik PQinc&re odsoten, je zahteval zunanji minister Briand, naj sprejme poslanska zbornica predlog poslanca Deligne-a. Deligne je predlagal, naj ima o vseh pridržkih izključno le vlada pravico odlofce-vati, ne pa poslanska zboornica.
Brlnad je nato zahteval, naj izreče zbornica vladi zaupnico. Predlog je bil sprejet s 301 glasom, dočim je bilo proti njemu oddanih 275 glasov. To pomenja, da ne bodo sprejeti v ratifikacij ski protokol nikaki pridržki, ker je vlada proti njim.
Politični opazovalci so mnenja, da bo zbornica v prihodnjih štiriindvajsetih urah odobrila dogovor z Združenimi državami in Anglijo.
KAZNI ZA KRŠILCE PRO-HIBICUE
S AN FRANCISCO, Cal.. 29. julija. * V tukajšnjem zveznem sodiščp je bilo danes obsojenih sedem ljudi, češ, da so se zarotili proti pro-hibioijski pogodbi. Štirje na dal j ni pa so bili oproščeni.
Domnevani voditelj zarotnikov John Philipelli policist Clyde in gostilničar Sedwick so bili obsojeni vsak na dve leti ječe.
, Pivovarn ar Classen je bil obsojen na eno leto ječe in na tri tisoč dolarjev globe.
Tekstilni stavkarji in u-nijski voditelji bodo procesirani 29. julija ter u-pajo, da bodo oproščeni.
! TORONTO, Ontario, 20 julija. -; Kanadske oblasi so namignile vladi Združenih drŽav, da so pripravljene sodelovati po svojih močeh pri izveden ju prohibicijskih postav če bo zvezna vlada v Washington u posvetila tej zadevi vso jx>zornost.
1 Kanadska vlada je pripravljena odreči deklaracijske listine vsem j ladjam, ki spravljajo alkoholične pijače v Združene države. Vse to pa bi imelo pomen le v slučaju, če j bi tudi Združene države nastopile z isto strogostjo.
V	Kanadi morajo biti registrirane vse ladje brez ozira na velikost, pri dohodu iz tujih pristanišč. Kdor prekrši to odredbo, Je strogo kaznovan.
V	Združenih državah pa veljajo postave glede registriranja in li-cenciranja za vse ladje in parnike, ki nimajo več kot pet ton prostornine. Vtihotapi j an je žganja iz Kanade se pa vrši večinoma z ladjami, Jci imajo manjšo tonažo ter vsl^dtega niso pod nikako kontrolo.
Kanadska vlada bo storila svojo dolžnost, kakorhitro bo tudi ameriška vlada storila svojo.
BERGERJEVO ZDRAVSTVE-NO STANJE
MILWAUKEE, Wis., 21. julija. — Victor L. Bergerja so prevedli iz Emergency bolnice v neko privatno bolnico. Njegovo zdravstveno stanje je še vedno zelo kritično. f
SMRT ZNANEGA VZGOJITELJA
BERLIN, Nemčija, 20. julija. -
Minister za zunanje zadeve v pro-	CAPETOWN. Južna Afrika. 20.
sti irski državi je imenoval za po-	julija. — Danes je umrl v starosti
slanika v Berlinu znanega proie-	60 let dr. W. Vilioen, eden najbolj
sorja prava Binchysja, ki je bil član	znanih vzgojiteljev angleškega im-
irske delegacije v ženevi leta 1926.	perija.
NA KROVU "BREMENA", 21. ju- | Petnajst tekstilnih stavkarjev iz lija. _ Novi ogromni parnik Seve- j Gastonije, N. C., ki bodo pršili pred
ronemškega Lloyda, ' Bremen" ki se nahaja sedaj na svojem prvem potovanju v New York, bo najbrž uveljavil nov rekord elede hitre vožnje.
Prvi dan je prevozil 687 navtičnih milj. Največji uspeh angleške-ka parnika "Mauretanije", ki ima dosedanji rekord, je bil 678 navtičnih milj.
"Bremen" je zapustil Cherbourg dne 18. julia. Rekordna vožnja "Mauretanije' v zapadno smer znaša pet dni, tri ure in sedemnajst minut.
Če se ne bo pojavila megla ali kake druge vremenske nezgode bo parnik "Bremen" z lahkoto porazil rekord "Mauretanije".
Kapian "Bremena" Ziegenbein je poslal newyorskemu uradu Severo-nemškega Lloyda radijsko brzojavko, da dospel parnik najbrž v pon-deljek ob štirih popoldne do Am brose svetilnika. Krog pete ure po poldne bo pri karantinski postaji in malo pred sedmo uro ob pomolu v New Yorku.
sodišče dne 29. julija obtoženi u-mora policijskega načelnika Ader-holta. upajo, da bodo oproščeni.
Aderholt je bil usmrčen, ko je vodil napad na stavkarsko taborišče. Med aretiranimi se nahaja tudi Fred Beal, unijski organizator. Njegov oče W. S. Beal Je rekel, da bodo obtoženi najbrž oproščeni. Bealov oče je star 69 let ter prebiva v Lawrence Mass Včeraj so ga zaslišali v uradu International Labor Defense ter se je optimistično izrazil glede procesa.
ROJAKI, NAROČAJTE SE S A "OLA8 NARODA", NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI.
Beal je rekel, da se je ravnokar vrnil iz Gastonije, kjer je obiskal svojega sina, ki je zelo dobre volje. Vsi obtoženi so trdno prepričani. da bodo zmagali v procesu. Od vseh strani so dobili brzojavke, v katerih so jim ponujali pomoč.
Mr. Beal je strogo obsodil živ-ljenske razmere v mestih North Ca-_ j roline. Rekel je. da žive pletilci v malih barakah, ki imajo le po tri sobe. Za najemnino morajo plačevati po štiri dolarje na teden.
Pripovedoval je tudi o svojem sinu. ki je star 33 let ter je bil voditelj stavk v New Bedford, Passaicu in drugih krajih in je sedaj organizator National Textile Workers Unije. Sina je branil pred vsemi ob-dolžbami ter izjavil, da je zelo dobrodušen človek.
DFNARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po aledečem ceniku;
v Italijo
Din. 600 ........ t i.30 Lu lOC	f 1.71
....... $11.30
v Jugoslavijo		■	
600	$ i.so	Lu	10G
1,000 .....	$ 18.40	M	200
2,600	$ 45.75	C*	300
6,000	$ 90.50	"	500
10,000 ........	$180.00	H	1000
937.40 $54.26
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo ear jamo, da smo vsled sporazuma g naiim svasfm • starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka ieplaOla od 3% na
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30.— 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4j za $300 — $6.
Za neplačilo večjih znea&ov kot goraj oavedsoo, oodm t duurcju ir&h ali dolarjih dovoljujemo le boljie pogoj«. Pri rtlikih «ak> čilih priporočamo, da se poprej s nam sporanunato gitde način*
ZPLAČILA PO POtTI tO REDNO IZVRŠENA V DVEH DO VREH TEDNI*
NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER **
PRISTOJBINO 75c.
SAKSER STATE BANK
82 COBTLANPT STREET, TsUphon*
Barelof
NEW TOBJL K, 0390
MUHKUUMMi
-GLAS NAHOD A"
NEW YORK, MONDAY. JULY 22, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A.
mmmmmem

ff
Glas Naroda
mmma
aaflBSill
Owned and Published by SLOTENJC PUBLISHING COMPANY
(A Corporation)
Frank Sakser. President	Louis Benedik, Treasurer
Place of business of the corporation and addresses of above officers: 216 W. 18th Street, Borough of Manhstan, New York City, N. Y.|
GLAS NARODA" (Voice of the People)
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za celo leto velja list 2a Ameriko1 Za New York 2a celo leto .......-57.00
in Kanado ................................$5.00 Za pol leta ................................$3.50
Za pol leta ....................................$3.00
Za četrt leta ................................$1.50
Za inozemstvo za celo leto........$7.00
Za pol leta ...................................$3.50
Subscription Yearly $6.00.
Advertisement on Agreement.
'Glas Naroda" i2haja vsaki dan izvzemši nedelj in praailkov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo
naslovnika.
"GLAS NARODA", 218 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878
• ^aCTrcacscciat
RUSIJA IN KITAJSKA
Zanimivosti iz Jugoslavije.
Par v »tov se je porreinilo v zemljo.
V davčni občini Ciringa pri Svetini so na posestvu veleposestnice Marije Breznik spravljali seno. Na-eikrat sta se dva, v visoko naložen voz vprežena vola vdrla v 2emljo Prisotni delavci so s pomočjo sosedov začeli takoj z reševalno akcijo ki je bila jaito otežkočena, ker se je zemlja edno bolj udirala. Preplašeni delavci pa so kljub temu vztrajali in se jim je po približne štiriumem trudu posrečilo rešiti enega vola iz približno tri metre globoke udrtine pod katero je žuborel bister studenec.
Med truda poln i m delom se je drugi vol zadušil in so mu morali spustiti kri ter meso razprodati po 10 dinarjev kg. Kljub temu trpi posestnica do 3000 dinarjev škode. Nesreča, ki je naravno vse udeležence močno osupnila, je nastala na ta način, da je komaj 1 m debela plast zemlje nad neznanim podzemeljskim studencem udrla pod težo dobro rej enih volov in težko na-tovorjenim vozom.
Padel iz vlaka.
Ruska sovjetska vlada je prekinila diplomatske sti ke z liaeijonalistično vlado na Kitajskem.
Do tega je prišlo vsled konfiskacije vzhodne kitajske železnice, nad katero so izvajali tako Kusi kot Kitajci kontrolo.
Vojna med Kitajsko in Rusijo hi bila nekaj groznega.
Obe državi sta se v zadnjih desetih letih politično pre-osnovali ter posvetili veliko pozornost dobremu orožju in dobri armadi.
Toda diplomati bodo najbrž dobili kako pot, da bodo
uravnali zadevo.
Pregovor pravi, da se nobene jedi tako gorke ne je kot je skuhana. Pomen tega pregovora bo najbrž tudi v tem slučaju obveljal.
Kitajska je članica Lige narodov.
Nadalje sta obe. Kitajska in Sovjetska Unija, podpisali Kelloggovo pogodbo, koje cilj je, vsak spor med narodi mirnim potom naravnati.
Liga narodov se bo najbrž zganila ter predlagala mirno uravnavo. In če bosta obe stranki zadovoljni, se bodo obrnili na stalno mednarodno razsodišče v Haagu.
Sovjetska Unija je poslala Kitajski ultimatum ter ji dala tri dni odloga, da odgovori nanj .
Kitajska je po treh dneh res odgovorila ter poudarila v svojem odgovoru, da je sedanjo krizo povzročilo v prvi vrsti delovanje ruskih komunistov na kitajskih tleh.
Sovjetska vlada je podpisala leta 1924 pogodbo, v kateri je obljubila, da ne ho netila na Kitajskem nobene •4rdeče'* propagande.
Določbe te pogodbe je že neštetokrat kršila.
Ker je komisar za zunanje zadeve Cieerin že precej nja samim sebi prepuščenih siro
,	,	, . .	i makov. Ponesrečena deklica ie bi-
< asa nevarno bolan, ga nadomestuje 111 vrsi njegove posle la edinka stare siromašne matere Karahan, sovjetski podkomisar za zunanje zadeve. Kara-
ki je s težko muko preživljala se-
ban odločno izjavlja, da sovjetska v kida ni odgovorna za be in svojo hčerko. Dekletce je že , ,	.	lil	• X	v rani svoji dobi pomagalo materi
uelovanie ruskih komunistov.	pri raznih ^^ in tak0 je twU
Tega izgovora se Moskva kaj rada poslužuje.	j sedaj nabirala '^"etjedabi
" "	J prislužila nekaj novcicev. Pri tem
Tudi v tem shičaju rcjavlja, da je Tretja (moskovska) delu se je pnosrečila in je kmalu v , .	...... , \ .	I bolnišnici podlegla težkim poskod-
Internacijouala neodvisna organizacija, ki deluje na svo- bam
jo pest.
Nihče ne more tajiti, da že dalj časa delujejo na Kitajskem ruski tajni agent je, pa naj bodo zastopniki sovje-tov ali pa odposlanci Tretje Internacijonale.
Ta propaganda je povzročila svoječasno v Hanker vu resno vstajo, katero je bilo mogoče le ž orožjem za~
treti.
Ob oni priliki so morali sovjetski "svetovalci" nemudoma pobegniti preko meje.
Nič laž jega ni bilo kot nevednim in sestradanim ki" tajskim masam pridigova-ti komunistične nauke.
O komunizmu niso imeli ni kakega pojma, nadvse jim je pa prijal nauk, da je treba bogatinom odvzeti bogastvo ter ira razdeliti med reveža.
Lesnemu delavcu Gašparoviču v Rakovici se je zgodila huda nesreča. Na svoje delo se je vozil z vlakom in ker se mu za kratko vožnja ni izplačala iskati prostora, je sedel kar na stopnjice, vagona. Ko pa je vlak zapuščal postajo Du-£0 Selo, je nesrečni delavec med tresenjem zgubil ravnatežje ter padel z giavo naprej na progo. Postajno osobje je opazilo nesrečo ter hitelo na pomoč.
S težkimi zunanjimi poškodbami so Gašparoviča odpeljali v zagrebško bolnišnico.
Poneverbe pri finančni upravi v Beli Crkvi.
Ker so pred tedni ugotovili pri-manjkljajo okrog 800,000 dinarjev, sta bila aretirana blagivinik dr. Bela BajerLe in knjigovodja Josip Šva-cov od finančne uprave. Proti zaporu sta se oba pritožila in je sedaj navosadsko sodišče tej pritožbi ugodilo. Izpuščena sta iz zapora, stavljena pa pod policijsko nadzorstvo, dočim se preiskava nadaljuj?.
Požar v Vukovaru.
Pretekle dni je v Vukovaru izbruhnil požar v hiši odvetnika dr. Kreškoviča. Gasilci hiše niso mogli rešiti z veliko težavo so sosednja poslopja obvarovali nesreč.
Ogenj je bil najbrž podtaknjen in prizadel je okrog 200,000 dinarjev škode
Žalostna smrt revnega otroka.
V Bihaču je postala 12-letna Azi-za smrtna žrtev tragičnega življe-
Oškodovan! vinogradniki v okolici Virovitice
Po dolgi dobi neviht in sooare se pojavlja v vinogradih v veliki meri peronospora in oidium. Ta trtna bolezen se naglo širi in so oškodovani vinogradniki že prosili pri oblasti za pomoč.
Tragikomična zaroka.
V neki vasi blizu Splita je bila te dni zaroka, ki sliči neverjetnim burleskam ameriških filmov. Mladi Stipa se je zaročil z neko mladenko iz Divulj in ker je bila staršem po volji njegova izbira, so doma vse priredili, da bi čim veselej -še praznovali zaroko. Bilo je pri pravljeiiO za slovesen obed, ko je zaročenec v svoji nervoznosti pre-vrgel na stranski mizi črnilo Ma- i de je obrisal z žepnim robcem, katerega je vtaknil v žep i potem nanj pozabil Po gostiji se je razvile hrupno veselje. Zaročenec si je z robcem brisal potno čelo ter se tako počasi spreminjal v veliko vese-lost gostov v črnca. Ker so se mu vsi smejali a ni vedel zakaj, je njegova razburjenost rastla cd trenutka do trenutka. Ko so ga končne privlekli pred zrcalo, pa se je tako vjezil, da je odrinil goste od sebe, pri tem prevrgel mizi z jedjo in pijačo iz svečane sebe po stopnicah j nsvzgor. Gostje so mislili, da ho- j oe prekiniti zaroko in stekli so za njim. V divjem teku so vse porušili, kar so naleteli na stopnicah in po hodnikih. Mladenič se je končno rešil na ta način, da je razbil neko okno in" skoči1 na dvorišče. ,
Mažarske straže mečejo ljudi preko meje
in to že dalj časa brez vsake izbire. Potepuh, ki pride do zadnje madžarske postaje, je v prihodnjih urah že na jug. strani ne glede na njegovo državljanstvo. Tako so madžarski stražarji tudi pred kratkim pognali tri eskortirance proti jug. strani, ne da bi poprej obvestili obrne j ene postojanke. Ko sc jug. straže opazile tri bližajoče se pc£tave, so klicale: Stoj! Dva sta se take j izgubila v teijai. tretji pa je obstal pri nekem drevesu in ker je jug. stražnik mislil, da ga hoče napasti, je streljal. To se je zgodi-lio pri Kelebiji blizu Subotice. Neznanec je bil smrtno zadet in so' sedaj tudi dognali njegovo inden-titeto. Nesrečnež je neki Jene Bany ki je bil že večkrat kaznovan in zasledovan od jug. in madžarskih oblasti, a je romunski državljan. Najbrž so ga Madžari zalotili pri kakem zloc'inu in potem so ga po svoji stari praksi pognali proti naj-bližnji jug. meji.
Proti tej madžarski praksi se bodo jugoslovanske oblasti ponovno pritožile.
ROMAN
MLADA LJUBEZEN
i?
ki izhaja v našem listu, vzbuja splošno zanimanje.
Se vedno
SE VAM NUDI PRILIKA
da ga preči tate od začetka do konca.
Onemu, ki naroči "Glas Naroda" do —
30. julija
pošljemo vse številke, izza onega dne, ko je začel roman izhajati.
BRUSELJ SEDEŽ KONFERENCE
l
LONDON, Anglija, 20. julija. — Bruselj bo najbrž določen za mesto. v katerem se bo vršila mednarodna konferenca za uveljavljenje \cungovega načrta. Najprej so hoteli sklicati konferenco v Londonu, a temu je nasprotovala francoska vlada.
"zscrz^jT.
Peter Zgaga
iDNBn
j
KAJ VSE ULJE JEDO.
Stari izrek *de gustibus i.u,» est disputandum" ne velja gotovo ni-I	—	-	kjer v taki meri. kakor baš pri iz-
biri jedi. Človek ne bi verjel, kaj vsega ne prenese njegov želodec pri različnih narodih in klimatih,
Eskimi in Kamčadalci potretvije-jo zaradi mrzlega podnebja velike maščob, ki vsebujejo mnogo ogljika kar pospešuje telesno toploto. Z največjim veseljem pijejo kitovo ole. jedo njegovo meso in lojene sveče so jim prava slaščica. Arabci in Egipčani jedo radi kobilice Neki rodovi v Južni Ameriki ljubijc črve. kar je znano tudi o starih Fri-gijcih v Mali Aziji. Stari Grki so si radi privoščili levje tace in velblo-dove noge.
O rimskih vživačih pa pišejo, da so videli radi pred seboj polne skle-Kakor poročajo z Dunaja, se je de slavčevih — jezikov. V Afriki posrečilo znanemu živiloslovcu zauživajo nekateri rodovi črncev prof. dr. Grafeju velevažno od*rit-j kačje meso, marsikateri slepič pa je, da bi se dale razne zdravilne je našel svojo pot v želodec črno-snovi, ki so jih doslej pridobivali iasega Xalabreza. samo iz živalskih teles, izolirati tu-, Zelo malo i-bironi — vsaj za na-di iz rastlin. Med te snovi spada še poJme _ so tudi Kaimiki v
INSULIN IZ STROCNIC
tudi insulin. Do danes so ga prido-
j Vzhodni Aziji. Jedo namreč miši.
bivali samo iz trebušnih slinavk in kače ujede lisice volkove, živaii, je bil seveda primerno drag, odslej-^ so nam odvratne že 2avoljo
nam hnrin knt sirnvinn nn rnznnla-•	, , „ .
I svojega duha. Lpira pa se mu meso
psov, mačk in kun. Jakut z veseljem zauživa meso — mrhovino je-
Nankinška vlada je proti terriu odloriio nastopila ter žarela, sekati glave, po kateri so rojile take ideje.
(H>e stranki sta Kafeh koncentrirati rete na mandžur-skerkitajski meji.
Zadeva je vsekakor resna, ni pa treba, da bi prišlo do prelivanja krvi.
Vsekakor bo pa podvržen Kelloggov pakt resni pre-ifkllžftji* mv x \
Rešen smrti, zopet skače v vodo
V okolici Osijeka se je na prostem kopal kotlar Radakovič in so ga valovi naenkrat zgrabili in odnesli. Neki vojaki, ki so bili slučajno v bližini, so ga rešili. Rešitelji so imeli z njim dosti truda. Ko je mož na bregu prišel k sebi, je pa hotel prisotnim pokazati svoje junaštvo in skočil je še enkrat v vodo. iz katere se je sicer sam izko-bacal, moral pa bo odgovarjati pred sodiščem zaradi svojega izzivanja požrtvovalnih rešiteljev.
Rudniška nesreča.
V bosanskem rudniku v Maslo-varu je rudar Ibrahim zašel po ne-zasutem rovu v revir strupenih plinov Ko so ga pogrešali, so se to-vafiši takej spomnili za nezasut rot, -vzeli so maske in šli so za ponesrečenim tovarišem. Bilo pa je prepozno. Nesrečni rudar je bil že mrtev, ko so prišli do njega.
Rudnik Maslovar je privatna last ter obrtfcuje od vojne dobe z dnevno produkcijo 15 vagonov premoga. Varnostne naprave v njem so m an j ki ji ve, kar dokazuje tudi ta smrtna nesreča.
nam bodo kot sirovina na razpola go tudi rastline, kar bi količino končnega produkta lahko neverjetno pomnožilo in tudi njegovo ceno znižalo.
Znano pa je, kakšno ulogo igra
insulin v moderni medicini za
zdravljenje sladkorne bolezni. Za
, , ., , ... .. večje slaščice od kozjega želodca mnoge bolnike te vrste je insulin J	_
edina možnost, ki jim ohranja živ-
ujenje. Kolikor je razvidno iz po-
aočega jastreba, ne upal bi £e pa dotakniti žabe.
V Tonkinu jedo leve in tigre in prebivalci Boši-otokov ne poznajo
z njegovo polno vsebino. Črnci zauživajo meso slonov, no-
ročil dunajskih listov, bodo za pri-Nev- krokodilov in morskih konjev, dobivanje rastlinskega insulina t Bušmani in Hotentoti v Južni Afri-prihajale v poštev v prvi vrsti stroč j ^ Pa iedo mravlje in lesne črve. Ob nice, ki ga vsebujejo največ. Gre,Ar"™ku v Južni Ameriki jedo ne-samo za to, da se najde metoda' kateri Indijanci jedo želvino mast. pridobivanja, ki ne bo draga. Dr., Tako se menjavajo v različnih Grafe je storil že marsikakšno veli- delih sveta okusi narodov in ljud-ko odkritje na polju zmiselne pre-! stev, pa tudi njihove muhe. Zakaj
hrane, njegova specijaliteta so vitamini, a zadnje njegovo odkritje spada nedvomno med najvažnejše.
Zagonetna smrt na cesti.
I
Blizu vasi Žednik v subotiškem okraju so našli ob cesti mrivega veleposestnika Petra Budinčiča. Ne-
nekaj muhastega je, če jedo pri nas polže, v Franiji pa si napravijo — iz majskih hroščev z oljem, kisom in čebulo, salato, ki je baje prav "okusna" .
TAT — HOTELIR.
STRAHOVITA EKSPLOZIJA
Te dni je nastala v tovarni kav-čuga v Bratislavi strahovita eksplozija, ki je zahtevala 11 človeških žrtev. Eksplodiral je kotel napolnjen z gumijem in benzolom. Posledice eksplozije so bile strašne. Po prvih vesteh je obležalo 7 delavk takoj mrtvih 14 pa težko ranjenih.
V oddelku, kjer je nastala eksplozija, je delalo pod nadzorstvom mojstra 21 delavk. Od ventila, skozi katerega uhajala para, je šinila v kotel iskra in tako je nastala eksplozija. Na kraj nesreče je takoj prispela rešilna • postaja s policijo in gasilci. Težko ranjene delavke so prepeljali v bolnico kjer so jim nudili prvo pomot. Štiri delavke so kmalu podlegle strašnim opeklinam. Med njimi sta dve deklici v starosti 15 let. Trupla ponesrečenih delavk so bila popolnoma ožgana. Ko je eksplodiral kotel, je brizgnil benzil na vse strani in nesrečne delavke so se v hipu izpremenile v žive baklje.
Škoda se ceni v tovarni sami na en milijon čehoslovaških kron, je pa še večja, kajti požar je zajel deloma tudi sosedno tovarno parke-tov kjer je povzročil za pol milijona škode. Kastastrofa bi bila še večja, če bi bila tovarna v polnem obratu. Običajno je bilo zaposlenih v tovarni nad 70 delavk. Strahovita nesreča je vzbudila v Bratislavi splošno sočutje z nesrečnimi delavkami.
ADVERTISE in "GLAS'NARODA"
V Le Havreu so aretirali nevar-nekega Bourbeja, baš ko je izsto-znan zločinci so mu prizadeli več j nesa merdnarodnega dolgoprstneža, smrtnih ran z nožem. Ta umor jc i Pu s prekomornika "Paris", s kate-za preiskovalno oblast velika u- rira se Je bil pripeljal iz Amerike, ganka. Pripoveduje se sicer, da so Po Poti J'e skušal zločinec pobeg-videli prejšnji večer nesrečnega | niti- Skočil je z avtomobila, v kate-vclepcsestnika v družbi 4 tujcev, a rem so peljali v zapore, pa so se teh ljudi po vseh popisih ne da i ga zopet ujeli. Bourbe je imel na-izsledili.	' vado, da je nastopal k svojim boga-
■ tim žrtvam v službo kot komornik Ko jih je obral, a izmikal jc iajraj-ši dragulje, je izgnil. Kako je o-• kradel med drugimi igralko Janeo Si je skušala v Osijeku vzeti življe- : Mamaccvo za dragocenosti v skup-
Ker ni hotela pričati proti svojemu prepričanju
nje 25-letna Juliška Salaj, Izpila je večjo količino solne kisline. Njen mož Andriia je v sodnijskih zaporih, ko ga je zadnjič obiskala, ji je dajal navodila, kako naj govori pri razpravi, žena mu ni hotela obljubiti zahtevanega pričevanja in je rajši iskala smrt. Sedaj se v osi-ješki bolnici bori s smrtjo.
ni vrednosti 600 tisoč frankov. Vsega skupaj si je v treh letih nagrabil vrednosti za pet do šest milijonov. Imel je pomagača, s katerim si je kupil hotel. Ta hotel s poma-gačem vred so oblasti sedaj zaplenile.
Bourbe je izvrševal svoj tatinski posel po vseh deželah sveta.
DRUŠTVA
KI NAMERAVATE PRIREDITI
PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE
"GLAS NARODA" ne čita samo vaše članstvo, pač pa vsi Slovenci v vasi okolici.
CENE ZA OGLASE SO ZMERNE
Ako človek vidi. kako veliko senco mečejo nekateri pritlikovci. šele opazi, kako nizko je že zašlo
solnce današnjega časa *
Mož lahko popolnoma obvlada svojo ženo.
Toda njene ljubosumnosti ne bo obvladal nikdar.
Japonska pravi, da bo v slučaju vojne med Rusijo m Kitajsko nevtralna. Kako nevtralna? Tako kot so bile tekom svetovne vojne Švica. Holandska. Švedska in Norveška?
AM tako kot so bile Združene države0
*
Ena največjih slabosti je v tem da neprestano sprejemamo nove
postave, ne aa bi priklicali starih. *
Prihodnje leto se bo vršilo ljudsko štetje.
Pri tej priliki se bo marsikatera
ženska za par let pomladila. *
Kongresnik Fess je zato, da bo vlada prepovedala izdelovanje in prodajo cigaret.
Njegova zahteva je smešna, toda mož je pošten. Fess namreč n^ kadi cigaret.
V	tem se popolnoma razlikuje od svojih tovarišev, ki vsiljujejo narodu postave, ki niso nikomur povolji.
Koncem tega meseca bo prestopil papež prag Vatikana.
To bo pomembno za Italijo in za ves katoliški svet.
—	Dcsegei sem svoj ciij — s: bo mislil papež.
—	Dosegel sem svej cilj — si bo mislil Mussolini.
Poročila iz Jugoslavije so jako skromna.
Človek se mora navsezadnje čudili, kako napobiijo časooise, ker je v Jugoslaviji politika prepovedana.
H-
Poincare je šestintrideset ur neprestano govoril in zmagal v poslanski zbornici.
Menda ga ni bitja na svetu, ki bi se ne udalo. če mu človek šestintrideset ur neprenehoma piha na srce.
¥
Downtown je prazen in zapuščen.
I Dosti se jih je izselilo, dosti jih je odšlo na počitnice.
Če greš po Prvi Ave. od štirinajste do Prve ceste, je dvomljivo, če boš srečal rojaka. : In če ga srečaš, oba ne vesta, ne kam ne kod. ' Ej, kje so časi, ko nisi smel v Downtownu izpregovoriti besede, da bi te ljubeznjiva rojakinja za jezik nc zagrabila?
Kje so časi ko so se postavili i fantje in možje na kornar na Osmi, i kakor doma v nedeljo pred cer-! kvijo.
Po trideset, po štirideset jih je bilo kadarkoli si prišel na Osmo.
Le če so mene v daijavi zagledali so se razpršili. Pa smo bili navzlic temu prijatelji.
Preselili so se v Ridgewood. Ridgewooda ne ljubim. Dolge u-lice in hiše so kakor rmeni sol-datki, druga poleg druge, druga drugi podobne.
Zato pe tudi dogajajo slučaji, da marsikoga ni domov, ki se vrača s piknika ali veselice.
V	Downtiwnu so pa duhovi tako izraziti, da duh človeka privede domov.
Diši po ribah, kumarah, zelju in siru najrazličnejših vrst. Tako da res ne moreš zgrešiti.
No, pa tudi v Ridgewoodu ne bodo dolgo. Nekateri že zdaj preklinjajo svojega dobrotnika, ki jih je povelioal v landlordski stan.
Na Prvo Ave. se selijo milijonarji. Kupili so jo že do devetlnpetde-sete ceste.
i»o par letih bodo milijonarske rezidence, kjer so bili Slovenci nekoč.
Toda Downtown ima še vedno privlačno silo. Če le količkaj prilika nanese, se rojak malo ustavi na Deveti, na Sedmi, Šesti, Peti in Drugi cesti. Pravi, da je prlSel obujat spomine. Spominni sc omamni. Ko se vrne domov, se niti ne briga, ko mu začne žena obujati spomine.
Sladko zaspi in zasanja o lepem Downtownu.
"GLAS
NARODA'
NEW YORK, MONDAY. JULY 22, 1929
The LARGEST SLOVENE DAILY la U. S. A.
Kriškin se je strupeno zarežal. pustil ta nesrečnež čakati tu, — te
—	Meni to ne gre v glavo. Kaj zagodraj&j Kriškin. — Kaj ni mo-
pa vidva? Ali se ga oba bojita? j gel takoj priznati, da nima čiste
—	No, če vam ne gre v glavo, pa vesti? Se pač takoj vidi, da ni po-stopite pred hišo, — ga je zavrnil štenjak.
visoki gospod.	j Debeli gospod je slišal na hocl-
—	Pustite ga, kar gre naj! — niku to opazko.
mu je zašepetal debeli gospod. —' — Vi ste mi res pravi poštenjak, Morda se obesi nanj, vrag ga vze- ko mirno gledate, kako policijski
MVHAIL KOZIKFV:
DOBRMAN
mi!
I Kriškin je stopil znova k vežnim vratom, odprl jih je previdno in ; pogledal pred hišo. Dobrman se je
pes zasleduje nedolžnega človeka. — In s pogledom na smrt obsojenega zločinca je še enkrat premeril svoje tovariše, potem je pa kre-
Ipre
treba povedati, da ta dal po strani svojega spremljeval- znova povohal po zraku in se po-
vzravnal, povohal je pa zraku in nil pogumno po hodniku. Zdelo se čakaL Krškin je naglo zaloputnil je, da je dobrman komaj čakal na
dobrman ni bil nič Kaj posebno lep. ca. Ta se je razburil. Očividno /e dolgo ni bil umit in — No, to je še vprašanje, ali gre dlako j«? Imel umazano tako. da do- za menoj ali za vami. Glavno je. bnnanu sploh ni bil podoben. Re- da sledi ta mrcina nama obema kobra so .se mu kar svetila pod kožo, rak za korakom.... In ne gane se!
dokuz, da je dobival premalo jesti. Oči so bile vse preveč bistre, nos koničast, hoja počasna — vse je pričalo o slabo prikritem nezadovoljstvu. morda tudi o nezgodah, ki so zadele ubogega dobrma-na. Ta hip se je ustavil, povohal je po zraku, potem je krenil previdno naprej po hodniku.
—	To je euden pes, —je dejal gospod visoke postave z nabitim portfeljem pod pazduho, majhnemu, debelemu gospodu, ki je držal v roki zavojček nečesa, kar je bil kupil v delikatesni trgovini, — Pomislite samo. ves čas nodi za nama, kakor prilepljen.
Debeli gospod je pritrdil:
—	Da i Tudi jaz sem opazil to. In čim se ustaviva, se ustavi tudi on. Morda se je izgubil pa ne more najti svojega gospodarja.
—	Ne verjamem. Le poglejte ga! Saj je čistokrven dobrman. Taki psi so dragi in če bi bil brez gospodarja, bi ga bil že davno kdo vzel. j
—	Kaj torej mislite? — je vprašal debeli gospod v skrbeh.
—	Nič, — je odgovoril njegov cpremlievalec in se pomembno ozrl na debelega gospoda. Nekaj časa Gta molče nadaljevala pot. Debeli gospod se je vsak hip ozrl in opazoval zagonetnega psa. Dobrman le .sledil gospodoma korak za korakom.
—	No, za detektive je tak pes zlato, --- je pripomnil visoki gospod in izrazil misel, ki ga je o-čividno že dolgo težila.
To si lahko mislim, — je pritrdil debeli gospod na videz fleg-matično. Toda takoj ga je streslo in skljueil se je — Brr! Nekam hladno postaja.
Zopet sta oba molčala in pospešila sta korake.
—	Poglejte no, pes gre ves čas za vami, — se je oglasil končno visoki gospod.
—	Zakaj baš za menoj? Dejal bi, da gre prej za vami.
—	Kaj se vam meša! Le poglejte, kako vas ogleduje.
—	Kaj še! Mene že ne, pač pa vas! Za vami gre, dragi moj.
—	Za menoj, pravite? Izključeno!
—	je menil visoki gospou
—	Inu. na svetu je vse mogoče,
—	je trdil debeli gospod in pogle-
— Kamen bi zalučal vanj. Škoda da ni pri roki pripravnega kamna, j
časi napotil za našima junakoma.
— Saj pravim, vohun, da mu ni para! Zalezuju naju, — je dejal visoki gospod razočarano. — Stopiva tjale za vrata. Počakajva pet minut, morda se bo naveličal in odšel.
Debeli gospod je molče pritrdil.
—	Bežite no, ta io bo res ustra- Stopila sta za vrata stare hiše ;n šil kamna! Tak vohun! Slabo ga jih zaprla dobrmanu pred nosom, poznate.	V temni veži sta si globoko oddah-
Zopet sta, oba molčala. Skrivaj nila. sta se po vrsti ozirala, dobrman ji- — Hvala bogu, morda pa le od-ma je bil ves čas za petami. Viso- ide, — je dejal visoki gospod, poki gospod je bil že razburjen, pre- nosen na svojo idejo, ložil je težak portfelj iz desne roke — Daj bog, da bi se ne motili! v levo. Na vogalu prečne ulice je na — je zamrmral debeli gospod. — enkrat ustavil.	Sicer pa, kaj briga ta pes mene?
—	No, jaz poidem po tejle uli- Saj hodi za vami. In ne razumem ci. Na svidenje! — je dejal na vi- prav, zakaj se me ves čas držite, dez flegmatično.	To so ljudje — policijski psi ho-
Debeli gospod se ie ustrašil in mu dijo za njimi po cesti, sami pa ne segel v roko. Čim sta se ustavila, dajo poštenim ljudem miru, — je se je ustavil tudi dobrman in ju zagodrnjal debeli gospod in srdito napeto opazoval. Gospoda sta se v pogledal svojega spremljevalca, zadregi ozirala.	i — No, recimo, — se je razjezil
—	Do svidenja! — je ponovil de- visoki gospod, — recimo, da še ni beli gospod in dolgo je stiskal gotovo, za kom hodi ta dobrman. spremljevalčevo roko. Potem je de- koga prav za prav išče policija, vas j al, kakor da se je naenkrat neče- ali mene. Kaj mislite, da policijski sa spomnil:	pes ne more hoditi za vami, če i-
—	Počakajte no. Skoro bi bil po- mate pod pazduho natlačen port-zabil. Imam še opravke tamle.,.. felj?
vrata in se obrnil v zadregi h gospodoma, rekoč:
—	Bogme, to je smešno. Stoji tam in čaka. Toda na kaj čaka, tega ne' razumen.
—	Saj to je baš tisto! Tega tudi midva ne razumeva. Na kaj čaka? Na kaj, da bi ga vrag!
—	In bogme, priznati moram, da je to imenitno urejeno! — je modroval Kriškin. — Takle pes, nemo
to. Veselo Je zacvilil, planil je na debeluha in mu položil taci na rame.
— Izgubljen sem! — je zašepetal debeli gospod ves prestrašen. Roke so mu omahnile in zavojček je padel na hodnik.
Debeluhovi tovariši pragu in strmeli.
so stali n.*
— Marš, beštija! — je skušal de-
bitje, pa ima več pameti nego mar-.beluh zakričati na psa, pa je samo sikateri človek. Kjer kaj zavoha,1 zajecljal in napel vse sile, da se tam se pojavi in čaka. ..	j otrese dobrmanovih tac. — Marš!....
— Čujte, kje pa zavoha? — je Marš.... o, kri žbožji!
i
vprašal debeli gospod užaljeno.
Kriškin je dvoumno skomignil z rameni. Še preden je pa mogel kaj odgovoriti, je prišla z dvorišča v vežo nova postava, — mož neopredeljene starosti in poklica. Nežna-. nec ni opazil naših junakov, stopil' je k vratom in jih odprl, hoteč od-
hm... lahko grem z vami po prečni ulici.
— Poj diva torej skupaj, — predlagal visoki gospod ves srečen.
V hipu sta se začela sovražiti. Drug drugemu upala.
"Bože moj, kako ostuden
prijatelja
nista za-
gobec
In tako sta krenila v prečno ulico, ima ta, človek!" — je pomislil vi-Komaj sta pa napravila pet, šest soki gospod. — 'Kako da tega ni-korakov, sta se kakor na povelje sem že prej opazil?"
ustavila in obrnila.
—	Vrag ga vzemi! — je zagodrnjal visoki gospod.
—	To je prava bestija, — je pritrdil debeli gospod.
Dobrman je povohal po zraku in krenil za njima v prečno ulico.
"Kdo ve? Morda je ta capin koga okradel ali pa celo.... ne daj bog, celo umoril! Oči se mu nekam čudno svetijo" — je mrmral sam pri sebi debeli gospod. In šele po hudem notranjem boju je dejal: — Če ste .trdno prepričani, da
Čim sta se ustavila, se je ustavil pes ne zalezuje vas, pa pojdite svo-
tudi on in ju nezaupljivo gledal.
—	Morda bi bilo bolje, da se razideva, — je predlagal visoki gospod. — Vi na to, jaz pa na ono stran. Morda bi tako.... morda Li vsaj ....
—	No, veste ....kako bi dejal... To ni posebno lepo od vas.
—	Česa se pa prav za prav bojite? Pes je pes.
—	Kaj pa vi? Mar si vi ne bojite?
Ta čas je prišel mimo naših junakov neznan gospod. Zagledal jc psa, se ustavil pri njem in ga po -gladil po mršavem hrbtu.
—	Glej ga psa, glej! Ti mrcina
jo pot. In videla bova, ali poj de pes za vami ah počaka mene:
Visoki gospod se je škodoželjne zarežal:
—	Saj sami pravite, da ste prepričani, da ne hodi za vami. Zakaj torej ne odidete iz veže prvi? Kaj vas zadržuje?
—	Bože moj, vi ste res pravi čudak! Kaj ni vseeno, kdo pojde prvi, vi ali jaz? Dobrman bo že vedel, na katerega mora paziti. A čim pride policijski agent, vam položi taco na ramo in izgubljeni ste!
—	No, dobro, pojdite torej! Se bojite, a? Naj bo, sam pojdem!
Nova živahnost!
Ixncbtte s« občutka "po. 1 trto»ti". Premagajte ner. voxnoat ali izguba teka t Severa"« Esorka, ki vam. pomaga Jesti boljše, apati beljSe in te počutite bolj. ie. Dobite dtAei pri lekarnarju ateklenico.
StVERA's
ESORKA
grda!	I Visoki gospod je zaničljivo pogle-
Dobrman je zarenčal, protestiral dal debeluha in krenil pogumno pa ni.	j proti vratom. Debeli gospod je v
—	Kako te pa kiičejo? Bobik? strahu in skrivni nadi čakal, kaj ...Bobik!..,. Šarik!.... Držek!.... ga *.e bo. Toda visoki gospod je samo ma-klical neznani gospod. Zažvižgal je, lo odprl vežna vrata, potem je pa stopil dva koraka nazaj in ga kli- prestrašeno odskočil. Zaloputnil je cal k sebi.	j vrata in prijel bebeluha za roko:
—	Morda pojde za njim, — je — Ta hudič čaka pred vrati! zašepetal debeli gospod ves srečen j — Križ božji, kaj početi?! — je in skrivnostno pomežiknil visokem I zajecljal debeli gospod, gospodu. V tihem sporazumu sta se obrnila in nadaljevala pot v tr-
dnem prepričanju, da sta rešena. Toda dobrman, ki je gledal nekaj časa za neznanim gospodom, je
nam

vam bomo pošiljali 2 meseca
'Glas Naroda"
jjia prepričani smo, da boste potem stalni naročnik.
& HI I

iti iz hiše. Pa se je takoj ustrašil.
—	Čigav je pa ta pes?
—	Policijski, gospod, — ga je c-pozoril debeli gospod. — Očividno išče kakega zločinca.
Mož neopredeljene starosti in poklica je prestrašeno odskocil iti zaloputnil vrata.
—	Kje pa je ta zločinec? je vpra šal strogb in premeril naše junake od nog do glave. Vsi štirje so se nekaj časa molče spogledovali. — Vsem se je poznalo na očeh, da nimajo čiste vesti.	[
—	Veste kaj, tovariši, — je spregovoril končno visoki gospod. — To vendar ne gre! Stojimo tu že celo uro, čas hiti in mudi se nam po opravkih. Tako ne gre več naprej!
—	Zakaj torej tičite tu? Zakaj ne greste svojo pot? — je zagodrnjal mož neopredeljene starosti.
I
—	No, kar poskusite! To je dobrman... položi vam taco na ramo. pa ste zgubljeni!
| — Pa vendar ne bom stal tu do
noči?
! — Čakajte gospoda! — se je o-glasil Kriškin. — Storimo takole: Vsem se mudi po opravkih in čemu bi tičali tu? Žrebajmo! Usoda naj odloči, kdo pojde prvi. Če je že enemu izmed nas namenjena do-brmanova taca, bomo vsaj drugi . na jasnem.
; — To je pametno, žreb naj odloči! — je pritril mož neopredeljene starosti.
—	Strinjam se, — je dejal po kratkem notranjem boju tudi visoki gospod.
Debeli gospod je gledal zdaj enega, zdaj drugega, nervozno je mežikal z očmi in stopical. Slednjič je zamrmral i
—	No, pa naj 'bo. Če je večina za to ....
—	Kdo ima škatlico vžigalic? — je nadaljeval Kriškin energično.— Kdor potegne najdaljšo, pojde prvi.
Vzel je iz škatljice štiri vžigalice,
Tedaj pa se je zgodilo nekaj ne-pričakovanega. Pes je stisnil rep t med noge in pustil svojo žrtev. Odskočil je, pograbil zavojček na hodniku in začel na vso moč bežati.
— Kaj je to? Kaj se je zgodilo? — so kričali oni trije na pragu in skočili za debeluhom, ki je stal prijetno presenečen na hodniku in se ves srečen smehljal.
Vsakovrstne
KNJIGE
POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO
se dobi pri
"GLAS NARODA"
216 W. 18th Street New York, N. Y.
Telephone: CHELSEA Z*:*
POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN
—	Le poglejte, kako beži! — je zaklical tovarišem, ki so' navdušeno zrli za bežečim dobrmanom i Pes se je večkrat ozrl, da se prepii-ča, če hiti kdo za njim ....Toda nikomur še na misel ni prišlo preganjati.	(
—	Kaj ste imeli v zavojčku? — 1 ie vprašal slednjič Kriškin debeluha.
—	Eh, neumnost! Dva funta klobase. j
—	Glej vraga! In zaradi klobas:! je bilo toliko strahu! V resnici je bil pa samo pes lačen, — je dejal mož neopredeljene starosti in poklica zaničljivo, obenem pa razočarano.
—	No torej, tovariši, kaj stojimo tu in tratimo po nepotrebnem čas? — se je oglasil visoki gospod — Pojdimo vsak svojo pot. Se priporočam.
—	Klanjam se! — je odgovoril Kriškin in si zavihal ovratnik. — Sicer se mi pa že mudi. Saj pridem itak prepozno na sejo.
Mož .neopredeljene starosti in poklica se je odkril in molče krenil svojo pot. Toda debeli gospod je bil ves iz sebe od veselja. Od vseh se je ginljivo poslavljal in rad bi jih zadržal. Vsakemu posebej ;-* dejal:
t — No, kam se vam tako mudi? Kaj ko bi zavili v krčmo ali dobro restavracijo? Taka smešna prigoda! Kazalo bi jo zaliti, mar ne? Kaj pravite?
Toda nehvaležni udeleženci tra-
ČE SE SLON RAZDRAŽI
V sijamskem glavnem mestu mestu Bangkoku sta ušla dva slona iz kraljevega hleva za slone in lo udrla po najmodernejšem mestnem delu. V hipu so se ulice izpraznile, ljudje so se razbežaii na v^.c strani, seveda ne brez velikega špektakla. Radi hrupa se je ena izmed obeh živali tako ustrašila, da se je zadela z glavo v neki zid in .ia podrla. Za zidom teče reka Mekong. Slon je padel v reke in utonil. Med tem so drugega ujeli in ga povedli v hlev. Toda čez kratek čas je podrl steno in planil znova na ulico. Spet so se ponovile prejšnje scene. Ker se ni nihče upal d« živali, so poslali kamijon policijo nanjo. Toda slon se kamijona ni u~ strašil. Zagnal se je divje proti'nje mu, policisti so poskakali na tla in begnili. Debelokožec jc dvignil vozilo v zrak, ga trešči! ob tla in ga steptal. Tedaj je ugledal policista, ki si je bil zvinil nogo in ni mogel dovolj hitro bežati. Slon je zdirjal ves divji proti njemu, ga zgrabil — in v kratkem času je nesrečnika spremenil v eno same krvavo maso steptanega mesa in zdrobljenih kosti. Sedaj so slona obsodili na smrt. Poslali so nadenj čuvaja s košaro banan, v banane sc pomešali strihnina, dovolj bi ga bilo za 400 oseb. Dejansko se je dala žival premotiti od banan, da jih je začela jesti. To je bilo ob 2.
NAJDENA PISMA CARJA NIKOLAJA II.
V Puškinovi hiši v Leningradu, kjer ima svoj sedež ruska Akademija znanosti, so našli omaro z dragoceno, doslej neznano korespondenco ruskega carja Nikolaja II. in carice Aleksandre Fadorcvne.
Pisma datirajo iz let med februarsko revolucijo in po njej. Takrat se je car Nikolaj II. prod prevozom v Tobolsk mudil v Carskem selu. Iz pisem je jasno razvidno, da si je car želel ipo februarski revoluciji v inozemstvo, in sicer na Angleško. Tozadevno je koncipiral več načrtov, ki so se ohranili v tej doslej neznani korespondenci. Pisma odkrivajo tudi zanimivosti iz carjevega življenja, ko je še živel v Detskem selu. Strokovnjaki pripisujejo tem pismem veliko historično važnost.
xnVFKTlSh	s" \ IttO/M
gikomične epizode so se urno raz- popoldne. Šele ob 3. je pokazala šli in ga pustih samega z radostjo,1 Prve znake zastrupljeni*, šele ob ki ga je težila, ker je ni mogel de- štirih je poginila. Razburjenost v liti s tovariši. In tako je moral sam mestu pa se ni še dolgo polegla.
nadaljevati svojo pot. Kar poskakc-1___________
! val je spotoma od veselja in žvižgal med zobmi poskočen motiv iz
T
NAZNANILO IN ZAHVALA.
V.^em prijateljem in znancem naznanjam žalostno vest. da jc nemila smrt pretrgala nit življenja našemu nadvse ljubljenemu sinu oz. bratu
FRANKU KASTNER.
POTREBUJEM
13 MOŽ ZA DELATI DRVA.
operete.	. ...
("Krasnaja Nov", Moskva 1923.1! rastoc- na^vee "™stov.
, od korda.
Gozd
Z dvorišča je stopil v vežo mož jih prelomil in stisnil vsakemu en srednje postave v usnjem suknjiču, košček v roko. V temi ni opazil naših junakov o! — Torej!« Držim štiri v roki. Po-
šel bi bil mimo, da ga ni ustavil visoki gospod.
—	Glej, glej, to ste vi, Kriškin! Ste se že davno vrnili s službenega potovanja?
Mož srednje postave je spoznal svojega znanca.
Te dni sem se vrnil. Kaj pa počenjate vi tu? Ah koga čakate?
—	Nič, kar tako„.. kramljava tukaj le... z znancem — je odgovoril visoki gospod v zadregi.
Krškin je odprl linico v vratih in zagledal psa pred hišo.
—	Čigav je ta pes? .
—	Tiho!.... Pst!.... To je poheij-
tegnite!
Debeluh se je v naglici prekrižal in potegnil. Drugi so mu sledili:
—	No, zdaj pa pokažite! Zmerimo iih.... Vi poj dete prvi'
Debeli gospod, ki je bil potegnil najdaljšo vžigalico, j e globoko vzdihnil. Toda protestiral ni. Krenil je k vratom in tovariši so napeto pričakovali, kaj bo.
—	Saj dobrman itak zasleduje njega, — je šepetal debeli gospod tovarišema.
—	Po pravici je žreb določil njega. In pomislite, poznam ga že pol leta in vedno sem ga imel za po-
ski dobrman, veste, — ga je opo-. štenjaka.
zoril visoki gospod.	| — Eh, kaj morete v teh težkih
— Policijski pes? No in kaj le časih komu zaupati? — je menil
na tem posebnega? — se je zasmejal. Toda takoj se je ustrašil ki pripomnil: — Kaj zato? Mene men da vendar ne išče?!
—Kdo ve? — je menil debeli gospod, ki je stal dotlej v kotu pri vratih. — Kdo ve? Vsi živimo tako mirno in zadovoljno, pa ne slutimo, kje nam je nastavljena past. In kar naenkrat se nam prikaže za petami takale policijska beštija in sam ne veš, kdaj ti položi taco na ramo ... pa si izgubljen.
— Saj niti ne vemo, koga zasleduje, — je menil Krškin in zmajal z glavo.
—- Sal to je boš tisto, dat ne vemo! — sta vzkliknila visokT in debeli gospod v en glas.
Umri je po tri leLa trajajoči mučni bolezni, v starosti 20 let. Hvala vsem. ki so ga obiskali ob mrtvaškem odru in so mu darovali vence in cvetlice:
Mr. in Mrs. Volovšek, Mr. in Mrs. Plača $2 15 1	Slatinšck, Mr.
j in in Mrs. Joe Zajec. Mr. in Mrs. Joe Ulyan,	Sposoff, Mr. Poland Kurta, Mr. in
j Mrs. Samovič, Mr. in Mrs. Srban. i Mrs. Morales, Mrs. Erchel, Mr. in j Mrs. Frank Nerat, Mr. in Mrs. Dob-j nik. Mr. in Mrs. Urban. Mr. in Mrs. POTREBUJEM j Anton Novak. Mr. in Mrs. Leo Koče sama 1 DRVARJE ZA SEKATI ČRNA DR- šak, Mr. in Mrs. A. Zalesnik, Mr.
ŽELIM IZVEDETI naslov svojega j r, p. D. 1, Box 4IA, brata MATIJA BRADELJ in P. h (3x 19—22) JOŽEF BOŽIČ, doma od Ilirske |__
Kinzua. Pa.
Bistrice. Prosim rojake, če kdo j ve njun naslov, naj mi ga sporo- ' či, bom zelo hvaležen čitata, naj se oglasita. — Albert j VA. — Plača $2.25 od klaftre. Bradelj, 629 Meadow Ave„ Rock- j	John Paar,
dale, Joliet, III.	j R. F. D. 3,	Smethport, Pa.
(2x 20&22)	<3x 19—22)
gpfflMttrai!; 1 ta«««!
mm.

HiMEEn
iMHEffiMHIlffffll
■':.1 'f* -m S
mož neopredeljene starosti.
Debeli gospod se je ta čas sukal i 1 okrog vežnlh vrat. Stopical je, o-kleval in mencal, kakor da ne more odpreti vrat.
—	No, kaj pa počenjate tam? Ne zadržujte nas! Policija lahko pride vsak čas!
Debeluh je zamižal in odprl vrata. Na hodniku pred hišo je stal dobrman kakor pribit in navdušeno se je zagledal v debelega gospoda. Debeluh je zbral ves svoj pogum in stopil naprej. Dvakrat je za-mahnil pred dobrmanovim gobcem z zavojčkom, ki ga je držal v roki. Morda je v smrtnem strahu mislil da se bo pes ustrašil in zbežal.
—	Vidita, a kako dolgo je nas
Mali Oglasi
imajo velik uspeh
H
MWanHJllL. J^nfflMgiK'f'M;:
Koren. Mr. in Mrs. John Cheplak, Mr. in Mrs. Frank Grabner, Mr. in Mrs. A. Hren, Mr. in Mrs. Georgef, Mr. in Mrs. Ermen, Sposoff Bakery, Jost Kastner, Mr. in Mrs. Zapletal, Mr. Oevirk, Mr. in Mrs. Steve Novak, Mr. in Mrs. Rosnik, Mr. in Mrs. Joe Kastner, Mr. Anton Kastner, Mr. in Mrs. J. Kramer, Mr. ir. Mrs. Scgiretz. Mr. in Mrs. Atao-mosoff, Mr. in Mrs. Starich, Mr. in Mrs. John Razbornik, Mr. in Mrs. P. Rebrnišek, Mr. in Mrs. M. Zaj-ner. Mr. in Mrs. A. Prosen, Mr. in Mrs. F. Planovšek, Mr. in Mrs. Razbornik, Mr. in Mrs. Gastechnik, Mr. in Mrs. Pozdrižnik, Atlas Bakeries, National Biscuit Co., Joseph, Toni, Eduard, Kastner, Mr. F. Bezov-šek.
HVala vsem, ki ste ga spremili k večnemu počitku.
Dragi sinko, naj Ti bo lahka hladna zemlja! V miru počivaj! Križ nam sveti govori, da vidimo se nad zvezdami.
Žalujoči ostali:
Frank Kastner, oče.
Jošcfa Kastner, mati.
John, Albert, Anton, bratje.
Jožef ina, sestra.
Milwauke, Wise.

m
"SLAB M A ft O t> A-
new york, mowat, jul* xx. 1929
Tbf LABO EST »LOVE*« »AIL* t* B. 4L
Mlada ljubezen
ROMAN
Za Olas Naroda priredil G. F.
(Nadaljevanje.)
Za enkrat se je pa moral vrniti v Toulouse, da pripravi obrambni govor.
Roumigas in aboj sta ga spremila na postajo.
- Vaš sin je mičen človek! — je izjavil duhovnik, ko je ponudil čarovniku svojo tabatijero.
Ali vam nisem pravil tega? — Je odvrnil satanov zaveznik. — Dobro sem vedel, da bo Jakobina srečna Ž njim!
Miroljubno sta se nato napotila nazaj v Gargos. kje sta skupno obedovala.
Pi kosilu sta nato primerjala doti bodočih zakonskih in abej Bor-des je rekel; -J I H ||§
Gospod Roumigas, božja previdnost vam je bila vedno naklonjena. Vi imate več dobitakna&nih hiš v Aigues-Vives in jaz sem vam i.asproti reven vrag!
—	Bah, bah. — je odvrnil čarovnik. — mislim, da se vam ni treba pritoževati! VI imate vendar Slap. ki predstavlja kapital najmanj petdesetih tisoč frankov! In nato zemljišče, ki ga je lepo videti. Temu ne moiejo škodoval niti čas. niti ljudpe' Da. vam ni treba misliti na to, da bi ga zavarovali proti požaru!
—	V tem imate prav. je rekel abej smeje - - Moja sorodnica ima varno m proti požaru zavarovano balo, ki je takoj izplačljiva! Ha, ha ha! To je bil zares dober dovtip!
V s srečna sta strcila z kozarcema.
Celih pet in dvajset let se nista mogla videti, ker niso ponavadi prijatelji duhovniki in čarovniki.
OČETJE IN SINOVI
Že ve^ teden sta si medsebojno pihala na srce. Prvi je prav tako hrepenel po tem, da si iznebi Jakobine, kot drugi, da mu jo prevzame. Vsled tega se je izplačalo napraviti par koncesij in vsled tega je prišlo, da je ostal tarovnik naenkrat bogaboječ. Preje ni Roumigas dosti več vrjel v ljubega Boga kot v svojega lastnega, dobrega hudiča. Sedaj pa ni zamudil nobene maše v nedeljo, postal je unet obiskovalec pridig ter se obnašal tekom cerkvenih pesmi tako spodobno in pobožno kot Mari-, Jina devica okrašena z modrim trakom.
Nekega večera je rekel abej:
—	Česitam vam, gospod Roumigas!
Čarovnik ni razumel, kaj naj pomenja to in iskal je zaman v vseh gubah svojega spominna, da bi razumel smisel te čestitke.
—	Ali se ne imenujte Antonius? — ga je vprašal duhovnik.
—	Da, zares. Jaz se zares imenujem Antonius!
—	No torej in jutri dne 1. maja proslavlja cerkev vaš god, na spomin svetega Antonina. nadškofa iz Florence.
—	Ah, saj res! — je izbleknil čarovnik. — Kje pa sem imel svoje
misli?
Ob Istem času in da zopet pridobi spoštovanje dobrega varuha, pa
je dostavil:
—	Da, gospod župnik, imel sem celo v mislih prositi vas. če bi ne hoteli citati ob tej priliki maše za mene!
—	In kdo vas je motil pri tem?
—	Nikdo. Bal sem se le nadlegovati vas!
—	O, moj Bog! Zakaj pa toliko okoliščin? Seveda bom čital mašo za vas, gospod Roumigas!
—	Torej še dovolj časa?
—	To se razume! Jaz jo bom čital jutri zjutraj v stari cerkvi v Gar-gosu. Rabim le svojega ministranta ,malega Avgusta!
—	Ce ste tako prijazni, gospod župnik; hvaležno sprejemam. Ob kateri uri^am'je najbolj prilično?
—	Ob osmih, če vam je prav?	*
—	Dobro, meni je prav;
—	Torej juri, zjutraj gospod Roumigas!
—	Bog vam daj lahko noč, gospod župnik!	I in
Čarovnik je vstal na dan svetega Antonina ob zgodnji jutranji ur,i I
kajti cele noči ni niti zatisnil očesa. Ob dveh zjutraj, ko je hotel za- ! dremati, ga je prebudilo grmenje, ki je ouividno prihajalo iz zapadne-i
strani.
—	Sto vragov! — je rekel samemu sebi. — tukaj sgoraj vendar ni nobenega kamenoloma — Kaj raztreljujejo tam?
Ob polosmih ko se je oblačil je čul, tako močen pok, da so zaškie-petale šipe v njegovih oknih.	i
—	To pa je že preveč! — je vzkliknil. — Ali se bliža kaka ne-j vihta? S
Ogledal si je natančno nebo. a ni mogel zapaziti nobenega pretečega oblačka.	j
—	Pri moji veri najbrž streljajo v Tarbes s kanoni!
Zadovoljen s to svojo izjavo je oblekel prazinčno obleko obul no- !
ve škornje, si opasal krvavordečo šerpo ter postavil na glavo modro čepico.
Komaj je bil gotov, ko je vstopila v sobo njegova dekla.
—	Gospod Roumigas, neki bolnik vprašuje za vas.
—	Kdo neki?
—	Emil Montguilhelm.
—	Ah, tako?.... Brat vodnika?	>
—	Da. gospod Roumigas!
—	Ha, ta nima niti počenega groša, — je razmišljal Roumigas ter rekel na to, ko je navil svojo uro:
—	Reci mu, da nimam časa Hiluna. Moram iti k maši. Naj pride drugič tod mimo! •
—	Dobro, gospod Roumigas!
Dekla je odšla, da pošlje domov Sllverjevega brata, bolehnega kamnoseka, zvestega pristaša Roumlga&a.
Bilo je osem, ko je čarovnik zapustil svojo hišo ter odkorakal proti cerkvi v Gargosu.	........
# Abej Bordes je stal z^i pragu zakristije, pripravljen, da prične sveto opravilo.
—	Ej, gospod Roumigas, hitiva, — je rekel duhovnik, ko je videl prihajati čarovnika. — Ura je že pet minut čez osem!
—	Prosim tisočkrat odpuščanja, gospod župnik, — je odvrnil Antonius, ki se je pdvizal. — Danes sem predolgo ležal. Kanoni iz Tar-besa ml niso pustili spati! Sedaj sem vam na razpolago! Vi lahko pričnete, kadarkoli vam ugaja. Izvanredno odbri ste bili, da ste čakali name! "	• *	'H'flfl
Pri teh besedah je potegnil iz žepa debelo molitveno knjižico stopil v cerkev ter se spustil pred stolom na kolena. Ob Istem času pa je dospel abej Bcrdes v spremstvu malega Avgusta od altar j a.
Verniki so bili trije po številu: — namreč Roumigas. njegova dekla Hiluna ter Pupota. kuharica župnika.
Čarovnik ie bil ogorčen.
—	Ali ni razven mene nobenega Antonia v Gargosu? — je vpraševal samega sebe
Duhovnik pa je že postavil kelth pred tabernakel tčr se pripravljal,, da odide po stopnicah navzdol, da prične z Introitom. Roumigas je vsled tega ostal v svoji pobožni postojanki, odprl molitveno knjižico ter pričel moliti za štiri.
(Dalje prihodnjič.)
Sin bivšega angleškega ministrskega predsednika je očetov nasprotnik in je bil izvoljen na listi delavske stranke Ker ie bil pa tu- ; dl oče izvoljen bo moral v novem ' parlamentu često glasovati proti« sinu. Ni izključeno, da sc bosta o- j če in sin napadala v parlamentu ' tudi z govorniške tribune. Baldwi- j nov sin je hotel postati poslanec.' ko je bil še študtnt oxfordske uni- i verze. Rad bi bil povedal očetu, da j se ne strinja z njegovim političnim naziranjem, pa se ni upal. Ko so ! ga nekoč vprašali, zakaj ne pove o- j četu doma, da je pristaš delavske j stranke, je odgovoril, da je doma pče gospodar. Ko je bil izvolien. ie brzojavil svojemu očetu, da ga veseli da mu more sporočiti to radostno vest. Oče mu je pa odgovoril, da mu mora žal sporočiti, da te vesti ni vesel.
Več sreče ima s svojo sodbino vodja liberal, stranke Lloyd George. Njegov sin in hčerka sta vneta pristaša očetove stranke. Zato je Lloyd George po pravici izjavil, da bi ne bil rad v Baldwinovi koži. Če ga vprašali, kako so di o tem ali o-nem vprašanju, lahko reče, - naj vprašajo njegovega sina. ker se v politiki strinjata. Ko je zvedel to Baldwin, je dejal: Jaz pa lahko odgovorim: Vprašajte mojega sina, kajti moje mnenje je ravno nasprotno.
V angleški spodnji zbornici je nekdo izjavil, da ima Lloyd George več sreče s svojo hčerko, nego Baldwin s svojim sinom. Neki poslanec, ki je zakrknjen samec, je pa pripomnil: Lloyd George naj le pazi na svojega bodočega zeta.
Zadnji poziv
na Izlet v Domovino
z najnovejšim parnikom francoske družbe
ILE DE FRANCE
DNE 26. JULIJA
Naši potniki bodo potovali pod osebnim spremstvom našega uradnika gospoda John Krečič-a.
Takojšne prijave za rezervacije je poslati na
Sakser State Bank
82 Cortlandt Street New York, N. Y.
Kretan je Parnikov
— Shipping News —
Bivši odvetnik - škaf lurški.
Novi lurški škof, mons. Pierre posvetil dve debeli sveči, dva hleb-
DRAGOCENA KRAVA
Gerlier, je razmeroma mlad mož: šele prihodnje leto mu bo življenje naložilo peti križ na ramo. A pred sedmimi leti je bil še advokat v Parizu.
Za svečeniški stan se je odločil šele med vojno in po vojni. V mladih letih je študiral pravo ter je otvoril odvetniško pisarno v Parizu, kjer si je stekel glas izvrstnega
ca kruha in dva soda vina. Prstan so novemu škofu kupili in poklonili njegovi bivši tovariši advokati, ki so mu darovali tudi majhen kipec iz brona, predstavljajoč sv. Petra.
INTERNATIONAL PAPER COMPANY
Xew Vyik. 10 julija. 1S29 Svet ravnateljev Je proglasil Četrtletno dividend" Šestdesetih c) centov Za navadne delnice te di-uibe, izpliu-ljivij 15. avgusta 1829 imejlteljem navadnih delnic, ki so na rekordu ob zaključku poslovanja 1. avgusta 1J>2!>.
Čeki hod«* poslani p<> potiti. Prenosne knjige ne bodo zaključene.
OWEN SHEPHERD, podpred. in blagaj.
To je kanadska molznica, ki no- pravnika, Vrnivši se iz vojne, je za-si okorno ime Canary Corndyke yrgel advokaturo
in postal pred-
Alcartra in živi v Saskačevanu. - sednik franCoske "Katoliške omla-Vlada te pokrajine jo je nedavno dine„ L ig23 je pel nQV0 ma-Q kupila od njenega rednika za le- 2(Jaj pa je ^^ za lurškega pot vsoto 2000 funtov Šterlingov. -kofa Dosegel
je čast, ki je pri-
To je sijajen izkupiček za eno samo držana le najizbranejšim duhovni-govedo in našim živinorejcem se kom gotovo skomina po takšni rogači. (
Dve živali take velikosti, pa si bo-| Gierlierovemu posvečen ju z a
INTERNATIONAL PAPER and POWER COMPANY
Boston. 10. juliji! 1&20
iz katerega so napravili 535 kg pre- nešteto prejšnjih Gerlierovih tova-j J^J^^&^^X"^ snega masla torei okroglo 40 li- rišev odvetnikov in cela vrsta u- delnico, za navadne qeinice razreda trov na dan in blizu 2 kg masla. | glednih pariških osebnosti. Posve- £	'^TZrlL aTEV «
j čenje je izvršil nadškof kardinal rekordu ob zaključku poslovanja i. Du Bais. Za koadjutorja je lmel1av'?u"?aKil®2®- _____"
J	( teki bodo poslani po posti. Prenosne
škofa i» Marseillea in Versaillesa. knjige ne bodo zaključene.
Novo posvečeni škof je po starem;	n- g. i-add. pomožni b:agajmk.
običaju daroval kardinalu, ki ga je —	--
j gataš. Sicer pa je omenjena mu-'škofa je prisostvovala ogromna} kača vredna svoje cene. V 305 dneh množica ljudstva in šest francoskih je namreč dala 13,000 litrov mleka nadškofov ter enaindvajset škofov,
ADVERTISE "GLAS NARODA"
23.	julija:
Berlin, Cherbourg. Bremen
24.	julija: Maurcta.nL*.. Cherbourg
George Washington Cherbourg. Bre men
2*. Julij« -
lie de France. Rtrr* (Olavnl polet
ni Uiei) Homeric. Cherbourg Bremen, Cherbourg, Bremen New Amsterdam. Boulofs* eur
Mer Roma. N'apoll.
27. julija:
tteigeitard. Cherbourg. Atitwrerpei »it. Louts, Cherbourg, HemOurg Leviathan, Cherh^-—. Minnehabda. tiouiogu* mr Mer
31. julije:
Dreaaen, Cherbourg Bremen
America, Cherbour*. Hr—i-r>
1.	avgusta:
Oresden. Cheriwurg Uivtjien
2.	avgusta:
Paris, Havre Saturnia. Trst Majestic, Cherbourg Pennland, Chwbourg. Antwerpen -Statendani, iv.ulasne m.ir M»-r. Iloi-tefdam '
3.	avgusta:
Xew York. Cherbourg. Hamburg I republic. Cherbourg, Br«m«i
7.	avgusta:
IW-rengui ia, Cherbourg President Harding, Cherbourg, firemen
8.	avgusta:
Mueuchen, FVvuLognp fur iter, Ure-m*;n
9.	avgusta:
Olympic, Cherbourg lie-lgenJand, Cherbourg. Antwerpen Veendain. Boul^ne stir Mer, Hotter-dam
Minnesota, Cherbourg
10.	avgusta:
r>**utj«chlan!l, Cherbourg. Hamburg t'oJMe GriiAde, Napoli. Genova
14.	avgusta:
President Roosevelt. Cherbourg. Bremen
15.	avgusta: France, Havre
Milwfuakt-e, Cherbourg. Hamburg
KarUruhe. Bremen ,
* Maure^an'.a, CheVbourg
avgusta: -
Hofrterle, Cherbourg Arabic;. .Cherbourg, Antwerpen VoJ^n^anj, Boulogne aur 'Mer. Rotterdam 1 • , Augustas, Napoli, Oenovqr
17. avgusti:
Hamburg. Cherbourg. Hamburg Leviathan. Cjjerbvuig
20.	aygysta:
*i.e de France. Havre
21.	"
Stuttgart. Boulogne sur Mer, Bremen
" A-qqitanja,: Cherbourg George Washington, Cherbourg tire-mrn
22. avgusta:
C'eveiand, Cherbourg, Hamburg Oremen, Cherbourg, Bremen
STENSKI ZEMLJEVID
ZA VSAKOGAR
Človek, ki čita liste, ne more in ne ume biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih toekT da je potrebno znanje zt-mljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajpem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim Čitateljtrn. N«;»jaljevidu ■o vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam.
CENA
SAMO
(Za C&nado $1.20 s poštnino in carino vred.)
Poštnino plačamo mi in polijemo zavarovano.
VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN. V VSAKEM DOMU
4
Rdlnole veliki zemljevidi ladoMajo dnevnim potrebam. Ce • »oeluiev&ti atlasa, morate listati pe nkm in preduo najdete, kar IMe> ie, mine ponavadi dootl ten. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM •• aa lahko t bere cela drotfam In lahk* ramravljajo o dnevnih i pirate njih. Na ZEMEUEVTDU lahko natančno ocotove, kje M Je sledila kaka nosreta. kje Je poruM tornado, kam Je do^el letalec Itd. Tndl otrod potrebujejo ZEMLJEVID, k« se o£e semljcpiaja.
Naš STENSKI ZEMLJEVU> Je pn test strani. Id vsebujejo pribUine IS, Urok pa 23 Inter.
Dostikrat ste ie tltali v Časopisih aU knjigah o krajih, ki ram niso bili	Va6e zanimanje bi bilo dosti vsije. Co bi vedeli, kje se na-
hajajo. Z naftim ZEMLJEVIDOM Je pa tej petrsM
,w skupina scaOJertdor. kvadratnih ln*er. IMf Je
V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SO;
Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan t petih barvah.
Velik se ml je vi d Združenih držsv, na katerem so vm železnice in c**te.
Nov zemljevid za paketno poito in Vodnik po Združenih državah.
Zemljevidi Parifi*Mg* |lHm, otočji in smeriike lastnine.
Opis dežel, mest, otokov, rek itd.
27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU
Me estraje se hacU, ga m
aa to. čc ic Imate semljevld ali atlant. U STENSKI ZEMLJEVID boste dali niti sa pet dolarjev.
NAROČITE GA PSI t
velike vhSaostL Ko ca.
SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216W^lW^lreet, New York
23.	avgusta:
V ukan ta, Tr« Majestic. Chubour« l..ip:ar.d, CharlrtjurK. Antw*rp*n Ilottrrrtam, Itoulo^ne »ur il«-r. HM-terdam
24.	avfluria.
Albert Bal'.ln. Ciwrbourc. Hamturf Mlnn^kaiida, CU«rbwurg K. avgusta:
Resolul«-, Cherbourg Hamburg
27.	avgusta-
PariR. liavr"
28.	avgusta:
I>r«*n(j;tna, ChTbourf
Amt-rioa. Cherbourg. Br^tn^n
2). vaguata:
Ort-sdrn, Cherbourg, Ilrfmtn 3C. avgusta:
•>lympic ClierbourK
Penniand, Cherbourir, ^htwerptn l!«-r!in Ch*Thourg. UrrrTn-n Xrw Amsterdam, Chfrboure. Ilc.t-terciani
31,- avgusta:
St. I»uis«. «"h^rbourp, ILajnburg C-'titf Bianc«mano. N*aj«oU. t;«-nova
1.	Jesen »ki laiet. — »ep.	o« France*.
2.	Jesenski irlet. — akt is. "it« d* France"
eoilčni skupni izlet. — 6. dec., "lie
de r-">ci".
R DNI PREKO OCEANA
Najhrajia In naj bel) upodn« M« «S ootovanie n* ogromnih oarnikih:
ILE DE FRANCE 26. Jul.; 2$. auf.
(7. P. M.) PARIS 2. avgusta; 27. avfusta (3 P. M.) (Ob poln odi} FRANCE 15. auf.; 2. septembra (Ob polnoči) i« T- M.
N*]kr«jSa pol pv KiMnlcl. V»ak4o Je v pocebc! kabini * vrnil modernimi udobnosti — PtJ«ft» in aUvna (r&aco«k« kuhinja ltrSdOo Biak« o#n« VprmSaJt« kater »»»ko li 4 ^boblaSdenees' aacroCa
FRENCH LINE
is state stmkiv
NEW YORK, N. V.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
K flor je r namenjen potovati v stari kraj, jc potrebno« da Je poučen o potnih listih, prtljagi in dru-db stvareh. Vsled nas« dolgoletne izkušnje Vam mi zapioreroo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne breoparnike.
Tudi nedriavljani tamorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje ali permit iz Wafhingtona, bodisi sa eno leto aii 6 * mesecev in se mora delati prošnjo vsaj en mesec pred odp^tova-njem in to naravnost v Washington, D. C., na generalnega naselni-škega komisarja.
G Laso m odredbe, ki je stopila v veljavo 21. julija 1926 se nikomur več ne pošlje permit po pošti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodi&i v najbližji našel-niš ki urad ali pa ga dobi v New Torku pred odpetovanjem, kakor k$o v prošnji zaprosi. Kdor potuje veh brez dovoljenja« potuje na svojo lastno odgovornost.
KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA
Od prvega julija je v veljavi nora ameriška priseljeniška postava. Glasom le postave zame rejo ameriški državljani dobiti svoje ftene in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mo-ie s katerimi so blie pred 1. Junijem 1928. leta poročene, izven kvote.
Jugoslovanska kvota znaša še vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni stariši ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se pa 1. junija 1928. leta poročili in poljedelci, oziroma žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripuščeni v to deželo za stalno bivanje tu. Vsi ti imajo prednost v kvoti, od ostalih sorodnikov kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd,, ki spadaj« v kvoto brez vsake prednosti v Isti pa se ne sprejema ni kakih prošenj za amerlkanske vi-žeje.
SAKSER j5TATE BANK
K CORTLAXDT STB£KT NEW TORK ,