r vav potic OLEMMI LIST IZDAIA UPRAVA NA' RODNEGA OIEDAIIHA VLJUBUANIUREJA MILAN PUGELJ' CENA 2 D. Spored za 10. teden. Drama Sobota, 3. decembra — Revizor.* A Nedelja, 4. decembra — Golgota. Ob 3. uri pop. Izven. Nedelja, 4. decembra — Borba. Ob 8. uri zv. Izven. Poned., 5. decembra — Zaprto. Torek, 6. decembra — Pampeliška. Izven. Sreda, 7. decembra — Revizor. D Četrtek, 8. decembra — Pampeliška. Ob 3. uri popoldne. Izven. Četrtek, 8. decembra — Ljubezen. Ob 8. uri zvečer Izven. Petek, 9. decembra — Pampeliška. E Opera Sobota, 3. decembra — Carmen. D Nedelja, 4. decembra — Labodje jezero. Izven. Poned., 5. decembra — Zaprto. Torek, 6. decembra — Evangeljnik. A Sreda, 7. decembra — Rigoletto. E Četrtek, 8. decembra — Labodje jezero. Izven. Petek, 9. decembra — Tosca. D * Dr. Ivana Prijatelja prevod Gogoljevega »Revizorja« je pravkar izšel v I. zvezku »Gledališke knjižnice" in je na prodaj pri gledališki blagajni, pri biljeterjih in v vseh knjigarnah. Začetek ob 8. Konec ob 11. REVIZOR Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj. Režiser: BORIS PUTJATA. Anton Antonovič Skvoznik - Dmuha- novskij, mestni poglavar ..... g. Putjata. Ana Andrejevna, njegova žena . ga Škerlj-Medvedova k. g. Marja Antonovna, njegova hči ... gna Vera Danilova. Luka Lukič HIopov, šolski nadzornik g. Ločnik. Njegova žena.............................gna Bolotova. Amos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin, sodnik................................g. Kuratov. Artemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik dobrodelnih zavodov ..................g. Danilo. Ivan Kuzmič Špekin, poštar . ... g. Peček. Peter Ivanovič Dobčinskij, \ mestna f g. Lipah. Peter Ivanovič Bobčinskij, / graščaka ( g. Železnik. Ivan Aleksandrovič Hlestakov, uradnik iz Peterburga.................g. Gradiš. Osip, njegov sluga ......................g. Kralj. Kristijan Ivanovič Hiebner, okrožni zdravnik..............................g. Kovič. Stjepan Ivanovič Korobkin, ugleden mož mesta.............................g. Mušič. Njegova žena.............................gna Mira Danilova. Stjepan Iljič Uhovjortov, policijski nadzornik.............................g. Strniša. Svistunov, ) . v f...................g. Bitenc. DeržimordaJ strazn.ka |..................g. Šubelj. Abdulin, trgovec..................• -g. Medven. Prvi trgovec...........................• g. Smerkolj. Drugi trgovec............................g. Kudrič. Fevronija Petrovna Pošljopkina, klju- čavničarka............................ga Juvanova. Podčastnica..............................gna Rakarjeva. Miška, poglavarjev sluga..............g. Gabrič. Natakar..................................gna Gorjupova. Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosivci. Dekoracije je po načrtih g. Haritonova izvršil g. Skružny. Kostume sta izdelala po načrtih g. Sadikova ga Waldsteinova in g. Raztresen. — 2 — Začetek ob 3. i Konec ob 5. GOLGOTA Drama v treh dejanjih. Spisal Sergjan Tucič. Režiser: ROGOZ. On . . . Makarij, prior . . ' g- Kralj. Demetrij, g. Rogoz. Apolonij, g. Subelj, Severin, g. Kovič. Hilarij, 'c g- Gabrič. Polikarp, o rT3 g. Strniša. Kvirin, Ewans, Davies, Rdečelas fant Frost, sluga pri Johnu Anthonyju Enid, žena Undervvoodova, hči Johna Anthonyja............................... Ana, žena Robertsova....................... Madge, hči Thomasova....................... Rousovka, mati Georgea in Henryja Rousa Bulginka, žena Bulginova ..... Yevovka, žena nekega delavca . . . Jan, Madgein brat.......................... Več štrajkujočih delavcev Godi se v Walesu 7. februarja dopoldne g. Šest. g. Drenovec, g. Strniša, g. Peček, g. Plut. g. Železnik, g. Gaberščik. g. Kralj, g. Rogoz, g. Kovič, g. Medven. g. Danilo, g. Gregorin, g. Šubelj. g. Gabrič, g. Kuratov, g. Lipah, g. Bitenc, g. Kudrič. g. Smerkolj. gna Wintrova. ga Danilova, ga Juvanova, gna Rovanova. gna Gorjupova. gna Rakarjeva. šestih; štrajk je trajal že vso zimo n popoldne do — 4 — Začetek ob 8. Konec ob 11. PRINCESA PAMPELIŠKA. Pravljica v osmih slikah z godbo in plesom. Češki spisal Jaroslav Kvapil. Poslovenil Anton Funtek. Pesmi vglasbil Fr. Herzog. Režiser: DANILO. Ubogi kralj . . . Princesa Pampeliška Njena dojka . . . Obrednik .... Kuhar................. Mogočni princ španski Vojvoda .... Vojak................. Honza................. Mama.................. !• pastir............. H. pastir .... III. pastir .... Sosedova hči Dorka Primator krepostnega mesta Odbornik . . Primatorjev sin Njegov prijatelj Stražnik . . Potepuh . . Sedem zamorčkov, vile, španski . g. Gradiš . gna V. Danilova, gna Rakarjeva g. Smerkolj . g. Strniša . g. Gabrščik . g. Kuratov g. Gabrič . g. Drenovec . ga ^Danilova . g. Subelj . gna S. Danilova. . gna Gorjupova . gna M. Danilova . g. Ločnik . g. Lipah g. Peček • g- Kralj g. Gregorin . g. Terčič. vojaki, stražniki. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Plese naštudirala ga. Poljakova. Pri predstavi igra operni orkester. Prvodejanje: Kako je princesa Pampeliška utekla ubogemu a‘ju, in kako jo je Honza našel. Drugo dejanje: Kako so princeso Pampeliško in Honza zaprli v Sečo in kako sta ušla. Tretje dejanje: Kako je princesa Pampeliška Honzi odcve-9 a 'n vkako mu je odcvela. Četrto dejanje: Kako je odnesel princeso Pampeliško sneženi metež v zrak. (Pampeliška pomeni slovensko regrat.) Začetek ob 8. Konec ob 11. LJUBEZEN Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest. Režiser: O. ŠEST. Martin...............................g. Rogoz. Njegova žena Ana.....................gna Wintrova. Njegova mati.........................ga Juvanova. Vitus Werdegast . -..................g. Sest. Vera.................................gna V. Danilova. Madame Charlotte.....................ga ^Danilova. Osiveli gospod.......................g. Železnik. Sobarica.............................gna Gorjupova. Dejanje se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretje dejanje, v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v zavodu Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem ne mine celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur. V četrtem in petem dejanju igrajo za sceno tretji stavek K. Marksove sonate. Svetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta“. — 6 — Začetek ob V28. Konec ob 11- CARMEN Opera v 4 dejanjih po Prosperu Merimee-ju napisala H. Meilhac in L. Halevy, vglasbil G. Bizet. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Carmen (mezzo-sopran).......................gna Thierry. Don Jos£, dragonski podčastnik (tenor) . g. Drvota. Escamillo, toreador (bariton)...............g. Levar. Micaela, kmečko dekle (sopran) ... ga Lovšetova. Frasquita, ciganka (sopran).................gna Thalerjeva. Mercedes, ciganka (sopran)..................gna Sterkova. Dancairo, tihotapec (tenor).................g. Mohorič Remendado, tihotapec (tenor) .... g. Trbuhovid Zuniga, dragonski častnik (bas) .... g. Zathey Morales, dragonski podčastnik (bariton) . g. Zorman Ljudstvo, vojaki, otroci, delavke tovarne za cigarete, tihotapci _ Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Plešejo: gospodične Svobodova, Chladkova, Spirkova, Bežkova, g. Pohan in baletni zbor. Nove dekoracije naslikal g. V. Skružny. Godi se na Španskem v začetku 19. stoletja. Prva vprizoritev leta 1874. v Parizu. I. T r g v Sevilli. Micaela išče med vojaki svojega zaro» cenea Don Joseja; ker ga ne najde, zopet odide. Z novo stražo lavke, med njimi Carmen, obče znana krasna koketa. Mladeniči, ki so jo že pričakovali, se ji laskajo, ne da bi kaj dosegli; njej je všeč edino le Jose. Vrnivša se Micaela prinese Joseju pismo od '-oma in mu pripoveduje o ljubezni njegove skrbeče matere. Jose s,: ganjen spominja ljubeče matere in rojstnega kraja ter naroči °dhajajoči Micaeli, naj mater presrčno pozdravi in poljubi. V to* varni nastane prepir in pretep, zato pošlje poveljnik straže Zuniga narednika Joseja, da napravi red. Jose privede iz tovarne Carmen, k' je bila neko tovarišico ranila. Poveljnik zapove Carmen zve* 'ano odvesti v zapor. Carmen, dobro vedoč, da lahko omami vsa« Kcga moškega, se začne prilizovati Joseju in res kmalu doseže svoj — 7 — I namen. Jose se strastno zaljubi vanjo ter jo na poti v zapor iz* pusti. Zuniga, zapazivši to prevaro, zapove odvesti Josčja v zapor. il. Na vrtu krčme. Tihotapci in cigani plešejo in popis vajo. Začuje se veselo petje prihajajočih »toreadorjev«; med njimi je slavni zmagovalec Escamillo. Vsa družba ga navdušeno pozdravi, in Escamillo pripoveduje o svoji zadnji zmagi v bikoborbi. Po ods hodu Escamillovem prigovarjajo tihotapci Carmen, naj gre ž njimi, Carmen pa jih zavrne, poudarjajoč, da pričakuje svojega ljubčka. Jose pride in kmalu ga Carmen zopet očara s petjem in plesom. Toda začuje se vojaški signal, ki kliče Joseja domov. Carmen je užaljena, da jo hoče Jose tako kmalu zapustiti, zato mu porogljivo veli, naj le gre nazaj v kasarno. Baš ko se Jose napoti domov, po> trka zunaj na vrata Zuniga, ker pa mu nihče ne odpre, kar šiloma sam odpre in vstopi. Zuniga zapove .loseju, naj gre takoj domov, Jose se mu upre ter celo preti s sabljo. Tihotapci razorožijo Zunigo in ga, rogaje se mu, odvedo. Po rahlem odporu se Jose pridruži tihotapcem. III. V soteski. Tihotapska družba hoče po naporni poti počivati, poprej pa naj se preiščejo pota, je li kje skrit kak čari« i>ar, Jose pa naj med tem straži odloženo blago. Josejeva mati je poslala Micaeio iskat sina. Micaela pride vsa zbegana, in ko zazre Joseja na skali, ki hoče baš ustreliti pri« hajajočega Eseamilla, se silno ustraši in pobegne. Na vprašanje Josejevo, česa tu išče, odgovori Escamillo, da je prišel k svoji ljubici Carmen. Po kratkem prerekanju se začne boj z nožem; Jose bi bil Eseamilla premagal, če bi ne bila prihitela Carmen na po* moč. Carmen hoče z Escamillom proč, Jose pa ji to zabrani. Micaela roti Joseja naj se vrne domov k umirajoči materi. Globoko ganjen se odpravlja Jose z Micaeio na pot, nezvesti Carmen pa reče, da se bosta kmalu zopet videla. IV. Pred areno v Sevilli. Ljudstvo pričakuje slovitega Eseamilla in ga prihajajočega navdušeno pozdravlja. Carmen želi biti priča nove zmage svojega Eseamilla in ne posluša svarjenja svojih tovarišic. Ko hoče Carmen stopiti v areno, jo ustavi Jose, roteč jo, naj gre ž njim, ona pa mu pove, da ljubi Eseamilla. Jose jo ponovno roti, toda zaman; ona sname prstan, ki ji ga je bil podar’1 Josč in mu ga vrže pod noge. Besen ji zabode Jos6 nož v srce da se zgrudi mrtva. - 8 — Začetek ob 8. Konec ob 10. LABODJE JEZERO Balet v štirih dejanjih. Glasbo zložil P. I. Čajkovski. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. POHAN. Vladajoča kneginja........................ga Puhkova. Princ, njen sin ..........................g. Pohan. Njegova zaročenka.........................gna Koreninova. igna Nikitina. gna Spirkova. gna Chladkova. gna Vavpotičeva. gna Moharjeva. Njihova mačeha, čarovnica.................gna Svobodova. Dvorni maršal.............................g. Simončič. Pisar.....................................g. Krže. Zupan.....................................g. Dežman. Učitelj...................................g. Bekš. Dvorjani, kmetje, sluge, vile itd. Plesi v tretjem dejanju: 1. Tirolski ples . 2. Češki ples . . 3. Indijski Ples . 4. Holandski ples 5. Ruski ples . . 6. Francoski ples 7. Slovaški ples . 8. Španski ples 9. Italijanski ples ^0. Poljski ples . gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva, gni T. Haberletova, Valenčakova. gna Vavpotičeva. gni Vodušnikova, A. Heberletova. gne Moharjeva, Jezerškova, Habičeva. gni Japljeva, Zorčeva. gna Spirkova, g. Maliatsky. gna Chladkova, g. Drenovec, gni Jančarjeva, Volbenkova. gni Spirkova, Zorčeva. I. dejanje: Velika slavnost na gradu stare kneginje. Obha* Jajo njen rojstni dan in obenem zaroko njenega sina. Stara kneginja pride samo za trenotek med goste in se po napitnici Vrne v svoje stanovanje. Po njenem odhodu se svečanost nada* Ijuje. Naenkrat prilete v park labodi. Princ pošlje po puško, da bi enega ustrelil. Puška se ne sproži in princ zasleduje v parku labode, da bi enega ujel. Za labodi leti sova, mačeha labodov, ki Je začarala pet princes v labode. — 9 II. dejanje: Princ lovi labode, jim prestreže pot ter pride prej k jezeru kakor oni. Labodi so začarane princese, ki spremene samo v vodi svojo ptičjo postavo v človeško. Princ vidi, kako se labodi spremene v princese, ter opazuje njihovo igro z gozdnimi vilami. Pri tem se zaljubi v eno od teh začaranih princes in jo prosi, naj gre ž njim na grad. Ona se skraja brani, potem pa mu obljubi, da pride kasneje s prošnjo, naj jo reši čara. Rešiti pa jo more samo mladenič, ki še ni poljubil nobenega de« kleta. Da se spoznata, mu da polovico svojega pajčolana in odleti nato za svojimi sestrami. Stara mačeha posluša, ko princesa pri* poveduje princu, kako jo more rešiti. Da bi to preprečila, ukrade princu pajčolan. III. dejanje: Mačeha spremeni v svojem domu s pomočjo ukradenega pajčolana svojega slugo v kavalirja, črnega mačka v paža, sama pa se preobrazi v princeso in gre mesto nje na slavnost h kneginji. Sprememba: Slavnost pri kneginji se nadaljuje. Fanfare naznanijo prihod novega gosta. Čarodejka vstopi, spremenjena v labodasprinceso. Princ pripoveduje kneginji o svojem doživljaju v gozdu in ji prizna ljubezen do princese ter prosi svojo zaročenko, naj mu oprosti, ker ljubi drugo. Med plesom poljubi spremenjeno mačeho, ki se preobrazi v svojo pravo podobo ter se porogljivo smeje. Vsi gostje sc prestrašijo. V tem pride prava princesa in pove, da ji je prinesel princ mesto rešitve smrt in da mora zato umreti. IV. dejanje: Labod pleše svoj zadnji ples in se poslavlja od svojih sester in gozdnih vil. Princ pride ves žalosten k labodu in ga prosi odpuščanja, da ga reši smrti. Toda prepozno je. Labod umira. Ko princ vidi, da je labod umrl, se vrže ves obupan v jezero. - 10 — Začetek ob 8. Konec ob 10. EVANGELJNIK Opera v 3 dejanjih. Pesnitev in glasbo zložil Viljem Kienzl. Za slovenski oder priredil Friderik Juvančič. Dirigent: A. BALATKA. Režiser: G. TRBUHOVIC. Friderik Engel, justicijar v samostanu sv. Otmara (bas)....................... Marta, njegova nečakinja (sopran) Magdalena, njena prijateljica (alt) . . Janez Freudhofer, učitelj (bariton) . . Matija Freudhofer, aktuar v samostanu njegov mlajši brat (tenor) Kozobrad, krojač (tenor-buffo) Basar, puškar (bas-buffo) Aibler, star meščan (bas) Njegova žena (mezzosopran) Hubrovka (sopran) . . Janko, mladenič (tenor) Deček (sopran) .... Nočni čuvaj (bas) . . . Cunjarica (mezzosopran) g. Zupan, ga Levandovska. gna Šterkova. g. Romanowski. g. Sovilski. g. Trbuhovič. g. Zorman, g. Perko, ga Smolenskaja. ga Trbuhoviceva. g. Mohorič, gna Koreninova. g. Ižanc, ga Lumbarjeva. Lajnar, otroci, meščanje, kmetje, hlapec. dejanje se godi v samostanu sv. Otmara na Spodnjem Avstrijskem leta 1820; 2. in 3. dejanje se vršita 30 let poseje na Dunaju. [— Prva vprizoritev 1. 1895 v Berlinu. 1. dejanje. V opatiji pri sv. Otmarju živita brata Matija in Janez, Prvi aktuar, drugi učitelj. Oba ljubita Marto, hčer samostanskega oskrb-nika, ki je pa vdana le Matiji. Janez zatoži brata pri oskrbniku, ki v sv°ji jezi odpusti Matij o iz službe. Marta in Matija jemljeta slovo in si prisegata večno zvestobo. Janez Prisluškuje in sklene iz zavisti pogubiti lastnega brata. V ta namen *aneti ogenj v samostanu, in ko hiti Matija na pomoč, so ljudje mnenja, da le on požigalec, češ, da se je hotel maščevati radi odpusta iz službe. - 11 - 2. dejanje. Trideset let pozneje najdemo Matijo na dvorišču dunajske hiše, kjer oznanja evangelij in pobira mile darove. Magdalena, prijateljica Martina izza mladih dni, ga spozna. Matija ji pove, da je pretrpel po nedolžnem dvajset let v ječi. Prišedši iz nje je zvedel, da si je bila Marta v obupu vzela življenje. Odslej potuje kot evangeljnik in živi od miloščine. 3. dejanje. Magdalena je strežnica pri Janezu, ki leži na smrt bolan v mali izbi. Bolezen ga muči in peče ga vest Tu začuje glas evangeljnikov. Magdalena ga mora poklicati k bolniku, ki svojega brata ne spozna. Janez mu razodene svoj zločin in prizna, da je uničil življenje rodnemu bratu. Matija po hudem notranjem boju pove Janezu, kdo da je, in umirajočega brata njegovega greha odveže. - 12 — Začetek ob 8. Konec krog 11. RIGOLETTO Opera v treh dejanjih. Besedilo po Viktora Hugoja drami „Le roi s’amuse“, napisal F. M. Piave, preložil A. Funtek. Vglasbil Giuseppe Verdi. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: GJ. TRBUHOVIC. Vojvoda mantovanski (tenor)..........g. Drvota. Rigoletto, njegov dvorni šaljivec (bariton) g. Levar. Gilda, hči Rigolettova (sopran) .... ga Lovšetova. Giovanna, njena varuhinja..........ga Smolenskaja. Sparafucile, bandit (bas).............g. Zupan. Maddalena, njegova sestra (alt) . . • . gna Kalouskova. Monterone (bas)......................g. Terčič. Borsa, | i (tenor) . . . g. Mohorič. Marullo, j dvorniki J (bariton) . . g. Zorman. Ceprano, > ( (bas) -g. Perko. Grofica Ceprano (sopran)..........gna Pretnarjeva. Paž (sopran)......................gna Ponikvarjeva. Stražnik (bariton) . . •...............g. Pip. Dvorne dame in kavalirji. Godi se v Mantovi in okolici v XVI. stoletju. Prva vprizoritev 1. 1851 v Benetkah. I. Slavnost pri vojvodi. Vojvoda pripoveduje svojemu dvor» n!ku Borsi o neki deklici, ki jo je videl v cerkvi. Všeč pa mu je tudi grofica Ceprano. Stari Monterone, čigar hčer je bil vojvoda Zapeljal, ga kliče brezuspešno na odgovor. Rigoletto, dvorni šaljivec, 2asmchuje Monterona, ta pa prekolne vojvodo in Rigoletta. Monte* r°na odvedejo v ječo. — Premena. Ulica. Rigolettov dom. Gilda presrčno pozdravi prihajajočega očeta Rigoletta. Ko čuje igoletto korake, hiti gledat, kdo prihaja, med tem pa smukne kozi vrata vojvoda, preoblečen v študenta, podkupi varuhinjo lovanno in se skrije. Ko Rigoletto odide, se vojvoda približa Gildi, 1 ga ljubi, odkar ga je videla v cerkvi. Prisežeta si zvesto lju» ezen, vojvoda odide. Na ulici so vojvodovi kavalirji, ki naj Gildo ugrabijo. Prihajajoči Rigoletto vpraša, kaj nameravajo. Rečejo ^u> da imajo nalog, ugrabiti grofico Ceprano, bivajočo nasproti, k 8°letto naj se, kakor oni, maskira in naj jim pomaga. Ko lažnjivi ayalirji odvedejo Gildo, spozna Rigoletto, kako kruto so ga pre» - 13 - II. Dvorana. Kavalirji pripovedujejo vojvodi, da je Gilda že tu v sosednji sobi. Vojvoda hiti k njej. Rigoletto se dela veselega. Ko hoče k hčeri, mu kavalirji bra* nijo. Gilda je čula očetov glas in prihiti k njemu. Kavalirji odidejo. Gilda prizna, da ljubi svojega zapeljivca. Rigoletto misli le še na osveto, zaman prosi Gilda milosti. III. Ulica. Krčma Sparafucilova. Rigoletto je najel bandita Spa» rafucila, naj umori nocoj vojvodo, ki zahaja v to krčmo zaradi lepe plesalke Maddalene, sestre Sparafucilove. Maddalena ve o name* ravanem umoru, hoče pa vojvodo rešiti, ker ji je všeč, zato pred« laga bratu, naj umori kogarkoli, da ne bo ob zaslužek. Vse to pa čuje Gilda ter sklene, žrtvovati se za vojvodo. Nevihta narašča, Gilda, preoblečena v moško obleko, išče zavetja v krčmi, potrka in komaj vstopi, zabodena umrje. Rigoletto zahteva mrtvega voj» vodo, Sparafucile mu prinese zavitega mrliča, — kar se začuje glas vojvodov. Rigoletto pogleda mrliča, vidi svojo hčer in se zgrudi nanjo. - 14 — Začetek ob 8. Konec po 10. TOSCA Melodrama v 3 dejanjih. Besedilo po V. Sardouju napisala L. Ulica in G. Giacosa, prevel Cvetko Golar; vglasbil G. Puccini. Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka (sopran) .... gna Zikova. Mario Cavaradossi, slikar (tenor)..............g. Sovilski. Baron Scarpia, policijski načelnik (bariton) . g. Levar. Cesare Angelotti (bas)..........................g. Zorman. Cerkovnik (bariton)...........................g. Trbuhovic. Spoletta, birič (tenor).........................g. Mohorič. Sciarrone, orožnik (bas)........................g. Drenovec. Jetničar (bas).................................g. Perko. Pastir........................................gna Sterkova. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki. Cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Nove dekoracije slikal g. dek. slikar V. Skružny. Prva vprizoritev leta 1900. v Rimu. I. V cerkvi St. Andrea della valle v Rimu. Angelotti, bivši konzul nekdanje rimske republike, je ušel iz Ježe in se skrije v kapelici. Slikar Mario Cavaradossi, njegov pris Jatclj, ga spozna ter mu obljubi pomagati. Ko pride Tosca, Cavas fadossijeva zaročenka, se Angelotti urno zopet skrije. Podoba, ki -10 slika Cavaradossi, vzbudi v Toski ljubosumnost, ali on jo kmalu Pomiri. Markiza Attavanti, sestra Angelottijeva, je skrila pod oltar« Jem žensko obleko, da more preoblečeni brat pobegniti pred za» dedujočim ga Scarpio. — Cavaradossi svetuje Angelottiju, naj sc Krije v njegovi vili, ako pa preti nevarnost, v vodnjaku. Oba od« ‘deta. Scarpia z biriči išče Angelottija, pa ga ne najde. Na podobi sPozna poteze markize Attavanti in ker jo je slikal Cavaradossi, t>ček Toskin, je Scarpiji takoj jasno, da mora biti Cavaradossi stiku z begom Angelottijevim, tembolj, ker je v kapelici našel PaMjačo z grbom markize Attavanti. Pretkani Scarpia hoče po — 15 - ljubosumni Tosci izvedeti, kje je skrit Angelotti. Biriči zasledujejo Angelottija. II. Soba ministra Scarpije v farneški palači. Scarpia sedi pri večerji, pričakujoč Tosco. Birič Spoletta po« roča, da se ni posrečilo prijeti Angelottija, pač pa Cavaradossija. Scarpia zapove privesti Cavaradossija. Po brezuspešnem zaslišava* nju ga ukaže mučiti. Tosca pride in čuje ječanje mučenega Cavaradossija, skriva* lišča Angelottijevega pa noče izdati. Muke Cavaradossijeve na* raščajo, dokler Tosca ne pove, da je Angelotti skrit v vodnjaku. Cavaradossi, pripeljan pred Scarpijo, hitro spozna, da je Tosca izdala skrivnost, zato jo pahne od sebe. Za Scarpijo strašna vest, da je Napoleon zmagal pri Marengu, navduši silno Cavaradossija, tako da spozna Scarpia v njem svojega političnega nasprotnika. Scarpia ga ukaže usmrtiti. Edino Tosca ga more rešiti, ako se uda Scarpiji, ki že davno hrepeni po njej. Tosca je stanovitna, ali ko začuje priprave za usmrčenje Cavaradossijevo, reče Scarpiji, da se mu uda, ako s tem reši Cavaradossija. Scarpia to obljubi, ali ko hoče Tosco objeti, ga ona z bodalom umori. Nato hiti domov, vza< me vso zlatnino in bisere ter gre v grad Sant Angelo h Cavarados* siju, da bi ž njim pobegnila. III. Na vrhu grada St. Angelo v Rimu. Vojaki privedejo Cavaradossija na morišče. Tosca prihiti » pismom Scarpijevim, ga pokaže Cavaradossiju in mu razodene, da bo le na videz ustreljen. Toda hudobni Scarpia je bil ukazal, da naj Cavaradossija resnično ustrele. Cavaradossi pogumno stopi pred puške, ko pa vojaki ustrele, se zgrudi mrtev. Tosca misli, da se le dela mrtvega, kmalu pa spozna resnico ter skoči z grada v globočino. 16 Alojz Gradnik: Futurizem in gledišče. Futuristi so naskočili tudi gledišče in dramsko umetnost. Za nje je sedanje, pasatistično gledišče dolgovezno, ana litično, pedantno psihologično, pojasnjevalno, raztegnjeno in razredčeno, tesnobno, statično, napolnjeno s prepovedmi kakor policijski urad, razdeljeno na celice kakor samostan in plesnivo kakor stara neobljudena hiša. Oni hočejo, da bo futuristično gledišče sintetično, t. j. kolikor le mogoče kratko: da se stisnejo v nekaj hipov, nekaj besed in v nekaj kretenj neštete situacije, občutki, ideje, dejanja in simboli. Dejanja so lahko tudi samo hipi, t. j. lahko trajajo samo nekaj sekund. Hočejo uničiti sedanjo tehniko, ki je dogmatična, bedasto logična, Pedantna, zadavljajoča. Čemu pisati sto strani, ako zadostuje ena, samo zato, ker občinstvo iz navade ali otročjega instinkta hoče povzeti značaj ene osebe iz cele vrste dejanj? Čemu Predsodek teatralnosti, če je življenje samo večinoma ne-teatralno in nudi vendar tudi v tem svojem delu neštete sce-nične možnosti? Čemu tolmačiti z malenkostno logiko vse, kar se predstavlja, ko tudi v življenju ne moremo nikoli razumeti tega ali onega dogodka v celoti, v vseh svojih vzrokih ln posledicah, ker realnost veje okoli nas in nas napada s sunki fragmentnih dejanj, zapletenih drugo v drugega, zmedenih, zamotanih, kaotičnih. Bedasto je n. pr. predstavljati na odru prepir med dvema osebama vedno v redu logično in •lasno, ko poznamo v vsakdanji izkušnji samo odlomke dvo-S°vora, ki smo jim slučajno in samo za hip priča v tram-^ju, navadni postaji, in ki so ostali kinematografirani v naši duši le kot dinamične fragmentarne sinfonije kretenj, besedi, ®uinov in luči. Čemu pustiti vsiliti lastni ženijalnosti breme .ennike, ki jo vsi, tudi tepci, lahko pridobijo z učenjem, prakso 'n potrpežljivostjo? Bedasto je odreči se dinamičnemu skoku Praznino popolnega ustvarjanja, izven vseh že preiskanih P°'j! Dramatična umetnost naj bo dinamična, simultana, •1- plod improvizacije, bliskovite intuicije in sugestujočega etlotka. Absolutni dinamizem se doseže s spajanjem različne °lice in raznih časov. * * ❖ — 17 — Bruno Corra in Emilio Setimelli: Negativno dejanje. (Vstopi gospod, zaskrbljen, zaposlen, sleče svršnikr sname klobuk, se sprehaja razkačen, rekoč): Fantastična reč! Neverjetno! (Se obrne proti občinstvu, se razdraži videč ga, potein stopi kraj odra, kategorično): Jaz . . . Vam nimam prav ničesar povedati. .. Dol zaveso! Zavesa. Pred Neskončnim. Filozof - divjak, zelo mlad, kostanjevih las. Filozof „berlinski tip“ se sprehaja gor in dol, dostojanstveno: drži v desni revolver, v levi „Berliner Tageblatt". Je zastonj . . . pred Neskončnim so vse stvari enake . . . vse stvari so v isti vrsti .... Misterij njih rojstvo, njih tek, njih smrt! ... In tedaj kaj izbrati? ... Ah! Dvom, negotovost! . . . Jaz zares ne vem danes . . . 1915, če po svoji običajni južini naj čitam „Berliner Tageblatt“, ali naj se počim z revolverjem . . . (Gleda desnico in potem levico, dvignivši revolver in časopis, ali malomarno, dolgočasno.) Ph! Počimo se z revolverjem ! (Izproži in pade mrtev.) Zavesa. Z okna. Trije hipi. Osebe: Vsi gledalci. Mesečnik oče. Mesečnica hči. (Vsi gledalci, ki so tu poglavitne osebe igre, da bi mogli razumeti dramo, se morajo zamisliti s sugestijo v položaj omrtvičenega, ki ne more ne zganiti se, ne govoriti, ki mu je ostal živ in jasen samo razum, vklenjen v mrtvo meso, in ki se nahaja v postelji ob oknu, z zastori, ki jih odpira veter v treh mesečnih nočeh, v katerih se vrše hipi te igre.) Hip I. (Noč I.) Ko se dvigne zastor, se vidi silno visok grajski zid, k' se odraža v mesečni noči. Veter. Na bližnji uri bije monoi tono 12. Na levi se prikaže na grajskem zidu človek, popol' noma oblečen, mesečnik, ki gre skoz veter (ki vzvihrava — 18 njegov plašč) s sigurnim in mehaničnim korakom. Izgine. V slehernem gledalcu naj bo sugestija tako močna, da bo mislil, da je to njegov oče. Zastor. Hip II. (Noč II.) Isti prizor, isti veter, ista ura. Od desne se prikaže mlada ženska, oblečena, z lasmi razpuščenimi v vetru. Gre preko odra z istim mesečniškim korakom, stopajoč po istem visokem grajskem zidu. V slehernem gledalcu naj bo sugestija tako močna, da bo mislil, da je to njegova sestra. Zastor. Hip III. (Noč III.) Isti prizor, isti veter, ista ura. Prikažeta se istočasno, eden od desne, drugi od leve, na zidu, v vetru, idoča si nasproti, oba mesečnika, oče in hči. Približata se, butneta eden v drugega, padeta v brezno z groznim krikom. Zastor. 4 Francesco Cangiullo. Še psa ni. Sinteza noči. Osebe: Tisto, kar ni. Nočna pot, mrzla, zapuščena. Pes gre preko ceste. Zastor. Deton»cij». Sinteza celega modernega gledišča. Osebe: Projektil. Nočna pot, mrzla, zapuščena. Minuta tišine. — Strel iz revolverja. Zastor. 19 F. T. Marinetti. Malo gledišče ljubezni. Drama predmetov. Obednica. — V ozadju dvojna vrata, skozi ena se vidi biblioteka. — V levi steni dvojna vrata, med njima jedilna omara. — V desni steni vrata, okno, kredenca. — V sredini miza s stolicami. Zatemnjena luč. Punčka. — Mama, pusti me še malo s teboj . . . Četrt ure ... V tvoji postelji. Hočeš? . . . Žena. — Ne, ne. Je že polnoči. Moraš se odpočiti. Veš, da nočem videti na tebi tistih okolobarjenih oči . . . Trudna si . . . Pojdi v posteljo . . . No, bodi pridna. Idi. (Punčka odide počasi skozi ena od levih vrat. Mati čaka, dokler ni šum njenih korakov utihnil po hiši, potem odide skozi vrata na desni, ki vodijo v njeno sobo, in upihne luč. — Tišina. — Mobilije škripajo, mereč svoje sile polglasno.) Jedilna omara. — Krek. Deževalo bo čez tri četrt ure. (Tišina.) Driiiiin. Odpirajo vrata. (Tišina.) Krek krek. Pritisk srebrne obedne priprave je večji od moje zveznosti! Kredenca. Krek-krak. V tretjem nadstropju gre dekla spat. (Tišina.) Na stopnicah je teža od 70 kg. (Tišina.) Krak. Mož (vstopi v ponočni halji iz drugih vrat na levi, z malo svetilko s senčnikom, gre preko sobe v biblioteko, ki se vidi v ozadju. — Obotavlja se pred policami, izbere debelo knjigo, potem se vrne zopet preko sobe, noseč težko knjigo. — Knjiga mu zdrsne iz rok. Ropot na podu. — Tišina. — Pobere knjigo, potem odide skozi vrata, odkoder je prišel.) Žena (vstopi iz sobe na levi, prisluškuje, gre po prstih odpirat vrata, ki vodijo na stopnice. Vstopi Slučajnik, eleganten mladenič, ki drži v rokah ogromen zavitek). Tiho! Sssst . . . Tiho! Slučajnik (odpre zavitek in izvleče igračko: mal gledališki oderček, ki ga položi na mizo). Žena (polglasno). Krasno! Krasno! (z otročjo radostjo ifl zadivljenostjo, ploskajoč z dlanmi brez šuma.) Hvala ... Pridi. (Ga pelje proti durim na desni. Vstopita. Vrata se zopet zapro-Tišina.) Jedilna omara. Krek. Dežuje . . . Dežuje . Kredenca. Krak. Hrbet gospodarjev bo kmalu zarastel z naslonjalom stolice. 20 Punčka (vstopi v srajčki iz prvih duri na levi, se približa mizi, tipajoč v polutemi, prisluškuje, potem gre proti durim na desni (soba materina) in obstane nepremična in posluša.) Kredenca. Kraaak. Punčka. (Cujekorak, bližajoč se iz notranjosti sobe svoje matere, steče in se skrije pod mizo. Vrata na desni se odpro.) Zena (se prikaže na onih vratih, za hip stoji in posluša). Nič . . . Vsi spijo . . . (Odide, zapre zopet vrata.) Punčka (se iztegne izpod mize, prisluškuje precej časa, Potem nagne glavo, jo nasloni na roko, oprto na preprogo, in zadrema.) V hipu, ko se oderček položi na mizo, igralec, skrit za mizo, začne premikati lutke, ki so v igrački. Jedilna omara. Krek. Dežuje. Kredenca. Kraak. Širim se. (Tišina.) (Zopet se odpro vrata na desni. Vstopi žena, razpasana, Za njo Slučajnik. — Ne vidita punčke pod mizo. — Žena stopi h kredenci, jo odpre, vzame iz žepa steklenico likerja in dve čašici, ki jih položi na mizo. On pije. — Poljubita se. — ^učajnik odide skozi vrata, ki vodijo na stopnice. Žena za-Pazi punčko, jo prebudi in ji pokaže oderček.) Punčka (si mane oči.) Krasno! Krasno! (Izgovori te besede z istim naglasom otročje radosti in zadivljenosti, kakor je prej izrekla Mati.) (Kratek molk.) Sanjala sem. (Vzame oderček in se pusti odvesti proti prvim vratom na levi.) Krede n ca. Kraak. Kraaak! Zastor. V Malem gedališču ljubezni sem hotel podati nečlo-sko življenje predmetov. Najvažnejše osebe so leseno gle-, 1.Sce (čigar lutke igrajo v temi brez prisotnosti lutkarjeve), v una omara, Kredenca, ki niso počlovečeni (kakor so bile da - P°čl°večene stvari v pasatistnem gledišču), ampak pote? ° -ne na človeški način temperaturo, nje razširitev, e’ ki prenašajo, vibracije zidov itd. k0 tri osebnosti žive v živcih nervozne Punčke, medtem 0°a prisluškuje pri vratih svoje Matere. - 21 - Leseno gledišče je simbol puhlosti, bežnosti in teatralnosti ljubavnega zapeljevanja in njegove lutke igrajo v terni, nerazjasnjeno, kakor da jih je razgibala ljubezen one dvojice, ki se objema v bližnji sobi. Nastopiti mora pomemben para-lelizem med nelogično radostjo Matere, ko vidi igračko, in realno radostjo, ki jo občuti Punčka, ko ji jo pokloni Mati, vodeč jo spat. IV — 22 — Mlada pesem. Rosna je zelena šuma, solnčni žarki jo zlate, bele šmarnice na mahu kot device se bleste. Čista je zelena šuma, bistra, pomlajena vsa, v žalostni samoti moji mi je ljubica krasna. Njene ustne — gozdne rože me poljubljajo sladko in se nežno mi smehljajo, da zatisnem v sen oko. Ali res? Ali res nikoli več gledal ti ne bom v oči — ali res nikoli več slišal tvojih besedi? Tvojih žametnih oči mi pozabiti ni moč, pesem tvojih besedi slušam, pijem dan in noč. Pijem, pijem, ali zdaj kupo vina rdečega, da pozabim rožni kras nedrija kipečega. C. Golar. C. Golar. - 23 Cene prostorom. Parter Drama Opera Sedež I. vrste 10 D . . 15 D „ II. — III. vrste . • 9 „ . • 13 „ IV. — IX. vrste . 8 „ . • 10 „ „ X. — XIII. vrste . . • 6 „ . • 8 „ Dijaško stojišče .... 2 „ . 2 „ Lože Lože v parterju in I. redu za 4 osebe . . 40 „ . . . 60 „ Balkonske lože za 4 osebe . 30 „ . • 45 „ Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju . . • 8 „ . . 10 „ Nadaljne vstopnice v balkonskih ložah . . . • 5 „ . . 8 „ Balkon Sedež I. vrste 7 „ . • 10 „ „ II. — III. vrste . . . • 5 „ . . • 7 „ Galerija Sedež I. vrste 3 „ . • 4 „ „ II. — V. vrste . . . 2 „ . . . 3 „ Stojišče 1 „ • • 1 » Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gle' dališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene. — Sedeži in lože se naročajo lahko tudi telefonično (štev. 231). Med predstavo vstop ni dovoljen. - 24 — Ponatisk dovoljen le z označbo vira. Gledališki list izhaja vsako soboto in prinaša poročila o reper-toariu Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti Pr’ nas in drugod, kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih p njih avtorjih. Sodelujejo : Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, ^ran Govekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij raigher, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr. TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.