Po shodu v Mariboru. Občni zbor Slovenske kknečke zveze dne 29. m. m. v Mariboru je bil dogodefc za slovensko politiko. Še tedno se bavijo vsi slovenski listi s tem shodom; liberaJci hočejo soveda dokazati, da je bil sliod brez fKUHena, listi Vseslovenske Ljudske Stranke pa jitn krepko odgovarjajo. Gotovo je, da bi se shoda, ki je %& tok slovenske politiko brez vsakega pomena, že rfolgo več ne omenjalo, in da bi govori, izusteni na brejiporoembnem sliodu, bili že davno pozabljeni. Občni zbor Kmečke zveze je bil velevažea politicen pojav, raimo kalerega nihče ni mogel molfte. Zato so tudi vsi rtunajtaki in graSki listi prinesli daljša ali krajša poračila o shodu. in štajerski časniki so se v svojih uroduikih bavili tudi 7. govori, govorjenimi na obfinem zboru. Ceprav nas zauima, s kako skrbnostjo se bavi,jo nemški in slovenski liberalni listr z našim straiiklaim shodom, vendar je za nas važnejše, da si še enkraf ponovimo, kaj je nam samim, ki smazvesti pri^tafei Sk)venske kmečke zveze, bil njeu občui zbor. Slovesno se jo izrekla na tem shodu Kmečka /.ve/a. da vidi v narodnem oziru kot rešilno nalogo .slovenskega ljudstva njega združenje v enem taboru. Za. to se' je s soglasnim sklepom uvrstila v organi/*;ijo celokupnega slovenskega naroda, ,,Vseslovensko Ljudsko Stranko". Da ta uvrstitev ni puhla bese'fa, Jtmpak da je katoliško slovensko Ijudstvo^-na Kranj^kam in Štajerskem v političnem življenju enih misli in vzovov. to je dokazala okolnost, s kakim polnim razamevanjein in kipečim navdušenjem je spremljalo občinstvo voditelja kranjskib. Slovencev, dr. Susteršica, katerega je zaupanje ljudstva postavilo sedaj tudi na čelo Vseslovenske Ljudske Stranke. Vlada in vse, kar za njo dela, seveda nezadovoljno in nevoljno gleda na združenje slovenskega Umfotva. Cim bolj smo razdruženi, tem bolj smo slab», kar je vladi zelo ljubo. Zato tudi njeni prijatelji ¦ a. Slovenskem niso nič kaj zadovoljni z vseslovensko organizaoijo. Stari liberalci se niso nikdar povspeli na to višino in 30 skrbno varovali pokrajinske meje. ki delijo Slovence. Mladi jih posnemajo. Po stari navadi izUvajo sedaj vos svoj gnjev in žolč na prvo vseslovensko strauko, ko bi je vendar morali vsaj 2 narodnega stališča biti veseli. Da jim pri tem sekundira vladi brezpogojno vdanaj bofratska plojaška politika, je samouracvno. Rano postarana ,,Slogali je ce* lo odsvetovala dr. Sustevšiču, naj ne hodi na Stajersko ,.razpora'- delat. Ta namen ima seveda le starka ,,Sloga", dr. Susteršifi takega namena ni nikdar imel. Saj ga tudi ni trebalo, kajti delo razpora, nad kateriin imajo Nemci in vlada veliko veselje, je Ploj koreflito izvršil davno, davno pred letoSnjim ob6nim zborom Kmečke zveze. 2. Ljudstvo je odobrilo politiko vseslovenskih pOvSlancev na Dunaju ter njim glede novih nameravanih davkov daJo natancno naročilo. Enega od teh naj skušajo aa vsak način onemogofiiti, to je davek na vi> no. Isti 6as, ko se posl. vseslov. ljudske stranke na Dunaju trudijo, vre^i sedanjo, kmefikemu ljudstvu in slovanskim narodom sovražno vlado, vidimo slogaške in liberalne slovensko-hrvaške poslance pri dvojnem rlelu: ali da pasejo doma lenobo1 in niti ne pridejo na Dunaj, ali pa se na Dunaju trudijo, zavesti v slovanski taix>r needinost, in s IČia^ podpreti neprijazno nam vlado. Stajersko ljudstvo je v Mariboru odobrilo politiko uašib poslanoev, ter s tem obenem obsodilo politiko Plojev, Roblekov in Hribarjev. 3. Tudi deželnozborska politika naših deželnih poslancev je našla na občnem zborn S. K. Z. sploSno priznanje. Poslanoem se je izreklo popolno zaupauje. \ajve6 skrbi dela našim liberalcem iii slogašem pa<^ deželnozborska politLka. V svojih celjskih listilv se trodijo že cel teden z dokazovanjem, da so se r Mariboru začelinaši poslanci umikati pred,'Nemoi. Naši pristaSi, posebno oni, ki so bili v Mariboru, dobro vedo. koliko je na tem resnice, zato mirnim srcem lahko gledamo, kako mažejo in lažejo po svojih listih. Kmečka stranka je kazala nasproti liberalcem in slogašem vedno eno neprecenljivo lastnost: liikdar ni svojih korakov uravnavala po njih mnenjih in nazorih. in je vsled tega vedno dobro vozila. Zanimivo je, da ravno isti gospodje, ki se tako boje, da popustijo naši deželni poslanci, na DunajTi, v Gradou ia tudi doma, na najbolj hinavski nafiin rujejo proti slovenski obstrukciji ter ji želijo škodovati. Mi reCemo samo to: na§i poslanci 90 zaCeli obstrukcijo, da izvojujejo slovenskemu kmečkemu1 ljudstvu v. narodnem, gospodarskem in političnem oziru pravice. Dokler bo obstrukcija c to svrho potrebna, jo naj rabijo; na nunenje liberalcev in slogašev pai se naj nikdar in nikoli ne ozirajo, kajti pri teb je koristolovje, častihlepnost in protikmečko mišljenje gonilo za vse, tudi za vsakojako izdajstvo. Slovenska kmeCka zveza se bo svojega letošnjega pomenljivega obftnega zbora lahko s ponosom spotainjala.