Slev. 21. s= Velja po pošti: == Za oelo leto naprej . , K 28'— za en meseo „ . . „ 2-20 ea Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2'— V opravi pieleman mesečno „ 1*70 s Sobotna izdaja: == za celo leto........ T— za Nemčijo oeloletno . „ 9'— ■ ostalo inozemstvo. ,, 12'- V Ljubljani, v sreda, 27. januarja 1915. LClfl XL!I1. MM hi?: Iuserati: Enoatolpna peUtvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 v za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat......13 „ za večkrat primeren popust. Porodna oznanila, za&vate. osmrtnice Iti: enoatolpna petitvrsta po 2 J vin. - Poslano: ' enoatolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje ln praznike, ob 5. url pop. Bedna letna priloga Vozni red. Uredništvo |e v Kopitarjevi nlloi štev. 6/IIL Rokopis! se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega teleiona štev. 74. = Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol št 6. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. Ameriške Me. Predsednik Wilson ima težke dneve. Zmagal je samo z nekaj glasovi večine, pomagali so mu predvsem nemški in ruski glasovi. Ob začetku vojske je ameriško ljudstvo stalo po večini na strani angleške in bilo sovražno Nemčiji. Baje je to razpoloženje ustvarilo od Angležev podkupljeno časopisje. Ameriko sicer loči od evropskega prelivanja krvi veliko morje, pa vojska je skoro začela moriti tudi Ameriko, nc sicer njenih ljudi, ampak njeno gospodarstvo in trgovino. Zadnji cilj Anglije, ki ga skuša doseči v tej svetovni vojski — gospodarsko uničenje Nemčije in njene svetovne trgovine — z vso brezobzirnostjo vodi to tega, da zapre vsa morja in tudi nevtralnim ladjam ne dovoli izvažati ali uvažati niti naravnost niti skozi nevtralne evropske države v Nemčijo. Tako Nemčija kakor Amerika sta pred vojsko imeli obširne medsebojne trgovske zveze. Amerika je dajala bombaž in žito. Nemčija predvsem stroje in barvila za ameriško tekstilno industrijo. Tudi v Ameriki je sedaj vojska rodila gospodarsko krizo. Vse stroke so splošno trpele; četudi so se nekatere ravno vsled vojske oživele, pa je bila gospodarska stagnacija in izguba pri drugih tem večja. Ker so angleške ladje ustavljale in plenilo ne samo ameriških ladij, ki bi vozile orožje po ovinkih v Nemčijo, ampak vsako drugo blago — navadno izvzeto od kon-terbande — to je vendar v zvezi s padajočo produkcijo in rastočo brezposelnostjo prignalo ameriško vlado, da je poslala znano protestno noto v London, od kjer je dobila sicer v obliki prijazen, a po vsebini nezadovoljiv odgovor. Med obema državama je nastala neka napetost, katero je spor vsled »Dacije« še bolj poostril in se sedaj zatrjuje, da je pričakovati še bolj odločne ameriške note. Kako pravzaprav stoje stvari v Ameriki, ne vemo; kaže pa se, da je še vedno v Ameriki večina ljudstva bodisi po nagnjenju ali po nevednosti in zmoti na strani Anglije, kakor da se bodo ti spori najbrže rešili v medsebojno zadovoljnost. Ali bo Angleška odnehala in sicer v koliko, tega nc vemo, storila pa bo najbrže že iz lastnega interesa, ker ameriško ljudstvo ji je mogočen vojni zaveznik proti Nemčiji. To sc sliši sicer nekoliko čudno, ker je ameriška vlada proglasila svojo nevtralnost, pa so gotove stvari, vsled ka- terih je predkratkim nemška vlada izjavila, da sicer ne dvomi nad nevtralnostjo vlade, pač pa nad nevtralnostjo ameriškega ljudstva. Ameriško ljudstvo namreč bogato zalaga Angleško in njene zavaznike z orožjem, kar po izjavi nemške vlade stoji v nasprotju z obljubami ameriško vlade, da si želi in da bo delovala za skorajšnjo vrnitev miru. V Ameriki imajo veliko spretnost v tem, da v vsaki vojski oni stranski, ki so ji naklonjeni, omogočijo dovoz orožja, nasprotni pa onemogočijo. Tako je svoj čas Taft pustil dovažati orožje Huerti v Meksiko, odvzel pa ga je vsta-šem. Ko pa je prišel Wilson, ga je dovolil vstašem in odvzel Iluerti. Ko je zadnje poletje izbruhnila evropska vojna, je bila stvar čisto enostavna. Ker je Angleška obvladala morja, so, če so hoteli podpirati trojni sporazum, lahko izjavili- »Mi prodajamo vsem vso«, ker so udi gotovi, da Nemčija in Avstrija od tega ne boste prejeli ničesar. Tako se je tudi zgodilo. Zasmehljivo je pisalo rumeno Časopisje — kakor poroča »Kolnische Volkzeitung«: Nemčija lahko kupi v Ameriki kolikor hoče orožja, topov in patron itd., samo gledati mora, kako bo te stvari spravila domov, kajti zahtevati ne more, da ji mi to spravimo v hišo. Nemški poslanci v ameriškem državnem zboru so predlagali, da se. izvoz orožja sploh prepove. Eden teh poslancev je v komiteju za zunanje zadeve povedal tudi sledeče: »Skoro vsak dan obhajajo iz New Torka, Bostona in Filadeifije ladje z ogromnimi tovori konterbande ali naravnost na Angleško ali po ovinku preko Kanade in človeku se skoro zdi, da so tudi Zjedinjene države postale voiujoča se stranka, ki oborožuje vojaške ekspedicije.« Poslanec je nadaljeval: »Kdo si bo upal trditi, da naša sedanja trgovina izključno samo z eno vojskujočih se strank ni nikako podpiranje ene pred drugo? V vprašanju samem je že odgovor. Nizozemska, Švedska in Danska imajo kakor mi tehnično pravico, izvažati kon-terbando, česar pa ne store, ker nočejo kršiti duha nevtralnosti. Ali mislimo zaostajati za moralo teh malih evropskih držav?« Ameriki, veliki državi, ni treba imeti gotovih skrbi, ki morda odvračajo te državice od kršitve. Nemški poslanik v Ameriki je že nastopil proti izvozu ameriškega vojnega materijala in dum-dum krogel. Glede zadnjih je Po! m Sil vm. Sjever brije s snežnog' brda A tudjincu siromaku Još je veči mrak u mraku Još je tvrdja zemlja tvrda. Polnoč bije. Vstani! kličejo na vseh straneh, treba je razdeliti živež med moštvo, natovoriti ga in nositi v bojno črto. Vstanem in uredim vse stvari in pripravljen za odhod, zajašem svojega konja, se postavim na čelo svoje kolone in krenem proti Črnemu vrhu. Bleda mesečina je obsevala celo okolico. Naenkrat se streseni. Popade me jeza. Da mrtvi, tamkaj ranjeni in tam ljudske kosti padlih hrabrih domobrancev. Zamežim, da ne vidim ostanke in grobov padlih hrvatskih mučenikov. Končno prispem na določeno mesto, dam moštvu nekaj povelj in se oddaljim. Zora jo. Solnčni žarki so pogledali izza brda, edina uteha bledih a mrkih bojevnikov. Sedim na kamnu na najvišji točki črnega vrha, kjer se bore naši hrvatski junaki, ko se spomnim verzov velikega pesnika. Grom topov in prasketanje pušk sc od časa clo časa razlega po gozdih Črnega vrha, a gosli dim se vali nad glavami bednih, kakor da jim proro-kuje skorajšnjo smrt. »Joj, mati,« krikne nekdo. Kaj je? Vstanem, da vidim, kaj sc je zgodilo. Topovski strel je odnesel vojaku nogo. Nesrečni človek! Topovi grome brez prestavi ka, puške pokajo naprej, kakor da sc je nebo prelomilo. Jaz ne čujem in ne vidim ničesar. Moj duh in mojo misli so v daljni domovini, kjer sem pustil svojo staro mater, brate in sestre. M a t i ! Moj duh in moje misli se havijo samo. s Teboj. Ti si mi še edina nada in uteha in čc vem, da si ti srečna, srečem sem tudi jaz. S Teboj delim tudi v daljnem svetu vsako srečo, in nesrečo, vsako tugo in veselje. Morda bom pustil svoje kosti v tuji zemlji, toda pomiri se mati, ker so bova gotovo videla na drugem svetu. Ne plakaj, ker vsaka Tvoja solza mi para žc tako s tugo napolnjeno srce. vlada odgovorila, da se ni mogla prepričati, da bi bile ameriške, glede prepovedi izvoza orožja pa trdovratno molči. Če bi bila vlada in posebno Bryan, državni tajnik za zunanje zadeve, naklonjen Nemčiji, bi kmalu ustavil izvoz. On je tudi v imenu vlade izjavil, da nobena vojujočih se držav ne bo dobila v Ameriki denarnega posojila, češ, da je denar najhujša konterbanda, ker z denarjem se da vse drugo doseči. No in ravnokar jc Pierpout Morgan z drugimi bankirji posodil Busiji precejšno vsoto dolarjev. Nestrankarsko stališče — od vlade proglašeno — a spreminjajoče se v dejansko podporo ene vojne stranke lahko vzbuja v Ameriki posebno nezadovoljnost med tamošnjimi Nemci in Avstrijci. Njihovo razpoloženje jc jasno povedano v pismu, ki nam ga pošilja naš prijatelj iz Amerike. Odlomek se glasi: »Ker že govorim o nasi »nevtralnosti«, Vam omenim, da je naš predsednik Wilson zapovedal dne 4. oktobra nekak »dan prošnje« za mir. Toda čudno, predsednik naše republik-> ukazuje ljudstvu prositi za mir, medtem ko dovoljuje izvažati ogromne množine orožja in drugih vojnih potrebščin v Anglijo, Francijo in Rusijo. Samo iz Pitlsburga se je poslalo že 25.000 ton prve vrste jekla, ter se ga bo v kratkem poslalo zopet 65.000 ton za izdelovanje šrapnelov v Francijo in Rusijo. Za koliko milijonov orožja je poslal tja milijonar Schwab — nemški katoličan na papirju — ne vem povedati. To je naša ameriška nevtralitcta! Molimo za mir, a medtem pošiljamo orožje za vo.jno — seveda samo za naše sovražnike.« Pelio Fgzpyfgjiie v li. Milan. 25. januarja. Poročevalec »Miinchener Neueste Nachrichten« javlja: »Stampa« demontira tukajšnje govorice, kakor da so Giolittijevi pristaši napravili komplot, da vržejo ministrstvo, kateremu naj bi sledil ne-vtralističen kabinet. Vendar pa je opozicija vsak dan večja. Odredbe pri potresu in nemiri v Siciliji bodo v zborni-povzročili gotovo ostro debato. V o j s k e željne stran k e: p a izgubi j a jo v s a k d a n n a p o -menu. Več radikalnih poslancev že zagovarja nevtralnost. V radikalni stranki je že nastal notranji razdor. Če se vrže Salandrov kabinet, tedaj je za- gotovljeno Giolittijevo ministrstvo. Kakor zvem iz zanesljivega vira, seje Giolitti še pred kratkim iz* j av i 1 za nevtralnost. lip protestira proii anoieSkemu nasilju. Rim, 25. januarja, »Popolo Romano«, glasilo zunanjega ministrstva, piše: »Kljub protestom italijanske vlade in posredovanju angleškega poslanika v Rimu Angleška še vedno vzdržuje odredbe, vsled katerih nc more Italija dobivati potrebnih surovin za svoje industrije. Angleška se boji, da bi se znali Nemčija in Avstrija okoristiti z italijanskimi zalogami. Tako narašča v Italiji brezposelnost. Nesmiselni odlok angleške vlade, ki proglaša žveplo za vojno konterbando, je poostril položaj v Siciliji in zadnji nemiri v Cataniji so le posledica krize v žvepleni industriji.« List prinaša nato statistiko finančnega lista »Sole«, iz katere sledi, da se je italijanski uvoz surovin za industrif armado in mornarico zmanjšal in da je .udi izvoz škrob-nih izdelkov od avgusta naprej manjši. List konča: »Angleška brez vsakega vzroka krši najvišje italijanske interese in brezdvom-no ustvarja ozračje nezadovoljnosti.« šarila in Dunaj, 26. januarja. Rimski poro« čevalec »Neues Wiener Tagbl.« je imel v Rimu razgovor z bivšim ministrom Genadijem, ki .je vsa govoričenja o hladnejšem razmerju Bolgarske do Avstrije in Nemčije označil kot izmišljotine. Avstriji in Nemčiji je odkritosrčno prijateljstvo Bolgarske vedno zagotovljeno, kakor se tudi Turška nima ničesar bati. Edini vzrok za boj bi bilo za Bolgarsko makedonsko vprašanje. Bolgarska politika 1?o tedaj sekundi-raSa politiki AvsMle in Nemčije. Ge-nadiev, ki se sam s ponosom imenuje političnega naslednika Stambulova, se najbrže preko Dunaja vrne v Sofijo. Geni, 26. januarja. Pariški »Journal d.es Debats« piše z ozirom na večje operacije spomladi, naj Francoska pomisli, da za Nemčijo m izdeljujsjo topov, oklopnih avtomobilov, krogel itd. samo nemške, ampak tudi številne belgijske tovarne. Nove čete se v Nemčiji hitro urijo. Francija se nagiba k temu, da to lažje in hitreje Naj Ti bo edina uteha, da imaš v teh težkih dneh tudi Ti sina, ki stoji na braniku domovine. Zakaj sem Te moral zapustiti, daleč od sebe, kdo me bo potolažil v teh težkih dneh življenja in kdo me bo objel? »Fin — fin — fin — fin bum — krrrrr« — Mati, mati, to mi jo uteha in objem. Bridka čaša je polna in jaz jo izpijem. D o m o v i n a ! Sin Tvoj zdihuje. vaj? Začujem glas iz daieka.) Zdihujeni nad Teboj in Tvojimi nesrečnimi sinovi, zdihujeni nad ranjenci in mrtvimi. Velika je bolečina moja zaradi Tvoje strašne usode. Hrabri Tvoji sinovi se bore za Te v daljnem svetu, bore se za vsako gru-sOl £a stoli veliko žrtev, izprazniti nekaj važnih višin. V Bukovirii ni bilo bojev. C i Namestnik načelnika generalnega štaba ' pl. H$fer, podmaršal. | i NEMŠKO URADNO POROČILO. * Vzhodno bojišče. , . Berlin, 26. januarja. Veliki glavni stan: Sfvernovzhodno od Gambina so napadi^ Rusi brezuspešno postojanke naše kavaPe-i' hje. ■ ; ; Na ostali bojni črti v vzhodni Prusiji so se bili siloviti artilje-ijski boj;. Mali boji pri kraju Wloeknvek so iz-padH za nas ugodno. i Na Poljskem, zahodno od Visle jn vzhodno od Pilice se ni pripetilo nič važ-- jUŠt . . . , . ■ . , ■ : • "'Naivišjc vodstvo armade. ; . ■■ ; RUSKO URADNO POROČILO. Kodanj, 26. januarja. Najnovejše poročilo ruskega generalnega štaba se glasi: Na desnem bregu spodnje Visle so se vršili manjši spopadi. Na ostalih točkah je razmeroma mirno, samo v nekaterih krajih se nadaljuje artiljerijski in infanterijski ogenj. Nemški poizkusi, cla bi pričeli z delno ofenzivo, so se ponesrečili. V Bukovini je koitom t racija znatnih avstrijskih bojnih ailivedno močnejša. Dne 21. t. m. sssn&padle sovražne čete, približno ena infanterijska divizija, našo fronto pri Kirlibabi, pa so bile odbite. Zjutraj dne 22. januarja so naše čete že vzdržale svoje postojanke. V tem boju je padlo v naše roko 200 ujetnikov. V karpatskili prelazih vlada silen snežni vihar. OFERACIJE RUSKE ARMADE VODI GENERAL DANILOV. Krakov, 26. januarja. »No\vi Reformi« brzojavljajo iz Berna: Došlo je senzacionelno poročilo, cla je tisti oddelek ruskega generalnega štaba, ki izvaja na bojišču vojne operacije izdelane po generalnem štabu, samostojno organiziran pod vodstvom generala Danilova, ki so mu nadali naslov: ravnatelj vojskinili operacij. Položaj na poljskem bojišču je tak, cia nastopa mesto velikega kneza general Danilov kot rešitel ali pa kot žrtev. Generalissi-mus se brez dvoma odstrani, čakajo le še na oficielno »prehlajenje«. TRETJA RUSKA OBRAMBNA ČRTA. Frankobrod, 26. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz avstrijskega vojnega poročevalskega stana: Rusi z mnogobrojnim moštvom utrjujejo svojo tretjo obrambno črto vzhodno od Gor-lic. Prva črta je zelo slabo zasedena. V naših vrstah vlada velik mir in zaupanje. Moštvo je pri najboljši volji. BITKA STOJI. Krakovska »Gazeta Poniedzialko-wa« piše: Kar smo že pred meseci opazovali v Flandriji in Franciji, to se zdaj pojavlja na poljski zemlji. Bitke so obtičale na mestu in se ne premaknejo. Meti nasprotnimi vojskami je komaj pa i', sto metrov razdalje. Prodirajoče čete napredujejo komaj za par metrov. Neprestani koncert topov igra glavno vlogo. Topovi pripravljajo tla za napredovanje pehote. Bitka se vrši, toda sto- > Kqj pa sem vam stori!, možie?« vpraša beležnik prestrašeno. »Nam nisi ničesar storil, pač pa svojemu ljudstvu. Pri nas vg;.k pisar ljudstvo guli do kosti. Gotovo delaš tudi ti tako. Ljudstvo bo nam hvaležno, če ga tebe rešimo.« Emil Pukan jim je začel obširno razlagati, cia je na Ruskem pisar nekaj drugega kakor občinski Deležnik na Ogrskem ter da on v resnici nikdar ni ljudi odiral. Se vede. so ?e koncem koncev sporazumeli in se prijateljsko pogovarjali ter drug drugemu pravili, koliko ima kteri otrok, Nazadnje vpraša neki Rus uradnika: Prosim te, povej nam, kako da si ti ostal tu, dočim so drugi zbežali?« ; Ker mi tako veleva postava in ker ie vas ne bojim. Saj sami pravite, da pustile mirno prebivalstvo na miru.« iDobro si pogodil,« odgovori seraž-mojster, »kajti, kdor se nas ne boji. ta tudi ni proti nam, kdor pa pobegne, se nas boji in kdor se nas boji, jc naš sovražnik. No, ker smo že tu, pa poglejmo, kako je kaj pri tebi doma. Rusi so stopili v beip.žnikpvo sobo, kjer so predvsem zapazili strojno britev. Oghcioval; so si jo beležnik jim je razlagal, kako se z njo brije, nakar ga straž-.mojster zaprosi, da mu, slroj podari. Ko je beležnik oritrdil,. ga .i?,ys objame, češ: »Ti si zares liubszirv moii Kakšne lepe reči imaš! Zdaj te pa prosim, daj nam kaksen-koli zemljevid.« Ker pa beležnik ni imel nobenega zemljevida, jih je zato pogostil z rumom, kajti drugega žganja ni bilo pri hiši, in Rusi so s slastjo pili. Potem je stražmoj-ster zaprosil še za dva kozarca, ki da bosta njegovim tovarišem zelo dobro služila, 'm teieho kuhinjsko žlico za jesti. Nato so se 'p r a V" prijateljsko poslovili in odšli. Rusi so ostali več tednov v občini in ves ta čas se nikomur nič žalega ni zgodilo, ne duhovniku, ne beiežniku, niti vaščanom. 'Med tem pa je beležnik zbolel in njegova žena je šla v župnišče, kjer je rekla ruskim častnikom, da je mož bolan. Častniki so poslali z vozom po ruskega zdravnika, ki jc prišel, beležnika preiskal in mu zapisal zdravila. Z receptom so poslali Rusi v spremstvu več vojakov dva vašč^-na v Ungvar v lekarno. Čez tri dni je beležnik že toliko Okreval, da je mogel zH-pifstiti pesteljo. Nobeno posestvo ni bifo poškodovano, kar so pa Rusi vzeli koifj, krav in svinj, so jih pošteno plačali. ' Nekega dne je prišla beležnikova šopi b^a na dvorišče, kar se pred njo prikj-žfcveč kozakov,'ki so hoteli v klel. Med tevn pa jc beležnik zapazil nekega časlm-ki je bas šef'po cesti mimo, in se niu \z pritožil. Časf^K je takoj pohitel na bč-f£žnikovo dvorfŠŠe, vzdignil svoj jahalni bič, jim z njim ZDpretil ter jih spodil na obrnil k beiežniku, češ; Oprostite, ne sodite nas po nekolikih ji. Po vlažnem jesenskem vremenu se je šele pretekli tedeu začelo mrzlo zimsko vreme, ki bo pospešilo vojno operacije. ...... , BOJI NA DESNEM BREGU VfSLE. Berolin, 26. jalmarja. Iz Petr«gra-da se poroča: Neme}"zbirajo med'"krajema Konopki in Dobrzyn znatne1 čete, ki so na desnem bregu Visle že prišle v stik z ruskimi četami. K o n o p k i leži na Rusko-Poljskem južno od Mlawc ob železniški progi Soldau—Varšava. D o b r z y n leži na desnem bregu Visle nad Wlocla\vkom. IZ VARŠAVE. Krakov, 26. januarja. List. »Wieda-mosci Polskie« poroča iz Varšave: Po posredovanju francoske goneralitete so Rusi varšavske utrdbe izpremenili v nenavadno močne obrambne postojanke. Bolnišnice v Varšavi so tako prenapolnjene, da prevažajo lahke ranjence večinoma v Brestlitowsk. Na ukaz generalnega gubernatorja je varšavski magistrat določil najvišje cene; surovo maslo stane 60 kopejk (1 K 50 vin.) poljski funt (40 dkg), premog 40 kopejk pud (pud —16 kg), milo 22 kopejk poljski funt. Za olajšanje bede so ustanovili pomožne odbore, ki pa ne morejo veliko storiti. PORAZ RUSOV V PRELAZU TA-TARO V. Budimpešta, 26. januarja. »Esti Ujsag« poroča: Koncem minulega tedna je poizkušala ruska vojna sila, ki je taborila pri Pafaiiov^i, da napade naše v prelazu Tatar razvrščene čete, kar se je izpremenilo v ruski poraz. Njih konjenica, ki je prodirala pri gori Ploska, je zašla pod ogenj naših lopov; pod obrambo naših baterij je podila naša pehota sovražnika ob železniški progi do Zielone nazaj. Rus: so zalo izgubili 12 kilometrov svojih prejšnjih postojank in so izgubili veliko ljudi in materiala. VELIK POMEN ZMAGE PRI JAKOBENIJU. Dunaj, 26. januarja. Pomen zmage pri Jakobcniju v Bukovini je posebno v političnem oziru velik. Kakor poročajo iz Rumunije, je tamošnja javnost z mrzlično napetostjo zasledovala ruski sunek proti Sedmograškem. Velika avstrijska zmaga je ruski prestiž v Rumuniji kar najbolj omajala. V vojaškem oziru pomeni ovojitev Kirlibabe konec ruske ofenzive na vzhodu za dolgo, če ne za trajno. DOLGOČASNA VOJSKA. Krakovska »Gazeta Poniedzialko-\va« piše: Krakovsko občinstvo se dolgočasi. Prav po tiho govorijo med seboj, da je največje presenečenje evropske vojske — njena dolgočasnost. Sedanja vojska je res strašno dolsočasna. Poezije nima niti za vinar. Občinstvo živi od tega, kar pove fml. pl. Hofer, ki je najpopularnejši »časnikar« v Kra-kovu. XXX IZJAVA SASONOVA, Peti ograd, 26. januarja. (Kor. u.rad.) V proračunski komisiji dume je prosil poslanec Kowalewski pojasnila o ruskih zvezah z Italijo. Rumunijo, Bolgarijo in Švedsko in o pojasnjenju vprašanja morskih ožin in šc nerešenih vprašanj glede na Palestino, Perzijo in Afganistan. Važno je tudi znati, če je vlada voljna, da zasliši mnenje postavodajnih zbornic in organov javnega mnenja, predno prične izdelavati pogoje za mir. Velika vrsta vprašani se lahko razgovori stvarno z izkušenimi ljudmi, kakršni so člani dume. Poslanec Kru-pensky jc razpravljal o vprašanju ruskih razmer z Japonsko. Zunanji minister Salonov je odgovoril zadovoljivo na vsa vprašanja in je izjavil, da si izposluje carjevo dovoljenje, da sme v plenarni seji dume podati podrobne izjave. Odgovarjajoč na vprašanje nekega drugega ooslanca je izjavil Sascnov, da nosi Anglija veliko težje breme, kakor se sodi. Na vprašanje poslanca Kilukova, če ne obstoja nevarnost, da bi se sklenil prezgodnji mir, je izjavil zunanji minister, da ostane vlada zvesta duhu carjevega manifesta in da vztraja sporazumno z zavezniki. RUSIJA SKLICUJE PARLAMENT. Petrograd, 26. januarja. Na carjev ukaz je sklican ruski državni svet na 30, januarja, duma pa na 9, februarja. X X X KORYTOWŠF.I PRI CESARJU. Dunaj, 26. januarja. (Kor.. urad.) Cesar je sprejel v posebni daljši avdijenci gališkega namestnika dr. viteza pl. Korytowskega/I -■«■*■k X X PREBIRANJE ČRNE VOJSK.L. .tiJM-ČIJI. Berolin, 26. januarja. Lepaki pozivajo k prebiranju letnike 1888, 1887 in 1886 tistih črnovojnikov. ki niso služili. Prebiranje se izvede od 28. januarja do 12. februarja. XXX DVE JAPONSKI DIVIZIJI PROSTOVOLJCEV. Kodanj, 26. januarja. Po ruskih poročilih se ustanovi na Japonskem zveza, ki postavi dve diviziji prostovoljcev, da ju odpošlje na evropsko bojišče. Za pokritje izdatkov, 22 milijonov jenov, se nabira v celi državi. Žilni monopol v Keniji. - ReKvlzicijo moke i um. Dunaj, 26. januarja. Na zahtevo »Vele-nakupovalne zadruge« je nižjeavstrijsko namestništvo rekviriralo večjo množino 0. moke iz Viktorijnega mlina v skladiščih »Donavske parobrodne družbe« in jo je razdelila med 450 članov omenjene za-druge. V Nemčiji pa je vlada zaplenila vse žito, ker dosedanje odredbe niso dosegle varčne porabe in niso zabranile, da bi se žito ne rabilo za krmo. Vlada se ni odločila za zvišanje cen, ker bi to kruh zelo podražilo, ampak je rajši zaloge zaplenila in jih v razmerju prebivalstva razdelila občinam. Uradno poročilo pravi, da je kruh do prihodnje želve zagotovljen in zato je Nemčija tudi v gospodarskem boju nepremagljiva. Nemška javnost pozdravlja žitni monopol. Zopeino oUstreljevonle Lovčeno. Amsterdam, 26. januarja. GraškV listi poročajo: Po nekem poročilu »Ti-mesa« se je brzojavilo iz Cetinj črnogorskemu generalnemu konzulu v Londonu: Dne 21. t. m. so Avstrijci črnogorske postojanke na Lovčnu z artiljerijo hudo napadli. Ogenj bojnih ladij so podpirali topovi utrdb Rabač, Gra-bovač in Erayhda, Obstreljevalo se je cel dan. Črnogorci so odločno odgovarjali. Napoti i eioooisionskeoa em;rj. Pelerburg, 26. januarja. »Rječ« objavlja poročilo, ki se mora sprejeti previdno, da je postal afganistanski emir Habid Ullah žrtev nekega atentata, prestolonaslednik, ki ga je spremljal, da je pa bil nevarno ranjen. O napadalcu se različno govori: eni trdijo, da je morilec emirjev najmlajši sin, drugi, da je bil neki Turk. Podrobnosti o napadu še niso znane. mm Oioiiiii v Vi. Milan, 26. januarja. »Stampa« popravlja poročilo, da obstoja med Giolit-tijevimi pristaši zarota, ki namerava strmoglaviti ministrstvo in ustanoviti nevtralno vlado. Kljub temu se opozicija množi. Potresne odredbe in izgredi v Siciliji povzroče gotovo ob otvoritvi zbornice burno razpravo. Stranke, ki so za vojsko, izgubljajo vsak dan več tal. Več radikalnih poslancev se zavzema zdaj za nevtralnost. Čc se strmoglavi Salandrovo ministrstvo, je zagotovljena Giolittijeva vlada. Iz zanesljivega vira se trdi, cia se jc Giolitti še pred kratkim odločno izjavil za nevtralnost Italije. BOfl 00 zoloi. Nemško uradno poročilo. Francozi obs'reljujcjo Middelkerle In Westende. — Nemci zavzeli dve močni angleški opfrališči pri La Bassee. Berolin, 26. januarja. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča iz velikega glavnega stana: Kakor navadno, je sovražnik tudi včeraj z ognjeni iz topov obstreljaval Middelkerle in Westende - Bad. Večje število prebivalcev je bilo po tem ognju ubito ali ranjeno, med njimi župan v Middelkerle. Naše izgube včeraj so bile čisto malenkostne. Na obeh straneh prekopa La Bassee so napadle naše čete postojanke Angležev. ;Medtem ko napad severno od prekopa med Givenchy in prekopom radi močnega obkriljevanja ni dovedel do odvzetja angleških postojank, je dosegel popoln uspeh napad Badencev južno ocl prekopa. Tu so se angleške postojanke z 1100 metrov- široko bojno črto z naskokom preclirjale, osvojili sta sc dve močni opirališči, ujeti so bili 3 častniki in 110 mož, zaplenil se je en top in 3 strojne puške. Angleži so poizkušali zaman, da zopet osvoje postojanke, ki so jih naši takoj za naše namene prezidali; bili so odbiti s težkimi izgubami. Na višinah Craone, južnovzhodno od Laona, so se bili za nas uspešni boji. V južnem delu Vogez so bili 6d-biti vsi napadi Francozov. Ujeli smo nad 50 Francozov. Najvišje vodstvo armade. Francosko uradno poročilo. Genf, 26. januarja. Francoski generalni štab poroča z dne 24. t. m.: Med Nieuportom in Lombartyze je sovražnik s hudim obstreljevanjem pripravljal na neko od nas osvojeno postojanko napad, ki ga pa ni mogel izvršiti, ker je naša artiljerija razkropila sovražno pehoto. Pri Ypernu se vrše manjši artiljerijski boji. Ob Aisni je naša artiljerija prisilila sovražno, da jo utihnila. Pri Berry-au-Bacu je naša in-fanterija vzela en sovražnikov strelski tt jarek. Od Aisne do Argonov na točkah Prunay, Souain, Perthes, Beau-Sejour, Massiges naša artiljerija še vedno obstreljuje sovražne utrdbe. V Argonih pri St. Hubertu in Fontaine-de-Mada-me se nadaljujejo artiljerijski boji za neki strelski jarek, ki smo ga v 48 urah večkrat dobili, zgubili in zopet dobili. Med reko Maas in Vogezi gosta megla ovira operacije. V Alzaciji pri Hart-mannsweilerkopfu smo z našo artilje-rijo napredovali. V Steinbachu se je sovražnik z napadom in hudim obstreljevanjem polastil nekega našega jarka, katerega smo mi pa s protinapadom zopet iztrgali. Ob 11. uri ponoči: Nemci močno obstreljujejo Zillebeke pri Ypernu. Nekaj granat je padlo v Arras. Sovražnik je vrgel tudi več bomb na La Boisselle, naša artiljerija je pa ustavila sovražni ogenj. V Alzaciji se boji nadaljujejo. Pred veliko bilko v Alzaciji? Kolin, 26. januarja. »Kolnische Zeitung« poroča, cla divjajo v Argonih in Vogezih zopet hudi in izgub polni boji. Zdi se, da pripravljajo Francozi v Vogezih zopet hude napade. Francoski vojaški kritiki pripisujejo bojem v Alzaciji velik pomen. Vse kaže, da se bo vršila velika bitka. Nemški hanger v Bruslju uničen? Listi poročajo, da francoski listi razširjajo poročilo, da jc neki francoski letalec v Bruslju uničil nemški hanger za Zeppelinovce. Treba je pač še počakati nemških poročil. Velike izgube almnskik lovcev. Pariz, 27. jan. Francoski poslanci zahtevajo, da se alpinski lovci, ki so imeli strašne izgube, zamenjajo z drugimi četami. Iz doline smrti. Amsterdam, 26. januarja. Iz Pariza poročajo, da je po boju pri Soisson-su, ko so se umaknili Francozi, bežalo veliko ljudi-v Pariz, ki so se nahajali med nemško in francosko bojno črto. Objavljenih je bilo sicer že več -oro-čil, a šele zdaj se more splošno poročati, kako strašno da je bilo pri Sois-sonsu, v pravi dolini smrti. Uradna poročila navajajo le nekaj vasi glede na njih strategično važnost, a prišteti moramo še stotine prizadetih neimenovanih vasi. V okrožju Vie-sur-Aisne so popolnoma izginili s tal kraji občin Sa-conm, Pernant, Ambleny in Ressons. Vanje so padale več tednov nemške, francoske in angleške granate, da jo od njih ostal le pesek in pepel. Ista usoda je zadela Ceiles, Cona, Attichi, Ki leze ob poti v Berry-au-Bac in malo mesto ob poti iz Villy v Sermose. Prebivalci teh krajev so se nahajali večkrat v sredi, ko so sc bili boji na nož na trgih in po ulicah. Francoski arhivi ostanejo v Bordeauxu. Geni, 26. januarja. Iz Pariza poročajo, 'da so prenehali s prevozom arhivov iz Bordeauxa, kjer se sedaj nahajajo, v Pariz. Zemljevid k zadnjim francoskim neuspehom. Oborožena angleška trgovska ladja potopljena. Amsterdam, 26. januarja. (Kor. urad.) »Nieuwes van den Dag« poročajo iz Londona: Admirali teta jc poročala včeraj, da mora smatrati za izgubljeno oboroženo trgovsko ladjo »Viknor«, ki jo nekaj dni pogrešajo. Potopiti so se morali tudi častniki in moštvo. Nekaj mrtvili trupel in kose ladje je vrglo morje na severno irsko obal. Sodijo, da je ladja zgrešila med zadnjim viharjem smer in da je zadela na kako nemško mino. Angleški premogarjji napovedujejo stavko. London, 25. januarja. (Kor. urad.) Izida o glasovanju rudarjev v York-shire niso objavili. Trdi se pa, da je izjavila velika večina, da odpove delo lastnikom rudnikov. Upajo še, da preprečijo stavko premogarjev, a položaj je resen. Kardinal Mereier ni zaprt. Basei, 25. januarja. »Berliner Tag-blatt« poroča: Pariški časopisi, so zagotavljali. da bo Vatikan protestiral proti omejitvi osebne svobode kardinala Me-rciera. To upanje pa je sedaj razdrt pariški katoliški organ »La Croix«, kajti bruseljski nuncij je vso zadevo preis-kal in Vatikanu sporočil, da se kardinalu ni kratilo osebne svobode. V Berolin, 26. januarja. O avstro-ogrski zmagi v Bukovini poroča vojni poročevalec »B. Z. ain Mittag«: Uspešna akcija generalnega majorja Fischer-ja v južni Bukovini z njegovimi hrabrimi četami, ki jih sestavljajo večinoma bukovinski domačini, je izdatno pomnožila dosedanje ruske izgube, ustavila nadaljnje sunke zelo premočnega sovražnika, osvobodila od Rusov veliko ozemlje in pač popolnoma onemogočila načrt Rusov, ki so nameravali na-jugu obiti Karpate. Generalni major Fischer, ki jc že ob prvem vpadu Rusov v Bukovini kot orožniški polkovnik izborno deloval, zasluži tudi zdaj po ljudstvu mu dano ime: »junak Bukovine«. iz sprednje ironle v fiallclji. Vojni poročevalci javljajo: Pri 4. avstroogrski armadi, ki ji poveljuje nadvojvoda Jožef Ferdinand, je videti čete v oni zimski opremi, ki je prila-godena terenskim razmeram v Beskidih in Karpatih; ta oprema je uspeh športnih izkušenj v goratih deželah monarhije. Nanovo došle čete so preskrbljene s snežnimi kučmami, snežnimi čevlji, lopatami, seki- BEDA V FOTRES- ITALIJANSKEM NEM OZEMLJU. (S sliko.) Silovit potres, ki je v ranih jutranjih urah 13. januarja obiskal velik del srednje Italije, je strašno opustošil prizadete kraje. Število smrtnih žrtev cenijo na 20.000 do 30.000. Najbolj prizadeto po potresu je bilo mesto Avoz-zn.no, ki tvori le še kup razvalin. Naša slikn predstavlja strašno opustošenje. Vidimo na njej nekaj Avezzančanov, ki so rešili le golo življenje. Bivajo sredi cesttf- rami in cepini ter imajo lastne smuške oddelke, S predpisi o opravi v mirnem času je vojna temeljito popravila. Častniki so sabljo zamenjali s turistovsko palico, revolver pa često s karabinko; da bi sovražnik ne spoznal njih častniškega čina, nosijo mnogi sive kokarde in naramne našive, čez pa navadni vojaški plašč, kakor ga nosi moštvo, drugi zopet nosijo rjave, z rdečimi našivi okrašene ovčje kožuhe, kakršne nosijo Slovaki in Rusini. Tudi obutev je različna; poleg močnih vojaških čevljev je videti gorske čevlje, škornje in suknene vrhnje čevlje. Konjska stremena so opletena s slamo; mnogi trenski vozniki tiče v uplenjenih ruskih vojaških plaščih. Število trenskih voz se je na podlagi dosedanjih praktičnih izkušenj močno skrčilo, ostali so večinoma četverovprežni in vozijo po sedaj zamrznjeni deželni cesti trajno v krepkem diru. Dovoz na železnicah in trenski promet na cestah se vršita z avtomatično točnostjo. Na večjih etapnih postajah nadzoruje in vodi prehodni promet častnik, ki ureja tren; spozna sc po rdečem traku na rokavu. Na kolodvoru v Novem Sandecu so stali številni vagoui s sa-nišči, ki imajo v snegu nadomestiti kolesa pri trenskih vozvih. Važnega predora med Novim Sandccem in Gribcwom, kakor tudi obeh s strelnimi linami in žičnimi ograjami preskrbljenih stražnic ob izhodih predora Rusi niso poškodovali. Železniški most, ki so ga razstreljavali zdaj Rusi, zclaj Avstrijci. so neumorni pijonirji tako presenetljivo hitro popravili, da si je n. pr. neka avstro-ogrska pijonirska stotnija, ki jo je vodil stotnik Machold, za popravo neke 68 m dolge mostne kobile zaslužila znatno izredno nagrado. Razstreljeni srednji kos 24 m visokega železniškega trajekta pri Biali je s silnim lesovjem popravil neki drug pijonirski stotnik, častnik dunajske požarne hrambe, O tem stotniku se v generalnem štabu pripoveduje ta-le junaški čin: O priliki zadnjega umikanja je njegova stotnija dobila nalog, da neko ob Visloki ležečo železniško postajo takoj po odhodu zadnjega transporta poruši, da bi nc služila Rusom. Temeljito razdiranje postaje in proge jc trajalo do 10. ure dopoldne, ,in sicer med strahovitim ognjem ruske arii-Ijerijc. Ko so sc hoteli končno s polno parb odpeljati tudi pijonirji, so našli tračnicc razstreljene, kar so bili izvršili kozaki za njihovim hrbtom. Vlak se jc moral ustaviti, ruska infanterija je napadla od strani in razvil sc jc ljut boj. Sredi boja je velel stotnik v ozadju iztrgati nepoškodovano tračnico, spravili pred vlak in jo z dvema žebljcma pritrditi na mesto razstreljene. Ko so po srečno dokončanem delu pijonirji zopet skočili na vlak, jc v zadnji voz udarila ruska granata. Vlak jc kljub temu srečno dospel čez nevarno mesto in vojaki so opeharjenim zaslcdovalccri skozi okna klicali radosten »ura«. Železniška proga Novi Sandec—Sanok jc danes že čez Gri-bo zopet prosta za promet. Zato je zagotovljeno preskrbovanje čel s hrano in ne-utrpnimi cigaretami prav do prvih strelskih jarkov — zlasti ob sedanjem stoječem načinu boja. Ponoči sc pelje prevozna kuhinja prav do strelskih kritij in preskrbuje moštvo z mesom in prikuho. Čez dan si yojaki, ako nc spe, grejejo svojo juho in kavo na zložljivih majhnih pečeh. Kajti medtem, ko sc podnevi prijatelj in sovražnik skrivata za nasipi, sc začne ob mraku marna delavnost, polna napetosti in nevarnosti. Nikjer ne gori nobena luč, lc tu in tam zleti iz peči iskra v meglenosivo snežno noč, ki zbriše vse konture in pretvarja tel esa v netelesnc prikazni. Molčeče sence delajo z rovnico in lopato nasipe, katerih sveža črna prst sc močno odbija od snega. Pijonirji zakopavajo strojne puške, ki ščitijo strelske jarke od strani in ki jih je deloma možno prevažati na saniščih. Pritajena povelja označujejo častnike. Na odprtem ozemlju pred okopi, ki jc proti sovražniku zaprto z žičnimi ograjami, stoje nepremično predstraže in prisluškujejo skozi sivo megleno steno tje k ruskim postojankam, iz katerih se tu in tam neprevidno zasveti luč. Tc predstraže sc rac- Stran 3. njajo vsako uro, ob ostrem mrazu vsake pol ure, Šepetaje se poslovi patrulja desetih mož, ki imajo vsi široka bela platnena ogrinjala s kučmo, in takoj jih požre bela snežna noč. Čez nekaj časa padejo spredaj v gozdičku prvi streli. Nad se« vernovzhodnim obzorom se odbija svit ruskega žarkometa, s katerim Rusi preiskujejo lastno ozadje, da zasačijo morebitne lastne begunce. Končno se v teku vrne ena patrulj. Meglena stena pred nami se izpremeni v dolgo členovito telo, iz sto grl se oglasi žalosten krik; to naj bi bili Ura-klici, a spominjajo bolj na nočno mačjo godbo nego na juriš. Predstraže zažgo šope slame, ki s svojim plamenom razsvetljujejo napadalce. Povelja, streli zadone, a že se z one strani oglasi: »Ruki vierh!« (kvišku roke!). Ruska kolona se je vdala brez boja. Drugekrati se zaslišijo iz človeškega zidu, kakor hitro menijo, da so opaženi, klici v slabi nemščini: »Ne streljati!« »Ustavite ogenj!« »Naši!« Toda avstro-ogrski vojaki ne gredo več na ta neumni lim. Strelske črte na obeh straneh gališke fronte preže druga na drugo v oddaljenosti 200 metrov do 6 km. Posamezni Rusi si upajo celo podnevi v mestece Luzno, ki leži v dolini med obema črtama; prebivalci trdijo, da je sovražnik v visoki cerkveni zvonik vzidal več strojnih pušk. Domačini, večinoma Poljaki, namreč niso zapustili mesta in po okolici raztresenih domov. Med ljutim artiljerijskim ognjem je videl vaško mladino, ko se sanjka po bregovih, za katerimi se skrivajo strelski jarki. Smel honved se je preoblečen podal med rusko vojaštvo in se vrnil z važnimi obvestili; prejel je za to nagrado 50 kron, kupil prešiča in povabil na obed celo stot-nijo. Naslednji dan je drzni poizkus ponovil, toda ko so Rusi začeli streljati, je pozabil, da je preoblečen v kmetico ter je začel teči kot pravi fant; Rusi so ga sredi med obema strelskima črtama ustrelili. Neki češki narednik, kj zna rusko, vsako noč zvabi nekaj Rusov k sebi ter jim potem v najlepših barvah slika lepote in prijetnosti ujetniškega življenja. Za vsakega neoboroženega ujetnika dobi eno krono, za oboroženega pa dve. Zato pošlje neoboro-žene begunce nazaj po puško in. jim naroči, naj pripeljejo sabo še nekaj tovarišev. Dokler je bila 230. ruska divizija v Luzni, je. bilo vedno dovolj takih beguncev. Od tedaj so to divizijo nadomestili z drugo zanesljivejšo. Povod jc dat upor na ruskp Novoleto. Nezadovoljneži so sli k divizijo-narju in se pritožili, da se ne drži obljuba, da bo vojna do novega leta končana. Di-vizijonar jih je potolažil z lažjo, da vsak hip pričakuje od carja tozadevno brzojavko. Ko brzojavke le ni bilo, je 50 mož pobegnilo k nam. Eden izmed njih jc pripovedoval, da se je ruski general grof Kailer, o katerega strahovladi vedo pripovedovati meščani v Sanoku, sam ustrelil, ko je bil ujet. Ujetniki dalje pripovedujejo, da ima njihova divizija le malo artiljerije. Medtem ko ruska infanterija navadno oo-noči strelja, pa njihova artiljerija otvori ogenj večinoma opoldne, kar vojaški humor naziva z »zvonenjem k molitvi«. — Avstro-ogrska artiljerija vseh vrst je jako obilna. Za hrbtom infanterije se ume v usedlinah na južnozapadnih gorskih bregovih jako dobro prikriti. Sprednje ozemlje se kolikor mogoče očisti drevja in grmovja; proti poizvedovanju letalcev so baterije pokrite s smrečjem, z navideznimi senčnimi kupi, v snegu pa z belimi plahtami. Učinek največjih možnarjev pojasnjuje naslednji tragični slučaj: Možnarska granata je udarila v neko rusko stotnijo in v obsegu 500 metrov napravila grozna opustošenja. Neki ruski častnik, kateremu je odtrgalo obe nogi, je nujno prosil avstrijske sanitejce, da bi ga nesli k topu, da bi, predno umrje, videl z lastnimi očmi ne-stvor, o katerem ni nikdar verjel, da bi bil mogoč. Želja se mu je izpolnila. O nekem drugem starohisloričnem orožju bi pa utegnila svetovna vojna izreči drugo sodbo. Za porabo kavalerije je v modernem pozicijskem boju tako malo prilike, da mora avstro-ogrska konjenica vedno češče s konja in se boriti peš. Vsled svoje nesmotrne oprave: moder jopič in rdeče hlače, in vsled nezadostne oborožbe s sabljo in karabinko, je imela iz vsega po-četka težko stališče nasproti sovražni pehoti. Sedaj smo videli v Gribowu prve oddelke honvednih huzarjev, na katerih se je izvršila temeljita izprememba v pehotno četo: brez konja, čisto v sivi opremi z bajonetom na karabinki. Talna Kupčijo z moko. Iz »Arbditenville« posnemamo (o le: »Dunajski »Morgen« piše: Koliko žita je še v monarhiji, ne ve danes nihče. Zaloge se niso popisalo in ker nimamo statistike o konsumu, manjka vsaka podlaga za izračunanje, koliko smo žo porabili od lanskega pridelka, ali bolje, koliko nam je še ostalo. Priprost račun pa nam pove, da bi morali shajati z našim pridelkom, če bi le malo gobro gospodarili. Računa se, da porabimo na leto 66 miliionov stotov pšeni- RUSI NE GREDO PROTI ERZERUtyif. Berolin, £(3. januarja. Londonplja »Morningpost« priznava, da so Rupi opustili svoj pohod proti Erzerumui POTOPLJEN TRANSPORTNI FARNIK. ) Sinope. Neka ruska križanca je.lfi potopila veliki turški transportni nttr-nik »Morfes«. ) • SENUSI V EGIPTU. Rim, 26. januarja. Iz Kaire se poroča; Senusi so prekoračili egiptovsko mejo. Angleži so se skušali pogajati, pa ni šlo. General Ceslro v Meiii diktator. Lizbona, 27. jan. General Castro je po zmagoviti revoluciji kot diktator pritegnil nase vso moč. : r Uporna Porlialska. Lizbona, 26. januarja. Vsled upora v portugalski armadi je odhod čet v Angolo preložen. Milan, 26. januarja. »Sera« poroča iz Lizbone: Ministrstvo je izjavilo, da je solidarno z vojnim ministrom, ki se je izrazil proti vojski. Predsednik odstopa vojnega ministra ni sprejel. Francoska križanca poškodovala Italijanski) lilijo. n i. Frankobrod, 26. januarja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Rima: Neka francoska oklopna križarica je pri preiskavi zadela v italijanski poštni parnik »Horte«. Italijanska ladja se je le z velikim naporom rešila. Prepeljali so jo v Cagliari. ji pri Tperi. MUti na Severnem morju. ANGLEŽA IZGUBILA ©KLOPNO KRIŽARICO IN DVA EUŠILCA. Dunaj, 26. januarja. Nemško poslaništvo izjavlja z ozirom na poročilo angleške admiralitete o pomorski bitki na Severnem morju: Angleška je dne 23. t. m. izgubila eno oklopno križarico in dva rušilca. Boj je prekinilo angleško brodovje. Trditev, da so se nemške križarice umaknile, je laž-njiva. Nemško brodovje je izgubilo le oklopno križarico »BUicher«. Pomorska bitka se bila na ra?dalji 100 mili. Kodanj, 26. januarja. V Londonu sodijo, da se je začela pomorska bitka blizu Doggerbanka. Brodovji sta bili oddaljeni do 10 milj; nemško brodovje je očividno nameravalo pluti proti angleškemu obrežju, a se je vrnilo v Iielgoland. Boj se je bil na razdalji 100 milj do kraja, kjer se nahajajo nemške mine. 3,Jed bojem so vozile ladje obeli brodovij z* največjo brzino. Ansileži zakrivajo svoje izgube. Ourih, 26. januarja. »Ziiricher Post« piše o pomorski hit ki pri Helgolandu: Angleška admiraliteta naj v svojem lastnem interesu opusti svojo dosedanjo prakso o zakrivanju izgub, ker sicer se mora soditi, da se izogibajo natančnih podatkov le zato, da se ugledu angleškega brodovja v deželi sami in v nevtralnih državah ne škoduje. Mno-že se govorice, da so izgube večje, kakor jih objavlja admiraliteta. Z dobro poučene strani čujemo, da je imela angleška mornarica že izgube, o katerih javnost sploh ničesar izvedela ni. Imenujejo celo imena gotovih izgubljenih ladij, n. pr. »Thunderer« (23.000 ton) in »Queen Mary« (30.000 ton). XXX DVE ANGLEŠKI KFJŽARICI PGŠŽO-DO V ANI. Kodanj, 27. januarja. Angleški oklopni križarici »Princess Royal« in »Newzeeland« sta bilii v pomorski bitki poškodovani. Obe ladji so prepeljali v ladjedelnico. Berolin, 26. januarja. »Deutsche Tageszeitung« poroča iz Rotterdama: Nekaj dni sem se je boj za Ypern poostril. Noč in dan se čuje gromenje topov. 44,000 smrtn U žrtev poiresn v llaliji. Rim, 27. jan. Število smrtrih žitev potresne katastrofe znaša 45.000. Potres v Berirai. Dorlmund, 26. januarja. (Kor. ur.) Včeraj ob 8. uri 17 minut zvečer so čutili močno tresenje zemlje, ki je poškodovalo več hiš in neki spomenik. Če gre za potres ali za pretresenje zemlje iz kakega drugega razloga, se še ni dognalo. iievne novice. + Več naročnikom! V zadnjem času smo prejeli od več strani pritožbe, da > Slovenec« jako neredno prihaja, včasih z zamudo par dni. — Uprava odgovarja tem potoni na vse take reklamacije, da list pošilja redno vsak dan vsem naročnikom, če ga pa tu in tam ne prejmejo vedno v redu, so temu krive sedanje razmere. Tudi poštnih in železniških uslužbencev je bilo mnogo odpoklicanih k vojakom, vsled preme-njenega voznega reda vozi mnogo manj poštnih vlakov in končno imajo prednost predvsem vojaške pošiliatve. Vsled tega je umevno, da časopisov ne morejo vselej in povsod tako točno in hitro dostavljati, kakor v mirnem času. — Povedano naj blagovolijo vzeti v vednost tudi gg. r.aroč-niki-vojaki, ki prejemajo list na vojno-poštne naslove. Tem časopis včasih neredno dohaja, ker gre skozi mnogo rok, predno dospe do naslovljenca, včasih se pa pošiijatve tudi izgube ali pa nastane nered, če vojno-poštni uradi preminjajo svoj stan. — Prosimo torej malo potrpljenja! Uprava skuša vsem ustreči, v sedanjem času pa ne more ničesar ukreniti, da bi se vsi nedostatki odpravili. -f- Sestanek hrvaških poslancev. Splitski Dan« piše 21. januarja v uvodniku: ; Hrvatska Misao« je izrazila misel o sestanku vseh hrvaških poslancev. Kot časnikarji pozdravljamo iz srca to namero. Tudi nekateri srbski poslanci so hodili v Zagreb in na Dunaj in so imeli svoje dogovore. Podobno so storili poljski in ru-sinski poslanci. Enake interese ima v dobi vojne tudi hrvaški nared in potrebno je, da sc zberejo na dogovor njegovi zastopniki, da ne bodo novi dogodki marsikoga presenetili. Kakor stoje stvari sedaj, predstavljajo pravaški porlanci večino ljudstva širne hrvaške domovine, Imajo tudi svojo vrhovno upravo skupno s Slovenci. Treba jc, da se snidejo čimprej v Ljubljani ali Zagrebu in pridejo glede položaja na čisto. — Po besedah »Hrv. Misao« bodo pri hrvaškem vprašanju sodelovali tudi zastopniki drugih strank. Najbrže se bo to vršilo na Dunaju. — Mi nismo poklicani, da se vmešavamo v notranje zadeve ene ali druge stranke in si kaj takega tudi r.e želimo, če niso vmes tudi verski interesi našega hrvaškega naroda. Zato se pa tu dotikamo tega sestanka in opozarjamo, da ne cc in 32.5 milijonov stotov rži. Pridelali pa smo lani 55 milijonov stotov pšenice in 45.5 milijonov stotov rži. Skupaj tedaj potrebujemo 98.5 mil. stotov, pridelali smo pa 100.5 mil. stotov. Imamo torej še dva milijona stotov preostanka. Ker letos ječmen, koruza in krompir deloma nadomeščajo pšenico in rž, moramo preostanek ceniti vsaj na 15 mil. stotov. Noben človek torej ne more razumeti, zakaj je moralo veliko dunajskih pekovskih mojstrov zapreti svoje pekarne, ker jim je pošla moka in zakaj morajo neštete dunajske gospodinje živeti v večnem strahu, da lepega dne ne dobe več moke za prež-ganko. To more človek tem manj razumeti, ker so se takoj po mobilizaciji izdale vojne postave, ki naj bi zagotovile potrebne množine kruha po primernih cenah. Stvar je ta, da smejo tisoči posedujočih brez kazni prezirati te vojne postave. Smejo zadrževati svoje žitne in močne zaloge in smejo prodajati po cenah, ki za tretjino presegajo postavno določeno mero. Zakaj'! Ker se je takoj izpočetka napravila napaka, da se je budimpeštanska maksimalna cena določila za 1 K višje nego dunajska. Ko je nastopila sarno-posebi razumljiva posledica in je Dunaj ostal brez moke, so veletrgovci in peki v svojem strahu kupovali moko za vrtoglavo visoke cene. Namesto 68 kron sc je plačevalo po 90, 95 in 100 Iv za met. stot moke. Seveda je taka kupčija prepovedana. Toda prepoved je imela samo ta učinek, da se sedaj vrši na skrivnem. Danes so na Dunaju tajna skladišča., iz katerih se naskrivnem dobavi moka. Mlinarji, trgovci, peki in zasebniki se udeležujejo tega zakotnega trštva, za katerega so se v dunajskih kavarnah utaborile prave borze. In vse to je samo zato mogoče, ker del prebivalstva živi v neutemeljenem strahu pred prihodnostjo. Taktika, da se iz strahu plačajo visoke cene, ie danes napačna, čas, ko se ponujajo nadma-ksimalne cene, se mora nehati. Če to delajo peki in trgovci, naj tega ne stori občinstvo kot edini oškodovanec. Tehtati je treba žemlje in kruh, če vsebujejo predpisano težo, za moko naj se ne plačuje več nego je postavno doiočeno, vsak prestopek naj se ovadi. Krivci sc bodo našli. In kdor k temu pripomore, vrši vojno službo v blagor splošnosti. — Tako »Morgen«. Mi pa menimo, da ti nasveti na naslov občinstva nič ne koristijo. Tudi v sedanjem vojnem času misli večina ljudi le nase. Edina možnost, da se uspešno nastopi proti zadr-žavanju zalog, tajnemu prestopanju maksimalnih cen in izstradanju prebivalstva, je razlastitev velikih žitnih in močnih zalotj notoin države, dežele ali občine. Ako se vse to ne zgodi, je lakota z vsemi svojimi nepreglednimi posledicami neizogibna.« Napad rasKin podoiorskin čolnov. Kodanj, 27. jan. Došla poročila pravijo, da so ruski podmorski čolni napadli vzhodno od otoka Riigen v Vzhodnem morju. Pnroplovna zvsza Sass-nitz-Trelleborg je zato prekinjena. 16 in pol sioiiionov lir za italijanske vojaške zrakoplove. Rim, 27. jan. »Gazzetta Ufficialc« objavl ja kraljev dekret s 7. t. m., ki nakazuje I6V2 milijona lir vojaškim zrakoplovom. Zrakoplovstvu armade odpade llVo, mornarice pa ostanek 5 milijonov. Tarčija v vojski. BOJI NA KAVKAZU. Rotterdam, 26. januarja. Uradno poročilo iz Peterburga pravi, da se na celi kavkaški črti niso vršili pomembni boji, izvzomši ob spodnjem teku reke Čorok, kjer se Turki trdovratno upirajo. Peierburg, 26. januarja. Generalni štab kavkaške armade poroča: Na oni strani reke Čorok nadaljujejo naše čete srdit boj proti Turkom, ki stoje v dobro utrjenih postojankah. ŠUKRI PAŠA VRHOVNI POVELJNIK KAVKAŠKE ARMADE. Berolin, 26. januarja. >:Deutsche Tageszeitung« poroča: Sukri paša, hrabri branitelj Odrina, jc prevzel vrhovno poveljstvo nad kavkaško armado. To nasprotuje petrograjskemu poročilu, ki pravi, da je bil ranjen in da so ga ujeli Rusi. SULTANOV ADJUTANT UJET? Nekateri listi zaneležujejo rusko poročilo, ki tirli, da so Rusi v bojih na Kavkazu ujeli sultanovega osobnega adjutanta. Sirojne puške v zadnjfh bojih pri 3oissonsu. (S sliko.) Malone vsa poročila o dosedanjih bojih pri Soissonsu omenjajo, kako strašno so učinkovale strojne puške. Znano jc, da pokosi ogenj iz strojnih pušk lahko v nekaterih minutah cele polke. Osobito strašno je uničeval ogenj naskakujoče oddelke jezdecev, ki so jih strojne puške kar pokosile. Ravno tako kakor kose strojne puške jezdece, podirajo tudi pešce, kadar naskakujejo. V eni minuti izstreli strojna puška "lahko i00 do 500 strelov. Naša slika predstavlja, kako jc dajal neki nemški oddelek strojnih pušk znamenja med Reimsom in Soiasonsom četam, ki so dahojale na boiišče. pride do kake vrhovne uprave nad vsemi strankami, kakor so predlansko leto nekateri liberalci nameravali z zadarskim izstopom. Vsaka stranka naj ostane pri sebi. Medstrankarski odbor za čisto narodna vprašanja naj bo svobodno skupen, če ni v tem oziru nevarnosti pred protiverskim liberalizmom. Nihče nam ne bo kratil, da izrečemo željo mnogih, da se v tem usodnem času sestanejo naši poslanci, ki naj ničesar ne store brez bratov Slovencev in nekaterih izkušenih Hrvatov, kakor so monsignor Bulič, vitez Vukovič, nadbiskup Sladler, škof Mahnič in drugi. To so možje, zaslužni za hrvaško politiko, in prav je, da v tem času s svetom in delom pomagajo našim poslancem.« -j- Prestolonaslednik zopet odpo« ioval z Dunaja. Nadvojvoda prestolonaslednik Karel Franc .Tožef je 25. t. m. ob četrt na 11. uro zvečer odpotoval z Dunaja. + Grof Stisrgkh ne odstopi. Tudi »Deutschbohmisehe Korrespondenz« javlja z dobro poučene strani, kar smo že včeraj poročali, da, kakor so poizve-deli nemški poslanci, se ne potrjujejo govorice o odstopu grofa Sturgkha. Pač se pa zdi, da je omajano stališče skupnega finančnega ministra Bilinskega. Govori se, da mu sledi tržaški namestnik princ II o h e n 1 o h e. Izmišljena je govorica, da prevzame Bilinski avstrijsko ministrsko predsedstvo. + Korber naslednik Bilinskega? »Neue Freie Pressc boleži vesti o krizi v skupnem finančnem ministrstvu in označuje KOrberja kot naslednika Bilinskega. Hrvat — namestnik mestnega poveljnika na Runaiju. G. M. Martin pl. Racličevič jc bil imenovan za namestnika mestnega poveljnika na Dunaju. -f- Iz seje kranjskega deželnega od* bora dne 26. januarja t. !. Vipavskim občinam sc dovoli, da vzamejo električni tok od Soške električne družbe na podlagi vzornih pogodb, poslanih jim od goriškega deželnega odbora. Vsaka sklenjena pogodba sc ima poslati deželnemu odboru v odobrenje. — Pritožbi občinskih svetnikov Ivana Kregarja in Ivana Štefeta, oziroma dr. Edvina Ambrositscha je deželni odbor ugodil ter v pokritje primanjkljaja sa prvo poletje 1915 dovolil pobiranje le 33 odstotkov na d okla Se na vse direktne davke, razen osebje dohodnine. Sklep, glasom katsrepa se županu do-voli glede vseh rednih dohodkov in stroškov visiment, se razveljavi. — Ugodi sc pritožbi Ivana Štefeta 1or Ivana Kregarja tjiede nakupa Josip Tur-kovega pogrebnega zavoda ter tozadevni sklep občinskega sveta razve« Ijavi. — Vojnoporaočni urad za družine vpoklicanih vojnih obvezancev. Iz tiskovnega oddelka c. kr. ministrskega predsedstva se poroča: Že novembra 1914 je vojno-pomečni urad posameznim političnim deželnim uradom nakazal znatno vsoto 1,200.000 kron in sedaj se znova izplača 900.000 K. Glasom razposlanih navodil je bit oziroma je ta denar namenjen za to, da se podele predujmi na postavni državni prispevek v takih slučajih, kjer dolgotrajne preiskave in razprave zavlačujejo izplačilo; dalje sc s tem denarjem podeljujejo posebne podpore ondi, kjer radi bolezni, trajne brezposelnosti ali več otrok pod osmimi leti državna podpora ne zadostuje za preživljanje. Pa tudi ondi, kjer imajo normalne življenjske razmere urejene na podlagi večkrat zelo visokega zaslužka družinskega rednika, ki je pa po njegovem odhodu k vojakom popolnoma odpadel, razmere, ki jih pri najboljši volji ni mogoče kar čez noč omejiti, tudi v takih slučajih je izredna podpora, n. or. za stanovanjsko najemnino, neizmerna dobrota. Iz tega zaklada se je dalje priznala podpora onim tovarišicam mnogih vpoklšcancev, ki nimajo pravice do postavne državne podpore, V ostalem sc je denar porabil za to, da se kolikor mogoče odpomore gospodarski stiski in da se svojcem vpoklicanih pomore tudi posredno z ustanovitvijo ljudskih kuhinj in podpiranjem drugih akcij za prehrano; proti plačilu se je oddajalo tudi delo za gorko vojaško obleko itd. Kakor poročajo deželni uradi, se je koristnost vojnopomočnega zaklada v veliki meri izkazala, in če sedaj z izplačilom drugega milijona v blagajnah zaklada zopet nastopi oseka, menimo, da se sme zaklad z mirno vestjo obrniti na prebivalstvo s prošnjo, da se ga še dalje spominja. Sijajno priložnost za to, s katero je zvezano tudi upanje, da se za izkazano dobroto že v tem življenju doseže hiiro in izdatno plačilo, nudi državna dobrodelna loterija v korist združenih treh vojnoskrbstvenih svrh Rdečega križa, voj-noskrbstvenega urada in vojnopomočnega biroja. Še dva dni nas ločita od žrebanja, ki nudi veliko nacle na uspeh; naj bi vsak doprinesel malo žrtev 4 kron, potem bo iudi vojnopomočni zaklad zopet v položaju, da pomaga še mnogim v stiski in obriše šc marsikatero solzo. -f Iz Przemysia. (Iz Roteč pri Škofji Loki.) Iz Przcmysla piše Miha Jenko, da so nahajajo v trdnjavi njegovi tovariši: Anton Barle iz Sore št. 4, Andrej Knific iz Gorič (Grilov), Anton Okršlar iz Preske, Janez Naclitigal iz Skaručine, Kovač iz Skaručine, vsi so zdravi, in pozdravljajo domače, kar naj njih domači tem potom zvedo, ker jim pisati ne morejo. Dopis je prišel po »Fliegerpost Przemysl, Janner 1915« št. 15.308. — Nemški cesar obhaja danes svoj rojstni dan. Izpolnil je 56 let. — Grof Tisza v smrtni nevarnosti. Iz Budimpešte poročajo: Ministrski predsednik grof Tisza je včeraj kakor po čudežu ušel težki nesreči. Grof Tisza se je z avtomobilom peljal iz Pošte po serpentinski cesti, ki vodi v trdnjavo Buda, v ministrsko predsed-ništvo. Ko jo avtomobil vozil ravno po hudem ovinku, se je neposredno za njim udrla od deževja zmehčana cesta s škarpo vred. Avtomobil ministrskega predsednika je imel ogroženo mesto pravkar za seboj. Zanimivo je, da so še včeraj zjutraj pasanti opozorili policijo, da se pogreza škarpa. Policij-sko-tehnična komisija jc preiskala do-tično mesto in izjavila, da ni nobeno nevarnosti. Nekaj ur pozneje se je cesta udrla. — Kako je bil pokopan slovenski junak v tujini. V Bad Kreuzen na Gornjem Avstrijskem je, kakor smo poročali, umrl slovenski vojak Matevž P o s t r p i -n j a k. Kakor nam poročajo njegovi slovenski tovariši, je imel prav lep pogreb, katerega sc je udeležilo tamošnje gasilno in veteransko društvo z godbo ter mnogo-brojno občinstvo. Tovariši so mu napravili osem vencev. En venec je imel slovenski napis: »Zadnji pozdrav vojskujočemu se bratu.« Pri zadnjem blagoslovu so odmevali trije močni streli. Naj bo vrlemu slovenskemu vojaku, ki je dal svoje življenje za cesarja in domovino, tuja žemljica lahka. — Zaloge moke v Budimpešti znašajo pol milijona stotov. — Vrla rodbina. Posestnik Matija Sajovic iz Orehovelj pri Kranju in njegova žena Marija imata seclem sinov, ki so vsi spoznani sposobnim za vojake. Izmed teh je šest mobiliziranih, najmlajši, Jakob, pa služi kot kaplan v Št. Rupertu nacl Laškim in do sedaj še ni bil poklican k vojakom. Najstarejši, Franc, rojen leta 1S75., živi že en mesec v ruskem ujetništvu; Janez, rojen lota 1877., ie v Ljubljani (k. k. Lir. Nr. 27 Al. G. B.); Matija, rojen 1. 1880. (k. u. k. Fest. Art. Reg. Nr. i); Anton, rojen leta 1882., je v Bovcu; Jožef, rojen leta 1885., služi pri 17. pešpolku. Dno 8. septembra je bil ranjen v Galiciji (med Grodekom in Lvovom) in se nahaja še vedno v ljubljanski bolnišnici; Alojzij, rojen leta 1887., je bil potrjen pri zadnjem črnovojniškem prebiranju in se sedaj vežba v Ljubljani. Oženjeni so trije: Franc, Matija in Jožef. Težko pogrešata 651ctni oče in mati pridne delavce, pa iz ljubezni do cesarja in zaupajoč v Boga prenašata potrpežljivo vse težave ter izročata svoje sinove božjemu in Marijinemu varstvu. Ljubi Bog naj ju usliši, da bi videla po končani vojski vse sinove z njihovimi ženami in otroci zbrane v veselju pod krovom domače hiše! — Leaar v Postojni. Nemški listi so to dni priobčili vest, da je v Postojni legar, kar smo tudi mi kot novico po< sneli. Mestno županstvo v Postojni nam sedaj piše: Ni res, da je legar v Postojni in v okolici izbruhnil. Ni res, da so oblasti odredile varnostne odredbe. Res pa je, da v mestu Postojna že sedem let ni bilo nobenega slučaja in da tudi sedaj ni ne v mestu, ne v okolici nobenega slučaja. — Mestno županstvo v Postojnj, tlne 25. januarja 1915. — Župan: .Tos. Lavrenčič. — Vpoklic potrjenih črnovojmkov, ki so prosili za oprostitev. C. in kr. vojno poveljstvo je odredilo, da morajo črnovoj-riki letnikov 1887 do 1890, ki bi bili morali odriniti dne 16. januarja 1915 in katere sc je pustilo do rešitve prošnje za oprostitev na njih civilnih mestih, brezpogojno odriniti dne 1. februarja 1915, in to brez ozira na okolnost, je lj bila prošnja za oprostitev rešena ali ne. Istotako se je tudi glede črnovojnikov letnikov 1886 do 1878, katerim je odriniti dne 1., oziroma 15. februarja 1915, odredilo, da je brez ozira na rešitev prošenj za oprostitev mogoče odložiti vpoklic za letnike 1886, 1885 in 1884 samo do 15. februarja, oziroma za zadnjo skupino, to je za letnike 1883—1878 do 1, marca 1915. Preko teh rokov se na nikak način ne sme čakati na rešitev prošenj za oprostitev, — Štiri sinove v vojski ima Franc Podgoršek v Škaručni, in siccr: Anton, 36 -et star, pri 5, dragonskem polku; Franc, 34 let star, pri 17. pešpolku; Jakob, 33 let stari pri 7. top, polku in Andrej, 37 let star, pri pijonirjih v Pluju, — Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Jožef Horvat iz Dol. Sušic pri Toplicah; odkar se je začela vojna, ni bilo nobenega poročila o ujem; vojaki, ki so prihajali domov, so pa pravili, da je mrtev. Sedaj se je na veliko radost cele družine javil iz ruskega ujetništva v Konštantinov-ski, Iz Kurska na Ruskem se je oglasil France Bohinc podomače Mežnarjev iz Zaloga pri Cerkljah, O njem ni bilo glasu od 25. avgusta. Žena in drugi domači so ga že kot mrtvega objokovali. Sedaj piše, da je bil ranjen in ujet in da leži v Kursku v bolnišnici, — V sosednji vasi Lahovčah je pisal iz ruskega ujetništva Janez Zorman, ki je bil v izkazu izgub označen kot mrtev. — Oglasil se je iz ruskega ujetništva Jernej Škofic, doma iz Ilovke pri Kranju, ki se je pogrešal od 18. avgusta 1. 1, Pisal je pismo, ki je hodilo 72 dni. Zato vsi, ki pogrešate kakega svojca: čakajte s potrpežljivostjo in upanjem! — G. dr. Rok Jesenko se nahaja v ruskem ujetništvu. — Umrl je včeraj zjutraj v Št. Jerneju na Dolenjskem po daljšem bole-lianju gospod Fran Bakše ml., mesar, gostilničar in posestnik, v najlepši moški dobi, šo ne 37 let star. Pogreb bo jutri dopoldne. Bodi mu ohranjen blag spomin! — Znanemu kolesarju Francu Gro-lu so vsled rane, ki jo je dobil na bojišču, amputirali nogo. — V srbskem ujetništvu se nahaja rezervni praporščak pri pehotnem polku štev. 22, Anton Lušin. — Roko so mu odrezali. Franc I-Iladjak od Sv. Andraža v Slovenskih goricah piše dne 15. januarja svojim staršem iz ljubljanske bolnišnice: Dragi mi starši, ljube mi sestre! Nočem prikrivati svoje nesreče. Bil sem težko ranjen od šrapnela na bojnem polju. Zato se sedaj zdravim v tukajšnji bolnišnici. Previdnost božja je hotela, da mi jc ohranila življenje, a usoda jc hotela, da sem izgubil roko. Dragi domači! Ne žalujte radi tega. Kristus jc rekel: »Dajte cesarju, kar je cesarjevega, in Bogu, kar je božjega!« Zato smo tudi mi vojaki dali, če treba, tudi življenje, zlasti pa svoje moči in svoje ude v blagor domovine. »Vse za vero, dom, cesarja! Za cesarja blago kri!« Srečen oče, srečna mali, ki ima sina na vojski v obrambo naše domovine. Braniti moramo slovenske svetinje ter nad vse slavno habsburško rodovino. Upam, da pridem kmalu domov. Takrat so ust men o bolj obširno dogovorimo. Prisrčno Vas pozdravlja Vaš udani sili in brat. — Iz Tržiča. Hranilnica in posojilnica (v kapkniji) je zaključila račune za leto 1914., ki izkazujejo prometa 492.010 K 47 vin. (z njih je razvidno, da je bilo pri tej hranilnici koncem lanskega leta naloženega denarja 394.695 K 82 vin., med tem ko je bilo koncem leta 1913 naloženih 383 tisoč 998 K 63 vin.; torej se je v letu 1914 pomnožilo stanje naloženega denarja za 10.697 IC 19 vin., kar mora veljati kot jako ugodno, če se pomisli, koliko je bilo dvigov lansko leto radi vojske in je hranilnica vedno vložnikom izplačevala, kolikor je kdo potreboval. Pred leti so zavistneži vedeli mnogo govoriti zoper hranilnico; sedaj so obmolknili; hranilnica pa uživa splošno zaupanje, — Poroka. Poročen je bil v Tržiču 18. t. m. učitelj tamošnje nemške širirazred-nice g. Ferdinand Barta z gdč. Katarino Handschuh, + Kr. Janko Sernec. Brat celjskega zdravnika dr. Jankota Sernec, ma-ribor. odvetnik dr. Vladimir Sernec je dobil od posredovalnice Rudečega križa uradno obvestilo, da je njegov brat dr. Janko Sernec dne 7. jan. v srbskem ujetništvu umrl. Vzrok smrti ni naznanjen. Govori se, da jo umrl na koleri. Dr. J. Sernec jc bil kot zdravnik radi svojega znaja in izredne ljubeznjivosti visoko čislan in zelo priljubljen mecl našim ljudstvom. — Kje je denar bolj na varnem? Dne 14. januarja je prinesla neka žena precejšnjo vsoto denarja v hranilnico v »Ljudskem domu v Kranju« in z žalostjo pripovedovala, da ji je bilo v domači hiši precej denarja ukradenega od mladega posla. —■ 18. januarja pa je s strahom zapazila nekdanja branjevka M, Š. v Kranju, da ji je ukradenih 240 kron, katere je v zadnjem času dvignila iz neke ljubljanske hranilnice in spravila doma »na varno«. Česar ne morejo dopovedati oblasti in pametni ljudje bojazljivcem, tega jih bodo s časom naučili tatovi, da je namreč denar v hranilnici najbolj varen in še nekaj obresti donaša, ko ga doma nikoli ni mogoče dosti skriti pred uzmoviči, — Enoroki vojaki. »Pesti Hirlap« poroča: Grof Geza Zichy, znani enoroki mojster na klavirju in skladatelj, jc v 3. garni-zijski bolnišnici obiskal vojake, katerim so morali odrezati po eno roko. Grof jih je poučil in jim tudi dejansko pokazal, kako se more človek z eno roko obleči in sleči, umiti, delati i. dr. Vojaki so sprejeli grofov pouk z velikim odobravanjem, i i — Okrajna cesia Št. Vid nad LJubljano— Kle<5e--Vižmarj«?jo ob vsaken^ "snegu že več let popolnoma zaprta ža promet. Ker jo rabi mnogo ljudi, zatej prosimo si. cestni odbof, da nas reši tGh sibirskih razmer in1 da ob dani priliki razorati cesto. ■;[,: — Legar. C. kr. kor, urad poroča: 26. januarja je na pegastem legarju obolelo v Gradcu 7, v Thalefhofu pri Gradcu 128, v Knittelfeldu 70, v okraju Judenburg 70, v Wagni (okraj Lipnica) 7, v St. Mi-chaelu 34, v Celovcu 1 in v Volšperku 33 oseb, — šole v Celovcu zanro. »Tages-post« poroča, da zapro v Celovcu dne 18. januarja ljudske in meščanske Šole, dne 10. februarja pa srednje šole, da dobe prostora za črnovojnike, Šole ostanejo zaprte približno en mesec. — Požar na postaji Pontabelj. Dne 2L t. gin. jo pričel ponoči okolu 11. uro goreti neki brzovlakni voz III. nrzracfa; vnela sta se tudi dva voza, eden- L-ki drugi II. razreda, a so ju rešili, medtem ko je voz III. razreda zcrorel. — Izvoz lesa v Italijo je za nekaj časa prepovedan, na kar se opozarjajo vsi lesni trgovci in drugi interc-sentje. — Umrl je v Mozirju lesni trgovec g. Feliks T r i b u č. —Umrl je v Mariboru kurjač juž. železnice Jan, Mlaker, star 39 let. — V bolnici v Plznu je umrl jurist Ri-liarcl Korošec iz Maribora na ranah, dobljenih na severnem bojiščuajMrfl V Celovcu jc umrl zasebnik in hiRtv posestnik Franc Mayer, star 75 let:M — Ureditev mrcisiosti poštnfne za vojaške osebe. Prostost poštnine za pisemske, poštne pošiljatve za vojaške in na morebiti prideVjene civilne osobe, oziroma od njih za časa voine sc omeji s i. febr. t. 1. izključno na pisemsko-poštni promet z vojskujočo armado. Pi-semskopoštne pošiliatve na vojaške osebe in morebiti prideliene civilne osebe izven obsežja vojskujoče armade sc morajo tedaj primerno frankovati. — Promoviian bo v soboto za doktorja prava k. Janko Košan. — PoroM! se je dne 25. t. m. gospod okr. pom. učitelj Davorin Stante, z go-spico Marico Kodermanovo. hčerko g, nadučitelja iz Pirešice pri Žalcu. Bilo srečno! — Umrl je pred dobrim tednom 78-letni organist in cerkvenik v Motniku Jožef Bervar. Pokojnik je za skromno plačo služboval zvesto in vneto cclih 49 let ter je 'bil odlikovan s častno svetinjo. Bil je pravi katoliški mož, vzoren kot družinski oče in gospodar ter vnet in zvest somišljenik naše stvari. Naj v miru počiva! — Železniška nesreča. Z Dunaja brzojavlja jo: Na Franc Jožefovi železnici pri Nussdorfu sfa trčili dve lokomotivi. Dve osebi sta težko, deset pa lahko ranienih. — Maksimalne cene na Zcj. AvsMj-s&era. Zgornjeavstrijsko namestništvo je v nadrobni prodaji določilo naslednje maksimalne cene: 1 ksr domačega kruha 60 vin.; zemlja s 67% nšenične moke in 45 gramov težka, ozir. žem-lja s 70% pšenične moke in 32 gramov težka 4 vinarje; pšenična moka za, pecivo in pšenični zdrob no 78 vin. kg,'iisKuryer Poznanski« poroča, da jc izmed osemnajsterih otrok kočijaža Bu-czqka v Gleiwilzu odšlo il sinov v vojno, ,Šesl izmed njih je že padlo, in sicer dva v Vzhodni Prusiji, 1 pri Čonstoho-vi, = J. na Francoskem in dva na morju. — Nesreča. Ko je 15letni hlapec Filip Zupančič v Podlipoviei, občina Kolovrat, stopil te dni v sobo svojega gospodarja, jc podla na dosedaj nepojasnjeni način s slone nabita puška in se sprožila. Strel jo zadel Zupančiča v desno nogo in ga težko rajsril. Vinske cene. V »AHgem. Wein-zcitung« pravi nek poročevalec iz Štajersko: »Najbrž se bodo vinske ceno prav dobro okrenile, če no bodo naraščale. Sedaj se sicer popije manj vina, pa ob nastopu zimo bode konzum zopet večji. Množica bolnišnic in zdravilišč za voiako bo tudi labila vina. Le- tina v Nemčiji in Švici je bila slaba; zlasti v Nemčiji bodo kupovali našo vino. Zato ne prodajajmo prehitro letošnjega. pridelka!« Nakup vina za armade. Ogrskemu poljedelskemu ministrstvu so je posrečilo pripraviti armadno vodstvo do tega, da bode nakupovalo za armado rdečo vino in ga bode pošiljalo k armadi v vlakih, ki bodo vozili do 1200 lil. Ker na bojnem polju ni časa raztakati, se bode vino poslalo v sodih, ki merijo do 3 hI. Oni ogrski vinogradniki, ki imajo rdeče vino naprodaj, se imajo javiti pri politični oblasti; vzorci se pošljejo poljedelskemu ministrstvu. Kakor poroča »Ogrska agrarna korespondenca«, jc ta akcija takoj zdatno zvišala vinsko cene. Vino je dobro sredstvo proti nalezljivim boleznim in sploh dobro učinkuje na moža, ako se ga zmerno užije. In za to že skrbi armadno vodstvo, zato bi bilo tudi pri nay enakih nakunov želeti. — Frankiurtarice in druge drobne klobasice podraže dunajski prekajevalci, češ, da je cena klavni živini poskočila. Ljiipske novice. lj Cenzurirani »Slov. Narod« i 26, t. m. priobčuje naslednje: »Poziv! Ker me c. kr. drž. policija zasleduje zaradi prestopka, da dajem neko škofovo brošuro proti odškodnini 1 krone čitati, pozivljem s tem podlega ovaduha, da mi to dokaže, Obenem pa prosim slavno občinstvo, ako iksledi tega podleža, da mi ga naznani, da morem z njim primerno obračunati pri sod-niji. Josip Maček, gostilničar in posestnik V Ljubljani, Krojaška ulica,« — Kakor ta poziv trdi, se neka preiskava vrši, zato se nam priobčenjc takega poziva zelo čudno zdi. ljTrnovsko prosvetno društvo vabi uljudno na svoj občni zbor, ki se bo vršil v društveni sobi »pri Zalarju« na Svečnico dne 2. febr. ob 3. uri pop. z navadnim sporedom. Člani, pridite vsi in pripeljite seboj svoje prijatelje — nove ude društva. Posameznim članom sc vabila ne bodo razpošiljala. lj Padel je na severnem bojišču 21. no-* vembra nad, rez. p. 4. »Deutschmeister« Mihael B a y e r v 38. letu starosti. Po poklicu črkostavec se je izučil pri Bam-bergu in jc služboval v več tiskarnah v Ljubljani, Ptuju, Mariborif4h drugod. Bil jc nekaj časa tudi c. kr. orožnik. N. v m. p, •i lj Pred vojaško soeinijo v Ljubljani je bil obsojen sobni slikar Fr. Motz iz Gorice, 24 let star, radi motenja javnega miru na leto dni ječe. lj Kar velja za hišne posestnike glede hodnikov, bi moralo veljati tudi za mestni magistrat, posebno glccle prehoda preko cest in ulic in glede hodnikov na mostovih. lj Poročil se je pristav državne železnice g. Pavel Ješe z gdčno. Iko Belič, hčerko gostilničarievo. lj Mestna zastavljalnica ljubljanska naznanja slavnemu občinstvu, da prične v mesecu f e b r u a i j u 1915 z zopetno redno mesečno dražbo, in sicer dne 11. februarja t. 1. za v juniju in juliju 1913 zastav-i ljene dragocenosti, dne 12. februarja t. 1. pa za v avgustu in septembru 1913 zastavljenih efektov (blaga, perila, strojev, koles itd.) vršeči se vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne v uradnih prostorih, Prečna ulica številka 2. Posebno se še opozarja, da na dan dražbe ni mogoča rešitev ali obnovitev zapadlih predmetov, temveč le najkasneje zadnji uradni dan za stranke pred dražbo. Vpoklic mm novincev. 580.000 takoj pod orožje. Peirotjrad, 27. januarja. Carjev ukaz vpoklicuje predčasno letnik 1915. 580.000 mož mora takoj pod orožje. Kaj se ood! m logu ? BOJI PROTI SRBOM SE ŠE NISO PO-NOVILI. Dunaj, 26. januarja. Uradno sc po« roča; Na južnem bojišču jo mirno. Namestnik načelnika general, štaba: pl. Hofer, fml. RUSI FOSREDTT JE JO MED SRBIJO IN BOLGARIJO. Sofj.fa, 26. januarja. Ruski poslanik v Nišu, knez Trubeckoj, je riošel v Sofijo, kjer ostane en teden, cia posreduje med Bolgarijo in Srbijo. Baje je stavil Bolgariji določene predloge. RUMUNIJA NAKUPAVA V ŠVICI SANITETNO BLAGO. Curih, 26. januarja. Rumunija je nakupila zadnjo dni v Švici toliko sanitetnega blaga, koliko^' gft jo mogla dobiti. Doposlati si ga ni piisiila skozi Avstro-Ogrsko. marveč čez Brindizi, Skozi predor Simplon se jo peljalo 25 železniških voz sanitetnega blaga. IZPREMEMBE V RUMUNSKI DIPLOMACIJI. Bukarešt, 26. januarja. V stanovanju obolelega zunanjega ministra se je vršil ministrski svet, ki je razpravljal o pomembnih izpremembah v rumun-skih diplomacijah. f VPOKLIC RIJMUNSKIH VISOKO-ŠOLCEV. Rim, 26. januarja. V tukajšnjih ru-munskih krogih se izjavlja, da vpoklic rumunskih visokošolcev iz Švice ni naperjen proti Avstriji. Rumunija se obo-rožuje, ker sc vojska vrši deloma ob njeni meji. XXX SHOD ZA PRIDRUŽITEV BALKANSKIH DRŽAV DVOZVEZI. Sofija, 26. januarja. Na nekem shodu. ki se ga ie udeležilo okoli 15.000 oseb, ie govoril nemški socialni demokrat Parvus proti ruskemu carizmu. Govornik ie popolnoma odobraval taktiko nemške socialne demokracije in je izjavil, da se bori Nemčija za evropsko demokracijo, za samostojni narodni razvoj balkanskih držav. Končno je zahteval, da stopijo balkanske države v zvezo z dvozvezo in samostojnost Ukrajine, Poljske in Kavkaza. XXX POSLABŠAN POLOŽAJ V ALBANIJI. Milan, 26. januarja. Poročila iz Drača trde, da se položaj v Albaniji vedno slabša. Essad paša je osamljen, brani ga le še nekaj mož. Italijanski listi so pred dnevi poročali, da je odposlal Prenk Bib Doda poslaništvo k Essad paši v Drač. Nekaj dni se bijejo siloviti boji med vstaši in Essadovimi pristaši. Uspeh še ni znan, ker so prerezali vstaši brzojavne žice, da ne more Essad paša biti v stiku s svojimi pristaši. V Valoni je popolnoma mirno. GRČIJA NABIRA VOJAKE V EPIRU. Sofija, 26. januarja. Grška nadaljuje z nabiranjem vojaških novincev v zgornjem Epiru. Koliko stanejo letita. Tekom sedanje svetovne vojno še menda ni minul noben teden, ne da bi se bilo poročalo o nesreči kakega letala, bodisi da je padlo na tla ali pa bilo sestreljeno iz zraka. Veliko število letal je bilo v teh šestih mesecih vojne uničenih ali pa vplenjenih. Posebno velike so izgube na francoski in angleški strani. Saj so Angleži o priliki svojega ponesrečenega sunka na nemško obalo izgubili štiri letala naenkrat, in ko so bile nemške čete svoj čas zasedle Reims, so vplenile ondi cel letalni park, čegar vrednost se je cenila na milijon mark. Koliko stane letalo? »L'Aerophile«, strokovno glasilo, piše: Cene zračnih vozil so različne in se ravnajo po velikosti in dobroti letala. Najdražji dvo-krovnik s 100 konjskimi silami stane krog 45.000 K, najboljši enokrovnik je pa mogoče napraviti že za 30.000 K. Seveda ima samo 60 konjskih sil. Da pri ceni ne odloča samo motorjeva moč, priča dejstvo, da imajo enokrovniki s 50 do 80 konjskimi silami enotno ceno 20.000 K. Najcenejši dvokrovnik stane 12.000 K, a ima samo 25 konjskih sil. Brez motorja stane letalo povprečno 10 do 15 tisoč kron, z motorjem približno še enkrat toliko. Prav poceni letala še torej niso, a še mnogo dražji so zrakoplovi. Za zrakoplove je potreben mnoco dražji material, pa tudi mnoso večji so. Tako se stroški za posamezen Zeppelinov zrakoplov ne računajo na deset- ali stoti-soče, marveč dosezaio milijon mark. »Svetovna vojska«. Sedmi sešitek tega zanimivega dela je pravkar izšel. Naslov mu je »Avstrija — Rusija«. V njem so objavljena zelo zanimiva — ponajveč izvirna, deloma pa tudi naj-markantnejša iz slovenskih dnevnikov in tednikov posneta — pisma slovenskih vojakov, ki so se in se še bojujejo v Galiciji. Pisma Kranjcev, Štajercev, Korošcev, Goričanov in Primorcev m zanimivo zbrana, tako da nudi sešite^ jasno sliko o trpljenju in junaštvu slovenskih vojakov v Galiciji. Pa ne samo Lo! Iz pisem gleda ljudska duša in silno zanimivo jd iz psihološkega staliSjjS«, samega prebirati te vrste, napisane mnogokrat sredi bojnega meteža. Kako čiulovito se tu strinjajo sodbe po^-nieznikov o včasih navidezno malenkostnih stvareh; kako sodijo o Galiciji, o vohunih, o Rusih in o svojih tovariših. Ta sešitek bo lep dokument slovenskega junaštva. Prihodnji sešitek pa bo prinesel životomise padlih slovenskih junakov. Kmalu na to bo prinesla »Svetovna vojska« tudi že obljubljeni zemljevid evropskih bojišč v slovenskem jeziku: Ta zemljevid bcf nudil še mnogo več kakor se je prvotno poročalo in se bo zato zaračunal naročnikom »Svetovne vojske« kot dva sešit-ka (tako, da jih bo veljal v denarju samo 1 K). Sam zase kupljen bo pa veljal zemljevid 3 K. »Svetovna vojska« se naroča v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Dve stanovanji vsako obstoječo iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, se oddasta takoi ali za februarjev termin v It. nadstropju. Vpraša naj se v Židovski ulici štfi.v. i .1. nadstropje. 48 Ali ste c^ ponovili naročnino? _Ol_I_ ___ obstojeCih iz dveh sob, predsobe, kuhinje In jedilne shrambe se odda za maj. Kje, pove iz prijaznosti upravništvo tega lista pod št 172. 172 Naprodaj sta v Novem Vodmatu pri Ljubljani O O % mmi z lepima vrtoma. Vsaka hiša obstoji iz 2 stanovanj, kuhinje in prostorno kletjo. Kupnina zelo ugodna. Več se izve pri Mariji Sedušak, Novi Vodmat 152. 29 išče službe, izvežban v vseh mlekarskih poslih pri parnih in električnih strojih, v računstvu in knjigovodstvu, vojaščine prost. Službo sprejme takoj. — Ponudbe na upravništvo „Slovenca • pod štev. 215. Naprodaj je krasno posestvo pri Vidmu ob Savi. Poslopje, polje in vse drugo je v najboljšem stanju, in je zelo donosno v živinski krmi in vinu. Zraven so gozdi in njive, večina vse skupaj okrog do-movja. Prodam z različno vinsko in krinsko letino ali brez nje, po dogovoru. Naslov: ' FRANC TOMŠ.Č, Libno • Videm, Spodnje -------Štajersko. 205 V boljšo pošleno hišo želi vstopiti s 15. februarjem ali 1. marcem najraje v Ljubljani dekle za 213 B '«7 , SAMATORIUM • EMONA i 1 ZA• NOTRANJE -IN-KIRURG ICNE -BOLEZNI. / •PORODNIŠNICA. ?LJUBLtJANA-KOMENSKEGA-Ul.ICA-'!i \ f sepzdr/WNIIC:primariiJ'Dr-FR.DERGANC Povečane slike do naravne velikosti, kakor tudi oljnate portrete na platno izvršuje umetniško po vsaki fotografiji 3409 3409 prvi fotografski in povečevalni zavod v Ljubljani, Kolodvorska uli:a 3 Ja. z mentolom, steklenica po 50 vin., proti revmatiztnu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju 3276 LfssMjana, Martinova cesta 15. Preprodajalci dobe popust. kot stanovanje, obstoječa iz 1— 3 sob in kuhinje, z vrtom ali brez vrta v Ljubljani ali predmestju, Ponudbe pod »hiša za O. K.« na upravo. Sprejme se takoj dobra z večletno prakso, v večjo trgovino na Dolenj skem. Prednost imajo take, katere so na dežel uslužbene. — Ravnotam se sprejme močan poštenih starišev, kateri ima veselje do trgovine, v poduk pod ugodu ml pogoji. Ponudbe sprejema uprava „Slovenea" pod št. 204. (Znamka za odgovor!) """ 204 ucj© t*©Ino vi? kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi © (9 , • 0 takoj © © © (9 © © © © © © ©©©©©©©©©©©©©©©© LJubljana - Mestni trs 22 © nasproti lekarne Trnkoczy © Kupim vsako vrsto, tudi črno in ne- 0) očiščeno po brezkonkurencni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po natv^ji ceni, ki se zanjo lahko nudi. Parna žaga na Notranjskem išče izprašanega 176 ki je zajedno strojni paznik (Maschinen-warter). Nastop službe 15. februarja, eventuelno 1. marca 1.1. Isti mora biti vojaščine prost, trezen in zanesljiv. Ponudbe in zahteva plače pod naslov št. 173 na upravo „Slovenca". Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateliera in znancem lužno vest, daje naša iskreno ljubljena soproga, mati, hči, sestra, teta in svakinja gospa pav h Z^afnar so roga pristava drž. železnice včeraj, dne 26. t m. ob 7. uri zvečer, previdena s svetota stvi mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage pokojnice bo v četrtfk, dne 28. t. m. ou 3. uri popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo i rale v raznih cerkvah. Priporočamo |0 v Mag spomin. V Ljubljani, dne 27. anuarja 1915. Žaiu]oei ostali. Mestni pogrebni zav.>d v LJubljani ■BGmS iMlIjšIi vešča slovenskega in nemškega jezika. Naslov pove upravništvo „Slovenca" pod št. 213. Kantina Corazza oi;j Levatia (Istra) C01 belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. ggJIJ u»*vi»u FuM*u«MHv» v j^J 'čdZjptfi n_ cje2i gjVij> jn rentne, nezg. in amstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje m smrt, otroških dot, renlna in ljudska, nezgodna in janstvsna zavarovanja. laven zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba nj dividendah pri življens.