dan j* bilo p« petje prav posebno gi nij i to. Ker je bil praznik čistega «početja, pela м je med drugimi obha-jilna „Bogoljubni kristjani", ticer stara, pa ргат lepa peaem, ki je neki is Ljubljane aem priromala; krona neo je bila petem „O namiljeni moj Jesus", po vtem Goriškem dobro znana Ta petem se je glasila is stotin gerl pred in med aplošnim obhajilom. Kak vtis t« pesem napravi, je treba slisati peti jo, kakor ta dan. Ni pa misliti, da so tako dobro peli pevci kake italijanske pevske druibe, ne, ampak priprotte slovenske dekline, tluiabnicc, otkerbl jujejn že čes leto in dan slo vensko petje (če trebt, tudi latinsko ali italijansko) in te to s« pod vodstvom g. učitelja Komela tako dobro obnetle. Gotovo je uptti obilno sadii od teh duhovnih saj obilne spovedi in neštevilne obhajila tirjajo, da to mislim. Zdaj p» ee nekaj prav žalostnega. V saboto večer iel jc pridni tniadeneč Višin, stavec v Mailingovi tiskarni, domu. Ker je ves zaslužek redno oddajal avojim etar-šem, prihranili ao mu toliko, da mu je bilo moč napraviti ai novo čedno obleko. Nek zanikarnež, komaj dobrih 14 lćt atar, ga je že večkrat prej dražil; ko je pavidil novo obleko, ga zopet ni pustil pri miru. Naveličan ▼ednega naga an ja da V. malopridnežu klofuto. T« klofuta je zbudila maščevanje v s|tisai Ant. ХашпЧ) (Dalje.) V novejšem času je bila cerkev vaa pre»ukana. L. 1M2 je naš slavni rojak ranjki Matevž Langu* oali-kal na presno veliki altar in malo kuplo nad presbite rijem. Kako veličasten je tron in kip Marije Device ▼ sredi altar ja! Mai i ja sedi in v naročja derži malega Jezuška, ob njen-m snožju sta dva angelja. Oklep trona je res rožni venec v zlatih kipih. Kuplanad pres-biterijem k »i-: Marita brez madeža spočeto, Osnan|enje Mariji Devici po angelju Gabrijelu, in pa Marijino poroko a sv. Jožefom. Kavno ta umetnik j«- I. 144П in 1847 tudi presno oslikal veliko kupi« nsd Isdijo — kaj lepo. — Veli častno se Marija, Mati Božja, vsdiguje proti oeba is svojega groba. — Pri grobu ste Marta in Magdalena, in od strani gleda a češenjem, atermeče io zamaknjeno njen slovesni in prečudni vnebohod enajst sposteljnor, nad njo pa je pres veta Trojica. Mariji nssproti i« pa naša perva mati Eva, in pod njo ,,drevo spoznanja", ktero opleta sapeljiva kača. Evi ob deanici je veliki duhoven Melkiaedek, ki Bogu daruje kruh in vino, Sara, Abraham z nožem v roki pri avojem ainčku Izaku. Dalje je Moses s dvema tablama deseterih Božjih aa-oved, njegov brat, veliki duhovea Aron, а kadilnico, osve in kralj David s barpo. Ob Evini levici je Noa s reiivno barko, J ikop na potu, Jožef egiptovaki s ženo, vikši duhoven Heli, in Ana, Samuelova mati, Cabarija in Elizabeta, in av. Janez Keratnik. — Narisano je tudi nekaj romarjev, ki tako bogoljubno molijo, da pri tem pogledu človeka nekako čudno stresne. Vae te podobe ao v treh verstah. Vae tri verste se kuple ovijajo v prelepih krogih, tako, da je ena verata ožji od druge. Cerkev saljšajo orgije in pa prelep križev pot, po alavnem umetniku Jožefu Plank-u 1. 1470 ua Dunaju izdelan. Tudi veličaatno svonenje oznanuje čaat Božjo in slavo Marijno. Visoko povišani in bližej sv. nebča kličejo in opominjajo naa, naj ee ž njimi vred vsdigu-jemo v nebesa, kjer je naš pravi dom, naš ljubi Oče in njegov edinorojeni Sin Jesus naš brat, ki nam kraj pripravlja, da bomo tudi mi, njegovi služabniki, kjer je On, in kjer je naša ljuba Mati Marija. Zvonenje je bilo do sdsj dovelj lepo; ali 31. velikega travna 1874 je pripeljalo 11 parov volov s pr;pomočjo kacih 200 ljudi a podgore v dvčh urah novi velikanaki svon na Šmarno goro. Zvon je visok 4 čevlje, v okrogu spodej meri če* 4 eežnje. Na njem je pododoba Matere Božje, kakor je na Šmarni gori, ima pomenljive latinske in slovenske napise, je težek 5244 Ib., in vlil ga je v dunajskem Novem mestu alavnoznani zvonar Ignacij Hilcer. Glasno, veličastno in milo ee razlega, vabi in kliče, naj bi Marijo serca vee ljubile. Le pridi eem, dragi prijatelj, Marijo čaetit. Ne bo ti žal; sakaj tukaj se lahko raduje okö in uho, tukaj pomoč dobivata duša in telo. — Skoro pol Kranjskega ae od tukaj vidi. Vidi ae velikanaki Triglav, grapasti v nebo kipeči Grintovec, daljni Kum a av. Nežo, Uekoki, hervaški Klek, ponosni Krim, visoki KurešČek, stari Turjak, ribniške in kočevske gore, kraški anežnik, vipavski Nanos itd. In kako veselo je gledati ato in eto cerkvic na bomcib, gorah in ravninah, ki ee lesketajo, kakor svesdice po noči na jaanem nebu! Kakih 30 farnih cerkev labko tukaj vidiš na enkrat. Vidiš s Šmarne^ gore, pa še kaj bliso, čvetero raeit: Belo Ljubljano, Skof|o loko, Kranj in Kamnik. — Kako prijazno šumi m bobni mogočna gorenjska Sava pod snožjem Šmarne gore. Zdi se mi, da čuje in glasno moli avo|ega Stvarnika doneča Sava, ko po noči vse mirno spava. In kako človeku dobro de, kedar gleds tu solnčni ishod. Vae je v dolini savito v nekako tiho, skrivnostno temo, kar pogleda goreče aoloce isza hribov na göro in obliva s svojo zlato svetlobo verhove bližnjih in daljnih gora; in kedar o večeru sa „gnado Bot o" zahaja, in ae po alednjič še pri vai naravi poalovi, kakor prijatelj prijatelju pri odhoda roko podi; tako tudi rumeno eolnee o sspadu avoje zadnje žarke še hribom poši.ja in se na njih utrinja kakor bi se pri njih poslavljalo, dokler je ▼ dolinah že davno mračno. Zato so ljudje od nekdaj radi oa goro hodili, io ne di ee tajiti, da človek na gorah ložej moli, da jt njegov duh od semlje odtegnjen, da se Bogu nekako bližej čuti. V tem je pa kristjane tudi podpirala aveta zgodovina, ker nam kaže, da so se naj imeoitneje reči stare in nove zavese na gorah godile. Na Sinajski gori je Bog dal zapovedi; na ц»го Moriah je Abraham svojega sina darovat peljal; na Kar- ■litijski gori je Elij* Bogu dar opravil; tudi veličastni tempelj judovski je stal na gori Moriji. Tudi Jesus je Öas svojega življenja hribe in gore več ljubil kot doline, in velikokrat je na njih prenočil t goreči molitvi. Svoje učense je na gori lepo molitev „Oče naš" moliti učil; na gori je imel svojo pridigo od osem blagrov; na gori Tabora se je bil pred tremi svojih aposteljnov spremenil; na Oljski gori je svojo bridko terpljenje sačel in na gori Kalvariji ga končal. In po svojem častitljivem vstajenji se je na Oljski gori ▼eč ko pet sto učencem prikazal, se s njimi poslovil, se is svoje lastne moči od tal vsdignil, in na oblaku plaval v svoje nebeško kraljestvo. — Tudi nam, kadar smo na visokem hribu, serce nekoliko hitreje bije, dozdeva se nam, da smo bližej nebes, in kakor se dim na kviiko vali, tako tudi naša molitev, ki is ponižnega serca puhti, le k Bogu hiti, prosi živim arečo, bolnikom sdravje, blagoslov polju, grešuikom spreobernjenje in odpuščanje, mertvim pa večni mir in pokoj. Našim bogoljubnim prednikom, kterih imena so se na svetu ie pozabile, pa so tamkej v večnosti, kakor saupamo, izvoljenim Buijim prišteti, je bda visoka Šmarna gora preljubi kraj; kje so tisoči in tisoči, ki so klečali v tej cerkvi? Gotovo je in ostane ta cerkev vidna priča pobož-nosti Slovencev in vir, is kterega se rail i v» daleč med narod blagoslov Božji in milost nebeške Kraljice. Dalje in dalje se širi slava šmsrnogorske cerkve; čedalje veče trume ljudstva prihajajo od vseh strani na Šmarno goro, nabiraje si saklade, kterih vrednost je večna. Ne samo verne Kranjce privabljuje k sebi gorska Marija, ampak tudi sinove is drugih pokrajin. Prebivalci is Štajerskega hite na goro povzdigovat roke k nebeški Kraljici; Korošci prihajajo semkaj pred Marijo pokladat svoje sa- Kljive prošnje in sahvalnice; tudi prebivalci pustega asa in kamenite Istre nočejo zastajati sa drugimi Slovenci. — O posebnih priložnostih pridejo ne le posa-mesni ljudje, ampak cele fare s svojimi duhovniki. Tako pride velikonočni torek Starološka ftr* s dvema duhovnoma polčeterto uro hodi. Ravno ta dan pride tudi fara Ježica • svojim dušnim pastirjem dve are deleč. Na ev. Florijana dao priromate gori dve fari, Vodiska in Smledniška, to je, tri fare in dve lokaliji, skup štimajst sosesk, in sicer pčt ur hoda. Šmarnogorski duhoven opravlja sa te soseske duhovno službo. Binkoštni torek priroma na goro starodavna mati veliko duhovnij v ljubljanski okolici, t j., Senpeterska fara is Ljubljane, spremljana od dveh gg. duhovnov, So I tretjo aro hodä. Ta dan pride tudi fara Cernuška, vč pičli uri daleč, s evojim duhovnom, in pa stara (ara Naklo. Fara Strinje, kakih pćt ur od gore v stran, pošilja na goro svoje ljudi kvatemo sredo pred praznikom presvete Trojice s svojim domačim dušnim pastirjem. Drugi dan malega serpana, to je, dan Obiskanj* Marije Device, priromajo Sorški tarmani dve uri daleč s svojim duhovnom. Ta dao pride tudi fara Mavčiče a svojim dušnim pastirjem. Fara Prćska pride s svojim duhovnom, dve uri daleč, sv. Ane dan. Fara Ternovska is Ljubljane priroma s dvema duhovnoma veako leto po malem Šmarnu nedoločen daa. Is prav bližnjih fara, kakor is Šmartna pod Šmarno goro in pa is Šentviške, imajo skoraj vse soseske svoje letne poljske in urne sv. maše na gori, kamor pridejo a svojimi duhovni. (Kooec prih.) Sveta noč. O sveta noč, veselja polna, Neskončno blaženi spomin! Raduj, o zemlja se vesoljna, Raduj se s serca globočin! Zahvalo človek poj otćti; Bil suženj greha si, pekla: Že v jaslih ti leti „Presveti", Ki prišel je, o moli Ga! Se smiliti človeštva v revi Prestol nebeški sapusti; V votlini, glej! On, Sin kraljevi, Trepćče, sate mrši terpi. V naročji Matere Marije Njegovo ni-te srč okö, Usmiljeno serce Mu bije Za tebe, grešnik, pregorkö. Besede moje so resnica, Ti sladko Dete govori, Je ve>*na tirjala Pravica, Za grešnika prelil bom kri. Ne boj sc, človek, upaj meni; Poslan v rešenje sem na svet; Odperl ti zdnj bom raj zgubljeni, Z Očetom te sprijasnil spet. Res, ljubim te neisrečeno, Je tvoja duša moja last; V ljubezni željo imam eno, Te vseti k sebi v večno čast; Natoro revno bem človeško Z veseljem sä-te sdaj eprejd, Da tudi ti sladkost nebeško Z menoj bi vžival kdaj vesčl. Se vdal težavam bom in revam, Šel v britko smert na križ voljno; Tvoj večni blagor jas zahtevam, Ker ljubim te serčno, serčno! Z Ijubesnijo ljubezen vneto Mi blagodušno povraluj, V korist oberni noč si sveto, Otetve svoje se raduj. Bogii, o Človek, spev*j slavo Ki bil rodil se v tvoj je mir; Zatri napuhu steklo glavo, Ki grehu je nesrečni vir; S pastirji sdrufti se, s duhovi, In möli Jetusa lepo; .Serca občutke v pesmi novi, Done veselo naj v nebö: Oešena noč, veselja polna! Češeno Dete, Božji Sin! Slavi naj semlja te vesoljna Z duhovi rajskih visočin! Posdravljam Te ponižno, verni Jetnik, hvaležen, upajoč, Blagruj me v milosti nesmčrni, Rešitelj moj, nec 'jšno noč! — R a d o ■ 1 a v.