AMERICAN IN SPOUT FOREIGN : IN LANCUAGE ONLY
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
AMERICAN HOME
LETO XLIV. — VOL. XCLIV
CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, FEBRUARY 4, 1941
Konj je edina priča
Kingston, N. C. — Policija je aretirala nekega moškega, katerega je obtožila, da je vodil konja v pijanem stanju. To se pravi, konj ni bil v pijanem stanju,, ampak jezdec. Toda policija nima dobre podlage za svojo obtožbo, še predno je namreč dospela policija, je bil jezdec padel s konja in tako je konj zdaj edina priča, če ga je jezdil gospodar na-treskan. Poročilo ne pove, če bodo poklicali konja na pričevanje.
Grki so samo še deset milj od pristanišča Valone na Jadranu
Atene, 3. febr. — Grške napadalne čete so danes naskočile in zavzele važno višino severno od Klisure. Grško poveljstvo poroča, da je bil to eden najhujših bojih v Albaniji, odker je vojna. Grki so vzeli Italijanom veliko število strojnic pušk in živil. Zajeli so tudi več sto fašistov, ki so povedali, da so prišli šele zadnji mesec iz Italije.
Iz Bitolja, Jugoslavija, prihaja poročilo, da so Italijani zažgali vse potrebščine v me3tu Tepe-lini, katerih niso mogli vzeti s seboj pri umiku proti Valoni. Grške čete so prišle na fronti ob obrežju že 10 milj do pristanišča Valone, ki je najvažnejše pristanišče za Italijo v Albaniji.
Iz SpIJta, Jugoslavija se poroča, da so angleške ali grške podmornice potopile blizu otoka Vis dve italijanski transportni ladji. V zadnjih par dneh so izgubili Italijani v bližini jugoslovanskih voda že sedem ladij.
-o-
Kmalu bo nedelja!
In kaj potem? Ali ste si že rezervirali ta dan za obisk prireditve Slovenske narodne čitalnice v SND na St. Clair Ave? Vstopnice dobite pri čitalničar-jih in v slaščičarni Mrs. Mako-vec v SND. V nedeljo pa pri blagajniku pred začetkom programa. Točno ob treh popoldne se bo pričelo z govori, koncertnimi točkami in dramsko pi-edsta. vo. O polnoči se bo končalo z veselim rajanjem. Za vse je pripravljenih mnogo presenečenj, Dobro založen prizidek z jedili in pijačo vam bo na razpolage po zmernih cenah. Torej v nedeljo 9. februarja pohitite m prireditev Slovenske narodne čv talnice!
-o-
i-	Graduanti
Na Euclid Central višji šoli so graduirali sledeči Slovenci: n John Hoffart, Carolyn Turk, g. Robert~Perušek, George Krain-ie cic, Florence Koren, Edward Mi-ol kolich, Molly Kog in Frank o- Kosten, naš dolgoletni raznaša-le lec iz 20667 Miller Ave. čestita-iz mo in jim želimo mnogo uspeha v nadaljnem življenju.
Večja kvota rekrutov co Iz okraja Cuyahoga bodo moja rali poslati v mesecu marcu do y) 3,000 vojaških novincev, še en-' et krat toliko kot v januarju. Po-na roča se tudi, da bo volivni odbor in kmalu začel klicati v vojaško službo oženjene moške, katerih žene zaslužijo prilično dobro. Te •o- oženjene moške so bili začasno jo- oprostili od vojaščine.
08 Doma iz bolnišnice
po Mrs. Mary Skully, 18909 Che-se rokee Ave. se je vrnila iz bolni-in šnice. Prijateljice jo zdaj lahko obiščejo na domu.
Poredni bratec je "povabil" 13-letno Anico Sklepo-vič na obisk v Belo hišo v Washington. Napravil je, kot bi ji pisal predsednik Roosevelt. No, Ančka se je peljala v Washington in tam zvedela, da je bila vse le potegavščina. Toda ko je Mr. Roosevelt zvedel vso zadevo, je dekletce povabil k sebi in potem je pa naročil, naj ji razkažejo vse znamenitosti Washingtona. Anica je doma v Gary, W. Va. Slika jo kaže v Beli hiši v kapilolu.
IZ RAZNIH KRAJEV PO AMERIKI
kogar, da bi mu podal vsaj kozarec vode. Imel je ženo in sina, toda zapustila sta ga pred trinajstimi leti in od takrat je živel sam.
Barberton, O. — Družina Joe in Frances Lah sta te dni dobila v dar zdravo in krepko hčerko.
-	Družina Steve Galac je pa dobila v dar sinčka. — Jos. Lah mlajši je odšel prostovoljno k federalni bojni mornarici za šest let in piše, da je vse "all right," edino kranjske kuhinje pogreša.
V Braddoclcu je pred kratkem umrl Anton Frank, star 54 let in doma iz iCielj pri Ilirski Bistrici na Primorskem, po domače Klanšarjev.
--o-
Novi uradniki
Odbor pevskega društva "Planina" za leto 1941 je sledeč: Predsednik Vincent Zimšek, podpredsednik Louis Lipnos, tajnica May Golla, blagajnik Jacob Yemec, zapisnikarica Mary Ye-mec, nadzorni odbor: Mary Prhne, Camille Lao in Frances Lipnos, arhivar Albert Lipnos, pevovodja Joseph Kogoy.
V bolnišnico
i Nenadoma je bil odpeljan v i Glenville bolnišnico John Jev-■ nik soprog poznane Mrs?. Tonč-i ke Jevnik iz 1199 E. 61. St. Upamo, da se bo kmalu boljšega
-	zdravja povrnil domov.
Vabilo na sejo i Članice podružnice št. 14 SŽZ • so prošene, da se nocoj polno-/ številno udeleže seje v navad-
-	nih prostorih.
DOM0YINH
ii
ji I 29
Zed. države bodo v vojni v šestih mesecih, če bo sprejet predlog za pomoč Angliji, trdi poslanec Fish
V poslanski zbornici se je pričela vroča debata radi najemninsko-posojilnega predloga. Branitelji predloga trdijo, da nas bo prav to varovalo pred vojno.
SENAT NADALJUJE Z ZASLIŠEVANJEM RAZNIH PRIČ
Washington, D. C., 3. febr. — V poslanski zbornici Zed. držav se je začela zgodovinska debata radi najemninsko-posojilnega načrta, ki naj bi dal predsedniku Rooseveltu polno oblast dati Angliji pomoč, v kolikor bi se mu zdelo prav. Zbornica je slišala debato za in proti. Nekateri poslanci so zatrjevali, da se bodo Zed. države prav s tem predlogom rešile vojne, dočim so drugi zatrjevali, da bo vojna neizogibna, če bo kongres sprejel ta predlog.
Načelnik odseka za tujezem-ske zadeve Bloom, je zatrjeval, da močnejši ko bomo, več je prilike, da se bo dežela izognite vojni in pomoč Angliji nas bo oja-čila.
Republikanski poslanec Fish iz New Yorka je pa poudarjal; "Ako bo ta diktatorski predlog sprejet v kongresu brez dodatkov napovedujem, da bomo v teku šestih mesecev zapleteni v vojno v Evropi in Aziji; dalje, da bo naša vlada zasegla vse važnejše industrije; da bomo izgubili vse' civilne pravice in da bomo imeli v Ameriki diktaturo, kot jo imajo naciji in komunisti,"
--
Medtem ko se je začela v poslanski zbornici splošna debata glede predloga, pa zaslišuje senatni odsek še vedno razne priče, ki imajo pravico govoriti za in proti predlogu. Tako je pričal bivši governer iz države Wisconsin Philip La Follette, ki je reke), da bi dal ta predlog moč en'i sami osebi, ki bi odločevala o vojni ali miru naše dežele.
Dalje je pričal Norman Thomas, vodja socialistov, ki je govoril proti sprejetju najemninsko-posojilnega predloga, ki bi dal predsedniku Rooseveltu polno moč posojevati ali dati v najem Angliji vojni material. Thomas je prepričan, da bodo temu predlogu sledile ameriške čete v Evropo.
V poslanski zbornici se je oglasila proti predlogu tudi kon-gresnica Mrs. Frances Bolton iz Clevelanda ki je rekla, da zahteva Rooseveltova administracija tako oblast, kot je vprašal zanjo Hitler leta 1933. Mrs. Bolton so na besede živahno aplavdirali, toda samo republikanski poslanci.
Speaker Rayburn je napovedal za predlog zmago v poslanski zbornici z najmanj 100 do 125 glasov večine, i___
Akron, O. — Dne 20. januar- k< ja je naglo umrl Maks Kotnik, z i tajnik barbertonske federacije tc S. N. P. J. Star je bil 54 let in n, rojen v Prevojah pri Domžalah. v< Tu zapušča ženo in nedoraslega sina.	ii
Paw Paw, Mich. — Pred dne- v vi je tu umrl Rudolf Sitar, star -.28 let in rojen v Ameriki. Zapu- b šča starše.	n
Durango, Colo. — Tukaj je f. pred dnevi umrl Frank Grošelj, k star 65 let in doma iz Dobrovce ei pri Žireh na Notranjskem.
New * York City. — Dne 23. u t. m. je tu umrl 73-letni Anton d Maglica, istrski rojak, ki je bil n po poklicu kočijaž in kateri je ^ pred dolgimi leti v Volovskem in Opatiji vozil visoko avstrijsko gospodo (habsburške nadvojvode, kneze in grofe), tukaj je pa r delal v restavracijah. Zapustil I . ni nobenega sorodnika v Ameri- I , ki. — V Brooklynu je 23. jan. c umrla Mary Sedmak, stara 54 let in rojena v Grivcu pri Kočevju, r ■ V Ameriki je bila 32 let in tu za- 1 ) pušča moža, sina, dve hčeri in 1
-	dva brata, v starem kraju pa ma- ]
-	ter, dve hčeri in brata.
Buhl, Minn. — Te dni je tu ) umrl Adam šapič, star 48 let in i i doma iz Jugoslavije. Tu je bi- : j val 22 let in zapušča ženo, sina ; 3 in štiri hčere.
Peoria, 111. — Dne 22. januarja' je tu umrl John Majdič, i- star 73 let in rojen v čemšeniku
-	pri Trojanah na štajerskem, t- Umrl je po treh tednih bolezni v
javni bolnišnici, ker ni imel ni-
ostava, ki določa delovne ure, • ustavna,določa vrhovna sodnija
PA JE Le videla predsednika
Jada ima zdaj polno moč, da odpravi delo otrok, ne da bi bilo treba sprejeti dodatek k postavi. Najvišja sodnija je svoj odlok iz leta 1918 spremenila.
Washington, D. C., 3. jan. — eralna postava, ki določa SlIt»altie delovne ure in mi-aln° tedensko mezdo za de-'e> Je bila danes potrjena po f1Sjern sodišču Zed. držav kot ■Vria- Najvišja sodnija je za-a odlok iz leta 1918, ki ni za ustavno postavo, da "e smelo prevažati izdelke, ni otroških rok, iz ene 7 v drugo.
odlokom najvišje sodni-. I rekoč odpravljeno otro-
°> ker postava vsebuje do-Minimalno plačo in mak-le delovne ure. Vsak, ki
zaposluje delavce in jim ne plača mezde, kot govori postava, ali ki zaposluje delavce več ur na teden, kot dovoljuje postava, krši federalno postavo in je izpostavljen tozadevni kazni ako pošilja izdelano blago ali predmete preko meje države, kjer je tako blago izdelano.
Najvišja sodnija je tudi smatrala za ustavno točko v tej delavski postavi, ki določa za pre-dilne delavce najnižjo plačo 32 in pol centa na uro. Odlok je bil proti grupi predilnic iz južnih držav, ki so se pritožile na najvišje sodišče Zed. držav proti tej plačilni lestvici.
I francosko in nemško A ^njora priti kmalu e Kllocllve
Švica. — Politični vodje ki 'Zu> kjer se je v soboto tj al "ljudski odbor" v na- p ^ enakemu odboru v Vichy, " I. mh apel francoske vlade, I' Pljuje maršal Petain, ' rJplim. To znači, da je pa- C odbor" popolnoma " I mfk0 oblastjo in da bo 5 ■L* kratkem do odločitve I 1tlf jem in Petainom, kdo rP.odar nad Francijo. ||}J11 ^ Poslal v Pariz mor- J'
five? ministra Darlana, da 1 K el obe stranki do spora- p
jliš- r V ^ar'ZLl ne marajo F ffer p 1 0 kakih razgovorih, ? ain ne vzame nazaj na $ j ^istrskega podpredsed- p !!ilijala> ki je odprto za 1
se poroča, da sma-laršS, Vlada fl'ancosko via- 8 L ,a petaina za naklon je- 1 le v! ln s tako vlado se Hit- r
a ^ Pogajal.
i niaršal petain ustavlja Sna 12 Berlina ie vzrok ta, |n0r Za seb°j še vedno mo- j o v ?®rico in pa močno ar- i )i j.^ki m Palestini. Hit- ] fosk	v pest Predvsem ]
„111 <0 k°jno mornarico.
,JXeb Antona^Kmeta J
li po* 8:30 z-"utra-i se b0 1 ijta ;reb Pokojnega Antona i ^ Pogrebnega zavoda
P*>ebo Svetek v cei'kev Mari-i^k TfVzete in potem na pokoli Mlvarijo.
Angleži so zopet vzeli eno mesto Italijanom
Kaira, 3. febr. — Angleške čete so zasedle mesto Barentu v italijanski Eritreji. Italijanska posadka je še v nedeljo ušla iz mesta. Na severni fronti v Eritreji pa angleške čete pritiskajo za Italijani ki se umičejo proti čereni. To jnesto se nahaja 110 milj v notranjosti Eritreje, in 50 milj severozahodno od glavnega mesta Asmara.
Na južni afriški fronti pa operira druga angleška armada ki je prodrla že 10 milj v Etijopijo. Tukaj se Italijani naglo umičejo proti Gondaru. Angležem je padlo v roke mnogo vojnega materiala.
Tretja angleška kolona pa prodira v italijansko Somali ' zemljo, kjer je vzela Italijanom že več važnih postojank.
V severni Libiji grmadijo Angleži svoje čete zahodno od Der-ne, pripravljajoč se za generalni napad na Bengazi.
-o-
t	Novi uradniki
Mladinski pevski zbor "Kra-' ljički" v Maple Heights, O. je - izvolil za letos sledeči odbor: . Predsednik Louis Kastelic, pod-1 predsednik Fred Filips, tajnicE Vida Perušek, blagajnik Andj Hočevar, zapisnikar Anton Pe rušek; nadzorniki: Jacob Ye o mec, John Hrovat in Anton Go a renc; pevovodja Ivan Zorman.
a	Važna seja jutri
i- V sredo večer ob osmih se vr >- si seja Slovenske narodne či talnice v SND na St. Clair Av«
S^Kazen ZA IMPORT1RANO GROZt>J£
lrN države, je izguba licence
I., 3994 E. 89. ^ubila licenco za izdelo-Prodajo vina, ker je do-
tSr 12 Kalifornije. To a« slučaj v državi Ohio, ;> £?la sprejeta leta 1939 ' 1 Prepoveduje impor-za izdelovanje
de tŽave Ohio-.... Ponapei je dobila iz *3e oi j
ton muškatelca,
^aredila sladko vino.
^ed!]8mepopostavi- Kot iti v V Columbusu, sme
>hikv atno vino- zme" , 0, .klm tako, da je 60 od-
ilifo 3Skega in 40 odstot-Pror,ni3skega vina jn ga
- Jati kot muškatno
vino.	1
Obtoženka se je izgovarjala, da ni vedela o tej postavi. Rekla pa je da je ceneje kupovati i kalifornijsko vino kot pa grozdje. ] Grozdje jo stane 67 centov za en • galon vina a vino samo pa samo '45 centov galon.
Licenco za vinarno je izgubila za ostalo dobo dokler je sedanja licenca v veljavi, ki pa itak poteče v dveh tednih. Napravila je prošnjo za novo licenco, a Še ne ve, če jo bo dobila.
Državna postavodaja je bila sprejela to postavo, da varje ohijske vinogradnike, ki so bili močno prizadeti radi konkurenčnih cen iz drugih držav.
Od Francije do Sardinije I so bombardirali angleški / avijatičarji sovražnika
London 3. febr. — Malo pred ^ dnevom so angleški bombniki ^ poleteli na nemške postojanke v ] severni Franciji. Angleški avi- ^ jatičarji neprestano poletavajo v preko Rokavskega preliva in '' bombardirajo, nemške baze v ( Franciji odkoder se pričakuje invazije. S tem neprestano pa- c zijo da invazija ne bo prišla ne- | pričakovano.
Včeraj so pa leteli angleški 1 bombniki na Sardinijo kjer so ^ bombardirali eno glavnih vodnih naprav. Italijani priznavajo 1 napad, toda pravijo, da ni bilo j posebne škode.
Nemški letalci so poletavali posamič na angleško otočje, bombardirali London in razne kraje na obrežju.
-o-
Psi so ji rešili življenje Omaha, Nebr. — Mrs. Ethel Hammond se ima zahvaliti samo svojim zvestim psom, da je ostala pri življenju. Njen dom je zunaj mesta, kjer se bavi z rejo psov. Ta čas jih ima 17. Ko je oni dan izbruhnil v tem kraju vihar, ki je trajal tri dni, je bila žena v postelji. Ko so prišli ljudje, so našli na postelji pse, ki so s svojimi telesi greli gospodinjo. Zmrznili so ji samo prsti na rokah in nogah.
-o-
Pod zdravniško oskrbo
•	Mrs. Ana Tomšič, 1193 E. 61.
•	St., predsednica društva St. Clair Grove, št. 98 WC., se naha-
1 ja doma pod zdravniško oskrbo. Članice so prošene, da jo obiščejo. želimo ji skorajšnje okrevanje.
Zabava po seji
Nocoj se vrši seja društva St. i Clair Grove št. 98 WC. Po seji i. bo pa prijetna, domača zabava, i takozvan Valentine Party. Čla-o nice so vabljene, da se gotovo vse udeleže, ker bo mnogo smeha in a zabave.
a	Zadušnica
V sredo ob 6:30 se bo brala v e cerkvi sv. Vida zadušnica za po-e kojnim Frank Smrekarjem. Sorodniki in prijatelji so vabljeni, a	V bolnišnico
ie V University bolnišnico je bil li odpeljan včeraj John Pire iz i- 6305 Glass Ave. Želimo mu, da bi kmalu popolnoma okreval.
Danska bo morda dala Angliji svoje ladje
New York.—Časopisje piše, da bo v kratkem danih 38 danskih ladij na razpolago Angliji. Te ladje leže od začetka vojne v ameriških pristaniščih. Poleg tega je pa v južnoameriških pristaniščih 2Q nadaljnih danskih ladij. 4,
Vlada Zed. držav bo morala dovoliti zaplembo teh ladij. Iz Argentine se pa poroča, da bo vlada zasegla štiri danske lad je in ž njimi poslala potrebščine Angliji. Argentinska vlada trdi, da ji to dovoljujejo mednarodne postave, katerih se je v | prvi svetovni vojni poslužila tudi Italija, ki je bila zaplenila 34 nemških ladij.
---o_-
^ Zelo zaposleni vlomilci
Kot je videti so si bili izbrali vlomilci noč zadnje sobote za našo naselbino na St. Clairju, pričakujoč obilega plena. Kot smo i že poročali so vlomili v naš urad, 1 potem v čistilnico v Lauschetovi
■	hiši, dalje so ubili šipo v Pauli-J novi gazolinski postaji na voga-
■	lu 61. ceste in St. Clair Ave. in 5 poskušali so vlomiti tudi v Šor-" nov restavrant. V notranjost so 3 prišli samo pri nas in v čistilni-i ci oblek, v šornov restavrant in > v gazolinsko postajo pa niso mo-- gli. Toda kot vse kaže, so na 3 tem pohodu jako slabo zaslužili.
čudno je samo to, da so nemoteno delali na štirih krajih v bližini, ne da bi jih bil kdo opazil. Vile rojenice Družini Mr. in Mrši Antor Perme'; 915 Ida St. je bila 3. fe-J- bruarja rojena hčerka, ki j( tehtala ob rojstvu devet in po c- funta. Mati in dete sta v Wo man's bolnišnici. Mrs. Perm< je hčerka družine Stusek i: t. Wickliffe, O. Čestitamo!
ji 34 lethica poroke
a, Danes praznujeta 34 letnic* i- srečnega zakonskega življenj 5e Mr. in Mrs. Karol (Charley in Skebe, 846 E. 150. St. Deve otrok in številni prijatelji jim želijo še mnogo let zdravja i v zadovoljnosti.
Vrnjeno zdravje o- Mrs. Josephine Trček, sopr< ii. ga slovenskega trgovca in g< stilničarja John Trčka, 1550 >il Holmes Ave., je zopet zdrava i iz prestani operaciji. Iskreno i la zahvaljuje za obiske, cvetlice i darove v času njene bolezni.
r r
AMERIŠKA DOMOVINA
r r
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
1117 St. Clair Avenue
Published daily except Sundays and Holidays
Cleveland, Ohio
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c
SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail. $7.00 per year CJ. S. and Canada, $3 00 lor 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 lor 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c
Entered as second-class matter Januaiy 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 29
Tue., Feb. 4, 1941
BESEDA IZ NARODA
Irska v neprijetnem položaju
Irska, ki hiti na vse načine zatrjevati, da je in bo ostala nevtralna, ie v nevarnosti invazije in sicer kar od dveh strani: od angleške in od nemške. Irska je v nevarnosti, da postane druga Norveška, za katero sta se poganjali Nemčija in Aitglija in je Nemčija zmagala.
Obe, Anglija in Nemčija, skrbno opazujeta Irsko. Vsaka izmed njiju si iskreno želi irskih zrakoplovnih in pomorskih pristanov. Smatra se, da če bi Nemčija količkaj zavohala, da namerava Anglija zasesti Irsko, da jo bo skušala prehiteti sama in zasedla Irsko. Obratno pa, če bi se Nemčija zganila v to smer in hotela zasesti Irsko, bi udarila na Irsko tudi Anglija in skušala prehiteti Nemce.
Tako zdaj prežita na irsko kost dva sovražnika, Nemec in Anglež in Irska se nahaja v kaj neprijetnem položaju. Irci, ki so znani, da se radi tepo, so se zaenkrat znašli z zavezanimi rokami in si prizadevajo^ biti nevtralni, da jih ne pohodi močnejša sila
V drugih slučajih je Nemčija marširala v nevtralne dežele z izgovorom, da jih namerava zasesti Anglija in da Nemci nimajo popolnoma nič drugega namena, kot da prehitijo Anglijo. Na primer, Nemci so zatrjevali, da so zasedli Norveško samo zato, ker so jo nameravali zasesti Angleži ter da so bili prisiljeni prehiteti jih, da se tako zavarujejo pred angleškim napadom od severa. Isti izgovor so navedli radi invazije v Dansko, Holandsko in Belgijo. Razumljivo je, da je to prazen izgovor, ker če bi bila Anglija nameravala zasesti te dežele, bi jih bila lahko že davno, saj je bila ona gospodarica v ondotnih morjih.
Nedavno so nemški letalci metali bombe na Irsko. Ne ve se, ali je bila to samo neumna pomota nemški avijatičar-jev, ali pa so vršili ukaz nemškega poveljstva, ki je hotelo morda zaplesti Irsko v vojno. Toda gotovo je, da če bo šla Irska v vojno, bo šl? na strani Anglije in irska pristanišča bodo takoj odprta angleškim bojnim ladjam.
Morda se bo Hitler odločil, da napove invazijo v Irsko. Če bi se Hitlerju posrečilo zasesti Irsko, bi imel prav blizu do ladjedelnic v Škotski. Hitler ima precej močno bojno mornarico, ki leži brez dela v domačih pristaniščih. S to bojno silo in z letali bi se mu morda posrečilo polastiti se irskih pristanišč, predno bi mogle priti na pomoč angleške bojne ladje, ki so zdaj raztresene okrog angleškega otočja in v Sredozemlju pa po Atlantiku.
Ako bi se Nemčija enkrat ugnezdila v kakem irskem pristanišču, bi jo bilo težko spraviti od tam. Vedno je namreč lažje braniti pristanišče, kot pa napadati ga. Poleg tega bi imela Nemčija dovolj podmornic in bojnih letal, ki bi branila tako zasedeno pristanišče.
Če bi se to enkrat posrečilo Nemčiji, potem bi pa Hitler ukazal pohod na Anglijo preko Rokavskega preliva. Anglija bi morala poslati vse svoje bojno brodovje, da bi branilo obrežje. In tedaj bi pa prileteli nemški bombniki iz irskih baz, ki bi ne bili v malo nadlego angleški mornarici. Ali pa bi medtem, ko bi se angleška mornarica otepala Nemcev pri Rokavskem prelivu, nemške podmornice in letala napadala iz irskih baz razna angleška pristanišča in druge strategične točke po Angliji. Torej bi imela Angjija naenkrat sovražnika pri sprednjih in zadnjih vratih.
Ako namerava Hitler ukazati v kratkem pohod na Irsko in Anglijo, potem bo gotovo opustil namero Udariti na Balkan. Že od nekdaj je strategija nemških poveljnikov, da nimajo nikdar več kot ene fronte naenkrat. V zadnji svetovni vojni so imeli dve, kar je bilo tudi nazadnje porazno za Nemčijo, ki je morala venomer premikati armado od zahodne na vzhodno fronto in nazaj, zraven pa še pomagati Avstriji na južni fronti.
Hitler dobro ve, da bo imel strašne izgube pri napadu na Anglijo. Anglija bo postavila na obrežja armado več kot 2,000,000 mož. Hitler ve, da ni lahko armadi napasti obrežje in se obenem izkrcavati na suho. Zato pa tudi opreza in odlaša, ker menda še ne ve, kako in kje bi začel. Hitler je rekel, da je pri invaziji na An'glijo pripravljen žrtvovati 1,000,-000 nemških vojakov. En milijon življen za pest zemlje!
Hitler se dobro zaveda, da bo izgubil besedo pri nemškem narodu, če bi se mu izjalovil napad na Anglijo. Če bi padlo toliko žrtev, pa še zastonj, bi spodbilo Hitlerju tla v Nemčiji. Zato pa napada ne bo začel, dokler ne bo popolnoma prepričan o uspehu.
Da gremo nazaj na Irsko, naj pripomnimo, da bi Hitler s tem poskusom zasesti Irsko ne žrtvoval mnogo vojaštva. Ako bi se mu invazija na Irsko posrečila, bi bilo to za Nemčijo velike koristi, ker bi lahko napadala Anglijo prav od zraven. Če bi se pa invazija izjalovila, pa bi tudi ne bilo dosti izgube, ker bi je Hitler ne podvzel z ravno veliko vojaško silo. Vse drugače je seveda z invazijo Anglije, ki ima vse drugačne priprave za obrambo kot mala Irska.
Irci imaio čudne pojme o varnosti. Zdaj pravijo, da ne bodo nikdar dovolili, da bi stopil en angleški vojak na irsko zemljo. Toda če pride Hitler s svojo armado, kdo bo pa Irce branil? Ali Irci raje vidijo, da zasede njih deželo Nemčija, kot bi pa dovolili Angležem braniti sebe in njih?
Slovenski umetnik
V zatišju skromne slovenske družine se je pred tridesetimi leti rodil Rudolf Mafko, sin Mrs. Mary Mafko, 4536 Warner Rd. Že v detinski dobi je mladi Rudolf kazal izredni talent za rizbo in kiparstvo. Po dovršenih ljudskih in višjih šolah se je odločil pohajati v umetniško univerzo v Clevelan-du. Profesorji so kmalu v njem spoznali izreden kiparski talent ter mu nudili vso priložnost, da se je znanstveno razvijal. Kot učenec umetniške šole je prejel več pohvalnih priznanj umetniške nadarjenosti. Prejel je izredno priznanje in prosta šolnino za nadaljevanje študij v inozemstvu. Žal, razburljivi dogodki v Evropi so mu, račune prekrižali.
Pri uposlenju v Canton, O., sovmu bili v nadzorstvo poverjena dragocena umetniška dela vredna več tisoč dolarjev. Pri podjetju je bil duševna sila v nasvetu in delu. Podjetnik, sam prvovrstni mojster v kiparstvu, ga je vedno jemal s seboj, kjerkoli je upal, da bo delo dobil. Poznal je njegov izreden talent in mu neomejeno zaupal. Med časom, ko je bil uposlen v Canton, O., je izvršil Cankarjevo soho, katera danes stoji v Jugoslovanskem kulturnem vrtu. Kljub temu, da je imel samo sliko od originalne sohe na razpolago, je najboljše pogodil prvo originalno soho.
Mr. Rudolf Mafko se sedaj nahaja pri velikem podjetju v Latrobe, Pa., kjer ima 75 delavcev pod svojim nadzorstvom. Zadnje čase je prejel na razstavi profesijonalnih kiparjev prvo nagrado.
Mladi umetnik znatno podpira svojo mater Mrs. Mary Mafko, ki živi pri svoji tfčeri Mrs. Mary, poročeTtrrBates, ki uspešno vodi grocerijo in mesnico na 4536 Warner Rd. Ima tudi sestro Nettie, porbčeno Clark, ki živi v najlepšem soglasju z materjo.
Mr. Rudolf Mafko je prvi Slovenec v Ameriki, ki je gra-duiral iz Art University šole. Iskrene čestitke materi in sestram ter mlademu umetniki^ na njegovih lepih uspehih.
• J. P.
--O-
rodila misel, da bi si ustanovili društvo in se imenovalo po nadnaravnim presihajočim jezerom "Cerkniško jezero."
Ker je to društvo pod pokroviteljstvom SlovensSke dobrodelne zveze, je dobilo številko 59 in prvi predsednik je bil izvoljen. Po par mesecih poslovanja predsedništva Antona Jermana je bil izvoljen John Rožanc, pristni Cerklan in je vodil društvo kot predsednik vseskozi do letos. Tudi na zadnji letni seji je bilo članstvo stoprocentno za njega, a je odklonil /adi prevelike zaposlenosti v trgovini. "Žal mi je," je rekel John, "da ne morem prevzeti predsedništvo še zana-prej, a verjemite mi, da kot ustanovitelj in predsednik toliko l6t, bom vedno gledal, da bo napredek in veselje pri društvu."
Menda smo bili rojeni, da se radi veselimo in zabavamo, zato pa tudi "Cerkniško jezero" gleda, da vsako leto nudi svojim članom in prijateljem en večer prijetnega razvedrila. Letos vam bomo postregli dne 8. februarja, to je v soboto večer ob 7:30 v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. z okusno večerjo in plesom. Vstopnina za večerjo in ples je 50 centov, samo za ples pa 25 centov. Igral bo Yankovic orkester in tudi nekaj petja bo zraven, da boste lažje jedli in pili. Samo enkrat na leto vam postrežejo Cerklani in to za malo ceno, zato upam, da nas bo dosti, da si bomo kaj povedali, kaj zapeli ali pa kaj prav po cerkniško j pogruntali.
I Vabljeni ste pa tudi vsi, ne ! samo Cerkničani, pač pa tudi | Krašovci, Gorenjci, Dolenjci, j Štajerci in sploh vsi, če več nas j bo, tem bolj bo prijetno.
Tony Drenik, predsednik.
—-o-
Zapisnik
Zabava "Cerkniškega jezera"
Že precej dolgo, kmalu bo šest let, ko sem rekel zbogom lepa Cerknica, zbogom ti krasno jezero, Javornjik, Slivnica, Križna gora, Gorica in Minge. Pri vas sem pustil najlepše čase, ko sem tekal za kravami po gorici in mingah, nabiral lešnike, iskal ptičja gnezda, 'hodil na Križno goro, tihotapil čez Javornik in se hodil kopat v jezero. Najlepše pa je bilo, ko sem smel z mojim starim očetom, kateri je z sakom na rami in pravico v žepu lomastiti sko-ro vsak dan skozi Ušivek doli v jezero k nasipu ali k rešetu in čakal, kdaj bo voda vpadla, da se bo začel ribolov. Kako je bilo prijetno lomastiti po blatu in mahu in stopati z bosimi nogami po ščukah in šlajnih in jih loviti z golimi rokami.
Da, težko je bilo reči zbogom tem lepim krajem, da ne pozabim Karlovce in čudovitih kapnikov, še bolj pa je bilo težko se ločiti od prijateljev in svojcev, ker mislil sem, da v tujini so tuji ljudje, a vendar sem se tudi zmotil, ker tudi v tujih krajih, daleč proč od Cerknice, sem prišel spet med Cerklane, Menišovce, Grahovčane, Loza-ne in Jezerce. Vsi ti so prišli nekaj ali morda več let prej sem in imeli so vsi spomine na svoja mlada leta. Zato ni bilo čudno, ko se je nekega dne po-'
glavne letne seje Slovenske-možke zveze, vršeča se v klubo-vih prostorih žiApnije Presve-tcga Srca Jezusovega v Barbertonu, O., dne 19. januarja, 1941.
Glavni predsednik Fred Udo-vich otvori sejo ob 10:50 dopoldne. S primernim nagovorom pozdravi navzoče ter želi zbornici, da bi zborovali v bratski slogi, vzajemnosti ter za dobrobit SMZ.
Glavni zapisnikar Jože Grdina prečita imena glavnih uradnikov. Navzoči so: Fred Udo-vich, glavni predsednik; Anton Rudman, prvi glavni podpredsednik; Frank Bencina, drugi glavni podpredsednik; Vincent H. Lauter, glavni tajnik; Jerry Župec, glavni blagajnik; Jože Grdina, glavni zapisnikar.
John Lintol, predsednik nadzornega odbora; Charles Bene-vol, prvi nadzornik; Nikola Klasan, drugi nadzornik; Avgust F. Svetek, predsednik finančnega odbora; Josip Piškur, drugi finančni uradnik; Frank Merhar, prvi finančni uradnik se pa radi zelo važnega opravka ni mogel udeležiti in se ga oprosti.
Zapisnikar prečita zapisnik glavnega polletnega zborovanja julija meseca, 1940, katerega se povsem odobri in sprejme.
Poročilo uradnikov. Glavni predsednik Fred Udovich sporoča, da je vedno in povsod gledal, le za napredek SMZ. Tozadevno je govoril z neko osebo iz Newburga, ki se je pe žal ne spominja po imenu, da bi se qndi ustanovilo podružnico Slovenske moške zveze. Oseba je obljubila, da se bo organiziralo tam podružuicp še v oktobru, kar pa se žal ni zgodilo.. Poroča o pikniku v Barbertonu, katerega so priredile skupne po-
družnice SMZ, dalje o prireditvi v Clevelandu, kjer so podružnice priredile svoj poseben program ter se je istega udeležil, oziroma prireditve tudi on, ter še nekateri drugi glavni uradniki SMZ. Udeležil se je tudi drugih prireditev podružnice SMZ, kjerkoli je bilo to mogoče; tako piknika v Girar-du, kot tudi prireditve podružnice št. 6, ter ustanovne seje podružnice št. 8. Poročilo glavnega predsednika se vzame na znanje in sprejme.
Poroča prvi glavni podpredsednik Anton Rudman, da je istotako vsepovsod poiskušal napraviti za SMZ. Tako je poiskušal ustanoviti podružnico v Chicagi in še drugod, kot v Lo-rainu in Euclidu. V slednjem je že organizirana podružnica, katero, je organiziral Jerry Župec, glavni blagajnik. Udeležil se je tudi vseh pstalih prireditev, oziroma zadnje skupne pri-ditve vseh podružnic v. Clevelandu, ki se je vršila meseca januarja t. 1. Dalje poroča glede nameravane podružnice na West side, kjer je bil v dogovoru z br. Jemcem, ki je pa med tem zbolel, ter je tako vsa stvar nekako zaostala. Poročilo se vzame naznanje in odobri.
Poroča glavni tajnik Vincent H. Lauter, o izdatkih in dohodkih* Slovenske moške zveze. Skupni preostanek Zveze je z dne 31. decembra, 1940 svota $2,142.10. Poroča, da se je z glavnim predsednikom udeležil vseh raznih prireditev SMZ ter nje podružnic. Poročilo glavnega tajnika se sprejme in odobri.
Poroča blagajnik Jerry Župec, 'da je organiziral v Euclidu podružnico št. 8, ki kaj lepo napreduje. Te ustanovne seje se je udeležil tudi glavni predsednik Fred Udovich, potem drugi podpredsednik Benčina in prvi nadzornik Chas. Benevol in še drugi. V vseh ozirih je poiskušal, kar največ storiti za SMZ. Poročilo' glavnega blagajnika se odobri in sprejme.
Poroča zapisnikar Jože Grdina, ki poroča glede minule prireditve, ki se je vršila 12. januarja v S. N. Domu v Clevelandu, ter je bila kot taka zadeva celokupne organizacije, kajti tu so sodelovale vse podružnice SMZ., in to ne samo iz Clevelanda, ampak tudi izven; zato poročilo spada tudi na to glavno sejo. Ves program, katerega so mu poverili, je skušal kar mogoče boljše izpeljati; zato prav lepa hvala vsem, ki so na ta ali oni način sodelovali, da je dobro uspel, žal, da je bila bolj slaba udeležba popoldne, je pa zato, ker se vsi skupaj nismo dovolj zanimali, kar bo pa v bodoče morda že bolje, kajti treba bo več delavnosti, ako hočemo res kaj doseči. Brez truda pa ne gre in to bomo morali tudi mi upoštevati, ter biti bolj delavni. Poročilo se sprejme in odobri.
Poroča predsednik nadzornega odbora John Lintol, ki poda svoje poročilo v številkah, ter sporoča, da so pregledali knjige glavnega ^tajnika in glavnega blagajnika ter iste pronašli v najlepšem redu. Dalje poroča prvi nadzornik, Chas. Benevol, ki poroča, da so pregledali knjige glavnega tajnika in blagajnika, ter iste našli v redu. Isto poroča drugi nadzornik, Nikola Klasan, kri priporoča, da so knjige glavnega tajnika in glavnega blagajnika v najlepšem radu ter, da se iste odobri. (Poročilo vseh treh nadzornikov se; odobri in sprejme.
Poroča predsednik finančnega odbora, ki se oprosti, da se ni mogel udeležiti skupnega piknika SMZ, ki se je vršil v Barbertonu, O. Poroča o finančni zadevi, češ, da je vse v redu, kar se tiče naloženega denarja. Omenja glede novih podružnic, da je v tem oziru več medsebojnega sporazuma in kooperacije. Potem priporoča, da se da v
tem oziru za ustanovitev novih podružnic kako odškodnino, ako se isto ustanovi. Poročilo predsednika finančnega odbora se odobri in sprejme, kar se pa tiče priporočila, pa se bo razmotrivalo pozneje.
Poroča drugi finančni uradnik Piškur, ki nima kaj poroča, ti. Stavljen in podpiran je predlog, da se poročila vseh glavnih uradnikov sprejme in odobri. Sprejeto.
Dodatno poroča še Avgust F. Svetek, glede minule prireditve podružnic SMZ, ki se je vršila 12. januarja, ter je bil kot predsednik iste. S sebaj je imel tudi zapisnik izredne seje, ter izrazil, da ako zbornica želi, da ga prečita. Po l<4atki razpravi se sklene, da se ga ne či-ta. Pač pa se zapisnik obdrži v glavnem uradu, ker kot tak spada celokupni organizaciji. Sprejeto.
Na razpravo pride zadeva glede Zveznih znakov, da se tozadevno kaj ukrene, zlasti ker imamo nekaj načrtov na rokah, da se primerno izbere. Zapisnikar Grdina je mnenja, da smo sedaj v preveč kritičnih časih, da bi razpravljali, kakšen naj bo znak, ter je bolje, da se o tem nekoliko počaka in sicer vsaj do prihodnje glavne seje, ki se vrši v juliju. Mnenje zapisnikarja se takoj osvoji, ter stavi predlog, da se to odloži kot se priporoča. Sprejeto.
Glavni predsednik odloči kratek odmor.
Nadaljevanje seje. Ob 1:15. Po otvoritvi nadaljevanja seje se priglasi k besedi Avgust F. Svetek, ki se zahvali ženskam ^a tako dobro kosilo, ki'so ga nam servirale barbertonske žene in dekleta.
K besedi se priglasi N. Klasan glede že prej nameravane podružnice na West Parku. Grdina pojasni zadevo. Po njegovem mnenju smo preveč reducirali starost, kar bi bilo treba na prihodnji konvenciji revidirati. Ista zadeva je z New burgom.
Glavni tajnik Lauter omenja, da bi bilo vsekako priporočljivo, da imamo gotov razred članov tako zvanih "Social member," ki plačujejo manjši ases-ment, ter so deležni raznih ugodnosti, dasi ne v isti meri, kot tisti, ki plačujejo 25 centov mesečno. V tem bo seveda imela besedo konvencija, ki se vrši letos v septembru.
Svetek priporoča, da bi se kaj žrtvovalo denarja za organiziranje novih podružnic v oddaljenih krajih. K temu govori glavni predsednik Udovich, da se nekaj mora tozadevnega ukreniti. Ampak vprašanje je, kdo naj podvzame ta korak, kajti tu so veliki stroški, iti v oddaljene kraje, a vsekako se mora v tem nekaj napraviti. Svetek priporoča, da naj bi se kaj pisalo tudi v drugih listih, kot na primer v Amerikanskem Slovencu, Glasu Naroda itd. Rudman se strinja in navaja, kje bi se dalo na ta način ustanoviti nove pddružnice; on, da jih ima že več v načrtu. Tekom razprave, se pride do zaključ-ko, da samo pisanje ne pomaga dosti, ako se tozadevno ne napravi drugačnih korakov, ter se stopi v razne naselbine, kar je pa j ako težko, ker je zamuda časa in pa ne majhni stroški.
Klasan je tudi mnenja, da se da za ustanovitev novih podružnic primerno nagrado. Govori še Svetek in Benčina. Vsi pa se strinjajo, da je težko radi stroškov in pa izgube časa, kajti podružnice organizirati v oddaljenih krajih ni tako enostavna stvar, toda nujno potrebna. Po končni razpravi se priglasi k besedi zapisnikar Grdina, ki izjavi, da bo'on poiskušal kaj napraviti v tem oziru, ter bo v ta namen obiskal gotove našel-'' bine v državi Pennsylvania; pravi , da obljubi ničesar in tudi ne stavi kakih pogojev, toda
rad bo poiskušal, naprav' največ mogoče, da se S® širi tudi izven države 0W nujno potrebno je, da se dejansko stori, ker z i] njem in samim pisanj1 pridemo nikamor, pač treba krepko prijeti, če^ res kaj doseči.. Radi » šel na delo. Zbornica jf zelo zadovoljna*, da top0' napravi kaj za SMZ.
Udovich je mnenja, d« da kakšno nagrado in 111 tem kaj sklene. Lauter! ga, da se da za ustanovit' podružnice 5.00. Sv®' mnenja, da je to pre® predlaga, da se da za vitev podružnic v od1 krajih, to je izven drža' $25.00. Zbornica se s tf nja,.Benčina poudarja to čisto na mestu in te£ nja so drugi. Predlo? je sprejet kot se je gl®* doda, da to velja tudi # Ohio, ako se poodružn" novi 200 milj v oddalji Clevelanda, oziroma i sedeža v Barbertonu. ' le nove podružnice
1
Sprejeto! Nagrada & po preteku treh mese£l n ovit ve.
Na razpravo pride, ^ se vrši konvencija, al' ljo ali soboto, ter je da se prične že v sob"1 daljuje pa, ako treba, del j o. Tekom raz# se nekaj ukrene za SMZ, kar je bolj * konvencija, do katere 1 go, ker bo itak v sept{ j bo še ena glavna sejal'c
V razpravo glede l1' j, poseže Lauter, ki pre^ se plača ža vsakegf |j stoplega člana 25 ftn^ de, potem Grdina ki Pc i kako bi se bolj natanc! j, kampanjo in kaj bi sf
(Dalje na 3 str^
isuiiiimiimiiii
če
verjamete al' pa ne
iiiimiimmiiiii r ^
Ne pomaga nič, & lepo priznajmo, da b1, sko skozi prste gleda'j bilo žensk na svetu. " velikih besed in se r' ham o, da se mora 1,1 nazadnje le na nas ]1' Ampak naj se žena dan malo pocarta v stojimo kot bi bili polena in čakamo, k® postavil polno
skledo
•Saj nisem mi slil ^ dat, bogtfe da ne, pa ^ no pogovor tako ^ pa bo. Oni dan s^; Rupertovo Francko, njen France, če je se uporabo na tem sv6' hitela zatrjevati, da ne za drugega, da zIli! (vinarce) imenitno to ni nobena kunšt,' kel, ona»pa, da je, dni pozneje res vide'' Drugače da je p» lo neporabljiv v
kuh"!
'znala Francka. K° zbolela, jo je Fratf^ tem, da je rekel: "0 napravil, če mi svet? Ne bo kazalo » se bom kar oženil."
"To je bila pa preC[ lažba," sem jaz
rek«
~ "To ti rečem, da Je pak sem ga kmal11. Ko se je on vlegel { kaj bo z menoj, če kaj nepravdanskeg3 sem naglo rekla:
"Kaj bo zmenoj' misliš, da bo? Om pa bo!"	I
"Vidiš, kakšna si-' kal, "nič fSi ti ne t>>||! menoj."
"Aha, vidiš, F** sem mu postrga^ "kako si pa ti 'Kakor se posodi, Potem sva pa oba ^ nazaj in zdaj lah^0 skrbi zboliva."
je dorastel v mladeniča in • Je dovolj, izobražen, da lahko ^ v zbor bojevnikov, si mora ilskati ime. Poda se v samoto, ■tem opravi nekake "duhovne ■>®> Posti se in zatajuje, moli Ma'iitouu in razmišlja o dolžnih bojevnika. Samota, stro-P°st, telesna oslabelost, nape-razmišljanje in razglabljanje razburi, mu razdraži živce in e;Fname domišljijo, odmak-c e.n od zemlje in telesnosti za-^e sanjarjenju in celo haluci-| clJarn. V tem živčno razdraže-aim sta«ju mu razgreta domiš-tila ^aže dogodke in reči v nad-i Jskem sijaju in prvi pred-ki ga v svojih halucinaci-g razločno vidi, je .njegova ^ k lcilla" za vse življenje.
medicina so prevzeli li( "Janci od belih, zato jo tudi e! .0Var.iajo po angleško. Priha-j, ^ njim misijonarji in tu-| pravniki in jim dajali v bo-
Ct Zdravila' "medicino." Pre-,e 1 Pijanec-, sin narave, si ;Cfnal naravno razložiti delova-
ok ,"aVi.la' ki ga je Prejel od
li <|,,?ca ^ ki mu je seveda poli Prepričan je bil, da je e |kar mu dajejo beli ljudje.
'WrS0 bel°k0ŽCi tISti "Čar" j, . °Va1' po angleško ali po
^1°?° "medicine," je bila Na i medicina" vse, kar je bi-va ,, njeSa nerazumljivo, nad-,j| 0> nadnaravno. In dosle-jtč*tem Pojmovanjem je sodil, j pora tak "čar," tako "medi-ls f nositi pri sebi, če hoče, da ,ei ■ »varovan bolezni m nesre-a . akoje prišlo v navadno pri ltJ jancih tisto, kar imenujejo pC aicma."
tičt ^ teko medicino mora imeti se .j^vnik. Medicina mu je .01 lv'jenje čar, ki ga varuje - * hudega. Pridobiti si jo i h Priboriti.
J Vr se pa gre m se prej Ws.ne- najde, ukrade, uro-1. Pribori ali kakorkoli pri-fi, !)redlnet, ki ga je videl v f(l ]e |.Ucijah- Tisti predmet .j L • 0 karkoli, mrtva mu-list Papirja, nit, kača,
i'1^.Kakršnakoli žival in kdo • ' ■Se vse. Ko je našel svojo
D1 lov • .'|0 nese zmagoslavno 1 . vUl jo izroči čarovniku, ki 5 ^ici8®1®"'"Posveti" in zašije v ; L j|(i nski mošnjiček. In medi-i\ iti um°šn'iiček mora bojevnik i d Seb°'' na vseh potih živ" dO anj'ila bojnih P°hodih' na P°-1 t< na sulico obesi Pred
tf 'e{ ' najsvetejša, najdraž-v življenju. Za svo-jjjj 110 se bori z .obupom, z
o,! • C6"1' Življcnje d,a xa
Še! ali	sovražniku ugra-
bi VeeiCel° ve6 sovražnikom,' je
\a ti"Je,JunaStvo. Kdor pa izda " "nedipinr. • j
a, »j. : ' njega zadene sra-
'V1 tli i	ie izgubil v bo-
t * "B<r nettlarnosti ali-kakorko-^vnik, ki nima medici-
jgl, , k- . 0cit6k je najhujša žali-1 J0 moreš zabrusiti v ob-MavSemu b0>vniku. Kdor P , medicine, ni več bojev-inCe evnikSme več sedeti v zboru
''O* fta -°V' brez časti in brez uidf »not 1/'°bči''0 ga iz rodu. In to
0	lžnikuP°pravi le> če u^rabi s0_
m6(i ' • slavnemu nasprotni-
(rtjj e vrn-^no- z nj°> le z nj°- se !eKe' Ko v. ) T d°mači wigwam in n te »ogti,b0jevniška čast je spet
hi jftii LCdicino vred si pribori e.^iin 5Vnik tudi ime- Nava-I Kdoa . e ime svo-ie medici i'si lvr1 v sanjah videl paj-0j! videf-ne ime "Pajek," kdor noŽ'? "Ci- Crnega orla, si nadene
bka , °rel" itd- To ime mu si,"|anCeval Manitou, bog vseh In-
Hn k i . bojevniškemu lme-jrr41' J°jevniški časti je nava-
■n®||lj°jevn Pride rdeči b°''evnik
jjwl '.u^ke časti in do imena
1	nažin' Ako se ^ Posebnim junaštvom,
jk k; s panjem, dobi častno
p°minja na njegovo ju-
S
naštvo. Recimo da je z golim mečem napadel in zabodel grisly j a, strašnega sivega medveda Skalnega gorovja Zedinjenih držav, pa mu dajo ime "Veliki medved," ako se je recimo junaški boril z močnim bivolom, mu nadenejo ime "Močni bivol" itd.
Drug, zelo redek način "indijanskega krsta" pa je, da odličen, priznan bojevnik v zboru starejšin pri ognju posvetovanja ali pa ob drugi izredni priliki predlaga za mladega Indijanca ime. Tako "botrovanje" je seveda izredno in tvegati ga sme le človek, ki. njegova beseda močno zaleže.
K "indijanskemu krstu" spada tudi še obred prve mirovne pipe. Tudi za ta obred so v navadi točni, zelo strogi pogoji.
Vsak bojevnik mora imeti "mirovno pipo," calumet. Kadi jo seveda za užitek, kadar hoče, kadi pa jo tudi ob slovesnih prilikah, v zboru starejšin, pri posvetovanju, kadar je treba "pokaditi," potrditi dogovor, prijateljstvo, pobratimstvo, mir itd. Glava pipe mora biti prav za prav izrezljana iz "svete zemlje," iz rdeče gline, ki jo Indijanci kopljejo v Zedinjenih državah, na ozemlju rodu Dakota. Rodovi Zedinjenih držav res osebno potujejo v "svete kameno-iome" po glino za svoje mirovne pipe, južni rodovi Mehike tega pogoja seveda navadno ne morejo izpolniti, zato pa veljajo pri njih z mirovno pipo drugi pogoji, ki niso nič manj strogi in težavni.
Vsi ti obredi so dolgi, počasi, slovesno jih opravijo, tudi dolgih govorov seveda ne manjka Zato je indijanski "krst" mogoč le v domačem wigwamu, kjer je časa dovolj za obrede in za slovesnosti, ki so z njimi v zvezi, in kadar ni sovražnika blizu. Na bojnem pohodu je taka slovesnost nemogoča.
Kdor bi se drznil obiti ali pre-vreči te navade in predpise, mora biti res že odličen človek, mož tehtne besede in slaven bojevnik, ugleden tudi pri Indijancih. In vnaprej mora vedeti, da mu bo uspelo, sicer tvega življenje ali pa ga za vselej izženejo iz svoje sredine.
In vendar sem sklenil tvegati tako izredno "botrovanje."
Sklenil sem dati ime starejšemu sinu Močnega bivola, svojemu mlademu spremljevalcu, ki mi je rešil življenje in vrnil svobodo. Ostal je pri meni, ker je upal, da si bo v moji družbi prej pridobil ime ko drugod, želja se mu je izpolnila.
Ko je zadnji mož puhnil zadnji dim iz mirovne pipe in jo vrnil Winnetouu, si je mislil Apač pipo s tobačnim mehurjem vred zatakniti za pas.
Pa vz'el sem mu oboje iz rok in dejal:
"Mjo rdeči brat naj mi posodi calumet! Je namreč eden med nami, ki še ni kadil pipe miru, pa je vendar vreden, da bi jo bil prvi dobil v roke."
Vse me je začudeno pogleda-
lo.
Prepričani so menda bili, da mislim bojevnika, kije stal na straži zunaj v goščavi in ki ni bil deležen mirovne pipe. čudno se jim je menda zdelo, da sem mislil na njega in da sem ga imenoval celo enega izmed prvih.
Nadeval sem pipo, vstal, stopil iz kroga bojevnikov, prijel mladega Mimbrenja za roko in se vrnil z njim na svoje mesto. Vse je strmelo.
(Dalje prihodnjič.)
ZAPISNIK
(Nadaljevanje z 2 strani)
za tiste, ki pridobe največ članstva. Za njim poseže v besedo Svetek, ki predlaga, da se da tistemu, ki pridobi 15 do 25 novih članov zvezin znak, ki naj bi bil srebrn, za one, ki dobijo več kot 25 pa zlatega. To je že poleg 25 centov nagrade, ki jo itak dobi za vsakega člana. Po končnem vsestransko razmotri-vanju je predlog sprejet z pripombo, da se nagrado izplača po preteku treh mesecev. Ta posebna odlikovanja bo delil na konvenciji glavni predsednik. Za managerja kampanje je izvoljen zapisnikar Grdina.
Ker je pa po mnenju brata Piškurja potrebno, da se uredi glede dvorane v Girardu, kjer bo zborovala konvencija, se sklene, da se prične konvencija v soboto, 20. septembra.
Se razmotriva glede bodočih pravil oziroma da se sestavi odbor za pravila, pri katerem naj bi bil po eden izmed delegatov podružnic, predsednikom odbora za pravila je izvoljen Svetek.
Na to pride na.razmotrivanje vprašanje, če se kaj napravi tudi za tekoče leto kaj skupnega, tako kot v preteklosti. Po končani razpravi se sklene, da ker je konvencija, se kaj skupnega ne prireja. Sprejeto.
Glavni predsednik vpraša, ako ima še kdo kaj za sporočati, ali kak predlog oziroma kaj koristnega za SMZ. Ker se nihče ne prglasi, je.znak, da je tako rekoč z stvarjo končano.;
Glavni tajnik prečita imena umrlih članov ter njih podružnic, katerih člani: so ,odšli v večnost, nakar glavni predsednik pozove zbornico, da v, znak so-žalja vsi vstanejo z željo naj jim bo lahka ameriška gruda, ter naj. počivajo v miru.
Ker je dnevni red izčrpan,
glavni predsednik zaključi sejo ter pri tem izrazi veliko zadovoljstvo nad res dobro uspelo sejo glaviie&a odbora, ki je bila po njegovem mnenju res lepa in tudi koristna za našo organizacijo, kateri \želi mnogo napredka in poziva navzoče, da gredo na delo za čim lepši napredek SMZ.
Seja zaključena ob 3. uri popoldne.	Fred Udovich,
glavni predsednik.
Jože Grdina, zapisnikar.
-o-
Tristoletnica iznajdbe sladoleda
Tristo let je že poteklo, odkar je bila iznajdena priljubljena poletna jed, ki jo moreš danes najti po vseh delih sveta — sladoled. O tem so se razpisali zlasti italijanski listi, ki spominjajo svoje bralce na to, da je bil iznajditelj sladoleda mlad . italijanski vajenec Cutelli. Okrog leta 1640 je bil Cutelli slaščičarski vajenec v Rimu. V veščini mešanja raznih slaščic je kaj kmalu nadkrilil svojega mojstra. Mali Cutelli si je dan in noč razbijal glavo, kako bi iznašel novo pecivo in nove slaščice. Nekega dne, ko je bilo zelo vroče, mu je padla v glavo misel na led. Zdrobil ga je v majhne koščke, ga pomešal z neko, sladko zmesjo in ta je zmrznila.
Čeprav je bila nova iznajdba izvrstna in se je odjemalcem hitro prikupila, se mali Cutelli vendar ni hotel zadovoljiti z doseženim uspehom.. Napravil si je veliko leseno posodo; v njo je dal led v majhnih koščih ter različne sladke zmesi, nato ;pa vse vrtel v ledu ter tako dobil zmrznjeno zmes — sladoled, Tako je bil iznajden prvi sladoled. Ko se je ČuteTli osamosvojil in postal mojster, je zapustil Rim in se naselil v Parizu- Tam je odprl znamenito "Cafe Procopau," kjer sfe je Parižanom prvič po-
nudila prilika, da so spoznali to tako prijetno in osvežujočo slaščico, ki je kmalu osvojila ves svet.
-o-—
Vpliv lune na življenje
Že več razprav je bilo o tem, ali ima luna kaj vpliva na spremenijo vremena ali ne. Ljudje trdijo, da pri pojemanju lune bolj dežuje in da noč prinese lepo vreme. Meteorologi se še niso izjavili o tem, ali so te napovedi točne, ali pa je to samo praznoverje. Ljudstvo pa se vseeno ne da odpraviti od tega verovanja in mogoče se bo nekega dne dokazialo, da ima prav, kot je bilo to že v več drugih primerih.
Primorsko prebivalstvo trdi, da se večina otrok rodi in da recimo živali koti za časa plime. Statistike so to tudi potrdile. Ker pa sta plima in oseka odvisni od lune, bi to pomenilo, da obstoji odvisnost rojstev od luninih faz. Tudi pri živalih, ki žive v prirodi divje, so našli zvezo med raznimi življenjskimi funkcijami in luninimi fazami.
Tako so ugotovili, da mnoge ptice valijo jajca ob zadnjem krajcu, mladiči pa se'ležejo, ko luna raste., Videti je, da tudi na njihovo življenje vpliva periodičnost luninih faz. O tej periodičnosti, ki jo ima luna, vemo največ pri množenju morskih živali, v prvi vrsti črvov in školjk. Klasičen primer je črv palolo, ki živi v južnih morjih. Ako so poslednji členki teh črvov polni zrelih jajčec in semen, se ločijo od* teles in plavajo prosto po površini. Domačini Samojskih otokov in Fi-dži otokov gredo s čolni takrat na morje in love te dele teles, ki so polnijajčec in jih smatrajo kot posebno slaščico. Lov na črve, ki se. ga udeležuje na stotine, čolnoc, traja tri noči. Črv vrže proč del telesa, ki vsebuje jajčeca, vedno dan pred
zadnjim mesečnim krajcem, v začetku jeseni. To napravi tudi, kadar je nebo oblačno, in spozna tak dan celo v temnem akvariju! Mnogi morski črvi se približujejo površini morja ob mlaju, da spustijo jajčeca. Vsaka vrsta ima točen čas, ki se ga strogo drži.
Podobni pojavi so gotovo bolj pogosti kakor si to mislimo, samo zoologi so, se z njimi doslej prav malo bavili. Takim problemom se neradi posvečajo, ker jih često nimajo za dovolj resne. V najnovejšem času pa se je znanost osvobodila teh predsodkov. Praktični ljudje so v tem pogledu bolj objektivni od znanstvenikov. O zavisnosti rastlin od lune vemo na primer veliko več kot o živalih. Izkušeni poljedelci trdijo, da je treba sejati, takoj po meni lune, a žeti, nabirati plodove in sekati drevje, ko luna pojema. Drevje je takrat boljše in odpornejše, plodovi so trdnejši. Ako je drevje posekano, ko se luna manjša, je trše, sadje pa ne gnije tako hitro, če je obrano v' tej fazi. Tega ne trdijo samo naši vrtnarji, poljedelci jn gozdarji, ampak slišimo tako mišljenje tudi pri primitivnih narodih po vsem svetu, pri Indijancih, črncih, Indijcih in Malajcih.
Še iz najstarejših časov imamo veliko podatkov o vplivu lune. Celo to trdijo, da rastejo lasje in nohti hitreje, ko se luna približuje fazi.
Ne moremo kar tako reči, ko- . liko niso, a vseh ljudskih trdi- : tev ne moremo sprejeti kot pra-znoverje. V časih, ko je bila ; znanost še v povojih, so ljudje : vedeli mnogo, kar je danes že : pozabljeno, če pa mnogo stva- ! ri pi-eiščemo temeljito, bomo vi- jI deli, da sta bila stari oče in sta-ra mati prav toliko pametna, kot so njuni vnuki, o vplivu lu-
ne pa sta vedela brez dvoma več kot mi.
--o-
Največ zlata se pridobiva v Južni Ameriki in na drugem mestu pa je Rusija.
MALI OGLASI
Odda se v najem
2 sobi; proda se tudi kuhinjska peč na plin. Poizve se na 1033 E. 62. St.	(Feb. 4, 6, 7)
Stanovanje se odda
obstoječe iz 4 sob, spodaj; garaža; rent $35. Poizve se na 793 E. 156. St.	(31)
Odda se
stanovanje, obstoječe iz 3 sob. Vprašajte na 1052 E. 62. St. (31)
DVORANE V NAJEM
Odda se dvorane v najem za seje, svatbe, party, piknike in vse druge enake prireditve. Cene nizke.
FRANK ZUPANČIČ 23126 Lakeland Blvd.
Euclid, Ohio
*
"i-
t t
t +
+
4-*
+ *
t *
* *
VOLNENE SRAJCE ........ |
..............79c in $1.39 J
JOPIČI ..........$1.19 in več ±
KLOBUKI......$1.15 in več J
LUMBERJACKS .............. %
..............$3.79 in več %
DEŠKE KRATKE	|
HLAČE ......................44c t
DEŠKI JOPIČI..49c in več t
5 DNIŠEOSTANE
ZA NAŠO RAZPRODAJO ob 36. obletnici
NE PREZRITE TEH SPECIALNOSTI
ROKAVICE......89c in več
HLAČE..............97c in več
^•217 ST CLAIR AVE
Novi angleški poslanik za Zed. države hrd Halifax, levi na sliki, je dospel v Ameriko na mogočni bojni ladji King George V. - Na. sliki ga vidimo v pogovoru z našim državnim tajnikom Hull-om v državne)n dep^rtm ontu v Washing tonu. Lord Halifax je izgubil levo roko še v mladosti pri neki nezgodi. Predsednik Roosevelt ga je sprejel v Annapolis pristanišču.
Oblak Furniture Go.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo In vse potrebStlse za dom 6612 ST. CLA1K AV*. IlEndcrson 2978___
t .K i
Nova mogočna angleška bojna l^dja King George V., na k&teri -je dbsjml v, Ameriko angleški podanik za Zed. države lord Ualifa:v, polagoma plovew Chesapeake May v Anna-pol is pri stari iš č u. Ta ladja je bilja z graj ena'tajno, ima tO 14-palivihtopov M Iti pa 5.25-palčnih topot'. Do sedaj še sploh nikomur ni bilo bnanv, da je'.ta. ladja v prometu.
NAZNANILO IN ZAHVALA
Globoko potrti in žalostnega srca naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem tužno vest, da je umrl naš ljubljeni soprog in oče
GREGOR MAROLT
in sicer dne Ž9. decembra, 1940. Pogreb se je vršil dne 2. januarja, 1941 iz Jos. Želetovih prostorov v cerkev sv. Marije in na Calvary pokopališče, kjer smo ga položili k večnemu počitku.
Zahvalo želimo izreči vsem, ki so položili tako lepe vence h krsti pokojnika in sicer: družini Sternisha; Mr. in Mrs. Launch, Sr., in Pauline; Mr. in Mrs. Louis Sternisha; Mr. in Mrs. John Sternisha; Mr. in Mrs. Frank Laurich iz Alhambra Rd.; Mr. in Mrs. A.Zallar, Jr.; Mr. in Mrs. Hussare; Mr. in Mrs. Joseph Mihelich; Mr. in Mrs. Kremzar; Mrs. Lenaršič in družini; Mr. in Mrs. Malovrh; Mr. in Mrs. John Vidmar; družini F. Znidarsic iz 157th St.; Mr. Jos. Gornik; Mr. F. Pintar; Mr. in Mrs. Leo Kausek; Mr. in Mrs. F. Baraga iz Holmes Ave.; in Mrs. F. Seruchar in John; Mr. in Mrs. V. Pakiž; prijateljem Yakos Cafe; Slovenskemu domu na Holmes Ave.; Family Guenther; Murray Ohio Local 65; Samostojnemu društ. Presvetega srca Jezusa.
Srčna hvala vsem, ki so darovali za sv. maše in sicer: Mr. J. Zakrajsek, E. 61st St.; družini Belgan; Mr. in Mrs. T. Jagodnik; Mr. in Mrs. M. Smreko; Mr. in Mrs. L. Rebol, 170th St.; Mr. in Mrs. J. Lenarčič, Jr.; Mrs. F. Kraice; Mrs. Laurich, Saranac Rd.; Mr. in Mrs. Kremzar; Mrs. J. Kremžar; Mr. in Mrs. F. Cercek, Jr.; Mrs. K. Mlakar; Mr. A. Knaus; Mr. in Mrs. J. Knafelc; Mr. in Mrs. J. Brodnik, Muskoka Ave.; Mrs. J. Srebot; Mr. in Mrs. Laurich, Sr., Alhambra Rd.; Mrs. A. Stradiot; Mrs. Royce, 157th St.; Mr. in Mrs. L. Brodnik; Mr. in Mrs. F. Zadeli; Mr. A. Zallar, Sr.; Mr. in Mrs. F. Jagodnik; Mr. Chas. Godec; Mr. in Mrs. Figur-ski; Mr. in Mrs. Ponikvar; Mr. in Mrs. Brodnik, Edna Ave.; Mr. L. Civka; Mr. F. Bittenc, Sr.; Mrs. D. Str-nisha; Mr. J. Krasevec; Mr. in Mrs. F. Lenarsic; Mr. in Mrs. J. Sidej; Mrs. F. Zlatorepec; Mr. in Mrs. L. Šimenc; Mr. in Mrs. Pižmoht, E. 159 St.; Mr. in Mrs. J. Mihalich; Mr. in Mrs. K. Cermel; Mr. in Mrs; T. Kirn; Mr. in Mrs. Chas. Laurich; Mr. in Mrs. J. Burja; Mr. in Mrs. L. Buza; Mr. in Mrs. L. Turk; Mr. in Mrs. Walen-cic, Holmes Ave.; Mrs. J. Marolt, E. 68th St.; Mr. Pri-možnik; Mr. in Mrs. J. Vidmar, Sylvia Ave.; Mrs. M. Kraševec; Mr. F. Kerže; Mr. in Mrs. F. Kosmerl; Mr, M. Smaltz; Mr. in Mrs. J. Brodnik, Prosser Ave.
Dalje hvala vsem prijateljem, ki so dali avtomobile brezplačno v poslugo.
Haval vsem, ki so ga prišli kropit, ko je ležal na mrtvaškemu odru ter ga spremili na njegovi zadnji poti.
Srčna hvala pevskemu zboru Jadran za zapete žalostinke. Hvala Jos. žele pogrebnemu zavodu za prvovrstno poslugo.
Ti, ljubljeni soprog in oče počivaj v miru in lahka naj Ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali:
Marija, soproga stanujoča v Jugoslaviji George in Frank, sinova Mary poroč. Virarit, hči Helena Laurich, Marjeta Vesel, sestre Anton, brat.
Cleveland, Ohio, 3. februarja, 1941
IglxiiimiimiiiiniTTTTttmtiimi
SATAN IN ISKARIOT
Po nemškem izvirniku K. Maya
DR. AUGUST A, URANKAF
ZOBOZDRAVNIK
15335 Waterloo Road
v Slovenskem delavskem domu
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto
Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000
/ '
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 122.55%
če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji,
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI,
kjer se lahko zavaruješ za smrtninc, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250.00 do $5,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St.
ŽENINI IN NEVESTE!
; I	Naša slovenska unijska tiskar-
!!	na vara tiska krasna poročna	;
i I	vabila po jako zmerni ceni. Pri-	;
•'	dite k nam in si izberite vzorec	I
j j	papirja in črk.
Ameriška Domovina
I! 6117St.Clair Ave.	HEnderson 0628 i!
tui*UHiliiiniiU, :
'.....>"
Pa tudi "za čistočo ne more preveč skrbeti — čeprav bi mu bilo tukaj še bolj dolgčas, če bi mu ne bilo treba preganjati uši, je dejal smeje se.
Tudi Kristina je bila mirna — tako mirna, da je Simon v napetem strahu čakal dne, ko se bo nemara docela zrušila.
Kralj Magnus je potoval po Švedskem in zbiral vdano'stne izjave ;nič ni kazalo, da bi se v kratkem pojavil ob deželni meji ali da bi se Erlendov položaj kako spremenil.
Na' Gregorjevo (13. februarja) sta bila Kristina in Ulf Hal-dbrsson v nonneseterski cerkvi. Ko sta na povratku prešla most čez samostanski potok, ni krenila Kristina navzdol po poti k prenočišču, ki je bilo v bližini škofovskega dvorca, marveč se je obrnila na vzhod proti trgu pred Klemensovo cerkvijo, tam pa zavila v ozke ulice med cerkvijo in reko.
Dan je bil sivo oblačen in nastopilo je bilo južno vreme, tako da sta se ji obutev in spodnji rob plašča na rumeni ilovici tu ob reki kmalu premočila in postala težka. • Prišla sta do njiv ob bregu reke. Enkrat sta se spogledala. Ulf se je tiho zasmejal, skremžil usta v nekakšno režanje, toda njegove oči so bile potrte; Kristina se je čudno bolestno nasmehnila.
Takoj nato sta že bila na robu posipa; tu se je bila nekoč utrgala zemlja in dvor je ležal tik pod njima, bil je tako tesno prislonjen k umazano rumenemu bregu, na katerem se je bohotilo nekaj črnega, kuštrave-ga plevela, da ju je smrad po svinjskem govnu tam doli rezal v nos; dve debeli svinji sta rili po blatu tam spodaj. Tukaj je bil rečni breg le ozek pas, siva, blatna voda, po kateri so plule škrtajoče ledene plošče, je segala prav do razpadlih poslopij z velimi strehami iz ruševine.
Medtem ko sta tako stala, sta prišla ven moški in ženska ter pogledala po svinjah; moški se je nagnil Čez ograjo in s topori-ščem dolge s srebrom okovane sekire, ki mu je rabila za palico počohal eno izmed živali po hrbtu. To ni bil nihče drugi kot Mu-nan Baardsson, ženska pa je bila Brynhildi. Pogledal je kvišku in opazil Kristino — obstal je in se zazijal gori, ona pa mu je zaklicala doli vesel pozdrav.
Gospod Munan se je glasno zakrohotal:
"Doli pridita in naročita si v tem nagnusnem vremenu gorak požirek piva," je zavpil.
Ko sta se spuščala k dvoriščni lesi, je pravil Ulf, da nima'
Desk Model 67-107
Kadar je zaprta izgleda kot pisalna miza, izdelana iz orehovega lesa in ima tudi predale za shrambo vseh šivalnih predmetov. Je De-Luxe izdelka, šiva naprej in nazaj.
Drugi White šivalni stroji • od	naprej
—Lahka odplačila—
NORWOOD APPLIANCE & FURNITURE
6104 St. Clair Ave. 819 E. 185th St.
zdaj Brynhild Jonova ne prenočišča ne pivnice več. Nekajkrat je bila zabredla v težave in slednjič so ji zapretili, da jo bodo dali pretepsti, toda Munan jo je bil rešil in prevzel poroštvo, da bo popolnoma prenehala s svojo prepovedano obrtjo. Tudi sta bila njena sinova že na takih mestih, da je morala mati že radi otrok misliti na to, kako bi popravila svoj sloves. Munan Baardsson se je bil po smrti svoje žene spet začel vrteti krog nje in je venomer tičal na Flu-gagaardu.
Sprejel je Ulfa in Kristino ob lesi v plotu:
"Saj smo si vendar vsi štirje tako rekoč v sorodu," se je zahi-hital — bil je nekoliko pijan, pa ne preveč. "Ti, Kristina Lavran-sova, si dobra žena, pobožna in neošabna — Brynhild je zdaj če-dnostna, poštena ženska — in jaz sem bil samski, ko sem zaro. dil najina sinova — izmed vseh mojih otrok sta najboljša — to sem ti zmerom pravil, Brynhild. Inge in Gudleik sta mi izmed vseh mojih otrok najljubša —"
Brynhild je bila še zmerom lepa, toda njena koža je bila rumenkasta in zdelo se je, da bi morala biti vlažna, če bi se je človek dotaknil; Kristina si je mislila : kakor če bi se ves dan sklanjala nad kotlom z mastjo. A v njeni sobi je bilo vse lepo v redu, jed in pijača, ki jo je postavila na mizo, vse je bilo prav okusno, in posoda je bila čista in lepa.
"Da, kadar imam kaj opraviti v Oslu, se zmerom tukaj ustavim," je rekel Munan. "Saj razumeš, mati bi rada kaj izvedela o avojih siijovih. Inge mi piše* semtertja, učen mož je, ta Inge, in tudi mora biti, če je škofov zaupnik, razumeš — tudi dobro nevesto sem mu poiskal. Toro Bjarnesovo iz Grjota; misliš, da jih je dosti, ki so svojemu nezakonskemu sinu preskrbeli tako ženo? Potem pa sediva z Byrn-hlido tukaj in se meniva p vseh teh stvareh, in ona mi prinese jedi in piva kot prejšnje čase, ko mi je gospodinjila na Skoghei-mu. Težko mi je zdaj živeti samemu tarr» zunaj in se spominjati rajne žene —. P« pri jaham v mesto, da si privoščim malo prijetnosti — če je Brynhild ravno pri volji, da mi napravi življenje malo bolj prijazno in udobno?"
Ulf Haldorsson se je oprl z brado ob dlan in gledal gospo s Husabyja. Kristina je sedela, poslušala in odgovarjala tako tiho, krotko in dvorljivo — bila je prav tako mirna in uglajena, kot je znala biti na gostijah po velikih dvorih doma na Tronth-jemskem.
"Da, ti Kristina Lavransova si dobila ime in čast zakonske žene," je rekla Brynhild ' Fluga, "čeprav si presneto rada prihajala k Erlendu v mojo podstrešno sobo. Mene pa so ljudje vse življenje imenovali psico in raz-uzdanko — mačeha me je prodala tistemule — grizla sem in bila krog sebe, in preden je dobil, kar je hotel, je imel na obrazu sledove mojih nohtov —"
"Ali moraš že spet govoriti o tem," je zastokal Munan. "Saj vendar veš — kolikokrat sem ti že povedal — pustil bi te bil na miru, ko bi se le bila vedla, kot se ljudem spodobi, in me prosila, saj ti si mi planila kakor divja mačka v obraz, še preden sem bil dobro stopil skozi vrata —"
Ulf Haldorsson se je tiho smejal pri sebi.
"In odtlej sem bil vendar ves
čas dober s teboj," je rekel Mu-' nan. "Dobila si vse, kar si le hotela — in otroka — no, bolje in trdneje sedita vsak na svojem mestu kot ubogi Kristinini sinovi — Bog jim pomagaj, tem ubogim otrokom, ki je zanje Er-lend tako poskrbel!' Zdi^e mi, da mora biti za materino srce to mnogo več vredno kot pa naslov zakonske žene — sicer pa dobro veš, kolikokrat sem si želel, da bi se bil mogel poročiti s teboj — nobene žene nisem imel tako rad kot tebe — čeprav si bila le malokdaj nežna ali prijazna z menoj — in taka kot tista žena, ki sem jo dobil — Bog ji povrni. Tam v naši cerkvi sem svoji Katrini in sebi ustanovil oltar, Kristina — vsak dan sem hvalil Boga in nebeško Devico za svoj zakon, nihče na svetu ni imel boljšega —" je hlipal in jokal vase.
Kmalu nato je rekel Ulf Haldorsson, da morata zdaj iti. Na poti domov nista spregovorila niti besede. Toda pred vrati je Kristina podala možu roko:
"Ulf — sorodnik in prijatelj moj!"
"Ako bi kaj pomagalo," je rekel tiho, "bi rad šel namesto Er-lenda na vislice — zaradi njega in zaradi tebe —■"
Zvečer je sedela Kristina malo preden je legla k počitku, s Simonom v sobi. Tedaj je začela nenadoma praviti, kje je bila podnevi. -Povedala mu je, kaj so se tam zunaj pogovarjali.
Simon je sedel na pručici nekoliko vstran od nje. Malo naprej nagnjen, tako da so mu lakti počivale na stegnih, roke pa visele navzdol, je sedel ter jo gledal s čudno vprašujočim izrazom v malih ostrih očeh. črhnil ni niti besedice in nobena mišica se ni zgenila v njegovem velikem, širokem obrazu.
Nato je pravila, da je bila tisto povedala očetu in kaj je bil na to odvrnil.
Simon je še vedno nepremično sedel, čez nekaj časa pa je mirno dejal:
"Vsa ta leta, odkar sva se poznala, sem te prosil — če se prav spominjam — samo tega, da nikdar — ampak, če tega nisi mogla zamolčati iz obzirnosti do Lavransa, potem—"
Kristina je zadrhtela po vsem telesu:
"Da. Ampak —. Oh, Er-lend, Erlend, Erlend —"
Na ta divji krik je mož planil pokonci — Kristina je bila omahnila naprej, se zarila z glavo med lakti, omahovala zdaj sem zdaj tja ter neprenehoma klicala Erlenda med trepetajočim, sunkovitim ihte-njem, ki se ji je trgalo iz telesa, ji zalivalo usta z jokom, kot bi vreilo in prekipevalo—.
"Kristina — za božjo voljo!"
. Ko jo je prijel za roko in jo skušal pomiriti, se je z vso težo svojega telesa pritisnila k njemu, ga objela krog vratu, pri tem pa med jokom venomer klicala ime svojega moža.
"Kristina — premagaj se,"
—	posadil si jo je na kolena in opazil, da ne čuti tega; jokala je tako hudo, da ni mogla stati sama pokonci. Tedaj jo, je dvignil —jo za hip pritisnil k sebi, nato pa jo je nesel na drugo stran sobe in jo položil na posteljo.
"Premagaj se," je znova prosil z zadušenim glasom in skorajda preteče—položil ji je roke čez obraz, ona pa ga je zgrabila za zapestja in lakti in se stisnila k njemu:
"Simon — Simon — o, moramo ga rešiti — "
"Vse storim, kar morem, Kristina — zdaj se pa moraš obvladati!" Obrnil se je ostro v stran, stopil k vratom in odšel ven. Nato je tako glasno poklical deklo, ki si jo je bila Kristina najela v Oslu, da je kar odmevalo med poslopji. Pritekla je in Simon ji je ukazal, naj gre noter h gospe. Takoj nato se je dekle vrnilo iz sobe
—	gospa hoče biti sama, je preplašeno rekla Simonu, ki je še vedno stal na istem mestu. Po-kimal je in odšel v hlev, kjer je ostal, dokler nista prišla njegov hlapec Gunnar in Uulf Haldorsson, da bi nakrmila konje. Simon se je spustil z njima v pogovor in nato se je z Ulfom vred vrnil v sobo.
Naslednjega dne Kristina ni mnogo govorila s svojim svakom. Ko je proti večeru sedela v sobi in šivala blago, ki ga je hotela nesti svojemu možu, je pridrvel skozi vrata, ne da
bi Kristini kaj rekel ali jo pogledal, odloputnil svoj popotni kovčeg, vzel iz njega srebrno kupo, jo napolnil z vinom in spet stekel ven. Pred vrati je stal neznan človek in še držal svojega konja za uzdo — Simon si je snel s prsta zlat prstan, ga vrgel v kupo in napil došlecu.
Kristina je ugenila, za kaj gre, in je veselo vzkliknila:
"Sina si dobil, Simon!"
"Da." Udaril je sla po rami, ko je ta zahvaljujoč se spravljal prstan in kupo v svoj jopič. Nato je Simon objel sestro svoje žene krog pasu in jo zavrtel naokrog. Bil je videti tako vesel, da mu je Kristina morala položiti roke na ramena — tedaj jo je poljubil naravnost na usta in se glasno zasmejal.
"Tako bo torej Darrejev rod še za tabo živel na Formu, Simon," je rekla vesela.
"Bo — če Bog da. — Ne, nocoj pojdem sam," je rekel, ko ga je Kristina vprašala, ali poj-deta skupaj k večernicam.
Zvečer je povedal Kristini, da je, kakor je izvedel, Erling Vidkunsson na svojem dvoru v Akru pri Tunsbergu. In da si je dopoldne najel ladjo za vožnjo po fjordu navzdol — govoriti hoče z gospodom Erlin-gom o Erlendovi stvari.
Kristina ni dosti govorila. Že poprej nekoč sta se bila mimo grede doteknila vprašanja, ali je gospod Erling vedel za Er lendove naklepe ali ne, vendar sta se takrat izognila podrob
nemu razgovoru^ Simon je dejal, da bo Erlinga Vidkunsso-na vprašal, kaj meni o Kristi-ninem načrtu, da bi jo Simon spremil k Lavransovim mogočnim sorodnikom na švedskem in jih prosila sorodniške in prijateljske pomoči.
Tedaj je rekla :
"Zdaj pa, ko si dobil takšno vest, svak, se mi zdi najbolj prav, da preložiš to potovanje v Aker — in greš najprej gori v Ringheim in pogledaš po Ramborgi in svojem sinu."
Obrniti se je moral proč, tako milo se mu je storilo pri srcu. Kako je čakal, ali mu bo Kristina pokazala, da razume, kako hrepeni po tem, da bi vi-
del svojega sina. Ko p8 spet nekoliko obvladal ganotje, je rekel v zadr?
"Takole sem si mislil na : Morda bo ljubi Bog1 jemu sinu bolje uspevaj potrpim in ukrotim svoi penenje, da bi ga videl se mi ne posreči, da še tff magam Erlendu, tebi i" stvari."
(Dalje prihodnjič).
V vzhodni iranski P°L _ je bil lansko leto prideW||J baža rekorden. Površin5}
zasajena z bombažem Je' večana za 4000 hektarji
^ 111111111111111 ■ 1111M1111U1111111111111111111111111111111 ■ 111111111111111111...........1"
DR. WILLIAM F. URANKAR i
NAZNANILO IN ZAHVALA
V globoki žalosti naznanjam vsem sorodnih prijateljem in znancem prežalostno vest, da je 110 la smrt posegla v našo družino in odvzela iz naše* de preljubljenega in nikdar pozabljenega soprog8 očeta
FRANK SMREKAH
ki je previden s svetimi zakramenti izdihnil sV blago dušo in za vedno zatisnil svoje trudne oči1 4. januarja, 1941 v starosti 65 let.
Doma je bil iz Dolenje vasi, fara Polica pri Vi' gori. Po opravljeni sveti maši zadušnici v cerkv1 Vida smo ga položili dne 7. januarja, 194} k veČ^ počitku na Calvary pokopališče.
Globoko hvaležni se želimo tem potom prisr' zahvaliti Rev. Max Sodji za podeljene svete ^ mente, za spremstvo iz Anton Grdina in Sinovi grebne kapele v cerkev in na pokopališče, za oPf ljeno sveto mašo in cerkvene pogrebne obrede.
Iskreno se želimo zahvaliti vsem, ki so nam tolažbo in pomoč na en način ali drugi v teh naJT žalostnih in težkih dnevih in vsem, ki so ga prišli I kropit in molit ob krsti ter vsem, ki so z nami Čtflf se udeležili svete maše in pogreba. Obenem tu<"| krena hvala članom društva sv. Vida, št. 25 KS^j so ga prišli skupno pokropit in molit ob krsti. ft Prisrčno se želimo zahvaliti vsem številnin1! rodnikom, prijateljem in znancem, ki so v blag % min pokojnemu položili krasne vence ob krsti, elVij8 tudi Vsem, ki so darovali za svete maše ter vsem. He dali svoje avtomobile brezplačno pri pogrebu. je Nadalje tudi iskrena zahvala Članom društv^l Vida, št. 25 KSKJ in društva Dvor Baraga, št. C. O. F. za lepo udeležbo pri pogrebu in enako obeh društev, ki so nosili krsto in ga spremili tef r ložili k večnemu počitku.
Naša prisrčna zahvala naj velja pogrebnem11;c vodu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno po® "k bo' in za lepo urejeno in izvrstno vodstvo pogreb* ;f Preljubi in nikdar pozabljeni soprog in dobri1? zastonj Te sedaj iščejo oči, ker božja volja je bi^f se je dokončalo Tvoje trpljenje in moral si se 'T od svojih dragih. Ohranili Te bomo vedno v sla^jo spominu in močno potrti in žalostni ob tej veliki 'n> bi pošiljamo molitve k Bogu, da Ti sedaj podeli v% mir v zasluženem počitku in večna luč naj Ti svef Žalujoči ostali,:	Ii
CAROLINE SMREKAR, soproga. Ji JOSEPH, ANTHONY in JOHN, sinovi k CAROLINE, poročena MACEROL; ROSE, poA CHERVENY in JOSEPHINE SMREKAR, h*4>i Zapušča tukaj tudi žalujočega brata JOHN KARJA, v stari domovini pa dva brata in dve Cleveland, O., 4. februarja, 1941.
Profesor Arthur Lloyd James, mednarodni ekspert fonetike, je v Londonu obtoženi, da je z nožem zabodel ženo nekega glasbenika, kar je izvršil v živini razburjenosti, katero so povzročili bombniški napadi.
naznanja odprtijo
ZOBOZDRAVNIŠKEGA URADi
\
na 362 East 156th Street
vogal Ridpath Ave. Telefon IVanhoe 5311
"'■■'tUHHUmilllllUlt <11111
Sigrid Undset:
KRISTINA - LAVRANSOVA HČI
H.—ŽENA