Resoluciia V. banovinske skup-čine Jugoslovensko učiteljsko udruženje — sekcija za dravsko banovino v Ljubljani je na svoji V. redni banovinslki skupščini dne 11. in 12. julija 1935 v Ljubljani po vsestranski in temeljiti razpravi o vseh vprašanjih, zadevajočih šolo in stan, sprejela sledečo RESOLUCIJO: Vzdrževanje narodnih šol. Skrb Učiteljskega udiruženja je v prvi vrsti posvečena narodni šoli, ki preživlja zlasti danes težke čase ekonomske krize. Zidanje novih, prostornih in zdravih šolskih zgr.adb je docela prestalo. Otroci so prisiljeni (prebiti velik del dneva v prenatrpanih razredih, kar ne zmanjšuje le uspehov, marveč vpliva škodljivo na zdravje otrok in učitelja. Že italk skromni proračuni krajevnih šolsikih odborov se z znižavanjem in črtanjem piroračunskih postavk še znižujejo in se tudi tako pod skrajno mejo znižani proračuni ne realizirajo povsod. Učiteljstvo opozarja vse merodajne kroge na težko stanje narodne šole in prosi, da se iposveča vsa pozornost zidanju potrebnih novih šolskih zgradb. Banovina in diržava na-f pomagata z izdatnejšimi ipodporami zlasti v siromašnejših krajih. Za vzdrževanje narodnih šol naj se predvidijo zadostna sredstva v šolskih 'proračunih, ki naj jih nadzorno oblastvo v celoti odobrava. Krajevnim šolskim odborom je trdba zasigurati redno nakazovanje 'proračunslkih dvanajstin. Le alko bo imela potrebna materialna sredstva in se bodo prenatrpani razredi razbrem&nili, bo mogla slediti narodna šola zahtevam časa in v polni meri ustre_ati kulturnim potrebam naroda. Monopol šolskih zvezkov. Uvedba monopola na šolske zvezke se je pokazala v praksi za kvarno in tudi ne ustreza zahtevam sodobne metodike. Zvezke je treba plačevati v naprej in je zato tudi nabava močno otežkoeena, ter radi tega trpi pouk. Učiteljstvo dravske banovine zato ponavlja svojo opetovano izraženo željo, naj se monopol na šolslke zvezke ukine. Učne knjige narodnih šol. Razpis na učne knjige na narodnih šolah ne upošteva učnega pirincipa na teh šolah in določa poleg tega celo vrsto knjig za predmete, za katere se v dravski banovini doslej niso uporabljale. Razpis je izšel poleg tega prej, predno so preizkušeni novi učni načrti. Ker predvideva razpis celo vrsto novih realističnih učnih knjdg zato monopol tudi ne znači niti pocenitve, marveč občutno podražitev študija, kar bodo zlasti težko občutili oni slojj, ki že danes jedva zmagujejo stroške za šolanje otrok. Zato prosimo, da miaiistrstvo prosvete izvajanje razipisa odloži, dokler se ne prilagodi zalkon o učnih knjigah potrebam narodne šole in naroda. Učni načrti. Naša narodna šola še nama stalnega učnega načrta in programa. Novi učni načrt in program, ki naj bi stopil ipo odločbi ministrstva prosvete v veljavo 1. septembra 1935 je že v delni praktični prezkušnji pokazal svoje hdbe. Ker so potrebne z ozirom na to v tem učnem načrtu in programu korekture, ¦pirosimo, da odloži ministrstvo prosvete uvedbo učnega načrta in programa toliko časa, da se nedostatki popravijo in da se definitivno ireši tudi Viprašanje navih učnih knjig. Ločitev prosvete od politične uprave. Šolstvo je temelj vsega narodnega kulturnega razvoja. Razvijati se more le pod stirokovnim vodstvom. Zato nai se loči šolstvo od politione uprave. Vse šolstvo po banovinah naj bo podrejeno banovinskim prosvetnim direlkcijam, odvisnim le od ministrstva prosvete, a na srezih nai 'bi bili administrativni <prosvetni inspektora-ti podrejeni prasvetnim diirekcijam. V tem smislu naj se Teorganizira tudi šolski nadzor. Reforma učiteljske izobrazbe. Z ozirom na vedno večje zahteve. ki jih stavljata na učitelja delo v šoli in med narodom, je ipotrebno, da se prične resno razmišljati o reformi učiteliske izobrazbe. Ta mora biti tako poglobljena, da se učitelj lahiko popolnoma vživi v notranje bistvo svojega poklica in prispeva k poglobitvi in izpopolnitvi ipsiholoških in pedagoških v\p>rašanj tudi v znanstvenem pogledu. Učiteljstvo se izreka zato za popolno akademsko izobrazbo. Dokler se to ne zgodi. naj se učiteljstvo strokovno izobražuje na dveletnih pedagoških akaderhijah, za vstop v te pa naj bo pogoj dovršena popolna srednja šola. Učiteljski praktični izpiti. Pravilnik o učiteliskih praktičnih izipitih ne odgovarja zahtevam m namenu. Iz tega ozira je pofrrcbna ireforma tega pravilnika, kar je pokazala tudi praksa. Javno izvenšolsko delo učiteljstva. Učiteljstvo se javno udejstvuie v todiki meri, kakor noben drug stan. To delo vrši z največjo poŽTtovalnostjo dn v najtežjih razmerah. Izven šole se ne udejstvuie le radi dolžnosti, ki mu ijh nalaga zakon, marveč tudi iz idealnih pobud in to kljdb temu, da mu je prinašalo često ravno izvenšolsiko delo razočaranje namesto priznanja. Nemogoče pa je vzdržati sedanji pritisk glede izvenšol&kega dela in žrtve učiteljstva. Radi izvenšolskega ude.jstvovanja nikdar ne sme trpeti učiteljevo delo v šoli. To vprašanje ic treba nujno mrediti. Stalnost učiteljstva. Učiteljstvo zlasti težiko občuti izgubo stalnosti. Ta izguba ne zadeva le učiteljskega stanu, marveč ravno talko narodno šolo, ki more ustvarjati trajne uspehe le tedaj, ako je učitelju zajamčeno daljše bivanje v kraju. Stalnost učitelja na mestu je potrebna zato tudi s čisto šolskega in narodno prosvetnega stališča, kar je najosnovnejši ipiredpogoj za napredek šole in uapešno prosvetno delo med narodom. Učiteljstvo zato upa, da bodo odločujoči krogi uvideli upravičenost njegovih teženj po vrnitvi tako stalnosti v službi, kakor na službenem mestu. Razpis službenih mest. Učiteljstvo zelo težko občuti, da se letos niso razpisala službena mesta. Dosedanji način raz.pisa in oddaje službenih mest je pokazal v praksi vse svo.je senčne strani za šolo in šolsko delo. Zato je ipotr&bno, da se zadevne določbe zalkona izpremene in naj se v bodoče prazna službena mesta mesečno razpisujejo in se sproti oddajajo, .premestitve pa se izvedejo o velikih počitnicah. Temeljni princip pa mora biti, da se brez razpisa ne odda nobeno mesto. • Postavitev brezposelnih učiteljskih abiturientov. Skupščina z zadovoljstvom pozdravlja dejstvo novih ipostavitev. ne samo ker se je s tem znatno zmanjšala brezposelnost med učiteljstvom temveč tudi zato, ker so šole in razredi, iki so bili brez učitelia dobili učno moč in mladina T>otrebne učitelje. Skupščina z zadovolistvom pozdravlia te ukrepe oblastva in zastopnikov naroda. Premestitve in odpusti učiteljstva iz službe. V zadnjem času so se izvršile v državi premestitve in odpusti učiteljstva iz službe. S tem je bila močno prizadeta šola prav ob koncu šolskega dela in tudi učiteljstvo. Prizadeti pa so tudi člani glavne upravc. Skupščina ipričakuje, da bo tudi ministrstvo prosvete popravilo te slučaje, (kakor so to storila druga ministrstva ter bo odpuščene uoitelje vrnila v službo. premeščene na stara mesta, z vodstvom udruženja pa v službenem pogledu vzpostavilo prejšnje stanje. Interes šolskega in izvenšolskega dela nuino zahfevata revizijo zakona o narodnih šolah v pojledu nameščanja in premeščanja učiteljstva. Slabi disciplinski predpdsi. Disciplinski predpisi zakona o narodnih šolah so pomanjkljivi in neprimerni. Skupščina prosi, da se ti predpisi razveljavijo in se uzakonijo tudi za učiteljstvo moderni disciplinski predpisi uradniškega zakona. To je potrebno tem bolj, ker more učitelj z uspehom vršiti svoie težke naloge v in izven šole le tedai, ako se čuti osebno varnega in dovoljno zaščitenega pred neosnovanimi obtožbami. Uvel.javljenje novih discipliniskih predpisov je poleg stalnosti najnujnejša zahteva učiteljskega stanu. Uredba o znižanju draginjskih doklad. Dohodki državnih uradnikov in upokojencev so danes tako nizki, da ie nad 90% ipoiročenih drž. uradnic naravnost prisiljenih s svojo plačo pomagati pri vzdirževanju družine. Uredbe o rediikciji drag. doklad poročenim drž. nameščencem so materialno in moralno najtežje zadele baš najnižje državne uslužbence ter upokojence in odločno nasprotujejo naičelu, nai bosta mož in žena v službi enalkopravna tako v dolžnostih, kakor v ipravicah. Skupščina zato prosi, da se te uredbe in ostale na osnovi § 64. finančnega zakona za leto 1934./35. izdane odločbe, zadevajoče prejemke državnih uslužbencev ukinejo. Pravne in materialne izgube užiteljstva. V teiku zadnjih let je izgubilo učiteljstvo mnogo najvažnejših pravic. Te izgube niso zadele le stanu, marveč istočasno tudi narodno šolo. Izgubilo ie svojo stalnost, poročene učiteljice diraginjske doklade in staoarino, ki iim je bila zasigurana z zakonom. Stanarina bi pripadala tudi učiteljem pri banskih upravah in pri ministrstvu, učiteljem v sreskih prosvetnih pisarnah in onim, ki so dodeljeni meščanskim šolam. Učitelii vojalki so izgufcili vojna 1 e t a in so zaostali v napredovanju. Učiteljem vslužbibivših verskih avtonomij, občinskih narodnih šol in nacionalndh šol družbe C. M. se osporavajo službena leta prebita na teh šolah, ki so imele izrazito nacionalni značaj. U či t el j ic am ženskih ročnih del še danes ni urejen "položaj ipo § 182 zaikona o narodnih šolah. Z jzprememfoo §51 in § 113 tega zakona sta šola in šolsko delo težko prizadeta. Šolski upravitelji so izgubili svoje zvanje, kontraktualni učitelji in učiteli.i dnevničarji ipa izgubljajo leta kontraktualne, oziroma d n e v n i č a r s k e s 1 užb e, tako za napredovanje, kakor za penzijo. Ukinjen je § 87/4 zaikona o narodnih šolah, ki je predvideval za učiteljice matere posebne ugodnosti za upokojitev. Zaradi teh izgub trpi učiteljstvo materialno in moralno, oškodovana pa je tudi narodna šola. Zato pričakujemo na vseh odločujočih m&stih polno uvidevnost in prosimo, da se uvažujejo predlogi, ki jih bo ipredložilo učiteljstvo udruženju za novi finančni zakon.