AMERIŠKA Of —— AMERICAN IN STOUT FOREIGN ~ language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, MAY 20, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ancozi streljajo na Angleže prihajajo v vedno večjem številu v Mezopotamijo. — Francozi so dali Nemcem na razpolago zrakoplovne pristane v Siriji in jih branijo pred Angleži. — Položaj tukaj je jako krilen za Angleže. Pierikancev je bilo ^niku, kije izginil *ake sledi 7 Y°rk, 19. maja. — Egip-'Parnik Zamzam, ki je bil ^ iz Amerike v Aleksan-. °g Južne Afrike, je brez pfail nekje v južnem At-.' Zadnje poročilo o par-£ bilo 9. aprila, ko je od-■ Brazilije v smeri proti Afriki. ^rniku je bilo 138 ame-Pavijanov, 26 Kanadča-. Angležev, 5 južnih Afri-V 4 Belgijci, 2 Grka, 1 Ita-Norvežan. Med temi j 4 Prostovoljcev, ki so se ti* ambulančno službo pri J jI, armadi v Afriki. Da-^ več ameriški misijo-| Hatoliških in protestan-4 ki so bili namenjeni v i misijonske postaje. l eri mislijo, da je bil ^°rpediran po kaki nem-ladij, katera je vze-ik°v posadko* in potnike. a1* Parnik torpedirala ka- ftt nica' ki bila kaka la" |*> že našla brodolomce Čolnih. Parnik je vozil 4 ambulančnih vozov za '0 armado. **nikajo, da bi za-** Mrs. Hess !«it — Radio iz Berli" L Ga. da nemška vlada ^ zanika kot resnične iijj se bile izvršile po ^ .^asne aretacije radi Rudolfa Hessa in da i ,'°va žena ni zaprta. Rati ndona pa poroča, da u^stano piše in govori ^ in da je dobil o tem hurchill popolno poro- j Hčerka je! Mrs. Matt Konchan, ^ St. sta že drugič po-S^1 oče in stara mama. t, družini sina, ki je bil k^ado od Ameriške Dota a Prvega sina, rojenega staršem v tem letu, 'i ^ Pa oglasila teta štork-l! ^užmi sina Mr. in Mrs. it] ^chan in pustila za s vs 0 hčerko. Iskrene če-6ttl skupaj! B' , eirut, Sirija. — Francoske baterije so danes odprle ogenj J"eška letala, ki so bombardirala zrakoplovno pristanišče . v Siriji. Nobeno letalo ni bilo zadeto, pa tudi na zrako-gp pristanu ni bilo nobene škode. General Dentz, governer s*ih mandatov Sirije in Lebanona, je izdal oklic na narod, v^operstavi "zločinskim napadom Angležev." Angleži so prvič bombardirali zrakoplovna pristanišča po Siriji zadnji petek. Danes so se pa vrnila angleška letala in metala letake, pisane v francoščini in arabščini. Angleži trdijo, da so bombardirali samo one kraje, kamor so dospeli nemški bombniki, ki so na potu v Iraq. V Bagdadu, glavnem mestu Iraqa, je izdalo vojaško poveljstvo ukaz, da se ne sme streljati na nobeno letalo, dokler se ga natančno ne spozna, katere države je. Baje so zadnji teden pomotoma streljali na nemš(ko letalo, pri čemer je bil ubit kape. tan Blomberg, sin nemškega feldmaršala. Francoski1 governer Dentz izjavlja, da so Angleži zopet začeli prelivati francosko kri in da se bo znala Francija braniti proti vsakim napadom. (S tem je mislil governer samo Angleže, ker nemškim letalom je pustil pristati v Siriji brez kakega odpora). Nemci so zasedli že več krajev v severnem Iraqu v okolici Mo-sula, kjer so bogata oljna polja, kar smatrajo Angleži za jako resen položaj. Iz Moskve prihajajo poročila, da sta se sporazumela Hitler in Stalin glede Bližnjega vzhoda. Glasom tega sporazuma bo vzela Rusija Perzijo in Afganistan z izhodom na Rdeče morje, a Nemčija bo dobila ostale kraje. Bolgari so vlekli Jugoslavijo zanos in jo končno izdali Jeruzalem. — Jugoslovanski diplomati, ki se nahajajo v tem mestu, pripovedujejo, kako je Bolgarija zahrbtno izdala Jugoslavijo in se okoristila z njeno nesrečo. Ko je Bolgarija 1. marca pristopila k osišču, je hitela zagotavljati Jugoslavijo, da ostane med njima še vedno staro prijateljstvo. še več, bolgarska vlada je zagotovila Jugoslavijo, da ji je dala Nemčija besedo, da ne bo vpadla v Jugoslavijo iz bolgarskega ozemlja, torej se ji ni treba bati nemške armade, ki bo prišla v Bolgarijo. Toda komaj so bili Nemci dobro v Bolgariji, so planili s tanki in letali v južno Srbijo, a za Nemci je prišla bolgarska armada, ki je zasedla srbske kraje. Ko je Hitler ustvaril iz Jugoslavije samostojno Hrvatsko, je bil bolgarski kralj prvi, ki je poslal čestitke dr. Ante Paveliču ter mu obljubil vso podporo Bolgarije. Kako bo torej? Nek naš naročnik bi rad vedel, kako bodo v Zagrebu pozdravljali svojega novega kralja1? Al\mu bodo klicali "živijo," ali "eviva?" Ne vemo! Sodili bi pa, da bo večina Hrvatov tiščala v žepu figo. Italija in Nemčija ropata po Hrvatskem Nemške ladje zbežale iz čilenskih pristanišč Santiago, Chile. — Koncem zadnjega tedna je odplulo iz čilenskih pristanišč pet nemških tovornih parnikov, ki se bodo poskusili preriniti skozi angleško. blokado domov. Zdaj nj v čilenskih, pristaniščih nobene nemške ladje več. Za njimi jo je udarila angleška oborožena ladja Laguna. Z LETALI LISICE ZASLEDUJEJO Findaly, O. — V tem okraju so se lisice tako zaredile, da so že prava nadlega farmarjem. Da bi jih lažje pokončali, se dvignejo lovci z letalom v zrak in ko zapazijo kako lisico na tleh, dajo znamenje lovcem in kmalu je lisica v torbi. (Pozor, ohijski lovci ! Kaj ko bi jeseni lovili na tak način zajce). Usmrčen, ker je izdal radijski govor Berlin. — Nemško časopisje je prvič objavilo vest, da je bila izvršena smrtna kazen nad nekim Johannom Wildom, katerega so označili kot izdajalca. Wild je redno poslušal radijska oznanila iz inozemstva, potem to tiskal na letake in razdajal ljudem. To je že sedmi slučaj, da je nemško časopisje objavilo kazen za one, ki poslušajo radio iz inozemstva, odkar je Rudolf Hess zbežal v Anglijo. Nemška vlada se očividno boji, da ne bi ljudje slišali po radiu, kaj bo povedal ubegli nazijski vodja Hess. Nad 600,000 nemških žena in otrok zbežalo London. — Nek nemški begunec, ki je ušel iz Nemčije pripoveduje, da so angleški bombniki povzročili po Nemčiji pravo preseljevanje narodov. Nad 600,-000 Nemcev, predvsem žen in otrok, je zbežalo na češko in Moravsko, kjer upajo biti varni pred angleškimi bombami. Med begunkami je tudi "Frau Goeb-bels," soproga nemškega propagandnega ministra, ki si je prilastil na češkem grad "Zelana Hora" (zelena gora), ki je bil prej last Judov. Himmler, načelnik nemške tajne policije je pa vzel za svojo ženo grad Bou-zov na Moravskem. flfške pilote bodo trenirali u' Državah za plačilo l^on. _ Vojni oddelek \ vlade ie odobril načrt, tjv. eftiralo v Ameriki več na leto za angle-«^°Plovno službo. Prva il k. Uspela menda že pri- 1 ta) Jev angleškega im-Prihajali učenci, ki K l Vaje v letalstvu pri V h in v civilnih šo-YSednik Roosevelt bo v 0(1°bril ta načrt, toda podrobnosti ne bodo dane v javnost, ker bi bilo to velike vrednosti, za Nemčijo. Ti angleški piloti bodo prišli v Ameriko kot civilisti in ne kot člani angleške armade, kot to zahteva ameriška nevtralna postava. Pogodba bo narejena na ta način, da bo dala ameriška armada na razpolago letala, a za inštruktorje in vzdrževanje učencev bo plačala Anglija. KDO BO DVIGNIL DENAR NA BANKI? * Perry, N. Y. — V tukajšnji banki je vloga $800 že 22 let, pa se nihče ne zmeni zanjo. Leta 1919 se je bila raznesla govorica, da bodo morali ameriški vojaki v Franciji sami plačati za prevoz domov. Ljudje so naglo začeli zbirati denar za to. V par dneh je bilo nabranega $800 in denar vložen na banko. Kmalu se je pa zvedelo, da je bila govorica izmišljena, a denar je še danes na banki. UBEGLA KOKOŠ VREDNA CELIH $143 Toledo, O. — Prekupčevalcu s kokoši, B. L. Bondu, je ušla kokoš iz kurnika. On pa za njo. Ujel jo je kakih pet blokov daleč. Toda ko je prišel z begunko nazaj je videl, da mu je nekdo ukradel v njegovi odsotnosti iz registra $143. Pravi gospodar v Španiji je danes edino Hitler Washington.—Markij de Ag uiar, ki se nahaja v Zed. državah kot odposlanec stranke mo-narhistov in katoliških grup v Španiji, je povedal, da sta Hitler in Franco podpisala sporazum že 8. oktobra, 1938, glasom katerega je dobil Hitler oblast voditi vso notranjo in zunanjo politiko v Španiji. De Aguirar je dal ameriškemu državnemu tajniku še naslednja pojasnila: da je poslala Nemčija 12 divizij vojaštva v Španijo, katerih del je šel preko Sredozemskega morja v Afriko, kjer zdaj napada Angleže. Da so odplule iz Španije štiri ladje, naložene z municijo in orožjem proti Latinski Ameriki, najbrže v Mehiko in Cile ter da je odšlo tje tudi 2,000 falangistov (španskihfašistov), ki naj bi v Latinski Ameriki pomagali pri vstaji, za katero je bilo odposlano orožje v gori omenjenih štirih ladjah. Izlet v Washington Članice Slovenske ženske zveze se pripravljajo na izlet v prestolico Washington. Vožnja bo stala na oba kraja samo.$16. V tem je vključeno sledeče: vožnja v Washington in nazaj, izlet v Mount Vernon in do katakomb/ dva dni bivanja v Washingtonu. Torej je gotovo zelo poceni. Nazaj grede se bodo peljale izletnice po drugi poti in bodo obiskale Annapolis, kjer je edina mornariška kadetnica, ter tudi skozi Baltimore, Maryland in skozi zgodovinski Gettysburg po novi poti, takozvani Turn Pike. Nabusu je prostora še za par oseb, torej katero zanima, naj se takoj priglasi pri Albini Novak, 1135 E. 71., St., telefon: HEnderson 1572. -o- Stavka v ladjedelnici v Lorainu ILorain, O.—Včeraj je odšlo na stavko od 800 do 900 delavcev v tukajšnji ladjedelnici. Uradniki unije AFL trdijo, da je bila stavka sklicana brez ukaza iz glavnega stana unije. Delavci pravijo, da so odšli na stavko, ker se zavlačuje pogajanja z unijo že od 1. aprila, a stara pogodba med unijo in ladjedelnicami je potekla 15. aprila. Delo na ladjah, naročilo ameriške mornarice, je bilo ustavljeno. -o- Listnica uredništva F. M. — Dobivali boste starostno pokojno, tudi če radi brezdelnosti prenehate plačevati zanjo, če umrjete pred 65. letom, bodo dobili denar Vaši dediči. Pozdrav! i ■ Zadušnica V sredo ob pol sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša 30 dnevnica za pokojnim Mike Sopar. Direktorska seja V sredo zvečer se vrši važna seja direktorjev Slovenskega doma na Holmes Ave. Italijani v Etijopiji so se udali Angležem Rim, 19. maja. — Vojvoda Aosta, kraljevi namestnik v Etijopiji, da se je s svojimi četami podal Angležem. Tako poroča italijansko vrhovno poveljstvo. Kapitulacija se je izvršila v gorski trdnjavi Amba Alaji, 280 milj od Addis Ababe. Italijansko poročilo pravi, da se je morala italijanska posadka podati, ker jih je zmanjkalo vode in mu-nicije. Angleško poročilo iz Kaire trdi, da se je okrog 7,000 italijanskih vojakov udalo Angležem danes, vojvoda Aosta in njegov štab se bodo izročili zmagovalcem pa jutri. Angleži so dovolili vojvodi en dan, da bo tako prišel k Angležem kot zadnji iz trdnjave. ■-o- Nemci morajo zdaj piti pivo iz steklenic Washington. — Trgovinski urad je dobil iz Nemčije poročilo, da so radi angleških bombnih napadov nemške gostilne zvečer zaprte, ker morajo biti po mestih vse luči ugasnjene. Vsled tega morajo Nemci svoje priljubljeno pivo piti zvečer doma, vsled česar morajo zdaj nemške pivovarne prodajati večinoma vse pivo v steklenicah, kar je napravilo velik preobrat v tej industriji. V cirkulaciji je zdaj neprestano 200,000,000 steklenic in treba je bilo kapitala za nove steklenice. -o- Nemci so aretirali na stotine oseb radi Hessa London. — Iz Švedske prihajajo poročila, da je nemška tajna policija aretirala več sto oseb, o katerih se sumi, da so bile v zvezi s Hessovim begom. Med aretiranimi je tudi Hessova žena in Willy Messerschmitt, slavni nemški izdelovalec bojnih letal. Hessovo ženo pesti policija, da bi zvedela od nje, če je vedela za beg njenega moža. Messer-schmitta pa dolžijo, da je pre-skrbel Hessu letalo, s katerim je pobegnil v Anglijo. -o- Pet železniških unij zahteva več plače Chicago. — Pet železniških unij, pri katerih je zastopanih 350,000 delavcev bo predložilo železniškim družbam 10. junija zahtevo za 30 odstotkov zvišanje mezde. Zvišanje mora biti najmanj $1.80 na dan za vsakega delavca. Zastopniki unij so pri posvetovanju že od petka v tem mestu. -o- Boljša plača Chase Brass & Copper Co., 1155 Babbitt Rd. v Euclidu naznanja, da bo primaknila delavcem 6 centov na uro. S tem bo v tovarni 72 centov na uro minimalna plača, za izučene delavce pa $1.31. Tovarna zaposluje 1,-500 delavcev. Nov grob v Lorainu V Lorainu je umrl John Kra-gelj, star 66 let, stanujoč na 1819 E. 33. St. Bil je član ABZ in SNPJ. Zapušča žalujočo soprogo Jennie, sina Maksa in Johna dva vnuka ter v stari domovini dve sestri. Pogreb se je vršil včeraj iz cerkve sv. Cirila in Metoda. Naj počiva v mirti. Ekonomski položaj na Hrvatskem je jako resen. -Ljudje so nemirni in cene živilom silno rastejo. - Nemčija in Italija odvažata iz dežele živino, živila, les in razne surovine. Jugoslovanska vlada, ki se nahaja* v Palestini, je dobila iz Hrvatske zanesljiva poročila, kako pustošijo Nemci in Italijani po Hrvatski. Poročila zatrjujejo, da vlada med hrvatskim prebivalstvom veliko nezadovoljstvo, zlasti pa med kmeti, vsled česar je dala Paveličeva vlada zapreti in konfinirati 40 zastopnikov seljačke stranke. Nemške in italijanske oblasti plenijo po deželi brez usmiljenja. Jemljejo živila, živino, les in vseh vrst surovine kot boksit, premog in razne mineralije, ki jih vozijo v Nemčijo in Italijo. Vojaki kar na svojo roko plenijo po hišah in trgovinah živež in obleko in pošiljajo svojcem v Nemčijo in Italijo. Cene so se dvignile do neverjetne višine, dočim kmetje ne zaupajo niti liram niti nemškim markam, pa tudi ne novemu denarju, ki ga je izdal Pavelič, zato nočejo voziti pridelkov na trg. Noben državni uradnik še ni dobil plače, odkar je Nemčija vpadla v Jugoslavijo, enako tudi ne upokojenci. Zatrjuje se, da je dr. Pavelič vpeljal pravo strahovlado na Hrvatskem. V Nemčijo je poslal 55,000 delavcev, ki bodo de-ali za razne potrebščine, ki jih bo Nemčija poslala na Hrvatsko. Vsa industrija počiva v Hrvatski, ker nima na razpolago potrebnega materiala. Vsled tega je nastala splošna brezposelnost, kar je hotela Nemčija ime-i, da je tako dobila delavce iz Hrvatske. Okupacija Hrvatske, trdi dalje poročilo, je bila pravi blagoslov za Mussolinija, ki je tako prišel do hrvatskih naravnih bogastev. Vrhu tega mu pa zdaj ne bo treba plačati 500,000,000 dinarjev, ki jih je Italija dolžna Jugoslaviji za uporabo železnic. Še v začetku marca je prosila Italija za toliko posojila, da bi poravnala dolg. Toda Jugoslavija ni hotela dati denarja in obrnila Italijo na Berlin za posojilo. Tam so pa tudi odrekli, ker je Italija že preveč zadolžena pri Nemčiji. Zdaj pa Italijani plenijo po Hrvatski vse od Zagreba do Su-šaka in noč in dan sekajo les po teh krajih in ga vozijo v Italijo. Italija je hotela ta les kupiti lansko leto od Jugoslavije in je ponujala v zameno bombaž, ki ga bodo dobili, kolikor bodo hoteli, ko bodo "zasedli" Egipt. V Washingtonu smatrajo, da bi Nemčija rada sklenila premirje Washington, D. C. — Francosko časopisje v Parizu, ki je popolnoma v nemški oblasti, je začelo naenkrlat namigavati, naj bi začele Zed. države s posredovanjem za premirje med Nemčijo in Anglijo. Uradni krogi v kapitolu vidijo v tem zvezo z be-goih Rudolfa Hessa in pa znamenje, da je Nemčija izgubila vero v končno zmago. V isti sapi, ko francosko časopisje nagovarja Ameriko za posredovanje, pa grozi, da če Amerika ne bo začela kmalu iskati poti za premirje, bo Francija prisiljena stopiti v novo vojno, kar naj pomeni, da bo morala stopiti Francija z vojaško pomočjo k Nemčiji. Ameriški krogi sodijo, da se je začela Nemčija bati vedno večje ameriške pomoči Angliji in pa ker ve, da je v Ameriki vedno večja zahteva po porazu nacijev. Naciji tudi niso gotovi Japoncev, ki so zadnji teden namignili Zed. državam, da bi jim dobrodošlo posredovanje za mir s Kitajci. To pomeni, da so začeli tudi Japonci dvomiti na nemško zmago in bi radi kolikor mogoče dobili na Kitajskem, pred-no bo Nemčija poražena. -o—'- Nemci odnašajo dragulje iz Jugoslavije Berlin. — Nemške oblasti so odnesle iz samostana Ostrog pri albanski meji vse dragncenosti, kronske dragulje in zlato ter važne državniške listine, katere je spravil tje kralj Peter II., ko je vlada bežala iz Belgrada. Vrednosti se cenijo na več milijonov. Chicago. — Dne 11.majat. m. je v bolnišnici umrla Katarina Cuculič, stara 52 let in rojena v Cerensovcih v Prekmurju. Zapušča moža, tri sinove, hčer in brata. HESSOVA ŽENA NE MARA ZA DRUŽBO London. — Najnovejša poročila iz Nemčije trdijo, da je policija zaprla Hessovo ženo, da bi zvedela od nje, če je vedela, da bo njen mož pobegnil v Anglijo. Dalje se trdi, da bodo naciji postopali ž njo primerno, kot se bo obnašal Hess v Angliji. To se pravi, da bo morala žena plačati za vse, kar bo njen mož škodoval nacijem z raznimi odkritji. Hessovo ženo opisujejo kot ženo ,ki ni marala za družbo. V vseh osmih letih nazijske vlade, je prišla njena slika samo enkrat na platno in to je bilo leta 1934, ko je njen mož zmagal pri letalski tekmi. Medtem ko so se žene drugih nazijskih voditeljev kmalu znašle v nemški vodilni družbi, je ostajala Hessova žena vedno doma v Monakovem, kjer je hodila na lov, ali k plavanju ali je jezdarila konje. Udeležila se ni niti letnega banketa, ki so ga priredili vsako leto naciji Hitlerju na čast. Trdi se, da ni bila niti enkrat še v državni kance-lariji, kjer je glavnf stan Hitlerja in nacijev. Stara je 40 let in s Hessom je poročena 14 let. Edini sin jima je bil rojen 11. novembra 1937. Kot hči armadnega zdravnika, posveča ves prosti čas tudi ona zdravniški vedi. He Asovemu otroku je bil za botra Hitler, toda krščen je bil po nazijskih poganskih obredih. DOMOVINA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER >117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio Zgodovina slovenske župnije v Collinwoodu NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year 0. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 tor 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies, 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 118 Tue., May 20, 1941 Nemčija izžema Evropo Dočim vpije nemška propaganda v svet, da ni namen Nemčije drugo, kot osvoboditi Evropo pred izkoriščanjem kapitalizma in jo rešiti pred angleškimi in ameriškimi im-perialisti, pa je resnica le to, da je Nemčija na potu, da postane največja kapitalistična država na svetu. Nemci počasi pa stalno jemljejo v svoje območje vso industrijo okupiranih dežel. Če bo šlo tako naprej, bo vse bogastvo Evrope v rokah Nemčije in vsa evropska industrija bo plačevala dividendo v blagajno nacijev. Nemški propagandisti sedaj zatrjujejo, da gradi Hitler "nov red" v Evropi. Priznati je treba, da je to res, ampak ves ta "novi red" bo v dobiček samo Nemčiji. To lahko vsakdo razvidi, ako pogleda v dežele, ki so padle prostovoljno ali prisiljeno v nemško.malho. Naciji z največjo prekanjenostjo prelagajo vojna bremena z ramen Nemčije in jih polagoma polagajo na ramena premaganih narodov. To delajo na podlagi gesla: da so samo Nemci upravičeni do lahkega in udobnega življenja. Pri tem se Nemci poslužujejo dveh metod, po katerih si polagoma prisvajajo evropska bogastva. Obe metodi sta popolnoma preprosti, pa zelo učinkoviti. Ena metoda je ta, da brez pardona in enostavno zaplenijo bogastvo zasedene dežele. Druga metoda je pa ta, da z ničvrednim, papirnatim denarjem kupijo rudnike in tovarne, kar je prav toliko, kot če bi jih vzeli s silo, samo da se nekoliko lepše sliši v javnosti. Vzgled, kako znajo naciji kupiti naravna bogastva, naj služi sledeče. Bakreni rudnik Bor v Jugoslaviji je biJ razvit največ s francoskim denarjem. Mimogrede povedano je to največji rudnik te vrste v Evropi. Ko je padla Francija, so Nemci prisilili francoske lastnike tega rudnika, da so jim prodali delnice v rudniku za franke, katere je Nemčija vzela iz francoske blagajne. Tako bogati rudnik ni veljal naci-je niti vinarja. To je kupčija, kaj ne? Drugi tak slučaj so Škodave municijske tovarne v Plznu na Češkem, ki je ena največjih industrij v Evropi. Nemci so to podjetje enostavno vzeli, ko so zasedli Češko. Toda naciji ne postopajo tako samo z podjarmljenimi deželami. Ista usoda je zadela tudi dežele, ki so se prostovoljno podale pod nemško "varstvo," na primer Danska in Romunija. Očividno se Nemci drže gesla: zasužnji prijatelja in sovražnika enako! Bogati romunski rudniki šo v rokah Nemcev. Važen je zlasti rudnik Copsa, kjer kopljejo "miko," poprej last romunskega milijonarja Maksa Auschnitta. Ta je ušel smrti pri zadnjem romunskem "čiščenju" s tem, da so ga podkupljeni stražniki odnesli iz ječe v krsti. Ravno tako so se Nemci polastili jeklarne Rešita, katero je lastoval Ian Malaxa, ki je sicer trdil, da je prijatelj nacijev, toda so ga v Berlinu enostavno proglasili za sovražnika in mu vzeli tovarno. Rudnik Copsa in tovarna Rešita delata zdaj dobiček za na-cijsko blagajno. Nedavno so si naciji prilastili tudi rudniško podjetje Dunderland na Norveškem, delniška družba z 40,000,000 kronami glavnice. Delničarje so izplačali z nemškim papirnatim denarjem, ki ni vreden na svetovni borzi niti cigaretnega papirja. V Franciji imajo Nemci že večino interesov v jeklarski, kemični, predilni, svileni, stekleni in rudniški industriji. Prvo, kar sp napravili Nemci, ko je padla Francija je bilo, da so prekupili francosko časnikarsko agencijo, da imajo v rokah vso propagando. In zadnje čase pa posvečajo Nemci vso pozornost francoskim kolonijam v severni Afriki, tako radi strategije, kot radi naravnih bogastev. Tam so bogati rudniki, ki dajejo svinec, železno rudo in fosfat. To bo kmalu v njih rokah. Vse to si prilastujejo Nemci z denarjem, ki ga morajo dati žrtve same. 'Kadar namreč zasedejo kako deželo, ji naciji vzamejo ves denar, a v zameno ji dajo svoj ničvredni pa-prinati denar. Sila denarja pride v nemško blagajno tudi iz kazni, ki jih naciji nalože okupiranim mestom radi najmanjšega prestopka ali sabotaže. Drugi viri, ki se stekajo v blagajno nacijev iz zasedenih dežel je tudi za vzdrževanje nemške armade v teh krajih. Nemci najprej vzamejo deželo, potem pa nastanijo svoje vojaštvo v deželi. In to vojaštvo morajo te podjarmljene dežele same vzdrževati. Nemčija navadno računa za to mnogo več, kot jo pa faktično stane. Kdor zna, pa zna! Tako mora, na primer, plačati Francija letno $3,000,-000,000 v nemško blagajno za nemške vojake, ki so zasedli del Francije. V resnici pa ne stanejo Nemčijo ti vojaki niti eno osminko tega, če se računa živež in drugo po cenah, ki so v Franciji. Nemčjia trdi, da ima v Franciji 1,000,000 vojakov, toda kdo jih je štel? * Tako dobiva Nemčija iz francoske blagajne bilijone frankov, katere potem rabi za nakup vojnih potrebščin drugje, tako v Rusiji, Južni Ameriki, na Japonskem. S tako kupčijo dobi Nemčija te potrebščine zastonj. Ker pa večina okupiranih dežel nima denarja, da bi ga plačevala Nemčiji za razne zahteve, ji mora dajati druge vrednosti, ki jih ima. To je pa tisto, kar smo zapisali v začetku članka: da se steka polagoma bogastvo vse Evrope v nemško malho. V par letih bo delala vsa evropska indu- (OB 35 LETNICI USTANOVITVE) Zbral Ernest Terpin (Nadaljevanje) Po smrti Rev. Pavel Hribarja je prevzel vodstvo župnije Rev. Josip Škur, tedanji župnik sv. Cirila in Metoda v Lorainu, O. V Collinwood je došel 23. oktobra, 1917 ter si prizadeval nadaljevati delo svojih prednikov. Imel je veliko dobrih lastnosti, d so mu pomagale premostiti marsikatero oviro. Postal župnik collinwoodski, ko je razsajala medvojna in povojna kriza in ko so se vneli najhujši strankarski boji. Na slovenskem obzorju se je pojavilo republikansko združenje in narodno udru-ženje, milijondolarski fond in "protifarška gonja" je vzplam-tela s polnim razmahom. Rev. Josip Škur je prihajal iz Beneške Slovenije ter je bil izšolan duhovnik Videmske nad-škofije. Nekaj časa je tudi pa-stiroval nekje v zatolminskih hribih in od tam prišel v Ameriko naravnost v Joliet, 111. Slovenskega duha se je navzel v semenišču v Vidmu (Udine), kjer je med tamkajšnjimi bo-goslovci deloval beneški Slovenec in pisatelj monsignor Trin-ko ter jih seznanil z lepoto slovenskega jezika. Slovensko je govoril Rev. Škur že od doma, a to je bilo samo beneško narečje, pismene slovenščine se je naučil šele v semenišču. Kljub vsem zaprekam, je Rev. Škur veliko dobrega naredil za župnijo; preuredil je cerkveno klet na ta način, da je nastanil v njej dva šolska razreda, a druga polovica je služila za dvorano, ki je bila dolgo časa edina slovenska dvorana v naselbini, dokler niso postavili Slovenski dom na Holmes Ave. Dal je preslikati cerkev po umetnikih iz Youngstowna, Q. ki so okrasili notranjščino hiše božje z umetniškimi slikami ter na cerkvenem stropu upodobili veliko Marijino Vnebovzetje, katero so iznenadeni farani občudovali ter bili na to podobo zelo ponosni, ko so zagledali njih farno patrono v prelest-nem sijaju mojstrske umetnosti. Ta slika je pa bila res prava mojstri j a, za katero so farani žrtvovali mnogo denarja in katera bi bila ravno tako občudovana v vsaki katedrali. Take slike bi pod drugačnimi razmerami trajale najmanj od sto do dvesto let, tukaj je pa nekaj škodljivo vplivalo na slike, da se je jela barva luščiti od sten in cerkev se je moralo po sedmih letih zopet preslikati. Največje delo pa, katero je Rev. Škur v Collinwoodu dovršil, je bil nakup vsega prostranega zemljišča okrog cerkve. Nadalje je Rev. Škur nabavil nov križev pot, dal vdelati novi kovinski tabernakelj, nakupil velike svečnike za črne maše, ter nabavil mnogo drugih cerkvenih potrebščin in paramen-tov. Hvalevredno potezo je naredil Rev. Škur, ko je ustanovil 1. julija, 1921 prepotrebno društvo sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, ki se je v kratkem času razvilo v največje katoliško društvo v naselbini. Po petih letih pastirovanja je Rev. Josip Škur zapustil col-linwoodsko župnijo zadnje dni oktobra, 1922 ter kmalu nato postal župnik slovenske župnije Matere Božje v Pittsburghu, Pa., kjer je nenadoma umrl dne 16. junija, 1934 v najlepši moški dobi 54 let. Po odhodu Rev. Josip Škurja je prišel v Collinwood Rev. Vi- tus Hribar, tedanji župnik angleške župnije sv. Avguština v Barbertonu, O., ustanovitelj prve slovenske župnije sv. Vida v Clevelandu ter prvi povzročitelj, ki je dal neposredno pobudo, da se je ustanovila župnija Marije Vnebovzete. V Collinwood je došel 22. novembra, 1922. Rev. Vitus Hribar je razumel, da je to njegova dolžnost, kakor je dolžnost vsakega duhovnika, se pokoriti odredbi svojih postavnih predstojnikov. In tako je dobila collinwoodska fara enega izmed najbolj uglednih duhovnikov, Rev. Vitus Hribarja in v tej slovenski župniji deluje še danes. Duhovi v naselbini so bili razdrapani, mlačni, brezbrižni, sredi med njimi je pa stal ne-upognjen novodošli župnik Rev. Hribar ter odgovarjal duhovom na desno in levo; vsakemu je dal prijazno besedo, vsakega potolažil. Ko se je prvi val polagoma pomiril, je bilo treba misliti na zajezitev protiverskega gibanja, ki se je razpaslo po naselbini kakor hudournik za časa povodnji; ali si katoličan, ali si pa odpadnik, /srednje poti med nami ne more biti. Rev. Hribar je tedaj uravnal svoje delovanje po tej smeri in z vztrajnim prizadevanjem dosegel ločitev duhov. Naše življenje se mora urediti po naši miselnosti; ali bomo mi Slovenci verni narodni in notranje močni, da bomo vedno pripravljeni, ko pride ura preizkušnje, aH pa bomo le za figuro, ki jo lahko vsaka sapica omaja; vzgojiti med farani močne značaje, to je bil najslavnejši smoter novodošlega župnika, ki je bil sam prozon-no čist karakter, čigar tudi prikrito življenje je občudovanja vredno. Jeklen značaj, to je bila Rev. Hribarjeva lastnost, tak je bil kot novomašnik, tak je bil, ko je pastiroval med Angleži in ravno tak je danes kot sivolas, preizkušen monsignor. S svojim zgledom ter s svojo besedo je dosegel presenetljive uspehe in med farani so se vršile čudovite izpremembe: Cerkev je postala premajhna, katoliška društva so se polnila in cela župnija je bila s katoliškim duhom prepojena in prerojena. Ko je prišel Rev. Vitus Hribar v Collinwood, je pripeljal s seboj iz starega kraja Rev. Milan Slajeta, ki je bil skozi 12 let tukaj župni pomočnik. To je bil imeniten gospod, ki je posvetil vse svoje moči vzgoji mladine in isto učil v šoli slovenskega narodnega jezika; njegova slovenščina je bila jako cpiljena terblagodoneča; vtem lepem jeziku je ob priliki 25-letnice collinwoodske župnije napisal k n j i g o "Spominska knjiga župnije Device Marije Vnebovzete v Clevelandu, Ohio." Veliko pozornosti je posvetil tudi pri društvenem delovanju, ustanovil je dramsko društvo "Adrija," ki je priredilo veliko predstav pod njegovim nadzorstvom. Collinwood še ni videl tako lepih ter zdravih iger, kakor za časa Rev. Slajeta. "Adrija" j? bila ustanovljena leta 1924 ter je po odhodu svojega voditelja v letu 1934 prenehala s poslovanjem. Ker je bil Father Slaje ljubitelj lepega cerkvenega petja, je veliko pripomogel, da se je pevski zbor re- strija za Nemčijo. Delavstvo v vseh teh tovarnah bo dobivalo mezdo, kot jo bo določil Berlin v senci bajonetov. Tako bo Nemčija poslala na svetovni trg izdelke, da jih ceneje ne bo mogla nobena druga dežela. Kako bodo mogli potem, recimo, ameriški izdelki tekmovati z nemškimi? Kaj bodo potem rekli oni, ki trdijo, da se Hitlerja ni treba bati, da nas ne bo napadel? Seveda nas ne bo napadel, ampak vzel bo našim izdelkom svetovni trg in kaj potem? organiziral ter se prelevil v sedanjo "Ilirijo." V letu 1928 je Rev. Milan Slaje nadomestoval odsotnega župnika, ker je moral Rev. Vitus Hribar vsled nevarne operacije na zdravstveni oddih v rojstno domovino; med tem časom je Rev. Slaje nadaljeval z že pričeto zidavo nove šole. Dal je nadalje podaljšati premajhno cerkev ter celo cerkev na novo preslikal. To je bilo ogromno delo, ki ka je vodil Father Slaje v popolno zadovoljstvo vseh faranov. Po 12 letih zelo uspešnega delovanja med nami je odšel leta 1934 za župnika k sv. Cirilu in Metodu v Lorain, O., kjer uzorno pastiruje še danes. Izmed duhovnih pomočnikov, ki so delovali na naši župniji, je bil Rev. Venceslav Kozak, ki je nekaj mesecev nadomestoval odsotnega župnika, ter po vrnitvi istega odšel nekam v smeri proti Chicagu. Za njim je prišel leta 1929 Rev. Hovanec, ki je bil po rodu Slovak; z navdušenjem se je zanimal za slovenske šege in navade ter se skušal v njih udomačiti. Bil je izvrsten pevec ter je bil vedno vodilna moč v liturgičnem petju. Ko je odhajal leta 1931 iz Collinwooda, so farani zelo pogrešati njegov glas, ki je donel srebrnočisto izpred oltarja. Naslednik Rev. Hovaneca je bil Father Matun, odličen duhovnik ter izboren govornik; ker je bil Rev. Matun Hrvat, je lahko pridigoval v hrvatskem ali slovenskem jeziku, ljudje so ga' vedno prav dobro razumeli. Pod njegovim vodstvom in pod njegovo oskrbo se je 4. marca, 1933 obhajala pretresljiva obletnica — 25-letnica — strašnega požara, ki je uničil collin-woodsko javno šolo na 152. cesti; v njej so zgorele učiteljice in 260 otrok, med temi 40 slovenskih ; nekaj šolskih otrok se je rešilo na prav čudovit način, ker je bila 4. marca, 1908 ravno pepelnična sreda, niso nekateri teh otrok šli v šolo, temveč po pepel v cerkev in s tem so si :ešili življenje. Žalostni dogodek se je pripetil pod pastiro-vanjem Rev. Smrekarja. Vsi otroci, skupno z učiteljicami, so bili pokopani na Garfield pokopališču in ležijo tam v skupnem grobu. Ob 25-letnici tega tra-tragičnega dogodka, se je v collinwoodski cerkvi Matere Božje brala slovesna sv. maša, med katero je imel Rev. Matun primeren govor. Po dveh letih in pol službovanja med nami, je Rev. Matun postal župnik na hrvatski fari v Lorainu, pustiv-ši v Collinwoodu najlepši vtis. Nekaj časa je deloval pri fari Mariji Vnebovzete tudi Rev. Mihelič, ki je nadomestoval Rev. Slajeta, kateri se je tisti čas mudil v rojstni domovini. To je bilo v letu 1931, ko je župnija praznovala svoj srebrni jubilej, je Rev. Mihelič ob tej priliki imel slavnostni govor; ta gospod je bil jako učena osebnost, obdarjen po naravi z različnimi vrlinami. Odšei je fz Amerike ter se povrnil v Jugoslavijo. Tam v gorenjskih hribih je nek^j časa pastiroval v Stari Oselici, a kmalu nato tudi tam umrl. (Dalje prihodnjič) -o- IZ DOMOVINE — Smrtna posledica napada. V mariborsko bolnišnico so pripeljali iz Brezna Maksa Vebra, ki je bil v nezavestnem stanju. Spremljevalci, ki so z njim prišli, so povedati, da je bil Veber pred dvema dnevoma napaden po neznanem človeku ter je dobil več udarcev na glavi. Obdržali pa so ga v domači oskrbi, ker so mislili, da si bo opomogel, vendar je postajalo vedno slabše, da so ga morali končno spraviti v bolnišnico, kjer pa je ponoči umrl. Preiskava je pokazala, da je imel razbito lobanjo ter poškodovane možgane in je bilo to vzrok nesrečne smrti. .L Kdo je vedel zanjo? Ko smo se vrnili v četrtek s pogreba rajne Margarete Jarco-ve, so se mi vsiljevale razne mi-_ sli o njej, ki je imela tako veličasten pogreb, da je bila velika cerkev sv. Vida 3 ve. 1 i k o pre-Margaret jarc majhna, kar se ni že dolgo kaj sličnega prigo-dilo, da bi morali stati zadej pod zvonikom tudi priletni ljudje in še celo tudi šolske sestre. Iskali smo po stoleh, da bi se dobil še kateri prostorček, toda cerkev je bila do kraja napolnjena. Res je tudi, da je bilo veliko šolske mladine, toda ta mladina je bila večina odrasla in tako rekoč cvet naroda, ki so tudi čutili v srcih to, kar se je pred njihovimi očmi godilo, namreč da spremljajo k večnemu počitku svojo tovarišico, katero bo težko nadomestiti. že takrat, ko se je raznesel glas o njej, da je morala v bolnico, je prevzel neki duh sočutja vse, ki so poznali to dekle. Vse, kar je imel kdo o njej povedati, je bilo to, namreč da je njej ni para. Bila je tiha in delavna. Razumela je stanje rodne hiše in se taki usodi tudi popolnoma uda-la. Z materjo in očetom je vzela na svoje rame vse težkoče, ki so nanje padale tekom depresij-skih let. Da si je bila v cvetu let, kjer bi lahko začela gledati na sebe in svojo bodočnost, a to je ni motilo, zavzela se je za svoje sestrice in bratce in je nado-mestovala mater, katera je morala velikokrat sama v bolnico. Mladi Margaretki ni bilo nič na tem, da je morala prati, ko mati ni mogla. Ni bilo nič za to, če so jo pri sosedih potrebovali, da je tudi v njih hiši pomagala opravljati taka dela. Ni bilo nič za to, da je vzela svoje male sestrice in bratce s seboj, če je šla pla-Jat društvo. Ne, prav nič ni bila na sebe ponosna, da bi rekla tega ne morem in nočem. Vse je storila in storila tako, kot za-more storiti priletna in modra žena, ki razume potrebo in katoliško dolžnost. Pa še več kot to. Rajna je bila nadarjena za učenje, šola ji je bila nad vse drugo, kako pa naj gre v višjo šolo, ker nimajo ne ona in ne starši denarnih sredstev, Margaretka je dosegla tudi to in sicer s svojo toliko p-%. žrtvovalno energijo. V šolo seje vpisala in ponudila se je, da bo za to delala in delala je vse od-kraja, kar ji je bilo ukazano. Delala v šoli, delala doma in pri sosedih ter delala tudi pri društvih. Da bodo prvo podatki resnični, naj potrjuje vest, daje bila poleg vseh teh navedenih spričevali j tudi tajnica "Baragovega dekliškega zbora," kjer je bilo poleg mnogega dela tajništva treba igrati tudi vloge v igrah, za katere je bila tudi ena med- prvimi. Tako je ta mladenka delovala in storila toliko v teh njenih, lahko bi rekli najbolj nevarnih letih zgrešiti pravo" pot življenja, da jo moramo naravnost občudovati. Moramo reči: "Kdo jo je pa poznal in kdo je vedel zanjo?" Toda, njene tovarišice so jo poznale, ljubile in spoštovale, to so pokazale tudi v času njene bolezni in pogreba. Poznala sta jo tudi oče in mati in bila sta je vesela in nanjo ponosna, radi tega je pa žalost še toliko večja, ker se čuti zguba znjo toliko večja, v kolikor je že do sedaj pokazala in pomagala. Vse kar je omenjenega je resnica, to so pripovedovali o njej vse dni v času njene bolezni in v času ko je ležala na mrtvaškem odru. Ogromna množica ljudi, ki se je vrstila tekom treh dni mimo krste tudi potrjuje, da je bila rajna v resnici priljubljena in da je zaslužila, da ji je narod izkazal toliko spoštovanja. Iz tega zopet povzamemo sod- bo o življenju različnih ^ od različnih načinov, ki Ž* j mo na svetu. Ta, ki je ^ niso vse dobro p' ge so že v razvad1 ^ stvo tega otoka ^ glavnem z lovom / SATAN IN IŠKARIOT •-Da." ''p • „la Je bil koj pri volji?" •"e. Odgovoril je, naj po- oče da ne utegne priti, Ma je potreben pri delaV- kp fa se niste dali kar takole javiti —." ^veda ne. Poglavar me je ^ril, da mi Melton ne bo obiskati očeta. Koj sem ^"lela Meltonovo obotavlja-In so njegove besede sam °v°r. Vztrajala sem pri svo-Zahtevi in ker se ni vdal, sem ^zadnje resno zagrozila, bom zapustila." „?°. in kaj je odgovoril?" | j al se mi je. Dejal je, ; '»imam kam oditi, da brez a morem zapustiti Al-e'ia. pa sem mu rekla, da $ mogočnega zaščitnika." ^r°zili ste mu z Zvito ka- neprevidnost —! Po-vam je vendar naročil, pitonu ne smete ničesar "'ti o njem —! Izdali ste J|ami sebi ste škodovali!" za to! Ujezilo me je, .e je smejal in pravil, da slabotna ska in da sama ^0rem potovati po divjini, Jetn mu vrgla v zobe, da ni-t tako čisto zapuščena, ka-^sii, in da lahko tudi brez i,51 °didem. Poglavar da me fat il." i se bodete lahko sa-iNnčali, niste bili po- 0 duhoviti in premeteni, ko ^U zagrozili s poglavar- Slutim, da niste povedali j. Vegovega imena, ampak nidi nekaj več." Ju J" Pa bi mu naj ne bila kako je z nama —? g6 je vprašal." I|žesar bi mu ne bili smeli if, Poglavar sam vas je jt' da ga ne smete izdati! s'6 ^u morebiti povedali, da Indijanec zasnubil in , ljubil bogastvo in sploh p kar vam je obljubil Mel- sem mu povedala." | da čaka na vas?" to sem povedala." 1,1 da bo prišel in vas zah-j9v°d njega, če vas ne bo ob l^i uri? Da se bo mašče-b ^ njim, če bi vam kaj ža-^toril?" t Sem mu morala še prav 1 110 povedati. S tem sem j ^ozila. Vedel bi, naj l"> eaka, če se me le dotak-> Užalite a, gospodična, H* vas našel! Zvita kača hS Gotovo ne bil našel in re-* y^Zavestno je dejala: l,„e. Čisto gotovo bi bil pri- \ J)m. ^ore priti! Sami ste si |fot v svobodo s svojo ne-i^o blebetavostjo! Melton i^1 fiem da je z rdečkarjem, *>i samo njegov tekmec |Se; srce, ampak da mu ne 'n da bi se maščeval, če kaj pripeti." ^ ne škodi, če ve! Ka;j Helton poglavarju! Tri i, poveljuje Zvita ka- li^ Pa je sam —. Še geniti k ^re iz Almadena! Ni se -i1 ."'^ju treba bati Meltona, L'®1. Se mora njega bati in V^b ljudi!" 4 ' na misel mu ne priha-''i se bal! Tako vam po-'t^^mi ste najboljši dokaz e' Zaprl vas je v rudnik, f v temu, da ste mu grozili 4 H)!'fVarjem in z Yumami! \ se ga!" ^lu se ga bo bal! Zvita |i 6 bo danes zaman pričali bo šel k njemu in ga t »i kje sem ter zahteval t®» e nemudoma vrne nje- rfi^- Tako ste Meltonu šali Jedali! Kakor rečeno, ni-I kopali posebno duhovi- Po nemškem izvirniku K. Mays Za belimi zidovi to in premeteno! Ne zamerite, pa izmed vsega, kar ste mu povedali, je bilo tisto ^najbolj neumno!" Jezna je bila. * "Neumno —? Naj ve Melton, kaj ga čaka!" "Seveda ve, kaj ga čaka, oziroma, kdo bo prišel! In ker ve, da bo prišel Zvita kača, se bo pripravil na obisk in ga primerno sprejel! Bojim se, da bo Indijanec prav tako kmalu potreben moje pomoči, kakor ste je bili vi!" "Kaj mislite s tem reči?" "Nič druga ko to, da bo tudi rdečkarja kmalu pripeljal sem doli v rudnik in ga zaprl v*tem-nico, zvezanega in morebiti še celo nezavestnega —." "Kaj še! Ne bo se ga lotil! Boji se Yumov! Yume bi prišli, ves rod bi planil nad Alma-den, strašno bi se maščevali nad Meltonom, poglavarja pa rešili in mene z njim vred." "Prav nič ne bodo! Melton je satan v človeški podobi, tako ste sami dejali, zvit, prekanjen, hudoben in brezobziren. Ni neumen, da bi šel Yumara pravit, kaj bo storil ali kaj je že storil. Spravil bo poglavarja s poti, da Yume niti zvedeli ne bodo, kam ga je djal. Poslali ste poglavarja s svojo blebetavostjo v največjo nevarnost, vam pravim!" Zresnila se je. "Upam, da bodete tudi njega rešili, če bi se res zgodilo, kar pravite! In ko bo Zvita kača spet prost, bo že pokazal Meltonu —.!" "Povejte mi še prej, kje so vaši rojaki!" "Ne vem točno, kam jih je spravil." "Neveste—? Neverjetno—! Ali nikdar niste vprašali Meltona, kje je vaš oče in kako se mu godi? Če se že za druge svoje rojake niste brigali —." "Govorila sva o njih pogosto, pa nikdar mi ni pravil, kje da 30." \ "Tisti ubogi ljudje morajo vendar tudi jesti in piti —. Kdo pa jim prinaša hrano in pijačo?" "Vode jim ni treba nositi. Melton je dejal, da je v rudniku vode dovolj. Hrano pa jim nosita dva Indijanca." "Kaj pa dobijo?" "Nič druga ko koruzni kruh." "Kdo pa ga pripravlja?" "Jaz in pa Indijanki iz rodu Yuma, ki sta pri Meltonu v službi." "In še nekaj! Melton je izseljence proti njihovi volji vtaknil v rudnik, njegovi ujetniki so. Zavarovati se je moral, Indijanca sta v nevarnosti, ki jim nosita jesti —. Kako pa je poskrbljeno, da ne morejo uiti in se lotiti svojih jetničarjev?" "Vklenjeni so za roke in noge." "Strašno—! Ubogi — ubogi ljudje —! Še vklenjeni so povrh ! Kje pa je dobil Melton tu v divjini taka mučila? Triinšest-deset ljudi vkleniti, za to je treba celega skladišča spon in verig —." "Kar s seboj jih je pripeljal. Vse, kar je potreboval, je že vnaprej nakupil in Yume so spravili nakupljene stvari na tovornih konjih v Almaden." "Če so vklenjeni in najbrž tudi priklenjeni, kako pa delajo? Ali morejo kopati v sponah in verigah?" "Že menda. Sicer pa še ne kopljejo." "Zakaj ne? Jih misli Melton prej ukrotiti?" "Ne vem. Delo, je pravil, se bo začelo šele, ko pridejo neki beli ljudje, ki na nje čaka." "Še beli ljudje —? Čemu?" "Za nadzornike bodo. Eni pa so strokovnjaki in izvedenci." "Povejte, ali so ujetniki zaprti posamič ali vsi skupaj ?" Zadnja, tik pred zlomom Fran-cije natisnjena knjiga pariške ga ruskega tromesečenika "So-vremenija zapiski" prinaša tale odlomek izvirnega pisma, ki je jako poučen za razmere pod sovjetskim režimom. . . . Prav za prav sem ino-zemka, četudi sem vedno živela na Ruskem. Sicer pa se nikoli nisem smatrala za tujko, temveč vedno samo za Rusinjo. Naposled sem zašla v zagato. Leta 1936 sem izgubila službo. Ne smem povedati, kje sem delala. Omenim samo, da sem večkrat bila nagrajena kot "odličnjaki-nja' 'in deležna priznanja. Zdaj pa so mi rekli, da ne smem delati, ker nisem sovjetska državljanka. V roku treh dni sem morala zapustiti ozemlje SSSR. Kaj sem hotela? Vse sem pustila in odrinila v Moskvo. Prišla sem do Mih. v. Kalinina (predsednika Sovjetske Zveze) in do. bila dovoljenje za bivanje pod pogojem, da bom vložila prošnjo za državljanstvo. Storila sem to novembra meseca 1937 in se je vlekla moja zadeva do marca meseca 1938. Stalno so mi ob-ljubovali, da bo prošnja kmalu rešena. A zahtevali so vedno nove listine, kolke, življenjepis, osebna potrdila znancev o moji politični zanesljivosti in slično. Ostala sem medtem seveda brez zaslužka in strehe: ker so me izgnali, nisem imela nobene osebne pravice več. Tako sem se potikala okoli dve leti. Ko sem naposled postala sovjetska državljanka, so mi rekli: zdaj si boste lahko poiskali delo. Prejela sem tudi stanovanjsko nakazilo, za katero sem prosila v Moskvi, čeprav ni tako lahko dobiti stanovanje (ljudje čakajo na stanovanje po dve leti ali še več), sem bila vendar vesela stanovanjske pravice in predvsem dovoljenja za delo. A moje veselje je bilo kratko. Tri dni pozneje so že prišli pome v hišo, kjer sem dobila začasno zavetišče. Nestrpno so zvonili in me takoj odpeljali z avtomobilom. Rekli so, da moram za eno, dve urici k zasliševanju zaradi ugotovitve osebnih podatkov v zvezi s podelitvijo državljanstva. A namesto tega sem nepričakovano dospela v kletne zapore komisa-rijata za notranje zadeve. Tam so me klicali k preiskavi devet noči zaporedoma. Očitali so mi inozemske zveze, vohunstvo in veleizdajo. Presenetili so me predvsem z izjavo, da me je razkrinkal moj lastni sin, ki da sem ga jaz pred petimi leti poslala kot vohuna v inozemstvo. Zdaj pa se je vrnil in vse izdal. Prejel je 20 let ječe. Tudi mene bo zadela ista usoda, če bom tajila. Kampanja za 50,000 novih članov organizacije The Greater Cleveland Safety Council se je pričela 15. maja in bo trajala do konca tega meseca. Ljudska varnost je velikega pomena in ta organizacija je že veliko pripomogla v tem oziru. Potrebno pa je, da se zanese ta ideja tudi v najširše kroge naše javnosti. Zaposlenost je v današnjih dneh veliko večja, kot je bila v zadnjih par letih, zato pa je tudi promet na naših ulicah večji in iz tega razloga tudi več nevarnosti tako za voznike kot plešce. Safety Council je mnenja, da ni dovolj, da smo v teh časih pazljivi samo pri delu v raznih tovarnah, pač pa moramo biti pre- vidni tudi pri vožnji na delo in domov, ali pa če se podamo kam na deželo v razvedrilo, kajti nesreče, ki se pripete doma, pomenijo isto izgubo na času in zaslužku, kot če se primerijo v tovarni. Pomen te kampanje je dvojen. Čisti dohodki te kampanje bodo porabljeni izključno v varnostne namene kakor je bilo to v preteklem letu. Večje-važ-nosti od materialne koristi pa bo gotovo poučna stran, ki jo nudi ta organizacija s tem, da širi med svoje članstvo razne poučne brošure in1 znake, da tako vedno opominjajo, vsakega posameznika na razne nesreče, ki se dnevne dogajajo tako v tovarnah kakor na ulici. Če pa bom priznala in imenovala svoje pomagače, bodo kazen nekoliko omilili . . . Seveda sem ogorčeno zatrjevala svojo in sinovo nedolžnost. Pa so mi dejali: "Ostali boste v zaporih, dokler ne boste priznali." Vodili so me po vseh pisarnah in pravili uradnikom: "Oglejte si vohunko!" Večkrat so me postavili v kot z obrazlom proti zidu, rekoč: "Tu boste žde-li, dokler ne boste priznali!" Starši me niso kaznovali na ta način, dokler sem bila malo dekletce. Zdaj pa me je doletela ta kazen na stara leta. Vsako noč sem morala k zasliševanju. Preiskovalni sodniki so bili vedno drugi, obtožba pa je obstala ista. Spustili so me na stol pred mizo, na kateri sta bila pripravljena svinčnik in pola papirja. Sedela sem, poslušala. Nisem zinila ali zapisala niti besede. Razen vohunstva so mi zdaj očitali versko prepričanje in redno obiskovanje cerkve. Tega tudi nisem tajila. Pa mi pravijo: "če nam boste imenoma navedli profesorje, znanstvenike, učitelje, agronome in druge moške izobražence, ki ste jih videli v cerkvi, potem vam bomo znižali kazen." Odgovarjala sem, da v cerkev hodim samo molit, ne pa ogledovat, kdo je tam navzoč. Nato so mi pokazali bojda lastnoročno pismeno priznanje pokopališkega duhovnika, pri katerem sem bila naročila zadušnico za svojimi sorodniki, češ da je deloval proti Sovjetom, jaz pa da sem mu pomagala, ker sem prepisovala njegove letake. Rekli so mi, da je župnik obsojen na ustrelitev. V dokaz so prinesli debel uradni spis in mi pokazali duhovnikovo sliko. Ker nikoli nisem prepisovala protisovjetskih propagandnih letakov, je bilo vse skupaj seveda sama laž. Zraven so dejali: '»Ker ste priznali, da molite, vas lahko smatramo ^.^vpažnico revolucije, ker ni nobenega Boga. Bog vam ni pomagal, ker ste le dospeli v ječo." Odgovorila sem: "Morebiti pa mi bo pomagal iz ječe." Devet dni pozneje sem zamenjala dosedanjo klet s preiskovalnim zaporom. Potem sem prav na veliko noč z drugimi vred odkorakala v etapno ječo. V tesnem preiskovalnem zaporu nas je bilo 24 jetnikov. Ko so mi odprli vrata, nisem vedela, kam bi spustila nogo: tako so se gnetli ljudje notri. Takoj so me obkolili in vprašali, česa sem obdolžena. Ko sem povedala, so odgovorili: "Tukaj smo vsi sami vohuni." Bile so same izo-braženke, večinoma nekdanje inozemske državljanke. Srečala sem dve znanki. Ena je bila Nemška, ki ni prosila za sov jet sko državljanstvo. Druga, roje. j na Rusinja, je služila kot okraj BOMBE DROBIJO ZGODOVINSKE STAVBE V PRAH Krasna poslopja angleškega parlamenta so bila koncem prošlega tedna močno poškodovanci od nemških bomb. Na levi je slavni Viktorijin stolp, ki je bil poškodovan in na desni vidite pa stolp, na katerem je znana ura, katere ubrane zvonove slišite včasih na radiju. Poslanska zbornica je bila popolnoma razbita. ni agronom. Zaprli so jo z vsem uradništvom vred zaradi "oviranja agrarne politike." Na veliko soboto zvečer je prišel jetničar s polo in med drugimi poklical tudi moje ime. Vsi poklicani smo bili ponovno preiskani. Potem so nas odgnali v temnico, kjer se je bil obesil pred kratkim neki jetnik. Strah nas je bilo in smo morali stati na nogah od 10 zvečer do štirih zjutraj. Vsi smo molili in mislili na sorodnike ali znance, ki so zdaj bili pri velikonočni maši. Ne vem, čemu smo morali v temnico. Zgodaj nas je odpeljal tovorni avto v etapno ječo. Do 7 je stal na cesti pred vrati. Vsi smo bili veseli luči in zraka. V ječi je namreč noč in dan gorela elektrika. Zamrežena dvojna okna so bila še zabita z deskami. Nekoč je ugasnila elektrika in nas je prevzela groza. Vedeli smo, da zapuščajo ječo na ustrelitev obsojeni. To se praviloma vrši v popolni temi. Sicer je trajalo samo 20 minut, a ne morem popisati tega straha. Čuli smo, kako brni motor tovornega voza. To pot smo ostali na nogah do sedme. Po ponovni preiskali so nas razvrstili po zaporih. Prišla sem na štev. 4. Pravi pekel, 120 žensk! Krik, gneča, smrad. Neka znana nuna me je potisnila v kot. Tam so prav tiho brali velikonočno mašo. Vsi so pla,kali, ko so zapeli "Hristos voskre-se!" A vroča molitev nam .je dobro storila, še nepravoslavni so nam voščili praznike in se z nami poljubovali. Vsi so se gnetli v tem kotu in vsaka je molila po svoje. Imele smo grozen zrak. Tla so bila vroča, ker je bila spodaj kuhinja. Trhle deske so propuščale dim. Od kraja me je hudo bolela glava. Potem sem se navadila stalne napol omamljenosti. Okna so sicer bila brez šip, samo z dvojno mrežo zavarovana.. A vendar smo imele premalo zraka in so bile omedlevice na dnevnem redu. Golazen je bila neštevilna. Nekoč sem nabrala v teku dveh ur v vrč z vodo 120 stenic in 250 prašičkov. Imele smo trinadstropna ležišča: na tleh in deskah, ki so segale skoraj do stropa. Vsaka je imela do pol metra prostora. Spale smo vedno sključene: noge so se upirale v sosedino glavo. Če se je katera obračala v spanju, so se vse zganile z njo vred, tako je bilo tesno. Spale smo slečene in polite z vodo: to je edino sredstvo zoper stenice. Zato smo bile vedno mokre in imele pripravljeno vodo v vrčih. Ležale smo na golih deskah. Marsikatera je bila prišla v ječo popolnoma nepričakovano, kakor je bilo tudi z menoj. Neko zdravnico so pripeljali naravnost iz bolnišnice, kjer je sprejemala nove bolnice. Vse smo bile brez prtljage, odej in rjuh. V enem kotu našega zapora so skupaj ždele "hujskanja" ob-dolžene kmetice. Upirale so se agrarni reformi in kolhozom. Nobena od njih ni znala niti besedice po rusko. Ne vem, iz katerega okraja so prišle. A korakale so peš v najhujši zimi 90 km daleč. Imele so zmrznjene gnojne roke in noge. Bile so ga-rjeve in ušive. Grozen prizor! Drugo skupino so tvorile "soproge," t. j. žene zaprtih ali v kazjenska 1 taborišča; poslanih) mož. žena je po zakonu kriva, če ni moža naznanila vohunstva ali protis,Dvjetskega delovanja. Otroci v tem primeru romajo v poboljševitlničo in ne smejo ostati v rojstnem kraju. Pošiljajo jih neznano kam. Neka Romunka je na primer prišla poizvedovat, kje je zaprt njen mož, s triletnim dečkom v naročju. Zaprli so še njo in ji strgali otroka iz rok. Dve uri je zaman ihte-la in zahtevala dete nazaj. Potem je napovedala lakoto: ničesar ni jedla in je rekla, da bo umrla, če ne bo zvedela o sinu. Stradala je osem dni. Potem je le dobila listič: dete se nahaja v sirotišnici v tem in tem mestu pod to in to številko . . . "Soproge" po navadi ne pri-dejo pred sodnika. Ko se jih nabere dcf sto skupaj, romajo v pregnanstvo. Včasih pa povedo ženi, da zdaj lahko gre, ker je njen mož! že ustreljen. Grozno je gledati, kako se jočejo te žene, če odhajajo iz ječe. Tretjo skupino so tvorile pri nas kakor povsod verskega delovanja obdolžene nune in "vo-hunke." Dan v ječi se pričenja ob štirih zjutraj. Vse moramo vstati zmašiti v cule naše cunje in se usesti na cule, da bi lahko prišle noter one, ki so na vrsti pri raznašanju kruha, sladkorja, kropa. (Ta se pije namesto nekdanjega čaja.) Vstajale smo tako zgodaj, ker je bila ječa pre-natrpana. Kosila, sprehodi in 'loja v stranišče so zavzemali ves dan: posamezne skupine so sledile druga drugo. Zasliševanje pa se je vršilo samo od desete ponoči do treh zjutraj. Marsikatera se ni vrnila v zvezi z zasliševanjem po več dni v našo sobo. Največ neprilik je povzročala krvava driska. Za večkratno opravljanje telesne potrebe (ki je sicer dovoljena samo enkrat na dan), je bilo potrebno posebno zdravnikovo dovoljenje. Težko ga je bilo dobiti. To je povzročalo pri zasliševanju še hujše muke. Obolele so stokale, prosile, preklinjale in se zvijale na tleh pred vrati. A vse je bilo zaman. Paznik ni odpiral in je samo neznansko klel. Za zdravnika smo imele me-dicinca petega letnika. Nadele smo mu priimek "foxtrotar" ker je samo vstopil, pogledal, se zasukal na peti in ni vedel, kaj bi počel. Med nami so bile tri dobre zdravnice in več izprašanih usmiljenk, a, kaj .so hotele in kako naj bi pomagale? (Dalje prihodnjič) -o- V Sovjetski Kareliji grade veliko vodno centralo, ki bo imela 120,000 kilowatov jakosti. Zgradili bodo tudi vod dolge napetosti, ki bo segal 200 km daleč. MALI OGLASi Išče delo Dekle, staro 17 let, bi rada dobila delo za pomoč v trgovini ali kaj podobnega. Vprašajte na 6721 St. Clair Ave. (zgoraj) -(118) i Prodaja Spodaj podpisani bo ponudil na prodaj restavrant in pivnico z vsem blagom dne 22. maja, 1941 med eno in drugo uro popoldne na 1231 East 61st Street, Cleveland, Ohio, najvišjemu ponudniku in za ne manj kot $800.00, in pogojno, da sod-nija prodajo potrdi. Ta lokal je bil last pokojnega Petra Mu-kavča in znan pod imenom "Pete's Tavern." Ima MD-1" in "D-2" dovoljenje. Vsa kupna cena mora biti v gotovini ali bančnih čekih in plačana ob času prodaje. Leopold Kushlan, oskrbnik, zapuščine Peter Mu-kavca. (May 17, 1£, 20, 21) Prihranite si denar Imejte vedno doma zaboj pivo, ki vas stane samo $1.95. Emery's Bar LIQUOR — BEER — WINE 961 Addison Rd. odprto do 2:30 zjutraj (May 9, 10. 13, 15, 17. 20, 22, 24. 27, 29) Proda se delikatesna trgovina na 185. cesti. Zelo prometen vogal v sredini slovenske naselbine. Vprašajte na 1020 E. 185. St. (May 15, 17, 20) rti Oblak Furniture Co. TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AV*. HF.nderson 2978 MM bila na Rognheimu; kmalu je Signo tako vzljubila, da je skoraj prav tako goreče molila za to, da bi se Signi nikdar ne bilo treba kesati, da je izročila sebe in vse svoje premoženje tako mlademu soprogu, kakor je molila za to, da bi Bog dal Ivarju srečo v zakonu. Takoj po svetem Mihelu sta torej Naakkve in Bjorgulf odrinila proti severu na Trondh-jemsko. Edino, kar je Kristina odtlej zvezdela o njiju, je bilo sporočilo, da sta srečno dospela v Nidaros in da sta bila kot novinca sprejeta v bratovščino na Tautri. In zdaj je Kristina maloda-ne že celo leto živela le z dvema sinovoma na Jorundgaardu. Sama se je Čudila — da ni bilo dlje. Zakaj tistega dne v prejšnji jeseni, ko je jahala mimo cerkve in zrla tja* doli, kjer so ležali travniki pod odejo mrzle megle, tako da ni mogla razločiti poslopij domačega dvora— Kristina je bila spremila starejša dva do Dovra — je deja- mogli spraviti sena pod streho, zato so prišli bratje in sestre Olafove bratovščine ter zanje opravljali delo. Zvečer je Kristina deklico nekoliko spremila. Šla je počasi in lagodno dalje ter po malem kramljala, polagoma pa se ji je posrečilo tako zasukati pogovor, da je Tor-dis sama od sebe povedala Na-akkvejevi materi, kaj je bilo nekoč med njima. No, sešla se je bila z njim doma na paši, in lansko poletje, ko je živela gori na planini, jo je ponoči večkrat obiskal. Toda nikdar ni poskusil biti vsiljiv. Dobro je vedela, kaj ljudje sicer govore o Naakkveju — nje pa nikdar ni razžalil, ne z besedo ne z dejanjem. Pač pa je nekajkrat ležal na postelji poleg nje, vrh odeje kajpak, in sta se pomenkovala —. Potem ga je nekoč vprašala, ali jo namerava zasnubiti. Na to je odgovoril, da tega ne more, da se je bil zaobljubil služiti Devici Mariji. Isto ji je dejal nekoč spomladi, ko sta se pogovarjala. Zato se ni marala še dalje upirati želji svojega očeta in deda. "Gotovo bi bila za oba nesreča, ako bi bil 011 prelomil obljubo in ako bi bila ti kljubovala svojim sorodnikom," je rekla Kristina. Stala je tamkaj, naslonjena na grablje, in ogledovala mlado dekle — kro-tak in lep okrogel obraz je imel ta otrok in težko plavo kito najlepših las. "Bog ti bo gotovo dal srečo, Tordis — tvoj zaročenec je videti odločen in dober fant." "No, Havarda imam čisto rada," je rekla deklica — potem pa je bridko zajokala. . Kristina jo je začela tolažiti z besedami, kakor se spodobijo za usta stare in pametne žene. Srce pa jo je bolelo od hrepenenja — kako rada bi bila imela tega dobrega, nedolžnega otroka za snaho. Sigrid Undset: 1 f KRISTINA - LAVRANSOVA HČI ni—KRIŽ vselej zaječalo, kadarkoli sem se tega spomnil —?" Skoraj neslišno je zašepeta-la Kristina: "Ali si bil zato — tako mrzel — nasproti meni vsa ta leta, odkar sem vdova?" Sin je molčal. "Zdaj počasi razumem — tega mi nisi nikdar odpustil, Naakkve." Naakkve je pogledal v stran. "Včasih sem ti pa le od,pustil, mati," je rekel s slabotnim glasom. "Pogosto gotovo ne — Naakkve, Naakkve!" je kriknila v bridkem joku — "ali si mislil, da imam Bjorgulfa manj rada kot ti — saj sem vendar njegova mati — saj sem mati vaju obeh! Trdega srca si bil, ko si vedno zapiral vrata med njim in menoj —." Naakkve j ev bledi obraz je še bolj prebledel: "Res je, mati, zapiral sem vrata pred teboj. — Trdega srca, si rekla —. Bog se te usmili, saj ne veš —." Mladeničev glas je zamrl v šepetanju, kakor da je njegova moč izčrpana: "Mislil sem, da ne smeš — morala sva ti vendar prizanašati —." ' Naglo se je obrnil, stopil k vratom in odrinil zapah. Potem pa je obstal, s hrbtom proti materi. Nazadnje ga je tiho poklicala po imenu. Tedaj se je vrnil in s povešeno glavo obstal pred njo: "Mati —. Saj razumem, da to ni, — lahko za Vas —." Položila mu je roko na ramo. Skril je obraz pred njenim pogledom, vendar pa je sklonil glavo in jo poljubil na zapest je. Kristina se je spomnila, da je prav tako storil nekoč njegov oče — ni se pa mogla domisliti, kdaj —. Pogladila ga je po rokavu, tedaj je dvignil roko ter jo pobožal po licu. Nato sta sedla, sedela tamkaj in molčala. "Mati," je čez nekaj časa mirno in tiho rekel Naakkve. "Ali imate še tisti križ, ki ste ga dobili od mojega brata Or-ma?" "Seveda," je odgovorila Kristina, "prosil me je, naj se nikdar ne ločim od njega." "Ako bi bil Orm za to vedel, bi bil gotovo privolil, da ga za njim nosim jaz. Tudi jaz bom zdaj brez dedine in rodu —." Kristina je potegnila izpod srajce mali srebrni križ. Naakkve ga je vzel iz njenih rok; bil je gorak od materinih prsi. Spoštljivo/je poljubil tisto me- M y sto sredi križa> kjer J'e bila skri_ IfiarV ilullC ta relikviJa' si zapel drobno ve-* . rižico okrog vratu in potisnil ki je odšla v mnogo prezgodnji dragotino pod obleko grob in nas zapustila neutolaže- „AH ge spominjag brata 0r-ne in žalujoče dne 23. maja ma?„ je vprašal mati_ !940. "Ne vem. Zdi se mi tako — morda pa je to le odtod, ker ste toliko pravili o njem, ko sem bil še majhen —." Naakkve je še nekaj časa tako sedel pred materjo. N^to je vstal: "Lahko noč, mati!" "Bog te blagoslovi, Naakkve, lahko noč!" Odšel je. Kristina je pospravila Ivarjevo poročno obleko in šivanje, pogasila žerjavico na ognjišču. "Bog te blagoslovi, Bog te blagoslovi, Naakkve moj —." Nato je upihnila luč in odšla iz stare hiše. — Mati, mati — ali ste pozabili, da je naš oče umrl najbolj žalostne smrti, brez spovedi in zadnje popotnice! — in Vi si nama upate odsvetovati! Mislim, da se z bratom zavedava, Čemu hočeva obrniti hrbet —. Ne zdi se mi velika žrtev, odreči se temu dvoru in zakonskemu življenju — pa tistemu pokoju in sreči, kakršno sta uživala vidva z očetom, vsa tista leta, ki se jih spominjam." Kristina je izpustila delo iz rok. Vse, kar sta bila z Erlen-dom preživela — dobro in slabo _ vse bogastvo spominov jo je zalilo čez glavo. Tako malo ve ta otrok o tem, čemur se hoče odpovedati. Kljub svojim mladim letom, bojem, drznim naklepom, nerodnostim in ljubezenskim prigodam — je vendar samo nedolžen otrok. Naakkve je videl, kako so materi solze zalile oči; kriknil je: "Quid mihi et tibi est, muli-er (Kaj je to meni in tebi, žena? —Janez, 2, 4.) —-." Kristina se je zdrznila, toda sin je nadaljeval v silovitem razburjenju: "Teh besed Bog gotovo ni zato izrekel, ker je svojo mater zaničeval —. Pač pa jo je poučil, njo, ta čisti biser brez napake in pogreška, ko mu je hotela svetovati, kako naj porabi moč, ki jo je bil prejel od svojega Očeta v nebesih, ne pa od svoje zemeljske matere. — Mati, v tej stvari mi nikar ne svetujte — ne predrznite se." Kristina je povesila glavo na prsi. Koj nato je dejal Naakkve čisto tiho: "Ali ste že pozabili, mati, da ste me takrat spodili od sebe —"; obmolknil je, kot bi se ne upal zanesti na svoj lastni glas. Potem pa je spet začel: "Hotel sem klečati poleg Vas ob očetovi smrtni postelji — Vi pa ste mi veleli, naj grem proč —. Ali mislite, da mi ni srce v prsih NAZNANILO IN ZAHVALA Z žalostnim in globoko potrtim srcem naznattJ8 j mo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem lostno vest, da je nemila smrt zahtevala življenje smo izgubili najdražji zaklad, ko je Bog poklica1 ^ sebi našo nadvse ljubljeno in nikdar pozabljeno pro, mater, hčer in sestro Anne Mae Turney I rojena BRINOVEC Sprevidena s svetimi zakramenti in mirno v | voljo vdana je po dolgi bolezni na svojem domu ^ i nila svojo blago dušo in za vedno zatisnila svoje oči dne 28. marca, 1941, v starosti 37 let. Rojena J bila v Clevelandu. Po opravljeni sveti maši zadušnici smo jo mili in položili k prezgodnjemu večnemu počitku Calvary pokopališče dne 1. aprila, 1941. j. Globoko hvaležni si štejemo v dolžnost, da se^,e. srčno lepo zahvalimo Rev. Ludwig Virantu za P° ^ ljene svete zakramente, za opravljeno sveto m&š° • cerkvene pogrebne obrede ter za tako ganljiv tolaz govor v cerkvi in za spremstvo na pokopališče. ^ Prisrčno zahvalo naj sprejmejo vsi, ki so ^ bili v tolažbo in pomoč na en način ali drugi v najbolj žalostnih in težkih dnevih. jt Iskrena hvala tudi vsem, ki so jo prišli poki"0 in molili ob krsti ter vsem, ki so z nami čuli ter .udeležili svete maše in pogreba. ^iti Globoko hvaležni se želimo prisrčno zaMa vsem številnim sorodnikom, prijateljem in znanc,^j ki so v blag spomin pokojni okrasili krsto s krasi1 venci, enako tudi vsem, ki so darovali za svete za mirni pokoj blage duše ter vsem, ki so dali ® jj avtomobile brezplačno pri pogrebu. Obenem se želimo prisrčno zahvaliti ženam za njih trud, ker nabirale darove od sosedov za krasen skupni vene? • • za svete maše. j V' Nadalje tudi iskrena hvala članicam društva ^ Ane, št. 4 SDZ in Woodmen of the World, ki s£u udeležile skupne molitve in za udeležbo pri pogre^a. Prisrčna hvala tudi vsem, ki so nam izrazih s lje s telegrami, pismi in kartami. ^ Prav lepo se želimo zahvaliti pogrebnemu Anton Grdina in Sinovi za vso prijazno postrezD za lepo urejen pogreb. m® .Preljubljena in nikdar pozabljena soproga. ^ hči in sestra! Žalostna so naša srca, ker Tebe ^ med nami ni. Kratko je bilo Tvoje življenje in ? naglo v najlepši dobi Te je Bog poklical k sej0jj-morala si nas zapustiti. Kako je bila žalostna __ tev, ko smo zadnjič gledali Tvoj mili obraz, toda ^ žila nas je misel, da se je končalo Tvoje ljenje, ki si ga tako potrpežljivo prenašala. 0jo nili Te bomo za vedno v sladkem spominu in s * ljubečo hčerko, ki si jo prezgodaj zapustila, P°sagno mo goreče molitve k Bogu, da Ti sedaj podeli ve plačilo v nebesih in miren počitek v rodni zernU1- Žalujoči ostali: HAROLD TURNEY, soprog. BEVERLY ANN, hčerka. MARTIN in ANA BRINOVEC, starši JOHN, ANTHONY, JERRY in FRENCHIE, in številno drugih sorodnikov Cleveland, O., 20. maja, 1941. ^ Po Iyarjevi poroki je ostala Kristina nekaj časa na Rognheimu. Signe Gamalova ni bila lepa, na oko je bila hudo zdelana in stara, toda bila je prijazna in prikupnega vedenja. Videti je bilo, da ljubi svojega mladega moža z iskreno nežnostjo, njegovo mater in brate pa je sprejela, kot bi mislila, da so tako vzvišeni nad njo, da jim nikakor ne more dovolj postre-či in jih počastiti. Za Kristino je bilo nekaj čisto novega, da pusti človek vse svoje stvari vnemar, samo da bi uganil njene želje ter ji v vsem ustregel. Niti tedaj, ko je bila bogata gospodinja na Husabyju in je ukazovala številni služinčadi, ji ni nihče nikoli tako postregel, da bi bilo v tem videti skrb za udobnost ali zadovoljstvo gospodinje. Kristina nikdar ni gledala na svoje zdravje, ko je vodila vse delo v hiši, in tudi nihče drugi se ni domislil, da je paziti nanjo. Zato ji je zelo dobro dela Signina pozorna skrb na njeno ugodje v času, ko je V PETEK 30. maja Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA v blag spomin OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGOPOKOJNE IN NIKDAR POZABLJENE SOPROGE IN / MATERE Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki. . . Posluje že 47. leto Članstvo 37,000 Premoženje $4,500,000 Solventnost K. S. K. Jednote znaša 125.19% Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, kranjsko slovenski katoliški jednoti, kjer se lahko zavaruješ za smrtnirfe, rUzne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. s. K- JEDNOTA sprejema moške in ženske od IG. do GO. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje. Spavaj mirno pod gomilo v kraju večnega miru; prosi za nas, da združili enkrat vsi se pri Bogu. Na 22. maja ob> osmih se bo brala v cerkvi Sv. Imena na Broadway sv. maša za dušo ranjke matere in soproge. Prosimo vse sorodnike, prijatelje in znance, da se udeležijo sv. maše, kdor more. žalujoči ostali: JOHN GALIČ, soprog; ADOLF, IRENE, MARY, ROŽI, JOHN in BETTY, sinovi in hčere. Cleveland, O., 7904 Maryland Ave. K. s. K- JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $250-00 d0 $5,000.00. K. s. K- JEDNOTA je prava mati vdov in sirot. Če še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj. Za pojasnila o zavarovanju in za vse druge podrobnosti se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. s. K. Jednote, ali pa na: Predsednik Harvard uni- verze, James B. Conant, ki nam ga'predstdvlja slika, je v svojem rudio govoru poudarjal, da je sedaj napočila ura in da je čas, da se bore Zed. države ob strani Anglije proti osišču. Nekoliko kesneje se je Kristina sešla na nekem dvoru v dolini s Tordiso. Domači so bi- li tamkaj zboleli, tako da niso glavni urad 351-353 No. Chicago St. ' Joliet, 111. \ la sama pri sebi, da mora imeti takšen občutek tisti, ki jezdi proti svojemu domu in ve, da leže hiše pod pepelom in mrzlim ogljem —. Kadar je zdaj ubrala staro stezo, ki je šla mimo nekdanje kovačije — to leto je skoraj popolnoma prerasla in z roba travnika so silili vanjo šopi lakote, zvončic in grašice — se ji je malodane zdelo, da vidi v tem podobo svojega lastnega življenja: sprhnelo in sajasto staro ognjišče, na katerem nikdar več ne bodo zanetili ognja; krog in krog so bila tla posejana z majhnimi koščki oglja, povsod pa je na pogorišču klila tenka, kratka in blesteča trava. In v razpokah starega ognjišča je v dolgih, krasno rdečih šopih cvetela vrbnica, ki Vsepovsod razsipa svoje seme. II Pogosto se je zgodilo, da so Kristino, potem ko je že legla k počitku, zdramili ljudje, ki so prijahali na dvorišče. Začelo se je razbijanje po vratih v gornjici — slišala je, kako Gar ute glasno in radostno pozdravlja svoje goste. Zbudili so slu-žinčad in jo dvignili iz postelj. Na izbi so bobneli koraki in topotanje — Kristina je razločila Ingridin rezki glas. Da, dober otrok je bila ta mlada dekla, nobenih vsiljivosti ni trpela. Njene oktre in nagle besede je nagradil tuleči smeh mladih glasov. Frida se je smejala, da se je razlegalo — ubožica, še vedno se ni spametovala; ni bila dosti mlajša od Kristine, pa vendar je morala njena gospodarica venomer paziti nanjo. Potem se je Kristina obrnila v postelji in spet zaspala. Drugo jutro je bil Gaute zgodaj na nogah, kot zmeraj — tudi takrat ni zjutraj zaležal, kadar se je ponoči napil piva. Gostov pa vse do zajtrka ni bilo na izpregled. Potem so čez dan ostali na dvoru — včasih so prihajali zbog kakšne kupčije, včasih pa samo na obisk k prijatelju. Gaute je bil £ gostoljuben. Kristina je skrbela za so Gautejevim prijatelje"1 ^ dno postregli z najboljši01-^ se zavedala, kako se tiho s ,1 lja sama zase, kadar V1 ^ sliši, da sta se na.očetneifl ru spet naselila hrup ^ in veselo življenje. Govor' ^ je z mladimi možmi le A8 ^ le redkokdaj je katerega » vorila. Kolikor je mogla, ^ ti, je bil Gaute priljuden >» sel. 'I Gaute Erlendsson je »JJ malih ljudeh prav tako P ^ bij en kot pri bogatih k® I Čeprav je sodno postopa11^ per Erlendove ubijalce 3P^j lo sorodnike marsikoga v j ko nesrečo, tako da je bilo J j go kmetij in rodbin, kJer namenoma izogibali srec ^ katerim izmed Erlendov'^ nov, Gaute navzlic temu 111 , nobenih sovražnikov. (Dalje prihodnji^ tet MRYGmVe ^"XBE REMEMBERED mm msSu \i THE i/ Wj!orlsts/C WASSOCIATIONj/