www.demokracija.si Št. 8, leto XI. 23. februar 2006, cena 550 SIT POLITIKA JANŠA PONUDIL PARTNERSTVO ZA RAZVOJ ZGODOVINA GRMIČ V SLUŽBI PREJŠNJEGA REŽIMA Nekdanji predsednik uprave Petrola Janez Lotrič naj bi bil prikrito financiral pisanje Aleksandra Lucuja-Luca. ¿¿¿^i/^i rV I f 'V,'* . '."'V Vi- Ž ',"<•<' ¿1 a. " 1011? JE!» L ImLE 1 1 U1I JE I 1! L I. J « * Krn f I Si L m INTERVJU »i k i B1 iTI J C: Mag. Janez Drobnič Temelj socialne varnosti sta zaposlitev in delo knj igarna Demokracija RDEČO ZVEZDO demokracija.si/knjigarna Ustava DRŽAVNA UREDITEV Republike Slovenije Združenih držav Amerike Iz arhivov slovenske politične policije Komunistične tajne službe od njihovega nastanka do leta 1950, vključno z imeni njihovih vodilnih članov. Avtor uvodnika: dr. Jože Pučnik. Obseg: 519 strani. Format: 14,5x22,5 cm. Trda vezava. Cena: 5.000,00 SIT/20,86 EUR Mati Slovenija Pesmi pesnika slovenske pomladi, tradicije, vrednot. Avtor: Tone Kuntner. Obseg: 72 strani. Format: 13,5x22,5 cm. Trda vezava. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR Med svobodo in rdečo zvezdo uspešnica Pripoved iz časa druge svetovne vojne in po njej. Dodan seznam sodelavcev Udbe. Avtor: Dušan S. Lajovic. Obseg: 347strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 6.200,00 SIT/25,87 EUR 100 let socialdemokracije Prikaz klasičnega obdobja slovenske socialdemokracije in njene vnovične oživitve konec prejšnjega stoletja. Avtor: Milan Zver. Obseg: 125 strani. Format: 15x21 cm. Brošura. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR USPEŠNICA Od osvobodilnega boja do banditizma Nekdanji Mačkov pomočnik opisuje svojo razburljivo življenjsko pot. Slikovito predstavlja delovanje Ozne. Avtor: Albert Svetina. Obseg: 367 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 6.700,00 SIT/27,95 EUR Okopi USPEŠNICA Politični razvoj slovenske države od leta 1994. Prodana je bila že v več kot 17.000 izvodih! Avtor: Janez Janša. Obseg: 309 strani. Format: 16,5x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR Premiki uspešnica Nastajanje in obramba slovenske države 1988-1992. Prodana v več kot 61.000 izvodih! Avtor: Janez Janša. Obseg: 363 strani. Format: 15,5x23,5 cm. Trda vezava. Cena: 2.200,00 SIT/9,18 EUR Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili Ustava Združenih držav Amerike je najstarejša veljavna pisana ustava v svetu, pa tudi najpomembnejše, najvplivnejše in najbolj študirano pravno besedilo, kar jih je bilo napisanih. Po več kot dveh stoletjih se še danes uporablja v domala nespremenjeni obliki. Neizmeren je tudi njen vpliv na ustavni razvoj v Evropi in drugod po svetu. Avtorja: mag. Klemen Jaklič in mag. Jurij Toplak. Obseg: 144 strani. Format: 11x16 cm. Trda vezava. Cena: 4.990,00 SIT/20,82 EUR Državna ureditev Republike Slovenije Knjiga prinaša aktualen pregled zakonodaje s področja države in ustavne ureditve Republike Slovenije. Uredniki: prof. dr. Rafael Cijan, mag. Jurij Toplak, Tadej Dubrovnik. Obseg: 376 strani. Format: 17x24,5 cm. Trda vezava. Cena: 8.500,00 SIT/35,46 EUR Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju 1 EUR = 239,64 SIT. Nova obzorja d. o .o., Komenskega 11, Ljubljana TRETJA STRAN Hiperaktivni predsednik Metod Berlec Predsedniku republike Janezu Drnovšku je v zadnjih mesecih pri njegovih aktivnostih in pobudah kar težko slediti; pobuda o Kosovu, pomoč Darfurju, podpora napotitvi štirih slovenskih vojaških inštruktorjev v Irak, ustanavljanje Gibanja za pravičnost in razvoj, izstop iz LDS, pomilostitev nekdanjega igralniškega barona Danila Kovačiča, pobuda za začasni sporazum o slovensko-hrvaški meji na morju, razmišljanje, da ne bi podpisal zakona o azilu, opravičevanje muslimanom zaradi objavljenih Mohamedovih karikatur v Mladini, duhovno popotovanje na Šrilanko in v Indijo, razpredanje o alternativnih načinih zdravljenja, protimesna propaganda, razmišljanje o "spravnem" srečanju z italijanskim predsednikom Ciampijem in s hrvaškim predsednikom Mesičem, da o številnih intervjujih za najrazličnejše medije sploh ne govorimo. Večino njegovih aktivnosti je bilo v prejšnjih mesecih in tednih mogoče oceniti pozitivno. S pomilostitvijo Danila Kovačiča (o čemer smo v naši reviji podrobno pisali) pa je začel delati napake oziroma nepremišljene poteze. Javno je začel razlagati, kako razmišlja, da ne bi podpisal novele zakona o azilu - ker naj bi s tem zakonom naša država naredila korak nazaj v demokratičnih in etičnih standardih, saj naj bi se znižale pravice tistih, ki prosijo za azil -, čeprav bi moral predsednik republike v skladu z ustavo to narediti avtomatsko. V zadnjem trenutku je zadevo le podpisal. V nasprotnem primeru bi prestopil ustavni okvir. Predsednik vlade Janez Janša je v zvezi s tem poudaril, da morajo vsi, ki opravljajo javne funkcije, delovati v skladu z zakoni in ustavo, glede novele zakona o azilu pa opozoril, da se Slovenija s tem prilagaja standardom Evropske unije na tem področju. Nekako v istem času je Drnovšek navrgel pobudo o začasni meji med Slovenijo in Hrvaško, ki naj bi bila v okvirih sporazuma Drnovšek-Račan, s katerim bi imela Slovenija dostop do mednarodnega morja prek tako imenovanega dimnika. Kot da slovenska vlada ne bi bila nedavno sprejela uredbe o slovenskem ribolovnem območju, ki jasno zastopa stališče, da ima Slovenija prost dostop do sedaj že "izginjajočih" mednarodnih voda v Jadranskem morju. Le kako bo Slovenija verodostojno nastopila pred mednarodno javnostjo pri tem vprašanju, če njeni predstavniki glede tako pomembnih vprašanj niso usklajeni oziroma predsednik republike pri tem popolnoma po nepotrebnem dela po svoje. Nedodelane pobude pri takih gordijskih vozlih lahko kvečjemu škodijo. Tudi Drnovškove izjave, da mejnih zapletov s Hrvaško ni smiselno reševati v okviru pristopnih pogajanj Hrvaške z EU, Sloveniji prav nič ne koristijo. Posebno poglavje je seveda Drnovškovo opravičevanje muslimanom zaradi objave Mohamedovih karikatur v Mladini, ki so bile - v nasprotju z običaji tega tednika - objavljene povsem korektno v določenem kontekstu. Zato so bile Drnovškove izjave, da so zaradi tega in birokratov v Organizaciji združenih narodov propadla njegova mirovna pogajanja med sprtimi stranmi v Darfurju, precej za lase privlečene. Po drugi strani pa je seveda treba poudariti, da so njegova prizadevanja, povezana z Darfurjem, hvale vredna, saj gre tam nedvomno za genocid. Podobne pobude bi pričakovali predvsem s strani Evropske unije, vendar slednja na zunanjepolitičnem področju deluje precej zmedeno, kar se je pokazalo tudi v primeru spornih karikatur. Drnovškova hiperaktivnost je presenetljiva. Če je bil prej premalo aktiven, je sedaj na neki način preveč. Za slovenski notranjepolitični prostor pa je relevantna njegova ustanovitev Gibanja za pravičnost in razvoj ter napoved, da bo z njim morda nastopil na letošnjih lokalnih volitvah. Na to sta se pričakovano negativno odzvala predsednik LDS Jelko Kacin in predsednik SD Borut Pahor, ki imata že brez tega v svojih strankah dovolj težav. Sedaj jima za ovratnik diha še predsednik republike. Na levici bo nedvomno še zanimivo ... H Demokracija • 8/xi • 23. februar 2006 Če je bil Drnovšek prej premalo aktiven, je sedaj na neki način preveč. Za slovenski notranjepolitični prostor pa je relevantna njegova ustanovitev Gibanja za pravičnost in razvoj. KAZALO UVODNE STRANI_ 9 Gorenjska naveza 10 Pogledi: Alah Ahbar 11 Kolumna: Dan kulture POLITIKA_ 12 Je Lotrič financiral Lucujevo pisanje? 75 Partnerstvo za razvoj 18 Ustavna pravica do popravka GOSPODARSTVO_ 20 Česa je bil obtožen Kovačič 22 Največja neznanka je nafta SLOVENIJA_ 24 Ptičji virus straši 26 Dvigovanje azbestnega prahu 28 Nujen je dialog med narodi TUJINA_ 30 Kakšno je stanje v Iraku? 31 Globus: Vatikanski muzeji 32 Tuji tisk: Spori škodujejo INTERVJU_ 34 Mag. Janez Drobnič NEKOČ IN DANES_ 38 CerkevinUdba.net 41 Podobe družabosti 42 Naši kraji: Naravni parki KULTURA_ 46 EDS ne bo v škodo 47 Samorogova priznanja OGLEDALO_ 48 Film: Zadnja naloga 50 Avtomobilizem: S trebuhom za kruhom 52 Znanost: Bumerang iz narave 54 Šport: Olimpijski pisalni stroj 56 Črna kronika: Ograje in rešetke se lomijo 58 Rumeno: Misuniverzuma 60 TV-kuloar: 01 in športni prenosi 66 Bo Jančič le urednik Dela? Demokracija, p.p. 4315, Komenskega 11,1000 Ljubljana, SI Tel.: 01/434 54 48 (uredništvo), urednik@demokracija.si; 01/434 54 63 (tajništvo), tajnlstvo@demokracija.si Faks: 01/434 54 62 Glavni in odgovorni urednik: Metod Berlec Tehnični urednik: Bojan Jovan Novinarji: Vida Kocjan, Denis Vengust, Monlka Maljevič, Barbara Kavtičnlk, Gašper Blažič, Aleš Kocjan, Mitja Volčanšek, Gregor Drnovšek, Lovro Kastelic, Ana Mullner, Peter Avsenlk, Bogdan Sajovic, Lucija Horvat, Petra Janša Kolumnisti: dr. Janez Jerovšek, dr. Matej Makarovič, dr. Janko Kos, mag. Andrej Aplenc, dr. Peter Starič, 4 dr. Ljubo Sire, dr. Andrej Capuder, mag. Klemen Jaklič, Esad Babačič Stalni zunanji sodelavci: Igor Gošte, Miran Mihelič, Peter Čolnar, Janez Škalič, Vera Ban Lektoriranje: Joža Gruden Prelom: ToneTehovnik, Matej Soper Realizacija: Nova orbita d.0.0. Fotografija: Gregor Pohleven (urednik), Bor Slana, Reuters, arhiv Demokracije Tisk: Ma-tisk d.0.0., Maribor Datum natisa: dan pred izidom Izhaja: vsak četrtek; Cena: 550 tolarjev Demokracija • s/xi • 23. februar 2006 Izdaja: Nova obzorja d.0.0. Direktor: Andrej Lasbaher Naklada: 11.000 izvodov TRR: 24200-9004125033, Raiffeisen Krekova banka d. d., Maribor Poštnina plačana pri pošti 1102. Nenaročenih člankov in fotografij ne plačujemo in ne vračamo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. I. RS, št. 89/98) sodi tednik Demokracija med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Naročniški oddelek: narocnine@demokracija.si; Naročniki prejmejo položnico s prvo revijo v mesecu. Odjave sprejemamo pisno do 15. v mesecu z veljavnostjo prvega v naslednjem mesecu. Letna naročnina za države članice Evropske zveze znaša 260 evrov, za druge pa 288 USD. Fotografija na naslovnici: fotomontaža 34 Intervju: mag. Janez Drobnič Lahko poudarim, da se zaposlovanje nekoliko povečuje. Delež zaposlenih, delež aktivnega prebivalstva se povečuje, kar je seveda dobro, ni pa zadostno. Zato bomo z nekaterimi ukrepi to še pospešili. Brezposelnost pa se nekoliko zmanjšuje. 38 Cerkev, Udba in Grmič Seznam, imenovan Udba. net, je pred tremi leti precej razburkal javnost, vendar se od takrat, kar se tiče poznavanja udbovskih časov, ni zgodilo nič. O tem obdobju govori tudi knjiga teologa dr. Ivana Štuhca Smer - osvobojena dežela. 12 15 Je Lotrič financiral Lucujevo pisanje? Nekdanji predsednik uprave Petrola Janez Lotrič naj bi bil prikrito financiral pisanje Aleksandra Lucuja-Luca, družabnega kronista v rubriki Šepet sedmega dne v Nedelu, ki ga izdaja družba Delo. Lucu v primeru, da bomo o tem pisali, grozi s protinapadi in tožbami, kar seveda ni nič novega. Partnerstvo za razvoj Prejšnji ponedeljek je premier Janez Janša predstavil predlog sporazuma političnih strank o sodelovanju pri izvajanju strategije razvoja Slovenije, ki ga je naslovil na predsednike parlamentarnih strank in na manjšinska poslanca. Pred kratkim ste skupaj z mag. Jurijem Toplakom in Tadejem Dubrovnikom izdali knjigo Državna ureditev Republike Slovenije. Kaj vsebuje in prinaša knjiga ? V knjigi smo zbrali pomembnejše predpise s področja državne ureditve. Zbirka zajema predpise s področja izvršilne in zakonodajne veje oblasti, razdeljena pa je na tri dele: Ustavna ureditev, Organi Republike Slovenije in Lokalna samouprava. V prvo poglavje smo vključili pomembnejše osamosvojitvene akte, kot so Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Ustavni zakon za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije ter Deklaracija o neodvisnosti. Knjiga vsebuje tudi neuradno prečiščeno besedilo Ustave Republike Slovenije, saj je bilo doslej sprejetih šest ustavnih zakonov, s katerimi so bile spremenjene oziroma dopolnjene posamezne določbe ustave. V sklopu podpoglavja Človekove pravice in temeljne svoboščine smo v knjigo uvrstili zakon o varuhu človekovih pravic. Kot je znano, gre za institut po zgledu švedskega ombudsmana, ki smo mu nekaj pozornosti namenili tudi pri uvodnih pojasnilih. V drugem poglavju smo se osredinili na državni zbor, državni svet, predsednika republike, vlado ter ustavno sodišče. Knjiga vsebuje tudi Poslovnik državnega zbora in Poslovnik ustavnega sodišča. Zadnje poglavje na kratko obravnava lokalno samoupravo. Področje lokalne samouprave ureja več zakonov, med katerimi je najpomembnejši zakon o lokalni samoupravi, ki je bil sprejet leta 1993 in kasneje večkrat spremenjen in dopolnjen. V tem poglavju je zajet tudi zakon o lokalnih volitvah, ki ureja lokalne volitve, čeprav nekaj temeljnih določb o tem vsebuje že zakon o lokalni samoupravi. V knjigi smo upoštevali vse dosedanje spremembe in dopolnitve posameznih zakonov. Če uradno prečiščeno besedilo predpisa ni bilo na voljo, je besedilo v knjigi neuradno prečiščeno in upošteva kasnejše spremembe in dopolnitve. Knjigi ste v elektronski obliki dodali tudi za marsikoga dobrodošel obrazec za pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti ter obrazec za ustavno pritožbo pred ustavnim sodiščem. Zakaj se vam je zdelo pomembno vključiti ta obrazec? Vlaganje pobud in ustavnih pritožb na obrazcih sicer ni obvezno, ker zakon uporabe obrazcev za vloge ne določa, sta pa obrazca pripomočka, ki ju lahko vlagatelji pobude oziroma ustavne pritožbe uporabijo tako, da obrazec izpolnijo ali pa po zgledu obrazca sestavijo svojo vlogo. V sklopu tega dela knjige smo tudi natančneje predstavili institut ustavne pritožbe, ki je posebno pravno sredstvo zoper kršitev ustavnih pravic, predvsem s posamičnimi akti državnih organov ter pobudo za začetek postopka za presojo ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa. Kaj je bil glavni razlog, da ste se odločili izdati knjigo? Številne dosedanje spremembe in dopolnitve zbranih predpisov uporabnikom povzročajo težave zaradi svoje nepreglednosti in razpršenosti. Zato smo se odločili izdati knjigo, v kateri smo zbrali pomembnejše predpise s področja državne ureditve ter pri tem upoštevali vse dosedanje spremembe in dopolnitve posameznih predpisov. Treba je tudi vedeti, da večina pravnikov raje bere zakonodajo v tiskani obliki kot v elektronski, še posebej ker si v besedilu lahko pomembne dele označimo in opremimo z opombami. Namen knjige je bralcu olajšati reševanje tako teoretičnih kot tudi praktičnih primerov ter sistematično prikazati veljavno ureditev in njena teoretična izhodišča. Komu je torej namenjena knjiga? Knjiga je namenjena predvsem pravnikom in študentom prava, strokovnjakom ter drugim delavcem v državnih organih in organih lokalne samouprave pa tudi vsem tistim, ki se tako ali drugače srečujejo z zakonodajo s področja državne ureditve. A1. .... . ISKRICA Olimpijski mir Medtem ko v Sloveniji vladata panika in nemir zaradi ptičje gripe, v Torinu slovenski olimpijci zadeve jemljejo veliko bolj sproščeno. Glede na njihove rezultate še preveč, bi lahko rekli. Vražje Slovenke izpred nekaj let in bronaste orle iz Salt Lake Cityja so zamenjali decoubertinovci, ki se v popolnem olimpijskem duhu veselijo že tega, da so v ekipni tekmi skakalcev prehiteli takšne nordijske velesile, kot so npr. Kitajska, ZDA in Južna Koreja. Demokracija ■ s/xi ■ 23. februar 2006 GLOSA/HUMOR Pazite, predsednik prihaja! Aleš Kocjan Ko so bili že vsi prepričani, da seje predsednik države namestil v udoben naslanjač v svoji palači, kjer bo v miru čakal svoj politični pokoj, je predsednik pokazal, da še nikakor ni za staro šaro. Začele so padati pobude: pomilostitev Danila Kovačiča, akcija za Darfur, Gibanje za pravičnost in razvoj. Ena je drznejša od druge, ampak ni bolj drzne od zadnje, s katero je predsednik napovedal, da ne bo podpisal zakona o azilu. Na vladi so skočili v zrak in mu povedali, da po ustavi te pristojnosti nima, oglasili pa so se tudi pravni strokovnjaki. Slednji so mu rekli, da predsednik po naši ustavi ni nikakršen kralj, temveč je lahko kvečjemu kraljevič na zrnu graha, zato naj se spametuje. Na srečo je slednje spoznal tudi Drnovšek in se še zadnji trenutek s podpisom izognil ustavni obtožbi. No, manj sreče je imel predsednik s slovenskimi govedorejci, ki so že ostro protestirali proti njegovim pozivom, naj ljudstvo ne je mesa, ker je menda to škodljivo. Kot so dejali, takšne izjave škodijo njihovi panogi, predsednika pa pozvali, naj jih nemudoma prekliče. Kaj bodo storili, če predsedniktega ne bo storil, niso rekli, slišati pa je, naj bi še v teh dneh zbrali vse bike, krave in teleta in jih odpeljali kar na Zaplano. Kaj bo predsednik z vso to živino, ni znano, zlobneži pa si že zdaj pred oči slikajo idilično podobo mediti-rajočega predsednika pastirčka, v okolici pa govedo, ki mirno muli travo. Meditacija gre predsedniku v zadnjem času očitno dobro od rok. Ko je prejšnji teden obiskal Indijo in Šrilanko, se je med drugim udeležil duhovne olimpijade. Ali je obisk vključeval tudi meditacijo, agencije niso poročale, gotovo pa Drnovšek na njem ni doživel razsvetljenja. Slednje je, tako trdijo zlobneži, rezervirano za najbolj goreče in dolgoletne vernike, ne pa za nekoga, ki da dve pobudi, izjavi, da se zdravi alternativno in da mu je duhovnost zelo pomembna, pa že misli, da je dalajlama. No, če Drnovšek ni doživel razsvetljenja v Indiji, ga bodo ob njegovi vrnitvi razsvetlile javnomnenjske ankete, ki kažejo, da ljudstvo njegovim pobudam in popotovanjem ni preveč naklonjeno. Ali bo to za predsednika dovolj jasno sporočilo, da bo vsaj malo potegnil zavoro, ni znano. Znano je le eno: nekateri trepetajo v smrtnem v strahu, kaj bo, ko bo predsednik znova sklical tiskovno konferenco. 6 H-umor »Ja, a smo - razen očitno njih - v samoupravljanju?!« (Predsednik uprave Dela Danilo Slivnik se je ob predlogu kolektiva novinarjev časopisa, da bi sami predlagali odgovornega urednika, z mislimi zgroženo vrnil v svinčene čase.) »LDS sije s Kacinom zabila zadnji žebelj v krsto. Iz Pahorja pa tudi ne bo nič, dokler bo toleranten do starih bizgecev, ki jim kao načeluje in zaradi katerih promovira to luzerko Danico.« (Marko Crnkovič obupuje nad opozicijo in ljubljansko županjo.) »Niti ne. Naj on razmišlja o meni, ha ha.« (Košarkar Sani Bečirovič odgovarja na vprašanje, ali se pripravlja na spopad z ameriškim košarkarskim zvezdnikom Al-lanom Iversonom na svetovnem košarkarskem prvenstvu.) »Na videz je prej vsak Bosanec Slovenec.« (V Sloveniji živečemu Arabcu Jasimu Tahir-ju se posmehujejo, če reče, da je Slovenec.) »Slovensko osamosvojitev zlorabljate enkrat za reforme, enkrat za pošiljanje vojakov v Irak.« (Poslanec LDS Matej Lahovnik ne zdrži napornega tempa poigravanja z osamosvojitvijo Slovenije. Morda zato, ker je v času osamosvajanja pil še iz flaške. »Škoda, da je naša najhitrejša tekačica najslabše streljala, najboljša strelka pa najslabše tekla.« (Trener slovenskih biatlonk Tomaž Kos je imel težave na vseh straneh.) »Ogabno! Nisem še jedla tako neokusne hrane, kot je tu.« (Avstrijska smučarka Resi Stiegler ni preveč navdušena nad italijansko kuhinjo. Vsaj ne nad tisto na olimpijskih igrah.) »Ne glede na to, ali gre za človeka v kravati in z magisterijem, ga v Škofji Loki slišiš.« (Jan Plestenjak še vedno prisega na škofjeloško narečno posebnost, imenovano »tk«.) »Ne vem, kako je možen tako velik razpon med okusom ljudi in stroke.« (Špela iz skupine Atomik Harmonik se razburja, ker strokovna žirija na Emi ni pokazala naklonjenosti ljubljencem občinstva.) »Drnovšek ima v tem trenutku preveč idej, da bi jim lahko sledili. In preveč so nedosledne, da bi jih jemali zares.« (Kolumnist Vlado Miheljak ne more slediti hi-peraktivnosti aktualnega predsednika države.) »Narisati ga na straniščni školjki, s tem se ne strinjam. S tem se pravzaprav podelaš na vero drugega.« (Iransko-nizozemski pisatelj Kader Abdo-lah nima nič proti, če preroka Mohameda nekateri upodabljajo kot terorista. Pozna bolj kočljive položaje.) Demokracij a ■ 8/xi ■ 23. februar 2006 ZGODBE »Resnica o krajevnih tablah« Koroški deželni glavar Jorg Ha-ider ne more iz svoje kože. Kot odgovor na uspešno akcijo »pro Karnten/za Koroško«, ki je v duhu sožitja in podpore postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem do zdaj zbrala skoraj 25.000 podpisov podpore z obeh strani meje, je namreč postavil svojo spletno stran www.ortstafel.at. V njej naj bi bilo vprašanje dvojezičnih napisov prikazano »takšno, kot v resnici je«. Obiskovalca najprej presenetijo udarna gesla kot »vsa pravica izhaja iz ljudstva«, »Korošci se želimo odločiti sami« in »krajevne table - referendum zdaj«. Nadaljnja vsebina strani predstavlja »Haiderjev« referendum kot »dokončno rešitev« vprašanja krajevnih tabel, čeprav v najboljšem primeru dopušča njihovo postavitev v 16 okrajih z vsaj 15-odstotnim deležem Slovencev. Prav komično pa je branje o »zakonolomilcu« Rudiju Vouku, »radikalnem« Slovencu, ki naj bi bil s svojimi zahtevami pretrgal obdobje miru in sožitja na Koroškem. Haider med drugimi napada tudi avstrijsko ustavno sodišče in druge avstrijske politične stranke »brez domovine«. »Domovini zvest« je seveda edinole Haider, ki se utegne tudi pohvaliti, »koliko Slovenci v resnici dobijo«, in pri tem našteva, kaj vse je storil za slovensko manjšino. Deželni glavar je unovčil tudi spor ob upodobitvi knežjega kamna na Ortstafel.at UJä tälüti&J UilzüiibUmä So wie sie wirklich is Alles lecbt Bei« i/üjuj Vtlk aus! OlBUlBl-HMkshelTsiii HUR KUCKEN slovenskih evrokovancih. Tako eno od poglavij spletne strani ponuja obiskovalcem vpogled v pravo zgodovino kamna. Ob spretnem navajanju (tudi slovenskih) politikov deželni glavar načenja še vprašanje »do manjšin sovražne« Slovenije. Sto tisoč pri nas živečih manjšincev, med katere šteje tako namišljene Staroavstrijce kot samozvane izbrisane, po Haiderjevo namreč ne uživa popolnoma nobene pravice. M. V Modrosti tedna »In kaj se je sedaj zgodilo z islamom? Namesto da bi vztrajali v svoji religiji, so iz nje naredili ideologijo, kije zašla iz središčne točke na premici med totusom in nihilom proti totusu in postala totalitarna - tu pa je konstruktiven dialog onemogočen, če sploh dopušča kakšen dialog. Temu se reče patološko delovanje religije. Se pravi, na izzive globalizacije se je islam odzval patološko. V tem primeru se mi zdi narobe, da za tovrstno nasilje obsojamo določeno religijo.« (Študent teologije Sebastjan Erlah) »Pobuda slovenskega predsednika (za Darfur, op. ur.) je čudovita, toda toplo bi mu svetoval, da naj poskusi to napraviti za evropsko stališče. In pri Bogu, da potrebujemo evropsko stališče glede Darfurja, kajti od vseh celin prav Evropa ne bi smela stati križemrok, medtem ko poteka genocid!« (Zgodovinar Timothy Garton Ash) Trgovine spet odprte Zapletom o odpiralnem času trgovin ni videti konca. Ustavno sodišče je namreč ugodilo ustavni pobudi, ki jo je decembra lani vložila družba Emona Obala Koper, in zadržalo izvrševanje zakona o trgovini. Tako bodo trgovine in deli trgovskih središč z nujnimi življenjskimi izdelki do nadaljnjega lahko odprti tudi ob nedeljah in praznikih - vsaj do takrat, dokler sodišče ne bo odločilo, ali so določbe zakona, ki se nanašajo na odpiralni čas trgovin, v skladu z ustavo ali ne. Tako si trgovci spet manejo roke, predlagatelji zakona z NSi na čelu pa so znova razočarani. A morebitna odločba sodišča, da te določbe niso ustavne, utegne povzročiti še večjo zmedo. Odločitev za zaprtje trgovin je bila, kot dobro vemo, pred slabimi tremi leti izglasovana na referendumu. P. A. Predan se vrača Leta 2000 politično odstavljeni glavni in odgovorni urednik Večera Milan Predan se vrača v časopisno hišo s sedežem v Mariboru. Nadzorni svet Večera ga je namreč prejšnji teden imenoval za direktorja družbe. Vodenje Večera bo prevzel v začetku marca. Pred jesenskimi parlamentarnimi volitvami leta 2000 ga je takratni predsednik republike Milan Kučan povabil "na kavico". Kučana je motila Predanova uravnotežena sredinska uredniška politika, zaradi česar gaje želel nekoliko "spametovati". Predan se je za povabilo zahvalil in spo- 1 ročil, da ne more priti, saj bi bilo to pred volitvami neprimerno, ker želi kot urednik uredniško politiko voditi neodvisno od politike. Kazen ga je doletela že nekaj mesecev kasneje, ko so ga po Kučanovem navodilu zamenjali. Zadnja leta je bil zaposlen na slovenskem zunanjem ministrstvu. Verjetno bo ena njegovih prvih nalog, da imenuje novega glavnega urednika, ki naj bi nadomestil sedanjo urednico Darjo Verbič. Kako uspešen bo na svojem novem delovnem mestu, bo seveda pokazal čas. M. B. Demokracija • 8/xi ■ 23. februar 2006 Trgovine so ob nedeljah spet odprte. DOGODKI Obletnica Slovenske demokratske stranke SDS je v petek, 17. februarja, v Ljubljani zaznamovala sedemnajsto obletnico ustanovitve. Šestnajstega februarja 1989 je bila namreč ustanovljena Socialdemokratska zveza Slovenije, njen prvi predsednik pa je postal sindikalist France Tomšič. Kasneje se je Socialdemokratska zveza Slovenije preimenovala v Socialdemokratsko stranko Slovenije, Tomšiča pa je nasledil Jože Pučnik. Stranka je vstopila v koalicijo Demos, slednja pa je zmagala na volitvah leta 1990. Po padcu Demosove vlade spomladi leta 1992 je Pučnik postal podpredsednik prehodne Drnovškove vlade, istega leta je SDSS (kasneje je skrajšala ime na SDS) doživela poraz na volitvah, a je vseeno vstopila v Drnovškovo vlado skupaj s Slovenskimi krščanskimi demokrati. Stranki so se tedaj pridružili nekateri člani nekdanje Slovenske demokratične zveze, med njimi tedanji obrambni minister Janez Janša, ki je na kongresu leta 1993 postal novi predsednik SDS. Leto dni kasneje je bil s konstruktom »Depala vas« odstranjen z obrambnega ministrstva, stranka pa je vstopila v opozicijo in dobila veliko novih privržencev. Spomladi leta 2000 je za kratek čas spet postala vladna stran- France Tomšič, Janez Janša in Milan Zver ka v vladi Andreja Bajuka, po volitvah istega leta pa je znova pristala v opoziciji in ostala oster kritik vladavine LDS. V tem času se je preimenovala v Slovensko demokratsko stranko in pripravila nov program, s katerim je na volitvah leta 2004 premagala LDS, Janša pa je postal predsednik vlade. Na proslavi je slavnostni govornik Janez Janša ocenil, da bi utegnila SDS ostati na oblasti toliko časa, kot je bila v opoziciji. Po njegovih besedah bo SDS ostala stranka zmerne sredinske usmeritve, zavezana načelom trajnostne-ga razvoja, slovenske identitete, slovenske kulture, inovacij, znanja in solidarnosti. Ob koncu je Janša podelil zlate znake kot najvišja priznanja stranke. Prejeli so jih Jožica Sovine, Savina Savšek, Andrejka Doli-nar Hrovat, Srečko Vrečar, Anton de Costa, Milan Fras in Herman Kisilak. G. B. Umrl oče Janeza Janše Pretekli teden je v 80. letu starosti umrl Janez Janša, oče predsednika vlade Janeza Janše. O njem ni veliko znanega, saj ga predsednik vlade ni nikoli izpostavljal v javnosti, znanih je le nekaj pomembnejših dogodkov, ki so zaznamovali njegovo življenje in jih je sin pred leti zapisal v svoji knjigi Okopi. Eden izmed pomembnejših dogodkov za Janševega očeta se je zgodil po koncu vojne, ko ga je, potem ko je bil dvakrat na silo rekrutiran v vaške straže in so ga po koncu vojne Angleži izročili partizanom, le božja previdnost rešila zanesljive smrti v roškem breznu. Janša je ta dogodek po očetovem pripovedovanju v Okopih opisal takole: »Neke noči, krog 3. julija, so poklicali tudi Janeza ... Komaj je stopil na hodnik, je že dobil brco ... Po dva in dva so skupaj zvezali z žico in jih zmetali na tovornjake ... V Kočevju so jih na železniški postaji nagnali z vagonov in jih postavili v vrsto. Kolono so pognali naprej proti Rogu ... Zvezane so postavili v polkrog pred rob brezna. Brez povelja in brez obotavljanja so zapele strojnice. Iz neposredne bližine. Smrtno zadeti ali samo ranjeni, mrtvi in živi so padali čez rob in zvezani skupaj vlekli v globino drug drugega. Janeza je veriga teles med sikanjem krogel potegnila navzdol. Čez nekaj časa se je ovedel. Ni bil zadet... Izkopal se je izpod teles, med katerimi je bilo še veliko živih ... Od vrha kupa trupel pa do roba brezna je bilo le nekaj metrov. Janez je zagledal na pol podrto drevo, ki je viselo čez rob. Počasi je splezal čez trupla in se oprijel drevesa. Po njem je dosegel rob in se razgledal. Bila je noč ... Odplazil se je stran ... Po kakih sto metrih se je prenehal plaziti in je opotekajoče stekel.« Kot je zapisal Janša, oče 'i. ,• po vojni o tem dogodku otrokom dolgo ni želel WW 1 I ¿¿s govoriti, vseskozi pa se je tudi izogibal vredno-'. ff, - ■ h" ■ stnih sodb o partizanih. Očitno je vedel, česa vse Družina Janša poleti 1963 so sposobni njihovi nasledniki. A. K. Priprave na predsedovanje Priprave Slovenije na predsedovanje Evropski uniji v prvi polovici leta 2008 potekajo v skladu s časovnim načrtom, je na petkovem sestanku pri predsedniku vlade Janezu Janši v Ljubljani ugotovila ožja delovna skupina za priprave na predsedovanje EU. Kot so po koncu srečanja v izjavi za javnost sporočili iz predsednikovega urada, je skupina na srečanju pregledala stanje in razpravljala o morebitnih prednostnih temah, ki bi lahko bile najbolj izpostavljene med predsedovanjem, hkrati pa je pregledala stanje tudi pri kadrovanju. Pri tem je ugotovila, da je večina kandidatov za delo na stalnem predstavništvu v Bruslju že izbrana, izbrani pa so tudi izvajalci za posredovanje specialnih znanj pri predsedovanju. Njihovo usposabljanje naj bi se po predvidevanjih začelo marca. A. K. Demokracija ■ sna ■ 23. februar 2006 V SREDIŠČU Gorenjska naveza Denis Vengust Prepletene vezi Pretekli teden je nadzorni svet Save, d. d., Janezu Bohoriču, predsedniku uprave, podaljšal mandat za vodenje družbe še za pet let. Skoraj hkrati je Sava dokapi-talizirala Merkur in mu prodala hčerinsko trgovsko družbo Sava Trade. Vsaj na prvi pogled se zdi, da se je t. i. gorenjska naveza močno okrepila. Slednjo poleg Save z Janezom Bohoričem v vodilni vlogi in Merkurja z Binetom Kordežem ^— na mestu predsednika uprave sestavljajo še Gorenjska banka s predsednikom uprave Zlatkom Kavčičem in Nacionalna finančna družba (NDF), ki jo vodi Stane Valant. Podjetja so med sabo močno lastniško, kadrovsko in poslovno prepletena, s čimer vodstva drugo drugemu vzajemno varujejo hrbet. Z vidika poslovne higiene in doseganja optimalnih poslovnih izidov je to skrajno vprašljivo. Še posebej se to kaže na primeru Save, kjer se zdi, da je družba vse od prodaje programa pnevmatik pred leti Goodyearu brez prave vizije in le zapravlja denar za izgu-barske in nedonosne projekte. Pri Merkurju pa se porajajo nekateri sumi, da bi družba poleg že odkrite velikanske izgube, povezane z Bofexom, utegnila skrivati še kakšno črno luknjo. Gorenjska banka, sodeč po javno objavljenih bilancah, sicer odlično posluje, vendar jo nekateri krivijo, da je kranjski Iskraemeco pred nedavnim pahnila v prisilno poravnavo, ko mu ni želela reprogramirati dolgov. Tihi prevzem Merkurja? Zaradi nehigieničnih povezav in neoptimalnih poslovnih izidov si Kapitalska družba (KAD) in Slovenska odškodninska družba (SOD) že nekaj časa prizadevata razbiti to navezo. Zato se dokapitalizacija Merkurja s strani Save zdi korak stran od tega cilja, saj se je delež državnih skladov v podjetju s tem zmanjšal. Lastniška deleža KAD in SOD na eni ter Kordeževih zaveznikov na drugi strani sta se praktično izenačila. Jeziček na tehtnici je tako spet postal Matjaž Gantar s svojimi skladi. Pričakovati je, da bo svojo morebitno pomoč državi poskušal drago unovčiti. Po drugi strani naj bi Merkurjeva uprava KD ter obema državnima skladoma ponujala odkup njihovih delnic, da bi se tako rešila morebitne zamenjave, do katere bi lahko prišlo po izteku mandatov večine članov Merkurje-vega nadzornega sveta ob koncu letošnjega leta. Ponujena cena naj bi znašala 41.000 tolarjev za delnico, vendar brez objave ponudbe za prevzem, v kar državna sklada ne privolita, saj želita zavarovati manjšinske delničarje. Vsekakor Merkur posluje v branži, v kateri bo sam težko dolgoročno preživel. Pri tehnični trgovini, kjer so prodajni izdelki manj lokalno obarvani kot pri živilski, še bolj pride do izraza ekonomija obsega. Merkur sam pri tujih dobaviteljih nikoli ne bo mogel dosegati takšnih rabatov, kot jih dosegajo lahko tuji tekmeci z mnogo večjimi nabavnimi količinami. Bohorič vztraja Predsednik uprave Save Janez Bohorič je že izpolnil pogoje za upokojitev, zato so mnogi pričakovali, da ne bo vztrajal še en mandat. Vendar so se hkrati iz dobro obveščenih virov pojavile ocene, da bo Bohorič še ostal v sedlu, saj naj bi mu motivacijo dajala njegova precej mlajša spre- Janez Bohorič je kljub izpolnjevanju pogojev za upokojitev nastopil nov petletni mandat. Gorenjska podjetja so med sabo močno lastniško, kadrovsko in poslovno prepletena, s čimer vodstva drugo drugemu vzajemno varujejo hrbet. mljevalka. Poleg tega ga k vztrajanju verjetno nagovarjajo tudi stare politične strukture. Kolikor bosta KAD in SOD želeli uveljaviti svoj vpliv v Savi in s tem tudi v Gorenjski banki (kjer je Sava največji lastnik) ter NFD in Merkurju, bosta verjetno morali na svojo stran pridobiti enega glavnih akterjev gorenjske naveze. Kot najverjetnejši prestopnik se je večkrat omenjal Stane Valant, prvi mož NFD. Valantova dolgoletna želja naj bi bilo vodenje NLB. V zameno za mesto predsednika uprave NLB bi morda sklenil zavezništvo z državo. Težava je le, kako Valantu prepričljivo zagotoviti, da bo na tem položaju dlje časa tudi ostal. Na vse skupaj pomembno vplivajo tudi pogovori z belgijsko KBC o prihodnji lastniški strukturi NLB. Druga alternativa je vodenje Gorenjske banke (morebiti še predsedovanje olimpijskemu komiteju), vendar je vprašanje, ali bi to bilo dovolj za Valanta, saj Gorenjsko banko tako ali tako že obvladuje lastniško. V nobenem primeru v sedanjih okoliščinah ne glede na zadnje dogodke ni realno pričakovati, da bi lahko gorenjska naveza svojo trdnost in prepletenost ohranila daljši čas. EB Demokracija • 8/xi ■ 23. februar 2006 POGLEDI Alah Ahbar Pavel Ferluga V svobodnem svetu je praksa, da se v časopisih pojavljajo karikature. Karikature same po sebi ne morejo biti žaljive. v Žaljive so lahko, če jim dodamo nekaj, kar karikaturo poveže z nečim, ki je samo po sebi nekaj gnusnega ali žaljivega. Pri necivilizirani populaciji islamskih držav pa je že sama karikatura ne samo obsodbe vredna, ampak je treba tudi njenega avtorja obsoditi na smrt, in to ne na sodišču, ampak to lahko odloči vsak duhovni vodja ali teokratska oblast, ker civilne oblasti pri teh ljudeh sploh ni. Zakaj recimo se pri nas ne pojavi kaka »umetniška« skupina »Strelnikoff«, ki bi imela pogum dati v naročje ali v usta Mohamedu kako ogabno podgano? Saj pri nas je moderno žaliti čustva vernih ljudi. Ne, takega poguma pa slovenski pritlikavi »kvaziu-metniki« ne zmorejo. Z mirnimi krščanskimi verniki in njihovimi čustvi se lahko najbolj ostudno poigravajo vsi državljani, saj naša zakonodaja ne priznava niti ne predvideva žalitve krščanskih čustev, brani pa na primer genocidne kriminalce, pokojne in žive. Spomnil sem se, da sedi v našem parlamentu poslanka, ki ima zelo rada protiversko umetnost. Kaj če bi upodobil, ker sem slikar, Alaha ali Mohameda v tangicah ali kako drugače smešno, za našo miselnost nežaljivo, in podaril sliko ugledni poslanki Majdi Sirca, da jo bo lahko obesila med svojo zbirko poleg umetnine »Strelnikoffa«, ker je zelo dovzetna za umetniško izražanje. Obljubim, da ne bi narisal ogabnih podgan, da ne bi bil plagiat, potem bi pa javno oznanil, da sem izdelal sliko izjemoma za omenjeno poslanko, ker ljubi tovrstne umetnine. Koga bi doletela »fatva«, avtorja ali poslanko, ki bi ji bila slika namenjena? Morda celo izdelovalca barv, ki bi jih uporabil za sliko? Ali naša veleposlaništva v islamskih državah, da o Dimitriju Ruplu sploh ne govorim, ker bi se kljub svoji diplomatski sposobnosti težko izmazal? Danes je vse mogoče, saj smo za muslimanske bojevnike vere (kot pravi tudi Oriana Fallaci) vsi neverniki le psi, podobni prašičem in opicam, ki jih je treba iztrebiti. Sicer pa, po zelo preudarni odločitvi, da se v Ljubljani zgradi džamija, so naše mestne oblasti po modrih predvidevanjih preventivno posegle v problem ogroženosti. Slovenci ne bomo ogroženi, ker bomo pridno obiskovali ta božji hram in tako dokazali, da nismo psi, prašiči in opice, in kar je poglavitno, da nismo »neverniki«. Tako bomo rešeni vseh morebitnih nadlog. Neverniki, ki jih je v Sloveniji kar precej, pozor! Začnite verovati! Alah Ahbar!!! Divja privatizacija Vida Kocjan V vseh primerih nezakonitega lastninjenja so bile podane ovadbe, pravnomočne sodbe pa so bile le tri. Nekdanja Služba družbenega knjigovodstva (SDK), pozneje preimenovana v Agencijo za nadziranje, plačilni promet in informiranje (APPNI) in pozneje spet razbita na tri enote, je pri revizijah lastninskega preoblikovanja nekdanjega družbenega premoženja ugotovila za 1,4 milijarde nemških mark oškodovanja družbenega kapitala (s presekom in po cenah na dan 31.12.1992). Po nekaterih podatkih so oškodovanja odkrili v 492, po drugih pa v 498 podjetjih od skupaj dobrih 1.300 pregledanih. V vseh primerih so bile podane tudi ovadbe, vendar so tožilci skupaj s pravobranilci do konca pripeljali le tri obtožnice. Vse tri so bile s področja igralništva, pravnomočno obsojeni so bili trije vodilni: dva iz novo-goriškega Hita in eden iz družbe Casino. Dva sta svojo kazen bolj ali manj odsedela, tretjega vodilnega, to je Danila Kovačiča, pa je predsednik države Janez Drnovšek pomilostil. Odzivi javnosti na to dejanje za Drnovška niso spodbudni, saj se večina državljanov s tem ne strinja. Kakor koli, zadeve na področju nezakonitega lastninjenja so končane, po trinajstih letih pa se bolj kot kadar koli doslej kaže, da je Drnovšek divjo privatizacijo ves čas dopuščal oziroma se je ta dogajala z njegovo privolitvijo. Koliko denarja se je v tem času odlilo v tujino in koliko (opranega) ga danes prihaja nazaj, verjetno ne bomo nikoli izvedeli, saj so vse sledi temeljito zabrisane. Tudi to je Drnovškova zasluga, ki pa ni edina. V času najbolj divje privatizacije se je s t. i. reformo soočal tudi pravosodni sistem. Prav ta reforma, ki jo je izvajala Meta Zupančič, takratna pravosodna ministrica, sprožil pa njen predhodnik Miha Kozinc (oba LDS), je povzročila največjo zmedo v pravosodnem sistemu doslej. Ker pa je takratna Drnovškova vlada leta 1994 spremenila še kazensko zakonodajo, po kateri je skrajšala nekatere zastaralne roke za gospodarski kriminal, je veliko stvari že vmes zastaralo. Vse - divja privatizacija, reforma pravosodnega sistema in krajši zastaralni roki - se je ujemalo. Vse se je dogajalo med letoma 1992 in 1996, to je v času, ko je vlado že vodil Janez Drnovšek. Kot piko na i je dovolil razbitje SDK, četudi naj bi avgusta 1993 med vodstvom SDK in finančnim ministrstvom (vodil ga je Mitja Gaspari) obstajal dogovor, da se bo ta služba preoblikovala, šele ko bo nekdanje družbeno premoženje olastninjeno. Dobrega pol leta pozneje (v začetku 1994) je Drnovšek ta dogovor prelomil, zato imamo danes kopico t. i. tajkunov. Nekateri od njih denar še vedno skrivajo v tujini in čakajo ugodnejši trenutek. Morda pa bo zdajšnja vlada naredila to, kar poznajo v vseh razvitih demokratičnih državah, to je uvedla t. i. finančno policijo, ki bo marsikoga vprašala tudi po izvoru premoženja. Upajmo. 10 Demokracija • 8/xi ■ 23. februar 2006 KOLUMNA Dan kulture Dr. Janko Kos Osmi februar, slovenski kulturni praznik, ni bil samo priložnost za bolj ali manj posrečena proslavljanja Prešerna. Je tudi čas za premislek o tem, kaj je kultura, kako je s sodobno slovensko kulturo. Ta beseda lahko pomeni marsikaj, z najširšim pomenom je toliko kot civilizacija. Slovencem in večini srednjeevropskih narodov je bližji ožji pomen, kot nam ga je udomačil Cankar, ko je leta 1907 govoril o »slovenskem ljudstvu in slovenski kulturi«; mislil je na duhovno kulturo, ki nastaja v različnih oblikah umetnosti pa tudi v humanističnih in drugih vedah. Zato imamo ministrstvo za kulturo, ki skrbi za ta področja. Mednje sodi tudi skrb za slovenski jezik, se pravi, da je temelj slovenske kulture prav ta. Naravoslovne, matematične in tehnološke znanosti spadajo pod drugačno ministrstvo. Ali to pomeni, da ne sodijo v kulturo, humanistika pa ne med znanosti? Za pojasnitev teh vprašanj so potrebne natančnejše razlage kulture. Med njimi je uporabna ta, ki jo je pred leti v nekem predavanju izrekel Joseph Ratzinger, zdaj papež Benedikt XVI. »Kultura je zgodovinsko zrasli skupnosti izraz spoznanj in vrednot, ki oblikujejo življenje neke skupnosti.« Ta določila pomagajo razločevati, kaj je kultura in kaj ni. Slovenska kultura je s svojimi skupnimi, splošno priznanimi, trajnimi spoznanji in vrednotami temelj nacionalne skupnosti. Množična kultura, ki se proizvaja industrijsko v velikih količinah, te pa so dnevna hrana mnogim Slovencem, je bolj zabava kot kultura. Rumeni tisk, razvedrilne oddaje na televizijah, rok koncerti, plesi v diskotekah, izbiranje evrovizijske popevke, filmski »žanri«, športne prireditve ne oblikujejo posameznikov in skupnosti ne spoznavno ne vrednostno; so samo priložnost za izži-vetje odvečnih čustvenih energij, pogosteje slabših, tudi potlačenih, kot so slepo občudovanje, zavist, privoščljivost, poželjivost, navijaštvo, evfo-rična pripadnost skupinstvu, prepuščanje množičnemu zanosu in podobno. Takšne zabave so lahko koristna sprostitev po napornem vsakdanjiku ali pa napolnitev praznine neusmerjenega življenja - kar se dogaja mladim ljudem. Prava kultura na Slovenskem je bila in je drugačna, čeprav v času spremenljiva. Njen tek se začenja z Brižinskimi spomeniki in ljudsko poezijo; del te je Demokracija • 8/xi - 23. februar 2006 Za novo pluralnost je nujna oživitev in razmah nove katoliške kulture. Ta se počasi obnavlja, a je še zmeraj premalo opazna in vplivna. bil posveten, toda pisna kultura je ostala do srede 18. stoletja zvezana z vero in Cerkvijo. Razsvetljenstvo jo je sekulariziralo, njen glavni tok - od Linharta do slovenske »moderne« - je postal svobodomiseln. Kljub temu je ta kultura še zmeraj temeljila na krščanskih vrednotah, prepoznamo jih pri Prešernu in Cankarju, Jenku in Župančiču. Šele med vojnama je to svobodomiselstvo postalo radikalno, seglo je do amoralizma pri mladem Vidmarju in nihiliz-ma pri Bartolu. Toda prav v tem času je v umetnostih in humanistiki enakovredno ob svobodomiselni kulturi zaživela katoliška, od Preglja in Izidorja Cankarja do Plečnika, bratov Vodnik, bratov Kralj in Kocbeka. V mnogih stvareh je bila vodilna. Položaj slovenske kulture okoli leta 2000 je drugačen. Večji del njene katoliške polovice je bil leta 1945 nasilno uničen, potisnjen na rob ali izrinjen v emigracijo. Smrt dveh osrednjih pesnikov sredi stoletja, Franceta Balantiča in Ivana Hribovška, je bila znamenje tega konca. Odtlej je duh slovenske kulture pretežno svobodomiseln, v zadnjih desetletjih zmeraj bliže nihilizmu, dekadenci, anarhizmu. Od tod ob njeni visoki profesionalnosti nevarnost enoličnosti, ponavljanja istega. Gre za kulturo »izčrpanosti« po znani krilatici o postmodernizmu? Naj bo tako ali drugače, glavna značilnost sodobne slovenske kulture je njena enostranost, odsotnost kulturnega pluralizma. Med vojnama je v slovenski kulturi obstajalo troje velikih smeri, ob svobodomiselni katoliška in marksistična. Toda ta je že v času socializma jalovo zamrla, zdaj se ohranja na robu. Za novo pluralnost je nujna oživitev in razmah nove katoliške kulture. Ta se počasi obnavlja, a je še zmeraj premalo opazna in vplivna. Šele njen vnovični vzpon bo znotraj slovenske kulture omogočil pravi dialog, medsebojno kritičnost in tekmovanje. Brez tega bo obsojena na enolično ponavljanje istega, na trajnejšo krizo, stagnacijo in nazadovanje. Slovensko kulturo čaka ura resnice. Upajmo da v njeno dobro. B 11 POLITIKA Je Lotrič financiral Lucujevo pisanje? Aleš Kocjan, foto: arhiv Demokracije Nekdanji predsednik uprave Petrola Janez Lotrič naj bi bil financiral pisanje Aleksandra Lucuja-Luca, družabnega kronista v Šepetu sedmega dne v Nedelu. Lucu v primeru, da bomo o tem pisali, grozi s protinapadi in tožbami, kar ni nič novega. Po nam dostopnih podatkih je Aleksander Lucu družabni kronist v rubriki Šepet sedmega dne, ki izhaja v Nedelu, po svojih izjavah pa tudi urednik 16. in 17. strani (osrednjega dela) časnika; v bazah finančnih podatkov je naveden kot zastopnik in soustanovitelj družbe Challenge (skupaj z dr. Otmarjem Kugov-nikom), registrirane za oglaševanje, ki deluje na Štefanovi ulici 5, v Ljubljani, soustanovitelj družbe Infin za podjetniško in poslovno svetovanje (skupaj z Alenko Zav-bi), ki deluje na istem naslovu kot Challenge, in soustanovitelj družbe Class I za druge poslovne dejavnosti (skupaj z Ernestom Aljanči-čem), ki deluje na Vošnjakovi ulici 9 v Ljubljani. Poleg tega naj bi bil 15. 5. 2003 registriral tudi dejav- 12 nost samostojnega novinarja in je vpisan kot samostojni novinar pri ministrstvu za kulturo. Pol milijarde Družba Challenge (ustanovljena je bila 13. novembra 1991) je pripravljala teniške turnirje po Sloveniji, po Lucujevih besedah je pri tem sodelovalo dve stotniji malih, srednjih in velikih pokroviteljev, med njimi Telekom Slovenije. Ko so o tem govorili na parlamentarni seji, na kateri so obravnavah sume korupcije, je Lucu v svoji rubriki 2. maja 2004 zapisal: »Zanimivo, da so Janševi spindoktoiji (deset let že objokujejo svojo nemoč pri medijih, čeprav so na ekranu vsaj toliko kot reklame za Mercator, Mobitel in damske vložke skupaj) usekali tudi po novinarjih in mednje zapisali ime av- torja te strani, češ da je dobil spon-zorski denar Telekoma Slovenije.« V istem članku je pel hvalo tudi Ultri (parlamentarci so na seji o korupciji govorili tudi o njej). Lucu je pojasnjeval, da je bil Telekom med srednje velikimi pokrovitelji, večina denarja pa naj bi bila namenjena nagradam in pokrivanju stroškov turnirja. Zapisal je še, da je podjetje nehalo delovati že pred tremi leti, in se pohvalil, da je na vseh turnirjih sodeloval tudi direktor in solastnik družbe dr. Otmar Kugovnik, profesor na fakulteti za šport. Po pregledu smo ugotovili, da je imela družba Challenge leta 2000 62 milijonov tolarjev prihodkov, vendar potem ni ugasnila, ampak še vedno posluje, čeprav z minimalnim prihodkom. Tudi bilance posameznih let kažejo, da se v družbi »nekaj dogaja«. Družba je imela še konec leta 2004 za 2,4 milijona dolgoročnih finančnih naložb in za 1,45 milijona tolarjev zalog, terjatev pa v višini 0,6 milijona tolarjev. Teh naložb na primer v letu 2000 ni bilo, in čeprav družba ni imela zaposlenih, je v osmih letih (od 1994 do 2001) plačala 220 milijonov tolarjev za stroške dela, kar je 44 odstotkov vseh prihodkov (teh je bilo v višini 501 milijon tolarjev). Četrt milijarde Družbo Infin je Lucu skupaj z Alenko Zavbi (foto-grafinjo njegovih strani) ustanovil 28. marca 1991, torej pred družbo Challenge. Tudi Infin še zmeraj posluje, v letih od 1994 do 2004 pa je ustvaril 245 milijonov tolarjev prihodkov, glavnino med letoma 1994 in 2000. V njej je Demokracija ■ 8/xi • 23. februar 2006 POLITIKA 5,2 milijarde prihodka. Ni slabo! bilo do 8 zaposlenih (v letu 2004 nihče več), Lucu pa je tudi za to družbo dejal, da ugaša, čeprav izvaja še nekatere računovodsko-knjigovodske storitve. Ne glede na to družba še vedno obstaja. 5,2 milijarde Naslednja družba je Class I. Gre za družbo, ki se po nam dostopnih podatkih ukvarja z oglaševanjem in zakupom medijskega prostora. Leta 2004, to je bilo zanjo najbogatejše leto, je z vsega 3 zaposlenimi dosegla 705 milijonov tolarjev celotnega prihodka (od leta 1994 do 2004 kar 5.238 milijonov tolarjev) in od tega 560 milijonov tolarjev plačala za stroške storitev (v vsem času 4.366 milijonov ali dobrih 83 odstotkov vseh prihodkov). Družba je bila ustanovljena 28. septembra 1989, ustanovitelja pa sta Ernest Aljan-čič-Nesti in Aleksander Lucu. Slednji naj bi bil februarja 1993 izstopil iz družbe, kot pravi zato, ker Lucujeve povezave ZGODOVINA USTANOVITELJEV Polni naziv: Kratki naziv: Naslov: Matična številka: Davčna številka: CLASS I D.O.O., PODJETJE ZA AGENCIJSKE STORITVE, PRO.. CLASS I D.O.O. LJUBLJANA VOŠNJAKOVA ULICA 9, 1000 LJUBLJANA 5290325000 56467745 Datum prenehanja 09.08.2004 ALEKSANDER LUCU VinGVIN C/ms/ ■h mwnimi Račun Naročilnica "'i: ** ¡L /I '' j , t» .o. j' v Ti '") u m ^TT } --; et.^. rí. 'v u V^AM A? "Ija.af? ,—L ¡^V-fi—= *' ox. r , . naj družba ne bi prinašala nobenega dohodka. Po dostopnih podatkih je imela družba leta 1994 (to leto se začne objavljanje podatkov v raznih bazah) dobrih 68 milijonov prihodkov, kar ni bilo malo. Vendar naj bi bil Lucu po nekaterih drugih podatkih (baza GVTN) soustanovitelj do 9. avgusta 2004, čeprav sam to zanika. Class I in Lotrič Družbo Class I je Janez Lotrič, nekdanji predsednik uprave Petrola, izbral za medijskega zakupnika prostorov na TV Slovenija. Po naših podatkih je Petrol Classu I za oglaševanje na nacionalni televiziji v letu 2004 in 2005 plačal dobrih 186 milijonov tolarjev. Zadnjo naročilnico za 19,35 milijona tolarjev neto so na Petrolu podpisali 18. novembra 2005, to je tik pred zamenjavo vodstva te družbe. Ob tem je Class I 16. januarja 2006 Petrolu izdal račun za oglaševanje na RTV v višini 2,69 milijona te rX.-;..-'-.. TB-ir Račun Petrola in naročilnica ALEKSANDER LUCU Položaj Sprememba 1588214 ALEKSANDER LUCU - NOVINAR... Ustanovitelj 15.05.2003 5556074 CHALLENGE D.O.O. UU.. Zastopnik Ustanovitelj 5290325 CLASS I D.O.O. ÜUBL... Ustanovitelj 5475457 INFIN D.O.O.. LIUBUANA Ustanovitelj VinGVIN tolarjev neto, pri čemer gre za 7,5-odstotno provizijo pri pokroviteljstvu prenosov tekem v smučarskih skokih in poletih v času od 1. do 15. januarja letos. Po podatkih naših informatorjev naj bi čista provizija, Ko je pred leti Lucu v svojih člankih večkrat ostro napadel takratnega novinarja Večera Mira Petka (kot pravi Petek, ga je napadel vedno, kadar je pisal o koroškem Preventu), so se mnogi spraševali, s čim se je Petek svojemu stanovskemu kolegu tako zameril, da ga toliko napada. Odgovor na to vprašanje bi lahko dobili med drugim v možnosti razkritja Classovih pogodb s Petrolom, kjer je bil vse do leta 2004 zaposlen tudi Silvo Komar, domnevno Lucujev tesni prijatelj in član Foruma 21. Komar je leta 2004 odšel iz Petrola in se zaposlil v Preventu kot pomočnik takratnega Preventovega finančnega direktorja Gorazda Faleja, s katerim naj bi bila že dolgo pred tem prijatelja. Glede na to ne bi bili presenečeni, če bi se izkazalo, da je Lucu z »nadležnim« Petkom obračunal prav na prošnjo, ki bi mu jo prek Komarja posredoval Fale. Dodajmo, da je kmalu po napadu na Mira Petka v Nedelu izšel prozorno žajfast intervju z Jankom Zaker-šnikom, s katerim se je novinar Aleksander Lucu, ki ga je spraševal, očitno dobro ujemal. Ne, on ni naročil napada na novinarja. On je bogaboječi oče številne družine. Lucu je to podobo podkrepil z veliko sliko podjetnika v družinskem krogu in pribil: cherchet la femme. Ker je Miro Petek v reviji Mag omenil, da je bil intervju očitno naročen in da se mu takšno ravnanje novinarskih kolegov gnusi, mu je Lucu zagrozil, da ga bo tožil tožil. Demokracija ■ 8/xi • 23. februar 2006 ki naj bi jo bil pri zakupih oglasnega prostora v letu 2005 plačal Petrol in s tem prikrito sponzoriral pisanje Aleksandra Lucuja-Luca, znašala 56.083.716,62 tolarja. Zvezdice Aleksander Lucu je nedvomno bil ali je še povezan z vsemi omenjenimi družbami, zato je njegovo pisanje o družbah in ljudeh, ki so očitno njegovi osebni in poslovni prijatelji, vprašljivo. Dr. Otmar Kugovnik (Challenge) je bil pogost »gost« njegovih rubrik, o njem je pisal vedno v superlativih. Redni »gost« Lucujevih Šepetov je bil tudi Ernest Aljančič (Class I), predsednik Hokejske zveze Slovenije, kjer se je pred časom precej zapletalo s financiranjem in plačili hokejistov, a ga je Lucu vedno malo manj kot koval v zvezde. In ne nazadnje, čeprav je bil Lucu eden izmed ustanoviteljev podjetja, ki 13 POLITIKA Je Lotrič financiral Lucujevo pisanje? ► je za Petrol izvajalo različne oglaševalske storitve (Class I), v svojih člankih, ko je pisal o Petrolu, svojih bralcev ni opozoril na t. i. konflikt interesov, kar bi po kodeksu Društva novinarjev Slovenije moral storiti. Slednji namreč pravi, da se mora novinar pri svojem delu izogibati situacijam, ki bi lahko privedle do konflikta interesov, če pa se to že zgodi, mora morebitne konflikte interesov razkriti javnosti ali se kot novinar iz poročanja in komentiranja izločiti. Lucu ni storil ne prvega ne drugega. Bralci Nedela lahko vsak teden berejo njegove prispevke (tudi o Petrolu in Janezu ANKETA Je Partnerstvo za razvoj primerno izhodišče za reforme? a) da b) ne c) ne vem Odgovorite na 'www. demokracija. si Rezultati preteklega tedna Ali se bojite, da se bo ptičja gripa prenesla na ljudi? 0 25 50 75 100 Glasovalo: 270 Demokracija Lotriču na primer), misleč, da gre za objektivne in nepristranske informacije, čeprav to nikakor niso. Tako se je 9. novembra leta 2003 na primer nadvse pohvalno razpisal o takratnem Petrolovem izvršnem direktorju za zaposlovanje na trgih jugovzhodne Evrope Silvu Komarju (po naših informacijah naj bi bila z Lucujem velika prijatelja). 13. junija leta 2004 je v svojem prispevku svaril pred morebitnim prevzemom Petrola s strani Istra-benza in Igorja Bavčarja (Bavčarje tudi sicer zelo veliko nastopal v Lu-cujevih člankih, večkrat seveda v bolj negativni kot pozitivni vlogi): »Borut Jamnik (upravljavec največjega državnega premoženja) pa ima že nekaj časa na piki vodstvo samega Petrola. A temu se do volitev seveda ne bo nič zgodilo...« Lucu grozi Poklicali smo Lucuja in ga povprašali, ali se mu s stališča novinarskega kodeksa ne zdi sporno, da piše o podjetjih (in njihovih tekmecih), s katerimi je podjetje, ki ga je soustanovil, poslovno sodelovalo. Odgovoril nam je, da to zanj ni sporno, saj naj bi bil podjetje Class I skupaj z Aljančičem ustanovil pred več kot petnajstimi leti, leta 1993 pa naj bi bil iz njega izstopil, ker naj mu ne bi bilo prinašalo zaslužka. Ko smo ga vprašali, ali se mu ne zdi, da je s podjetjem še vedno nekako po- Dvoličnost Plačaš - dobiš! vezan, če ne drugega, sta z Aljančičem še vedno prijatelja, in ali se mu ne zdi, da pri pisanju o podjetjih, s katerimi sodeluje Class I, ne more biti povsem objektiven, na kar bi moral opozoriti tudi bralce svoje rubrike, nam je začel razlagati, da o Petrolu tako ali tako ni veliko pisal in da mora tudi on od nečesa živeti. Na koncu nam je še namignil (zagrozil), da lahko, če bomo pisali o tej zadevi, tudi on kaj napiše o nas, če pa bo v članku zapisanega kaj neresničnega, nas bo tožil. Prikrito oglaševanje? Ce se torej Lucuju ne zdi sporno, da piše o podjetjih, ki poslovno sodelujejo ali pa so vsaj sodelovala s podjetjem, katerega ustanovitelj je bil, ne da bi bralce opozoril na navzkrižje interesov, se zdi to sporno Sandri Bašič-Hrvatin, profesorici na fakulteti za družbene vede, ki je sodelovala pri pripravi novinarskega kodeksa za RTV Slovenija. Na bolj načelno vprašanje, kaj si misli o tem, da novinar, ki je soustanovitelj podjetja, to pa posluje s podjetji, o katerih ta novinar piše, dejala, da gre pri takšnem ravnanju za očiten konflikt interesa in da novinar, ko piše o teh podjetjih, ne more biti objektiven. »Novinar mora biti pri svojem pisanju zavezan profesionalnim načelom opravljanja svojega poklica in ne interesom svojega lastnega podjetja ali oglaševalca,« pravi Bašič-Hrvatinova. Ali je Lucu upošteval ta načela, je stvar bralčeve presoje. No, Lucuja to ne gane preveč. Tako smo v zadnjem Nedelu brali obširen članek, ki precej nespretno in prozorno oglašuje prav podjetje Class I, hkrati pa posredno zasmehuje njegovo konkurenco. Kot avtorica članka je sicer podpisana novinarka Maja Remi, za katero so nam v uredništvu Nedela zatrdili, da ne gre za psevdonim in da je Maja Remi v resnici njihova novinarka, a nam je pozneje Lucu, ne da bi vedel, kaj so nam rekli v uredništvu, priznal, da gre za psevdonim. Na vprašanje, kdo piše pod tem psevdonimom, nam ni želel odgovoriti, dejal je le, naj bi ga uporabljala neka novinarka. No, nekateri naši viri pravijo, da psevdonim uporablja Lucu, drugi pa, daje to psevdonim Alenke Žavbi. A to navsezadnje niti ni pomembno. Četudi članka ne bi bil napisal Lucu, je kot urednik 16. in 17. strani v Nedelu, kjer je bil članek objavljen (zanimivo, v uredništvu Nedela so nam najprej zagotovili, da Lucu ureja samo rubriko Šepet sedmega dne, pozneje pa je sam priznal, da ureja celotno 16. in 17. stran), novinarki dovolil, da piše o Classu I, čeprav je on kot urednik v zadevo osebno vpleten. Precej očitno je torej, da Lucu prostor, ki mu ga kot uredniku in novinarju namenijo odgovorni na Delu, precej nespretno izkorišča za bolj ali manj prikrito oglaševanje podjetij in posameznikov, s katerimi je poslovno ali prijateljsko povezan, hkrati pa obračunava z vsemi, ki so jim neposredna konkurenca. Novinarski strokovnjaki za takšno obliko pisanja pravijo, da ni več novinarstvo, temveč »piaro-vsko pisunstvo«. E »O tej plati afere (Petkove in še katere) pa mediji... nič. V mehkejši varianti počnejo pravzaprav to, kar si je dovolil Lucu: dota-kljive (v glavnem male ribe) pribijajo na križ, o nedotakljivih pa molčijo ali pa jih na omleden način odevajo z avro svetosti, četudi ta molk vpije v nebo. Vse se, da je koroška gospodarska elita v odličnih odnosih s predsednikom države.« (Mladina, 2002) f. v , Sandra Bašič-Hrvatin Miro Petek 14 Demokracija ■ 8/xi ■ 23. februar 2006 POLITIKA Partnerstvo za razvoj Mitja Volčanšek, foto: arhiv Demokracije Prejšnji ponedeljek je premier Janez Janša predstavil predlog sporazuma političnih strank o sodelovanju pri izvajanju strategije razvoja Slovenije, ki gaje naslovil na predsednike parlamentarnih strank in na manjšinska poslanca. Predsednik vlade potrebo po t. i. partnerstvu za razvoj vidi v nujnosti čim širšega soglasja za izvedbo socialnih in gospodarskih reform. Tem izzivom se Slovenija, podobno kot druge države EU, ne bo mogla izogniti. »Ker se je razprava takoj ultimativ-no osredotočila predvsem na enega od konkretnih ukrepov (enotna davčna stopnja, op. a.), dosedanji pogovori niso obrodili želenih sadov,« meni Janša. Prav zato je premier predstavil široko zastavljeni predlog ter politične veljake zaprosil za načelno stališče o njem. V zadnjih dneh so mediji obširno poročali o odzivih na pre-mierjevo pobudo, zelo skopo pa so govorili o pobudi kot taki. Zato smo se odločili, da jo nekoliko natančneje predstavimo na teh straneh. Ohranitev blaginje Sporazum naj bi zavezoval politične stranke »k tvornemu sodelovanju pri iskanju najboljših odgovorov« na izzive globalizacije. Da bi jim bili kos, je treba oblikovati bolj dinamično in inovativno gospodarstvo, katerega opora bo družba, ki temelji na znanju. Tu gre pravzaprav za težnjo vseh držav EU, izoblikovano v lizbonski strategiji. Največji izziv bo prav gotovo v novem modelu ohraniti evropske vrednote blaginje, socialne varnosti ter dostopnosti zdravstva in izobraževanja. V besedilu predloga je kot glavni cilj razvoja zapisano »povečevanje človekove blaginje in kakovosti življenja«. To vključuje zagotavljanje znanja in zdravja kot temeljnih virov za doseganje teh ciljev ob hkratnem prevzemanju odgovornosti za lastno usodo in dejavnem vključevanju posameznikov v družbeno življenje. Razvoj ne Predsednik vlade in SDS Janez Janša sme iti v škodo socialne varnosti, predvsem ne najbolj ranljivih družbenih skupin. Prvi pogoj za blaginjo so strukturne reforme, ki edine lahko omogočijo višjo gospodarsko rast v čedalje bolj konkurenčnem globalnem gospodarstvu. Konkurenčna pa bo Slovenija le na podlagi večjih vlaganj v znanje, sodobne tehnologije, raziskave in razvoj. Država se mora umakniti iz gospodarstva ter oblikovati bolj dinamično in prilagodljivo družbo. Spremembe bodo morale potekati ob misli na naslednje generacije, v skrbi za trajnostni, dolgoročno sprejemljiv in uravnotežen razvoj, ki se bo oziral tudi na okoljsko sprejemljivost ► Demokracija • 8/xi • 23. februar 2006 15 POLITIKA Partnerstvo za razvoj Javno zdravstvo bi lahko uspešno dopolnili z zasebnim sektorjem. ► posameznih ukrepov. Da bi to dosegli, bo treba »zagotoviti medgeneracijsko trajnost sistemov socialnega zavarovanja in javnega financiranja«, trajno obnavljanje prebivalstva in enakomeren razvoj regij. Skupne vrednote Vrednote, ki nas združujejo in iz katerih naj izhajajo reforme, so številne. Na prvo mesto premier postavlja demokratični način zasnove in izpeljave sprememb, ki je tu razumljen tudi kot »odprt javni dialog,« posvetovanje s civilno družbo in socialnimi partnerji. Demokracija tako zajema tudi transparentnost dela javnih funkcionarjev in pluralnost medijev. Demokratična odločitev zahteva torej široko soglasje in hkrati povečano družbeno odgovornost za razvoj. Pomembna vrednota je vsekakor pravna država, še posebej v smislu boja proti privilegijem, neformalnim vplivom in korupciji. Socialna država je prav tako osrednja vrednota, pri čemer ne gre apriorno izključevati dopolnjevanja javnega sektorja z zasebnim. Država namreč »ni več edini skrbnik socialnih ciljev,« saj mora le-ta skupaj s civilno družbo postati »del enotnega omrežja«, ki bo upoštevalo različne potrebe in želje ljudi. Povečati bo treba tudi nagrajevanje uspešnih. Skrb za najbolj ranljive namreč ne sme biti v breme svobodni gospodarski pobudi, na kateri temelji gospodarski razvoj. Moramo si biti na jasnem, da so »socialne razlike, ki nastanejo 16 Univerze bo treba povezati z gospodarstvom in ohraniti dostopnost do študija. kot posledica nagrajevanja dobrega dela, znanja, ustvarjalnosti, podjetnosti in sposobnosti posameznika ... legitimne in razvojno spodbudne«. Konkretni ukrepi za dosego vseh lepih ciljev si je Janša zadal pet prednostnih nalog oziroma področij: konkurenčno gospodarstvo in hitrejšo gospodarsko rast, učinkovito ustvarjanje, pretok in uporabo znanja, učinkovito in cenejšo državo, moderno socialno državo in večjo zaposlenost ter trajnostni razvoj. Za njihovo uresničitev bo vlada »poskušala ustvariti čim širše soglasje za predvidene ukrepe,« pri tem pa bi podpisnice sodelovale s konstruktivnimi predlogi. Za gospodarsko rast bi sprejeli ukrepe za spodbujanje podjetništva, predvsem malih in srednjih podjetij, odpravljanje monopolov, zagotovitev stabilnega makroekonomskega okolja in prevzema evra naslednje leto. Pričakovati je razvojno spodbudno davčno reformo s poenostavljenim davčnim sistemom, zmanjšanjem obremenitev dela in delnim povečanjem obreme- nitve drugih postavk. Evropska sredstva naj bi prek reform usmerili na nekaj ključnih projektov, hkrati pa pospešili umik države iz gospodarstva ter liberalizacijo in konkurenčnost na področju javnih financ. Prestrukturiranje znanja bo zadevalo povečanje sredstev za raziskave in razvoj ter povezovanje gospodarstva z univerzami v smeri oblikovanja »inovacijskega sistema«. Spremembe pa zahteva tudi sam izobraževalni sistem, predvsem v smislu prilagajanja na zahteve gospodarstva in spodbujanja zasebnega visokega šolstva, ki bo potegnilo za sabo konkurenčnost in dvig kakovosti izobraževanja. Študij naj bi s financiranjem visokega šolstva ostal dostopen ne glede na socialni položaj. Država bo morala varčevati prek racionaliziranja svoje organiziranosti in prenašanja nekaterih nalog na zasebni sektor oziroma z uveljavljanjem javno-zasebnega partnerstva. V pripravo predpisov bo treba dejavno vključiti zainteresirano javnost. Socialna država in večja zaposlenost si nista nujno v nasprotju, treba pa bo marsikaj spremeniti. Večjo zaposlenost bi utegnili zagotoviti s prila-godljivejšim trgom dela, mo-tiviranjem brezposelnih in prejemnikov socialne pomoči za sprejemanje tudi občasnih in začasnih zaposlitev. Hkrati bo nujno spodbujati izobraževanje in usposabljanje ter izboljšati štipendijsko politiko. Z znižanjem davčne cene dela bi podjetja spodbudili k večjemu zaposlovanju. Vendar to ni vse. S preglednejšim sistemom socialnih transferjev bi morali preprečil zlorabe, višina transferjev pa bi morala spodbuditi prejemnike k odločanju za aktivno iskanje dela. Zaradi vzdržnosti pokojninskega in zdravstvenega sistema bo treba spodbuditi podaljšanje delovne dobe in varčevanje v prostovoljnem sistemu ter zagotoviti učinkovitejše upravljanje z zdravstvenimi viri in racionalnejšo rabo zdravstvenih storitev. Nedorečena pobuda? Na odzive na Janševo pobudo ni bilo treba dolgo čakati. Že naslednji dan sta se iz Stras-bourga oglasila predsednika največjih opozicijskih strank Demokracija ■ 8/xi ■ 23. februar 2006 Stimuliratije treba dejavno iskanje dela. POLITIKA LDS in SD. V skladu z že uveljavljenim vzorcem sta se oceni Jelka Kacina in Boruta Pahorja nemalo razlikovali. Predsednik LDS je predlog Partnerstva za razvoj označil za pozitivno, a premalo konkretno besedilo, saj »je preveč načelno, da bi vanj smeli verjeti«. Zaradi nedorečenosti dokumenta naj bi v LDS »potrebovali bistveno več pojasnil«. Kacin je med drugim proble-matiziral verodostojnost pre-mierjevega predloga, ki je bil poslan opozicijskim strankam neposredno po izredni seji DZ o napotitvi slovenskih vojakov v Irak, ko »predsednik vlade ni potreboval opozicije«. Predlog po Kacinovo odpira vrsto vprašanj; od tega, kakšne davčne reforme si predstavljajo v vladi, do načina, kako ob večji konkurenčnosti zagotoviti, da bo Slovenija ostala socialna država. Zato je težko odgovoriti na pobudo brez vpogleda v konkretne zakonske projekte, saj bo prav pri slednjih šlo za politično zelo občutljiva vprašanja. Že čez nekaj dni, natančneje prejšnji četrtek, pa je ponujeno partnerstvo pretresal še svet LDS. Njegovi člani so se strinjali, da bodo zaradi nedorečenosti predloga Janši postavili nekaj konkretnih vprašanj. Kacin je v ta namen oblikoval skupino sodelavcev pod vodstvom podpredsednika stranke Mateja Lahovnika, ki bo pripravila vprašanja na tiste dele dokumenta, ki po njihovo vzbujajo dvome in nedorečenosti. Vprašljiv naj bi bil tudi odnos vlade, ki naj bi pri svojih dosedanjih odločitvah delovala, ne oziraje se na opozicijo, sklicujoč se na mandat ljudstva. Partnerstvo bi zato utegnilo 2, - / Predsednik SD Borut Pahor biti sredstvo za »razpršitev odgovornosti« in izsiljevanje pri konkretnih ukrepih, zato v LDS od premierja pričakujejo vrsto pojasnil. Velika politična zgodba Po mnenju Boruta Pahorja, prvaka SD, je splošni značaj premier-jevega predloga prej odlika kot slabost, saj je soglasje »treba graditi počasi, korak za korakom«. Preuranjeno postavljanje delovanja javnosti, predvsem socialnih partnerjev, pri nadaljnjih pogovorih. Sicer pa znotraj Socialnih demokratov že potekajo precej živahne razprave o Janševem predlogu. Prejšnji petek so v Novi Gorici o tem pripravili celo javno tribuno. Pahor je svojim privržencem pojasnjeval svojo načelno podporo predlogu, ker »s tem prevzamemo del tveganja, a pridobimo tudi možnost vplivanja, s predsednik Zmago Jelinčič, vendar dokončnega odgovora premierju še ni dal. V SNS se s pobudo načeloma strinjajo, hkrati pa je Jelinčič izpostavil, da je omenjeno besedilo precej splošno, zato je po njegovo mogoče nanj odgovoriti enako splošno. V stranki si bodo vzeli čas za podrobno preučitev pobude tudi na ravni strankinih odborov. SNS naj bi dokončno stališče oblikovala do konca meseca. Prvi pogoj za blaginjo so strukturne reforme, ki edine lahko omogočijo višjo gospodarsko rast v čedalje bolj konkurenčnem globalnem gospodarstvu. konkretnih predlogov bi namreč lahko že v temelju ogrozilo sporazum, ker bi razlike v pogledih utegnile biti prevelike. Predlog Partnerstva za razvoj utegne po Pahorjevo postreči z veliko politično zgodbo na podlagi nadstrankarskega sodelovanja, kot se je zgodilo pri osamosvojitvi ter vstopu Slovenije v EU in Nato. Predsednik SD je svoje najožje sodelavce že zaprosil, naj pregledajo besedilo predloga in pripravijo pripombe nanj, potem pa naj bi Pahor začel oblikovati soglasje znotraj stranke. Pahor vidi v Janševi potezi pozitiven odziv na njegovo pobudo izpred slabega leta dni, ko se je sam zavzel »za koalicijo za razvoj«. Evropski poslanec je prav tako prepričan, da s predsednikom vlade delita podoben pogled na pomen soglasja za uspeh reform, kar je Pahor podkrepil z besedami, da »brez potrpežljivosti ni mogoče doseči ničesar« in da se je treba o stvareh pogovarjati, ne pa jih vsiljevati. Predsednik SD je hkrati opozoril na nujnost so- DeMOKRACUA • 8/XI • 23. februar 2006 1 7 Predsednik LDS Jelko Kacin Koalicijska zaveza Koalicijski partnerji so pričakovano izrazili zadovoljstvo s predlogom. Vodja SLS in okoljski minister Janez Podobnik je celo dejal, da se stranka »počuti kot sopredla-gateljica tega predloga«, in spomnil na lani podpisano besedilo strategije razvoja Slovenije, ki so ga sprejele vse koalicijske stranke. Pobudo za doseganje političnega soglasja med vsemi strankami je po Podobnikovo pravilna, ob tem pa je predsednik SLS spomnil, da so se podobne poteze že izkazale za konstruktivne. V stranki so zadovoljni tudi zato, ker sporazum vključuje poudarke, na katere so v stranki opozorili v različnih debatah. Med te prav gotovo sodi zavzemanje za razvojno spodbudno davčno reformo, pri čemer SLS vztraja pri ohranitvi znižane stopnje DDV in obdavčitve luksuznega premoženja ter pri zavezi za trajnostni razvoj. Prav tu se po Podobnikovem mnenju »čuti prispevek SLS«. Na sobotnem svetu Nove Slovenije je o pozivu predsednika vlade odobravajoče govoril tudi predsednik NSi in finančni minister Andrej Bajuk. "Podpiramo iniciativo, da se poskuša pridobiti čim širša podpora za spremembe, ki jih Slovenija mora izvesti," je dejal in razložil, da stranko k partnerstvu zavezuje že koali-Predsednik SLS Janez Podobnik cijska pogodba. E9 čimer lahko poskrbimo, da bodo reforme bolj socialno vzdržne«. Stranka bi v kontekstu partnerstva laže opozarjala na napake, njeni predlogi pa bi bili bolj upoštevani, je menil Pahor. Hkrati je izpostavil zavezo, ki je zapisana v partnerstvu, da se bodo stranke zavzemale za ohranjanje vsem dostopnega znanja in zdravja. Kot že večkrat v zadnjem obdobju predsednikovo stališče v SD ni naletelo na navdušenje. Kot so opozorili obiskovalci javne tribune, bi Janša kljub podpori SD na koncu sam pobral vse zasluge za reforme. Mnenja znotraj stranke so torej deljena, končno odločitev o pristopu k partnerstvu pa naj bi sprejeli 4. marca. V imenu SNS se je odzval njen DISKURZ Ustavna pravica do popravka Dr. Janez Jerovšek Ustava v 40. členu zagotavlja državljanom pravico do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa, in prav tako je zagotovljena pravica do odgovora na objavljeno informacijo. Zakon o medijih je to ustavno pravico konkretiziral tako, da bi morali biti ti popravki objavljeni v enakem obsegu in na istem mestu - oziroma v enakem programskem času - kot novinarski prispevek. Povedati je treba, da imajo zahodni nacionalni mediji to problematiko podobno urejeno bodisi v zakonih ah svojih internih statutih. Repovževa zavajanja Društvo novinarjev Slovenije (DNS) z znanim Gregorjem Repovžem na čelu je to konkretizacijo ustavne pravice označilo za nazadnjaško, češ da posega v novinarsko neodvisnost in uredniško avtonomijo, da predstavlja celo zlorabo ustavne pravice in da bodo morda zakonsko presojo predlagali ustavnemu sodišču. Pri tem se društvo sklicuje na pravnike, ki so tako zlorabo ugotovili, ne navedejo pa imen teh pravnikov, kar bi bilo korektno. Iz teh stališč novinarskega društva izrazito štrlijo njihovi posebni interesi, ki z medijsko svobodo, ki jo zagotavlja 39. člen ustave, nimajo ničesar skupnega. Omenjeni ugovori nam kažejo tendenco, da bi bili mediji izrazito zaprti sistemi, državljani in institucije, ki so z njihovim pisanjem prizadeti, pa 18 nimajo pravice do vstopa v ta sistem, kolikor pa to pravico imajo, so uredniki tisti, ki takšen dostop po svojih lastnih, ne pa zakonsko predpisanih kriterijih selekcionirajo. Praktično to pomeni, da mediji lahko objavijo o nekom laž na svoji vidni strani, zanikajo pa jo nekje na zadnjih straneh, na čim bolj nevidnem mestu in vsebinsko čim bolj izmaličeno. DNS se ne zaveda, da so sodobni sistemi odprti, ne pa zaprti sistemi. Zaprti sistemi so za impulze in šoke od zunaj zelo ranljivi, zato se branijo pred okoljem tako, da varujejo svojo zaprtost in jo skušajo celo povečati. Problem je v tem, da se zaprti sistemi v modernem svetu težko prilagajajo na spremembe in šoke v okolju, se branijo pred spremembami v okolju in na koncu pogosto propadejo, če niso zmožni prilagajanja. To velja tudi za DNS, ki pogosto nastopa tako, kot da sprememb ne razume in se zato brani pred njimi, češ da ga ogrožajo. Slabe pretekle izkušnje Temeljno načelo profesionalnega novinarskega pisanja je v tem, da vir informacij preveri. Tega načela se novinarji ne držijo v zadostni meri. Vzemimo nekaj primerov. Pred leti je Mladina objavila novico, da je bil direktor policije Marko Pogorevc udeležen v nekem posilstvu. Preden je Mladina izšla, je o tem že poročala naša nacionalna televizija. Potem so o tem na široko pisali vsi mediji na najbolj vidnih straneh. Pogorevc je bi zamazan, popacan in diskredtiran, da bolj ni mogel biti. V takem medijskem linču, ki je bil gotovo voden iz nekega centra, se ni mogel braniti v skladu s 40. členom ustave. Po nekaj letih je sodišče ugotovilo, da je bila informacija o posilstvu pri Pogorevcu napačna in izmišljena. Objavljena je bila na kratko na straneh kronike, vendar ne v vseh medijih. Noben urednik se mu ni opravičil za objavljene laži. Prav tako so pred leti napadali dr. Franceta Arharja, češ daje njegova dvomilijonska brutoplača prevelika in v nasprotju z vsemi moralnimi standardi. Novinar Grega Repovž, ki je za take posle zelo primeren, je nekaj dni zapovrstjo objavljal članke, s katerimi j e diskreditiral dr. Franceta Arhar-ja, ki je prav takrat kandidiral za predsednika republike. Kako naj se dr. Arhar temu navalu diskre-ditacij, ki so imale političen namen, upre? Po podatkih davčne uprave je bilo v tistem času, ko naj bi bil Arhar imel nenavadno visoko plačo, v Sloveniji več kot 200 ljudi, ki so imeli tolikšno ali še višjo plačo kot Arhar. Toda samo Arhar je bil medijsko moralno problematičen. Pojdimo dalje. V Sloveniji rastejo časniki z visokimi nakladami, katerih temeljna funkcija je obrekovanje. Tako Direkt z majhnim člankom, ki ima komaj 15 vrstic, nekoga popaca in se o njem zlaže na podlagi novinarskega štosa, češ, "govori se". Kakšno novinarstvo je to? In kdo ga vzgaja, izobražuje in kdo goji? Empirično bi takih in podobnih primerov lahko našteli še precej. Ker pa naši dnevni mediji v boju za medijski prostor povzemajo tudi elemente rumenega tiska, nastaja čedalje večja nevarnost, da bodo Slovencem v medijih ponujali take informacije, da se bodo naslajali ob neresnični, navidezni ali izmišljeni nesreči drugih. Doslej so bili tisti, ki so bih v medijih prikazani na podlagi pristranskih in tudi neresničnih informacij, povsem nemočni. Lahko so iskali svoje varstvo in svojo pravico na sodiščih. Vendar je s to pravico tako, kot jo je opisal dr. France Bučar, ko je dejel, da pravica, ki je iztožljiva čez pet let, ni nobena pravica. Poleg tega zakon varuje veliko bolj novinarja kot tistega, ki išče pravico, saj novinar ni dolžan razkriti vira svoje informacije, kar pomeni tudi ne vira laži. Iz vseh teh razlogov je zelo dobro, da je novi zakon o medijih konkretiziral ustavno načelo pravice do popravka in odgovora in s tem nekoliko pristrigel preruti tistim novinarjem in urednikom, ki mislijo, da si lahko vse dovolijo v imenu svoje svobode in svoje avtonomije. Prav je, da je njihova svoboda in avtonomija omejena s svobodo in avtonomijo drugih. IS Demokracija ■ 8/xi ■ 23. februar 2006 Kovačičev načrt se je izjalovil. Česa je bil obtožen Kovačič Vida Kocjan, foto: arhiv Demokracije Predstavili bomo ugotovitve revizorjev pri nezakonitem lastninjenju novogoriškega Hita. V članku smo se omejili na ustanavljanje obvodnih podjetij in nezakonitih prenosov premoženja in dejavnosti. Hitov delavski svet je že leta 1990 del dobička namenil za trajne vloge delavcev (t. i. interne delnice), nato je to leto pozneje ponovil. Skupaj je nezakonito izločil 33,5 milijona tolarjev, nato pa je s samo 20 tisoč tolarjev osnovnega kapitala ustanovil družbo Hit Invest, na katero je na podlagi nekakšne »delitvene« bilance, izdelane na dan 31. marca 1990, prenesel večino takrat še družbenega premoženja Hita. S tem so premoženje matičnega Hita osiromašili za 180,63 milijona tolarjev, hkrati so interne delnice v Hitu pustili nedotaknjene. S tem se je bistveno spremenila lastniška sestava Hita v dobro zasebnikov, premoženje, ki so ga prenesli v Hit Invest, pa je bilo »olastninjeno« na drugačen način, tudi v korist zasebnikov. Revizorji so ugotovili, da je vodstvo Hita družbeno premoženje oškodovalo za 1,92 milijarde tolarjev. Vendar to ni bilo vse. Na družbo Hit Invest z vsega štirimi zaposlenimi so prenesli še del Hitovih dejavnosti (razvoj, naložbe ter izdelavo načrtov in projektov), s čimer so Hit še dodatno oškodovali. O vsem tem so odločali člani upravnega odbora, vodilni možje Hita, v sestavi: Danilo Kovačič in Darko Makuc, predstavnik Hita Inve-sta pa je bil Bogdan Stubelj. Hit Invest je nato večino prihodkov dosegel iz financiranja. Ob vsem tem so na Hit Invest prenesli še za 1,46 milijarde tolarjev premoženja naslednjih podjetij: G & P Hoteli Bled, Hotel Grad Podvin, HTP Gorenjka Kranjska Gora, Kompas hotel Bled, Univit Ljubljana, Turistično podjetje Alpi-num Bohinjsko jezero in Zdravilišče Moravske toplice. Delnice Leta 1991 so Hitovi zaposleni svoje trajne vloge (interne delnice), ki so jih pred tem »kupili« tako, da jim je Hit dal nezakonito dolgoročno posojilo, prodali družbi Hittours International in posredno nato družbi Hit Holding. Obe družbi sta bili v lasti vodilnih Hitovih delavcev. Pogodbe o prodaji deležev so bile tipske, revizorji pa so ugotovili, da so prodajalci prenesli na Hittours tudi celotno revalorizacijo in dobiček iz navedenih vlog, to pa je Hit knjižil kot prihodke fman- Matična družba: Hit Nova Gorica Obvodne družbe v lasti vodilnih Hitovih delavcev: Hit Invest, Hittours International, Diamond, Hit Consulting in Hit Holding 20 Demokracija ■ s/xi ■ 23. februar 2006 GOSPODARSTVO ciranja. Interne delnice je nato odkupil Hit Holding, denar jim je posodil »matični« Hit. Tu so revizorji ugotovili znake kaznivega dejanja zlorabe in nevestnega gospodarjenja. Z nakupom internih delnic je Hittours International pridobil t. i. kapitalski dobiček v višini 116,5 milijona tolarjev, družba Hit Holding pa 25,6 milijona tolarjev. Revizorji so ugotovili prelivanje kapitala in »krojenje« poslovnih izidov teh družb. Na podlagi vseh teh ma-hinacij se je lastniški delež zaposlenih v Hitu zmanjšal, povečal pa se je delež Hita Holdinga, ki je bil v lasti Hita Consultinga, ta pa v lasti 11 vodilnih Hitovih delavcev in Hittoursa Internationala, ki je bil v 49-odstotni lasti Hitovih vodilnih in drugih vodstvenih delavcev. Hittours International Hit in- vest je nato 1. marca 1991 sousta-novil družbo Hittours International, jo nepravilno dokapitaliziral, nato pa so Hit Invest kar izbrisali iz solastništva. Se pred tem je Hitov delavski svet nekaterim predstavnikom odvzel upravljavska upravičenja in jih prenesel na poslovodstvo podjetja, nezakonito pa je odpravil celo samega sebe. S tem so se spremenila lastniško-upravljavska razmerja v Hittour-su. Novembra 1990 so oblikovali skupščino družbe, v kateri je bilo 8 predstavnikov družbenega in 7 predstavnikov zasebnega kapitala. V statutu so zapisali neupravičene prednosti posameznikov pri glasovanju. V prid zasebnikov seveda. Kapital družbe je bil 75 tisoč tolarjev, ukvarjala pa naj bi se s storitvami turistične agencije in menjavo tuje valute. Na prvi seji skupščine sta bila navzoča Danilo Kovačič, ki je postal član upravnega odbora, in Renato Bizjak, direktor Hita Investa (tudi on je postal član upravnega odbora). Poleg njiju so bili člani še Hitovi zaposleni: Franc Tomažič, Benjamin Stu-belj in Darko Makuc. Pozneje je skupščina Hittoursa Internationala šest posameznikov, ki so zastopali Hit in Hit Invest, izključila, čeprav upravni odbor Hita o tem ni odločal. S tem je družba Hittours International iz mešanega lastništva prešla v popolno zasebno, to pa je bilo v škodo Hita, zaradi česar je prišlo do oškodovanja družbene lastnine. Prvo leto poslovanja je Hittours International posloval z dobičkom v višini 149,5 milijona tolarjev, ki je nastal predvsem zaradi odkupa internih delnic od Hitovih zaposlenih, naslednje leto pa so prikazali izgubo v višini 134,6 milijona tolarjev, ker so te interne delnice prodali družbi Hit Holding. Leto pozneje so spet poslovali z dobičkom v višini 46,7 milijona tolarjev. Hit Consulting Naslednja zasebna družba, ki so jo leta 1991 ustanovili v Hitovem imperiju, je bila družba Hit Consulting. Delež Hita je bil 42-odstoten, večinski delež pa je bil v lasti sedmih vodilnih Hitovih zaposlenih. Družbo so ustanovili z namenom, da so nanjo prenesli dolgoročno in kratkoročno financiranje Hita, v njej pa je bila zaposlena le tajnica. Člani upravnega odbora so bili: Danilo Kovačič, Niko Trošt, Bogdan Soban, Vladimir Mako-rič in Darko Makuc (vsi Hitovi vodilni ljudje). Pol leta pozneje je Danilo Kovačič podpisal dodatek k pogodbi, po katerem so Hitov 42-odstotni delež v družbi Hit Consulting kupili štirje vodilni Hitovi zaposleni. S Kovačičevim podpisom je podjetje postalo v celoti podjetje v zasebni lasti, Hit Consulting pa je postal zasebno obvodno podjetje Hita. To pa še ni bilo vse. Pred vpisom spremembe lastništva Hita Consul- tinga so vodilni predložili sklep z vsebino, o kateri upravni odbor Hita sploh ni odločal, zato je bil izbris Hitovega premoženja in njegov prenos na zasebnike nezakonit. Ker je bilo Hitovo premoženje družbeno, so revizorji v tem delu ugotovili oškodovanje družbene lastnine, zaradi ponarejanja listin pa so bili podani vsi znaki kaznivega dejanja. Nezakonito ustanovljena družba Hit Consulting je tako leta 1992 samo s finančnimi transakcijami ustvarila dobiček v višini 44,4 milijona tolarjev. Hit Holding Naslednja zasebna družba je bila Hit Holding s sedežem v Ljubljani. To je 1. junija 1992 z vplačilom delnic v znesku 400 milijonov tolarjev ustanovila družba Hit Consulting (v lasti enajstih vodilnih hitovcev), za kar je pri takratni Ljubljanski banki najela kratkoročno bančno posojilo. Za zavarovanje posojila so zasebni družbeniki zastavili depozit v znesku 405,2 milijona tolarjev, tega pa so si sposodili kar pri matični družbi Hit. Tudi pri tem so revizorji ugotovili oškodovanje družbene lastnine, podani so bili znaki storitve kaznivega dejanja zlorabe pooblastil in nevestnega gospodarjenja. Hit Holding je že leta 1992 ustvaril dobiček v znesku 164,9 milijona tolarjev, leto pozneje pa še dodatnih 54,5 milijona tolarjev. Konec leta 1993 je bilo podjetje vredno 413,4 milijona tolarjev. Glede na to, da je bil lastnik vseh delnic Hit Consulting, katerega lastniki so bili vodilni Hitovi delavci, so bili ti tudi lastniki kapitala Hita Holdinga. Diamond Naslednja je bila družba Daimond. To so 17. februarja 1992 z osnovnim kapitalom 12 tisoč tolarjev ustanovili člani takratnega kolegija poslovodnih delavcev Hita. Družba je bila registrirana za trgovino, zastopanje in posredovanje, komisijske posle, menjavo tuje valute, uvoz in izvoz, konsignacijsko prodajo, turistične posle ter prodajo v brezcarinskih prodajalnah. Prvi predsednik skupščine je bil Bogdan Soba, pozneje ga je nasledila Barbara Bensan. Predsednik upravnega odbora je bil Benjamin Stubej, Srdan Tovornik in Darko Makuc pa sta bila člana. Hit in Iskra Delta Kmalu po ustanovitvi Daimonda se je začel postopek dokapitalizacije. O tem je maja 1992 razpravljal upravni odbor »matičnega« Hita in ugotovil, da je nakup kompleksa Iskre Delte upravičen in da je najbolje, da tega kupijo prek družbe Daimond. Hit mu je še isti dan nakazal 4,5 milijona mark kapitalskega deleža, kar je bilo toliko, kot je Daimond plačal za nakup kompleksa Iskre Delte. Po nakupu je Daimond kompleks za 1 o let oddal v najem Hitu, ta pa se je obvezal, da bo prostore prenovil in tekoče vzdrževal na svoje stroške. Perla V hotel Perla je Hit do oktobra 1993 vložil 1,1 milijarde tolarjev, nato pa ga je družba Diamond (v lasti vodilnih) odkupila z denarjem Hita in temu zaračunavala 126,75 milijona tolarjev letne najemnine. Poleg tega so zasebniki zaradi povečane vrednosti objekta pridobili premoženjsko korist, vse skupaj pa je šlo na račun premoženja Hita, ki je bil v družbeni lasti. To je na kratko zgodba, v kateri so hoteli nekdanji vodilni delavci Hita premoženje matičnega Hita prenesti na obvodna podjetja in se polastiti igralništva v celoti. To se ni zgodilo, saj je morala nekdanja Drnovškova vlada zaradi pritiska javnosti igralništvo podržaviti, večina družb vodilnih pa je počasi ugašala. E 21 Razumevajoči Janez Drnovšek Nelida Nemec, Kovačičeva desna roka Demokracija • 8/xi • 23. februar 2006 Danilo Kovačič je v 13 letih res veliko »pretrpel«. V vodo mu je padel načrt lastninjenja in prenosa igralniške dejavnosti v zasebno last. KAPITALSKI TRGI Največja neznanka je cena nafte Boštjan Kramberger, Kapitalska družba, d. d. Prejšnji teden smo lahko videli, kakšen vpliv ima cena nafte na dogajanje na svetovnih trgih. Ob vztrajnem zniževanju cene črnega zlata je namreč ameriški borzni indeks Dow Jones Industrial Average dosegel najvišjo vrednost v zadnjih štirih letih. PORTFELJ 10 DELNIC NA DAN 17.02. 2006 VREDNOSTNI PAPIR TRG INDEKS VALUTA ŠT. LOTOV NAKUPNI TEČAJ TEČAJ 17.2.2006 RAST DELNIC V % SKUPAJ V SIT 1 ETF Japonska Amerika ASQ USD 411 12.26 13.3 8.48 1,103,145 2 PifBIG BIH BIFX BAM 811 10.06 9.63 -4.27 956,662 3 Intel Amerika NMS USD 191 26.37 20.61 -21.84 794,421 4 China Life Hong Kong H KG H KD 5176 7.4 8.45 14.19 1,115,876 5 Oberthur card system Francija PAR EUR 542 7.69 7.09 -7.80 920,407 6 DJ Stoxx sm 600 oil&gas Nemčija GER EUR 98 42.52 41.99 -1.25 985,613 7 Diamond offshore Amerika NYQ USD 91 82.08 78.22 -4.70 1,436,476 8 MS India invest Amerika NYQ USD 106 47.49 47.77 0.59 1,021,881 Denar v SIT 2,533,478 • Skupaj 10,867,960 Vrednost portfelja 04.11.2005+10,023,326 • Vrednost portfelja 17.02.2006 -+10,867,960 • Donosnost portfelja v odstotkih+8.43 • Donos portfelja v SIT+844,634 EUR+239.516 * USD+201.8084 • HKD+25.5132 * BOB+122.493 Kot kaže, je ta čas eden glavnih »krojačev« svetovnih borznih indeksov cena nafte. Opaziti je namreč, da se ob zvišanju cene črnega zlata v ameriški javnosti več govori o višanju inflacije in ključne obrestne mere, kar negativno vpliva na ceno delnic. Ko pa cena nafte pada, te govorice potihnejo in delnice znova rastejo. V petek je bilo treba za sod nafte mar-čevske dobave odšteti 59,9 ameriškega dolarja. Za padec cene nafte v začetku tedna gre zahvala zalogam, ki so jih nakopičile ZDA in so največje od srede minulega leta. Petkovo rast pa so zakuhali v Nigeriji, kjer skrajneži grozijo naftnim družbam. Pojavile pa so se tudi zahteve med članicami OPEC po zmanjšanju načrpanih količin nafte. Glavna ameriška borzna indeksa sta petkovo trgovanje končala Dow Jones pri 11.115,32, kar je za 1,8 odstotka več kot prejšnji petek, Nasdaq pa pri 2.282.,36 točke, ker je 0,91-odstotno tedensko povečanje. Začetek tedna je bil v znamenju govora novega guvernerja ameriške osrednje banke Bena Bernankeja, ki je bil dokaj optimističen glede gospodarske 22 trga. V zadnjih dneh je namreč opaziti, da tuji investitorji pospešeno unovčujejo dobičke, ki so jih v zadnjih mesecih pridelali na japonskem trgu. Evropski indeksi se še naprej gibljejo okoli rekordnih ravni zadnjih let. Veliko k rasti pripomorejo razne prevzemne aktivnosti, ki potekajo v različnih panogah. Cene zlata so v petek zrasle na najvišje tedenske ravni in ob morebitnem nadaljnjem višanju cene nafte in strahu pred inflacijo lahko cena še močno zraste. Investitorji namreč kupujejo zlato, da se izognejo morebitnemu negativnemu vplivu inflacije, saj takrat denar izgublja vrednost. Naš portfelj se praktično ni spremenil, donosnost za zdaj ostaja 8,43-odstotna. V naslednjem tednu bomo spremljali delnico FJH AG; gre za podjetje, ki svetuje in izdeluje programsko opremo za zavarovalna in pokojninska podjetja. V torek, 21. 2. 2006, se bo začelo trgovati z novimi delnicami, pridobljenimi v dokapitalizaciji. Ob morebitnem padcu zaradi večje ponudbe bomo delnice kupili, saj menimo, da gre za delnico z velikim potencialom. Ta teden portfelja ne bomo spreminjali. OB rasti v letu 2006. Med tednom so investitorji dobili še dva pozitivna signala za rast delnic, prvi so bili izidi družbe Hewlett Packard, ki so bili nad pričakovanji borznih analitikov, drugi pa padec cen nafte pod 60 ameriških dolarjev za sodček. Optimizem, ki se je vrnil na ameriške trge, pa bo na preizkušnji že ta teden, saj dogajanje v državah izvoznicah nafte ostaja nepredvidljivo, kar pomeni, da taka ostaja tudi cena nafte. Poleg cene nafte bodo ta teden smer borznih indeksov določali še dva velikana Wal Mart in Home Depot, ki bosta objavila izide, med makroekonomskimi podatki pa omenimo podatke o indeksu cen življenjskih potrebščin. Vzvod bo verjetno zelo velik, saj trg hrepeni po pozitivnih podatkih, ki bi ga lahko spravil v bikovski trend, v primeru večjih razočaranj pa bosta strah in negotovost cene delnic potisnila navzdol. Japonska vlada je objavila odlične makroekonomske izide glede rasti gospodarstva, vendar to ni bilo dovolj, da bi na delniškem trgu znova zavladalo pozitivno ozračje. Na trgu še vedno vlada skrb, da se tuji investitorji umikajo z japonskega delniškega Demokracija ■ s/xi ■ 23. februar 2006 OGLASI Pekovski mojstri Žitovih pekarn nadaljujejo s staro navado peke najbolj kakovostnega kruha. Zlati hlebec iz črne pšenične moke vsebuje vet vlaknin in je pečen po naravnem podaljšanem postopku, ki zagotavlja izjemno sočnost in nekajdnevno svežino. Kilogramski Zlati hlebec iz črne pšenične moke boste prepoznali po omamnem vonju in značilni ovalni obliki. Poseben čar pa mu daje rustikalno razpokana skorja. žito Bohinjka Ji PekarnE >> j^eoec e pšenične mo^e. rNj>y<>s! / ^ pekarn SDS Mestni odbor SDS Ljubljana, Svetniška skupina SDS Ljubljana in Strokovni svet MO SDS Ljubljana vljudno vabijo na javno tribuno na temo : BREZ VIZIJ PROMETA V LJUBLJANI NE MOREMO UREDITI, PREDLAGAMO NOVE INFRASTRUKTURNE REŠITVE. ki bo v četrtek 2^. februarja 2006 ob 18,00 uri v dvorani MOL - UE Vič, Trg MDB 7 v Ljubljani Javno tribuno bo vodil mestni svetnik g. Peter Sušnik z gosti: dr. Boris Gaberščik Četrta slovenska razvojna os zahod - vzhod: Bovec - Tolmin - Ljubljana - Zidani most - Sevnica, ljubljanski odsek Medvode-Stanežiče-Brod-Ježica-Šentjakob, mag. Mojca Sašek - Divjak Nova urbana os ljubljanske regije sever - jug: lahka železnica Kamnik - Domžale - Ljubljana/Ježica - Ljubljana/Dolgi, Anton Gunde, univ. dipl. inž. grad. Klinični center v Ljubljani »mesto v mestu«. novi pogledi na prostorski in prometni razvoj. delavnik nja informativna oddaja tpnkak «I (Ljublja Tv program.RTSlahko spramiiaie preko o-ioajiiKov S 9 (Maribor bi okolica). K4& (Ptuj) K 35 (C«$e • ia kanalih (Murska sobota) Demokracija ■ 8/xi • 23. februar 2006 23 SLOVENIJA Poginuli labod na reki Dravi Ptičji virus straši Peter Avsenik, foto: Gregor Pohleven, Luka Cjuha/Dnevnik Konec prejšnjega tedna so v referenčnem laboratoriju potrdili, da je bil labod, ki so ga našli pred štirinajstimi dnevi v mrtvem rokavu reke Drave pri Mariboru, okužen s človeku nevarnim virusom H5N1. Vse pristojne in odgovorne državne ustanove vključno z ministrom za zdravje Andrejem Bručanom poudarjajo, da je tveganje oz. možnost, da bi se okužba z virusom ptičje gripe z divjih ptic prenesla na človeka, minimalna. Zato naj odkritje tega podtipa virusa ptičje gripe v Sloveniji ne bi pomenilo večje ogroženosti prebivalstva, če bo le-to seveda upoštevalo navodila, ki jih bodo izdajale pristojne službe. Število labodov narašča v zadnjih petih letih se je število labodov na Dravi močno povečalo, saj 24 naj bi bile na mariborskem območju zimske razmere za te ptice dokaj prijazne. To nam je potrdil tudi Franci Jesenek, mestni svetnik MO Maribor in človek, ki že pet let hrani labode in druge vodne ptice v Mariboru. Delo opravlja prostovoljno, koruzo za hranjenje živali pa mu plača mestna občina Maribor. »V petih letih je število labodov z 80 naraslo na 300. Samo letos je na Dravi okoli sto novih labodov, ki so prišli iz severne in srednje Evrope. Na Dravi najdejo vse, saj tik ob reki poteka pešpot, kjer se sprehaja veliko ljudi, ti pa jih seveda hranijo. Tega se labodi navadi- jo in potem ne odidejo nikamor.« Jesenek (z njim smo se pogovarjali pred objavo laboratorijskih testov prvega laboda, ki so ga našli na Dravi, op. p.) ima zanimivo teorijo tudi o tem, zakaj labodi sploh poginjajo. Prepričan je, da so bile v dneh, ko so našli labode, za njihovo smrt krive predvsem nizke temperature in poledenela Drava. »Vsi labodi, ki so jih našli na Dravi, so bili globoko zamrznjeni. Lahko so bili okuženi z virusom H5, ki je za te vrste ptic pogost vzrok smrti, vendar so poginili izrecno zaradi nizkih temperatur.« Jesenek pravi, da na Dravi v Mariboru manjka umeten otoček ali kakšno drugačno izogibališče, kamor bi se živali lahko umaknile na suho in se posušile. »Tako pa so se hodili sušit na ledene ploskve na Dravi, in tam ponoči preprosto zmrznili.« Vsa država območje tveganja Državno središče za nadzor bolezni je po potrditvi virusa H5N1 pri poginulem labodu vso državo razglasilo za območje visokega tveganja, kar pomeni, da za celotno državo veljajo strogi varnostni ukrepi. Tako mora biti vsa perutnina v zaprtih prostorih, onemogočen ji mora biti stik s prosto ži- DeMOKRACUA ■ 8/XI • 23. februar 2006 SLOVENIJA Slovenija je pripravljena kot druge evropske države Pogovor prof. dr. Milanom Pogačnikom, dekanom Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani Kako ocenjujete ukrepanje pristojnih institucij ob pojavu virusa ptičje gripe pri nas? So po vašem mnenju vse korektno opravile svoje naloge? Ob prvem pojavu ptičje gripe so bili izvedeni postopki v skladu s sprejetim programom, opravljena je bila diagnostika v predvidenem času in spoštovan je bil postopek ukrepov, ki je zapisan v načrtu ukrepov v primeru aviarne influence. Menim, da so institucije do sedaj svoje delo opravile ustrezno. Se vam zdi pomanjkljivo obveščanje domače javnosti o pojavu ptičje gripe pri nas s strani VURS sprejemljivo? Postopek priprave sporočila ob prvem uradnem pojavu bolezni v državi zahteva nekatere predpriprave, ko pristojni upravni organ sprejme izvid pristojnega diagnostičnega inštituta o izsledkih preiskave na posebno nevarno kužno bolezen. Sestavni del poročila ob prvem pojavu bolezni so tudi rezultati epizootiološkega poizvedovanja. Izsledki preiskave s strani nacionalnega veterinarskega inštituta so bili dostavljeni na VURS v soboto, 11. 2. 2006, ob 20. uri. Epizootiološko Prof. dr. Milan Pogačnik poizvedovanje je bilo mogoče opraviti in dokončati v nedeljo, 12. 2. 2006 dopoldne. Na podlagi vseh opravljenih ukrepov in stališč Državnega središča za nadzor bolezni je bilo pripravljeno sporočilo za javnost. Menim, da je bilo pripravljeno takšno sporočilo, ki je celovito informiralo javnost o primeru prvega pojava aviarne influence, kar je po mojem mnenju najpomembneje. Zakaj je ta čas najbolj prizadet severovzhodni del Slovenije? Za aviarno influenco v Aziji je zbolela predvsem domača perutnina, v Evropi pa je virus H5N1 ugotovljen le pri prosto živečih vodnih pticah. Koridorji selitve in gibanja ptic v Evropi potekajo na zahodu zunaj ozemlja Slovenije, na vzhodu pa delno prek ozemlja Slovenije. To območje je VURS skupaj s slovenskimi ornitologi določila kot območje tveganja, zato zanj veljajo posebni pogoji glede reje perutnine že od oktobra 2005. Zdajšnje stanje v Evropi in severovzhodni Sloveniji pa je treba obravnavati skupaj s klimatskimi razmerami. Vedeti moramo, da so labodi klateži, ki iščejo nezamrznjene vodne površine zaradi prehranjevanja. Zaradi izredno nizkih temperatur v severni in vzhodni Evropi se te ptice pomikajo proti jugu, zaradi česar so se v tem času pojavile tudi na Dravi. Pri teh pticah so v Evropi že v prejšnjem obdobju ugotavljali navzočnost virusa aviarne influence. Pomembna sprememba pa je, da je sedaj ugotovljena navzočnost virusa, ki je nevaren za ljudi. Ocenjujete, da se bo z vračanjem divjih ptic selivk z juga proti severu povečalo tudi število primerov mrtvih ptic? Selitev ptic selivk z juga proti severu se bo začela marca in takrat je nedvomno mogoče, da se pojavijo novi primeri »pozitivnih« živali. Število poginulih ptic se bo v tem obdobju povečalo, vendar ptice ne bodo nujno poginile zaradi aviarne influence. Vedeti moramo, da predstavlja selitev izjemno obremenitev za organizem, tako da ptice pogi-njajo zaradi izčrpanosti pa tudi zaradi starosti. Z aktivnim pregledovanjem vzorcev poginulih ptic se bo tudi v prihodnje nadzirala razširjenost navzočnosti virusa aviarne influence pri pticah selivkah. Med dejavnike tveganja, ki povečujejo preživetje virusa, prištevamo tudi nizke temperature, saj virus v stoječih vodah pri nič stopinjah preživi 30 dni, pri štirih 23 dni in pri 22 stopinjah 4 dni. Z dvigom zunanjih temperatur se bo možnost preživetja virusa močno zmanjšala, s tem pa tudi možnost širjenja okužbe. Menite, da je Slovenija dobro pripravljena na izbruh morebitne epidemije? Glede pripravljenosti Slovenije menim, da je na področju zdravstvenega varstva živali pripravljena tako kot druge evropske države, ki se srečujejo z aviarno influenco. Nedvomno pa je težko natančno predvideti vse situacije zaradi vektorja bolezni, ki je v tem primeru prosto živeča žival, ki ji ne moreš omejiti in nadzirati gibanja, je preventivno cepiti ali izločiti iz okolja. večimi divjimi pticami in še vrsta drugih omejitev. Za zdaj ni potrebno preventivno pobijanje domače perutnine, ker se virus še ni pojavil pri domačih živalih. Prejšnji teden so našli mrtve ptice v Mariboru, Križevcih, Ljutomeru, Beltincih, Velenju, Šmarjeških Toplicah in na Škofljici pri Ljubljani. Največje število mrtvih ptic pa so našli v se-vernovzhodni Sloveniji. Izogibanje fizičnim stikom Pri pobiranju poginulih ptic so poleg pristojnih veterinarjev sodelovali tudi gasilci. Ptice pobirajo v posebnih oblekah, vendar zanje velja, da se morajo ob najmanjšem sumu na virus ptičje gripe dnevno oglašati svojim osebnim zdravnikom in jim poročati o svojem počutju. Tako so do sedaj pomoč v bolnišnici poiskali trije gasilci, ki so sodelovali pri pobiranju mrtvih ptic. Za vse so kasneje iz mariborske bolnišnice sporočili, da nimajo virusa ptičje gripe. Panika je za zdaj nepotrebna, treba pa se je izogibati stiku s pti- cami, ki so prenašalke zahrbtnega virusa. Zato bodimo zelo previdni, življenjskih ali celo prehranjevalnih navad pa ta čas še zdaleč ni treba spreminjati. (B V zadnjih letih se je število labodov na Dravi precej povečalo. Franci Jesenek že pet let krmi labode v Mariboru. Demokracija ■ sna ■ 23. februar 2006 2 5 i m ■^¡m mm Eden največjih proizvajalcev azbestnih izdelkov je bil pred časom Salonit Anhovo. Dvigovanje azbestnega prahu Peter Avsenik, foto: arhiv Demokracije Novi azbestni zakon je povzročil veliko razburjenja ne le med člani odbora DZ za delo, ampak tudi med predstavniki SABS in stroke. Vse kaže, da bo zakon doživel še nekaj sprememb. Tako imenovani zakon o odpravi posledic dela z azbestom bo kmalu v parlamentarni obravnavi. Mnenja strank o njem so deljena, koalicija ga podpira, a dopušča spremembe, v opoziciji pa ga zavračajo. s. >» r. i1 * Jaz zate, ti zame. KULTURA EDS ne bo v škodo Lucija Horvat, foto: Bor Slana, arhiv Demokracije Tri analize, ki jih je naročilo ministrstvo za kulturo glede vpliva uvedbe enotne davčne stopnje (EDS), naj bi potrdile, da bi njena uvedba ne pomenila škode za kulturo, čeprav bi se cene kulturnih dobrin povišale. Na javni seji strateškega sveta za kulturo, izobraževanje in znanost na Brdu pri Kranju so predstavili primerjalno raziskavo Ekonomske fakultete v Ljubljani z naslovom Analiza vpliva potencialne uvedbe enotne davčne stopnje na kulturo v Sloveniji. Slovenski založniki so se soočili z izsledki omenjenih raziskav, vendar so do njih skeptični, saj ob množici težav, ki že zdaj pestijo slovensko založništvo, po morebitni uvedbi EDS pričakujejo še večje težave. »Po izvedeni anketi med založniki in ob upoštevanju enake cenovne politike bi velika založba iz dejavnosti ob uvedbi enotne davčne stopnje dobiček prepolovila, srednja založba bi nehala ustvarjati dobiček, majhna pa bi začela poslovati z izgubo,« je dejal predse- Mitja Čander dnik strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev pri GZS. Kdo so porabniki kulture Pri vsem je najbolj sporna netočnost podatkov o t. i. potrošnikih kulturnih dobrin, saj so ti prišteti med porabnike rekreativnih in prostočasnih dobrin. Po mnenju Dr. Aleš Vahčič založnikov namreč argument, da se bo po uvedbi EDS sprostil višji sloj potrošnikov, ki so največji porabniki rekreativnih storitev, in se bo posledično povečala tudi poraba kulturnih dobrin, tudi knjig, ne vzdrži. Resnica o porabnikih kulturnih dobrin je po njihovo drugačna in naj bi ni- 46 Javna seja Strateškega sveta za kulturo, sta se udeležila tudi ministra Jože P. Damijan in Vaško Simoniti Demokracija ■ 8/xi ■ 23. februar 2006 kakor ne držalo, da največ kulture, kar 70 odstotkov, porabijo ljudje z višjimi in visokimi dohodki. »Kupci knjig so največ upokojenci in študentje, ki pa bodo po uvedbi enotne davčne stopnje v slabšem položaju in se bo njihova kupna moč zmanjšala,« je prepričan Mitja Čander, urednik knjižne zbirke Beletrina. Ta vidik posledic uvedbe EDS bo zato najverjetneje treba natančneje preučiti. Analize kažejo pozitivne izsledke Po mnenju ministra za razvoj Jožeta P. Damijana paje treba na reforme v Sloveniji gledati celostno, če želimo doseči večjo blaginjo, saj so naravnane tako, da nobena od dejavnosti, niti kultura, ne bo prizadeta. Davčna reforma je v Sloveniji nujna, če želimo doseči ciljno sedemodstotno gospodarsko rast. Po simulaciji analize ekonomske fakultete, ki jo je predstavil njen vodja dr. Aleš Vahčič, bi se poraba kulturnih dobrin, če se bomo razvijali samo s sedaj doseženo 3,5-odstotno gospodarsko rastjo, torej brez EDS, do leta 2010 s sedanjih 676 milijonov povečala samo na 827 milijonov evrov. V primeru 7-odstotne gospodarske rasti, ki naj bi jo dosegli po reformi, pa naj bi se poraba kulturnih dobrin do leta 2010 povečala na 924 milijonov evrov, do leta 2015 pa kar na 1.350 milijonov evrov. Po uvedbi EDS naj bi se cene kulturnih storitev in dobrin povišale za štiri do pet odstotkov, hkrati pa naj bi se povečalo tudi povpraševanje po njih. Morebitne težave in primanjkljaje, ki bi nastali z uvedbo EDS, bi v založništvu in kulturi nasploh rešili samo s ciljno usmerjenimi subvencijami, namenjenimi programom v javnem interesu, saj ni potrebe, da bi s pomočjo nižje obdavčitve subvencionirali tudi tržno usmerjene programe v kulturi. (9 KULTURA Napovednik dogodkov Samorogova priznanja V ponedeljek, 13. februarja, so v na slavnostni akademiji v prostorih Slovenske filharmonije podelili priznanja Knjižnega kluba Samorog v okviru Nove revije za kulturno odličnost. V svojem nagovoru je direktor Nove revije Tomaž Zalaznik poudaril, da je knjiga izjemno poslovno darilo. Na podelitvi priznanj je bil eden slavnostnih govorcev zunanji minister Dimitrij Rupel, ki je poudaril pomen slovenske kulture in jezika v zdaj že utrjeni in mednarodno uveljavljeni Sloveniji. Hkrati je slovenske umetnike je pozval k premisleku o tem, kako bi se Slovenija med predsedovanjem EU v letu 2008 lahko predstavila na kulturnem področju. V svojem govoru se je Rupel spomnil prispevka Nove revije ob nastajanju samostojne Slovenije in poudaril odgovornost zdaj že utrjene države pri skrbi za kulturo. »Nova država more in mora poskrbeti za bogatejše medijsko življenje in za sprostitev gospodarskega, političnega in kulturnega življenja na Slovenskem,« je poudaril minister. Dotaknil se je tudi vprašanja sloven- ČETRTEK,23.2. ščine na avstrijskem Koroškem, ki jo po njegovem mnenju zatirajo, ter koroškim Slovencem ponudil objavljanje svojih pripomb in pritožb glede položaja slovenščine na Koroškem na spletnih straneh ministrstva. Spomnil je tudi na novi mednarodni položaj Slovenije in dejstvo, da je slovenščina danes uradni jezik EU. Bliža se nam predsedovanje EU, kjer ne bomo smeli pozabiti na kulturo, je dejal. Minister je tako povabil slovenske umetnike, da za čas predsedovanja Slovenije EU v letu 2008 najdejo in predlagajo umetniška, besedna ali drugačna sporočila, ki bodo predstavila Slovenijo v EU in izrekla, upodobila kulturno bistvo slovenstva. »Leta 2008 se mora Slovenija v Evropski uniji predstaviti z najbolj značilnimi in odličnimi proizvodi, ki so lahko tudi kulturni koncepti,« je še dejal Rupel. Slavnostni govorci na podelitvi so bili še veleposlanik Zvezne republike Nemčije Hans Jochen Peters in dr. Sergej Simakin, namestnik veleposlanika Ruske federacije v Republiki Sloveniji. L. H. RADIO ZELEIMI VAL 93.1 & 97.0 Mhz ALPE ADRIA "ZELENI VAL" d.0.0., Spodnja Slivnica 16, 1290 Grosuplje Slovenski etnografski muzej: Barbie in njen svet. Potujoča svetovna razstava ob 45. rojstnem dnevu Barbie. Razstava bo odprta do 5.3.2006. 19.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium musicum, mladinski pevski zbor Aurora 20.75 Cankarjev dom: Samo Šalamon European Quartet feat. Michael Godarl, Tamara Obrovac Transhistria Ensemble. Jazz in sodobna glasba. 20.00 MGL: D. Muck: Neskončno ljubljeni moški, premiera PETEK, 24.2._ 7 9.30 Cankarjev dom: Orkester Slovenske filharmonije, Slovenski komorni zbor, zbor Consortium musicum, mladinski pevski zbor Aurora 7 9.30 SNG Drama: A. E. Skubic: Fužinski bluz 20.00 SNG Drama, Mala drama: M. Crimp: Kruto in nežno 19.30 MGL: D. Muck: Neskončno ljubljeni moški, repriza SOBOTA, 25.2._ 13.00 na Igu - 9. Podkrimski pustni karneval (če bo deževalo, bo karneval v nedeljo, 26. februarja). Obiskovalcem prireditve se bo predstavilo več kot 30 prizorov, torej več kot 600 mask. Po sprevodu zabavni program (izbor NAJ PRIZORA KARNEVALA; izbor najboljših otroških in odraslih mask). Več o karnevalu: http://www.drustvo-frangovekar.si 20.00 SNG Drama, Mala drama: Črimekundan ali Brezmadežni 20.00 MGL, Mali oder: po I. Bergmannu: Ko mine 79.00 Grand hotel Union: Piaf Edith Piaf kabare, igra in poje: Vesna Pernačič - Žunič, pri klavirju: Joži Šalej. Demokracija • s/xi • 23. februar 2006 7 7.00 Gledališče za otroke in mlade: B. Lindgren: Gospod Pepi in črviček Artur NEDELJA, 26.2._ 71.00 Slovenska filharmonija: New Woreld Quartet Slovenija, dirigent: George Pehlivanian. Koncert v okviru Francoskega tedna. 7 7.00 & 76.00 Lutkovno gledališče Ljubljana: S. Kononenko: Lutke gredo v maškare. Lutkovna predstava in pustno rajanje z lutkami in Zvezdo. Za otroke vseh starosti. 17.00 Mini teater Ljubljana: Po angleški ljudski pravljici P. Polak: Trije prašički. Gledališko-lutkovna predstava za otroke od 3. leta dalje. PONEDELJEK, 27.2_ 7 9.30 Slovenska filharmonija: Kitarski kvartet Aleph. Koncert iz cikla Zvoki šestih strun. 20.15 Cankarjev dom: Katalena, etno. Gosti: Vlado Kreslin, Pritrkovalci iz Šmarje-Sapa in Zbor zagrebških dečkov. 79.30SNG Drama: L. N.Tolstoj: Ana Karenina 19.30 MGL: D. Muck: Neskončno ljubljeni moški, repriza TOREK, 28.2._ 16.30 & 19.30 MGL: C. Goldoni: Beneška dvojčka 20.00 Cankarjev dom: S. Kolditz: Eva Barun, Hitlerjeva ljubica, premiera. Režiserka: Andreja Kovač, igra: Alenka Tetičkovič. 7 9.30 Slovenska filharmonija: Galliard Ensamble, srebrni abonma 17.00 Lutkovno gledališče Ljubljana: S. Kononenko: Lutke gredo v maškare. Lutkovna predstava in pustno rajanje z lutkami in Zvezdo. Za otroke vseh starosti. SREDA, 1.3._ 20.00 Narodni dom Maribor: Gostuje Špas teater: 5 žensk.com, komedija 47 FILM Zadnja naloga Monika Maljevič Robert Baer je eden od veteranov ameriške obveščevalne službe CIA; vso svojo energijo posveča zatiranju svetovnega terorizma, dokler se ne znajde v pasti. Najnovejši film Georgea Clooneyja se odvija v zalivski državi, bogati z nafto, v kateri želi mladi in karizmatični princ Nasir (Alexander Siddig) uvesti reforme. Nasir, ki naj bi kmalu na prestolu zamenjal očeta, je dodelil pravice za vrtanje, ki jih je do zdaj imel Connex, teksaški gigant, boljšemu ponudniku, in sicer Kitajcem. To je hud udarec za Connex in ameriške interese na območju. Killen, manjša teksaška naftna družba, ki je v lasti Jimmyja Popa (Chris Cooper), je dobila pravice za naftna polja v Kazahstanu, po katerih so vsi stegovali roke. Zaradi tega Killen postane zelo zanimiv za Connex, ki zdaj potrebuje nova polja, da bi lahko nadaljeval s svojo proizvodnjo. Ko se omenjeni družbi združita, ju pod drobnogled vzame pravosodno ministrstvo, zato pokličejo Sloan Whiting, wa-shingtonsko odvetniško firmo, da bi preiskala postopek združitve. Bob Barnes (George Clooney) je veteran Cie in se bliža koncu svoje dolge in častitljive kariere, njegov sin (Max Minghella) se odpravlja na kolidž, sam pa se lahko nadeja, da bo preostanek svojih službenih dni preživel v udobni pisarni. Od nekdaj je bil vdan svoji službi, zato je tudi brezpogojno verjel, da je njegovo delo v korist vladi. Pri njegovi zadnji nalogi, ko mora umoriti prekupčevalca z orožjem iz Teherana, pade raketa stinger v roke skrivnostnega modrookega Egipčana. Ko se vrne v Washington, mu obljubijo boljše delovno mesto, če opravi še zadnjo nalogo - umori princa Nasirja. Toda ko zataji agent, s katerim je vzpostavil zvezo, in se poskus atentata izjalovi, mu CIA obrne hrbet in ga izda. Tako začne raziskovati, kaj se je pravzaprav zgodilo, in kmalu odkrije, da so mu ves čas lagali. Režija: Stephen Gaghan Scenarij: Stephen Gaghan Produkcija: George Clooney, Ben Cosgrove, Jeff Skoll Igrajo: George Clooney, Matt Dämon, Amanda Peet, Max Minghella, Greta Scacchi Premiera: 23.2.2006 Distribucija: Ljubljanski kinematografi Bennett Holiday (Jeffrey Wright) je ambiciozni washingtonski odvetnik pri firmi Sloan Whiting. Zaupajo mu težko nalogo, da nadzira združitev družb Connex in Killen. Pravosodnemu ministrstvu mora posredovati dovolj dokazov proti družbi Killen zaradi sumljivih poslov v Kazahstanu, hkrati pa to ne sme ogroziti združitve. V interesu družbe in države je, da pride do nje. Energetski analitik Bryan Woodman (Matt Damon), vzhajajoča zvezda pri družbi, ki trguje z energijo, živi v Ženevi z ženo Julie (Amanda Peet) in sinovoma. Ko se udeležijo zabave, ki jo priredi družina princa Nasirja, pride do tragične nesreče - umre Brvanov sin. Nasir se skuša oddolžiti, zato ponudi Bryanu, da bi mu pomagal pri uresničitvi njegovih idej o reformah - priložnost torej, ki jo Bryan sprejme z odprtimi rokami, njegova žalujoča žena pa ne. Dean Whiting (Christopher Plum-mer), Bennettov šef, glavni pri firmi Sloan Whiting in eden najbolj vpliv- nih mož v Washingtonu, poskuša narediti vse, da bi razveljavil Na-sirjevo kupčijo s Kitajci. Ve, da je Nasirjev brat, princ Meshal (Ak-bar Kurtha), bolj naklonjen Ameriki, zato pritisne na ostarelega emirja, naj za svojega naslednika raje izbere mlajšega sina. Na drugi strani tehtnice v Na-sirjevi državi so sezonski delavci, ki garajo na poljih. Politika kraljeve družine in naftna industrija neposredno in drastično vplivata na njihovo življenje. Connexova delavca Saleema Ahmeda Kahna in njegovega sina Wasima so pravkar odpustili, ker so ju prevzeli Kitajci, zato njuna prihodnost postane skrajno negotova. Obupana iščeta novo delo, saj se njuna delovna vizuma iztekata. Wasim in njegov prijatelj Farooq najdeta uteho v lokalni šoli, kjer se ne vedejo do njiju kot do zadnjih izmečkov. V šoli ju pod svoje okrilje vzame karizmatičen in nevaren moški - modrooki Egipčan, ki ima izginulo raketo stinger.E Demokracija • 8/xi • 23. februar 2006 FILM Velika družina, veliko smeha Bakerjevi so spet udarili! Najbolj priljubljena ameriška filmska družina se vrača v filmu Velika družina, veliko smeha. Tom, igra ga izvrsten komik Steve Martin, in Kate (Bonnie Hunt) se veselita prihajajočih poletnih počitnic, ki jih nameravata skupaj z dvanajstimi otroki preživeti v naravi. Načrte jim pokvari tekmovalni Jimmy (Eugene Levy), ki s svojo prav tako številčno družino tabori nedaleč stran. Stare zamere med Tomom in Jimmyjem povzročijo, da sta si obe družini kmalu v laseh, toda tokrat nobena stran ne namerava popustiti! Tom in njegova žena Kate upata, da bosta zbrala celo družino, vseh 12 potomcev, na nepozabnih poletnih počitnicah ob romantičnem jezeru Winnetka v Wisconsi-nu - njihovi dolgoletni družinski počitniški rezidenci. Vendar se njihov počitek kaj hitro spremeni v boj in tekmovanje s preveč ambicioznimi člani velike družine, katere glava je Tomov dolgoletni tekmec Jimmy Murtaugh. Tom načrtuje, da bo še zadnjič vsa družina tako kot v dobrih starih časih skupaj, vendar se na počitnicah znova vname star spor med Tomom in Jimmyjem Murta-ughom. Spor je deloma posledica Cheaper by the Dozen 2 Režija: Adam Shankman Scenarij: Sam Harper Produkcija: Adam Shankman, Jennifer Gibgot, Garrett Grant Igrajo: Steve Martin, Bonnie Hunt, Eugene Levy, Piper Perabo,Tom Welling, Hilary Duff, Kevin Schmidt, Alyson Stoner... Premiera: 23.2.2006 Distribucija: Continental Film Na kratko različnih slogov vzgoje otrok pri Bakerjih in Murtaughih. Tom in Kate Baker sta otrokom dovolila, da so se razvili v posameznike z vsemi muhami vred. Murtaugh je njuno nasprotje, saj prisega na strogo vzgojo. Otroke ima na kratko, vzgaja jih, kot zapiše Harper, »da bi odražali najboljše vidike njegove genske zasnove«. Harper dodaja: »Bitka med Tomom in Jimmyjem je prav toliko filozofska vojna kot atletsko tekmovanje. Po vseh njunih spopadih postane jasno, da je pri starševstvu pomembno ravnovesje in tega se naučita drug od drugega.« Mula-rija, norija, domača katastrofa in seveda Bakerjev osebni izbor orožja - družinski pes, ki se zažene v z mesom prepojene hlače; to je bila mešanica, ki je leta 2003 navdušila občinstvo v prvem delu Količinskega popusta. Postala je najuspešnejša komedija Steva Martina. Filmskemu občinstvu je bila všeč sodobna komična rahločutnost, združena s staromodnim občutkom za družinske vrednote. Količinski popust je bilo ljubezensko pismo velikim družinam. M. M. Po sedmih letih bosta MATT DAMON in njegov najboljši prijatelj BEN AFFLECK spet skupaj stopila pred kamere. Igralca bosta v drami iz sodnega življenja utelesila odvetnika, ki si 15 let prizadevata za izpustitev nekega obsojenca na smrt. Zgodba se naslanja na resnične dogodke. Film za zdaj še nima naslova, producirala ga bo skupna produkcijska hiša obeh igralcev LivePlanet. Scenarij piše Chris Murphey. Leta 1997 sta Damon in Affleck s skupno napisanim scenarijem za Dobri Will Hunting prejela oskarja. Leta 1999 sta zaigrala skupaj v filmu Dogma. , tel.: 03/897 50 05 O. wfww.radiovelenje.eö RADIO VELENJE Poljski režiser in dobitnik oskarja ANDRZEJ WAJDA je v okviru mednarodnega filmskega festivala Berlinale prejel zlatega častnega medveda za življenjsko delo in dolgoletne tesne vezi z Berlinom. »Berlin je bil zame vedno pomemben in živ most med Vzhodom in Zahodom ter tisti kraj svobode, kije bil Varšavi najbližji,« je izjavil režiser, ki bo 6. marca star 80 let. »Filmi ne morejo spremeniti sveta, vendar bi bilo slabo, če kot umetniki ne bi imeli česa sporočiti in ne bi naleteli na odziv. Zmoremo pa predramiti vest in se dotakniti src,« je dejal režiser. Wajda ta čas pripravlja film o množičnem poboju poljskih častnikov, ki jih je leta 1940 Rdeča armada pobila v Katynskem gozdu blizu Smolenska. Na 31. podelitvi francoskih filmskih nagrad cezar bodo častno nagrado izročili priljubljenemu britanskemu igralcu HUGHU 6RANTU. Častnega cezarja mu bo izročila igralka Carole Bouquet, predsednica letošnje slovesnosti. Britanski igralec s tem priznanjem sledi drugim anglosaškim zvezdnikom, kot so Will Smith, Meryl Streep, Clint Eastwood in Johnny Depp. Hugh Grant je postal znan leta 1994 s filmom Štiri poroke in pogreb. Slovesnost, ki jo bo vodila Valerie Lemercier, bodo neposredno prenašali 25. februarja. Francoska akademija filmske umetnosti in tehnike nagrajuje najboljše filmske stvaritve s cezarji, ki so ime dobili po kiparju, avtorju kipca. Cezarje podeljujejo vsako leto konec februarja ali v začetku marca v 19 kategorijah po glasovanju več kot 3.400 članov akademije. Demokracija ■ 8/xi • 23. februar 2006 49 AVTOMOBILIZEM U'tt-MK Honda FR-V 2,2 i-CDTi executive Pri Hondi, ki je v zadnjih desetletjih veljala za eno bolj inovativnih in športno usmerjenih znamk, dolgo časa niso bili vajeni sledenja trendom, če niso sledili njihovi filozofiji. Takšna primera sta vsekakor terenska CR-V in HR-V. Zadnji izlet v neznano pa je uvedba dizelskih motorjev. In če se takšen znajde v - na papirju prav nič športnem - šest-sedežnem enoprostorcu, potem gre za res nekaj drugačnega. Značilna honda Drugačnega za to japonsko znamko seveda. Da pa že na prvi pogled vemo, da gre za hondo, je z velikim H v sredini takoj opazna agresivno oblikovana maska z ozkimi in na dolgo razpotegnjenimi lučmi. Ostro ukrivljena pločevina se nadaljuje v dvigajočih se bokih, ki se končujeta s precej klasično enoprostorskim zadkom. V primeru testnega vozila je za dodaten dinamičen videz skrbela kombinacija svetlomodre kovinske barve in aluminijastih dodatkov, kot so nosilci prtljažnika na strehi in šestnajstpalčna lahka platišča. Če zunanjost obljublja športnost, je v notranjosti zaradi opreme executive začutiti prestiž. Usnje na sedežih in volanskem obroču, vložki z videzom lesa in kopica elektronske opreme so za razvajanje. V najdražji izvedbi modela FR-V boste našli satelitsko navigacijo, katere LCD-zaslon kaže tudi informacije o trenutnih nastavitvah radijskega sprejemnika s CD-pred-vajalnikom. Pri tem je treba povedati, da bi lahko tisti, ki so postavljali gumbe, pomislili tudi na tista vozila, ki imajo volan na levi strani. Gumb za glasnost je namreč precej daleč od voznika. Na srečo ima možnost upravljanja z radijskim sprejemnikom TEHNIČNE KARAKTERISTIKE TEHNIČNI PODATKI HONDA FR-V 2,2 l-CDTI vrsta motorja turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj prostornina v ccm 2204 .................. moč v kW (KM) pri vrt./min 103 (140) pri 4000 največji navor v Nm pri vrt./min 340 pri 2000 ...................................... menjalnik ročni, šeststopenjski pogon na sprednji kolesi mere (dolžina x širina x višina) v mm 4285 X1810 x1625..... medosna razdalja v mm 2685 prtljažnik v litrih 439/1049 masa praznega vozila (nosilnost) v kg 1447 (523) največja hitrost v km/h 187 BH^ pospešek 0-100 km/h v s 10,3 poraba (po normah EU) v 1/100 km 7,8/5,1/6,4 poraba na testu v 1/100 km 8,2 ena vozila v SIT 7.290.000 tudi na volanskem obroču. Tam so tudi komande tempomata. Nekatere posebnosti Zaradi| treh sedežev v prvi vrsti je seveda drugačna tudi postavitev prestavne ročice in ročne zavore. Slednja je pod armaturno ploščo in jo voznik povleče proti sebi, prestavna ročica s tipično kratkimi hodi pa je desno od volana, poleg gumbov za vklop ogrevanja dveh sprednjih sedežev. Srednji sedež, kije pomaknjen malce bolj nazaj, ogrevanja nima. Če se uporablja za prevoz dojenčka v otroškem sedežu, to seveda ni prav nič narobe. Prav- S trebuhom za kruhom Gašper Stamač, SAGA Institute, foto: Matej Mihinjač, SAGA Institute 50 Demokracija ■ s/xi • 23. februar 2006 AVTOMOBILIZEM vrste sedežev, a v tem primeru navadno trpi prtljažni prostor. FR-V se tukaj izkaže z osnovnimi 539 litri prtljažnika. Odličen motor Izkaže pa se še v eni stvari - pogonu. Roko na srce, če znajo pri Hondi kaj narediti zares odlično, je to motor. In ta 2,2-litrski turbodizel je zares fantastičen. Sicer ne gre za stroj, ki vas bo ob pospeševanju prilepil na sedež, ampak gre za skoraj neslišen in uglajen motor. Ključna beseda je zveznost. Nobenih nenadnih sunkov, le uglajeno pospeševanje. 140 konjskih moči poskrbi, da je stotica dosežena v dobrih desetih sekundah, končna hitrost pa se približa 190 kilometrom na uro. Ob tem je treba zapisati, da kljub dizelskemu motorju ne zaprav je praksa pokazala, da je to ena najboljših uporab tega malce ožjega sedeža. Tako ima lahko majhen otrok poleg sebe oba roditelja, ki lahko zanj v vsakem trenutku poskrbita. Če se spredaj vozita le dva, je najbolje, da se naslonjalo srednjega sedeža podre in tako ustvari naslon za roke. Prav pride tudi utor, kamor lahko odložimo kakšno drobnarijo. V primeru postavljenega naslona je tu še ena praktična rešitev, in sicer sedalni del, ki se odpre in ustvari zajeten predal in odlagalno površino. Kar se praktičnosti tiče, velja enako tudi za zadnjo vrsto sedežev, Iger se vsak lahko posamezno podre ah v celoti odstrani. Postavitev treh sedežev spredaj in treh zadaj je ena od rešitev za vozilo, ki ima več kot pet sedežev. Druga možnost so recimo tri moremo pričakovati prevelike varčnosti. Poraba se nerada spusti pod 6,5 litra goriva na 100 kilometrov, realnejša postavka pa je tam okoli osmih litrov. Sploh če ta avtomobil vozite tako, kot narekuje značka na nosu. Značka, ki si, čeprav je prilepljena na ta neobičajni avtomobil za to znamko, zasluži, da je tam. Gre namreč za zelo dobro premišljen in poseben avtomobil. Sploh ker je prinesel pridih športnosti v razred navadno pre- Novice HYUNDAI TUCSON CRDI VGT Tudi tucson je dobil agregat, ki so si ga pri Hyundaiu že dolgo želeli, saj je tako še korak bliže tekmecem. Dvolitrski turbodizel CRDi ima novo turbino, ki zagotavlja boljše zmogljivosti, manjšo porabo in čistejši izpuh. Zmogljivosti so se povečale za okoli 10 do 15 odstotkov, prav za toliko pa seje zmanjšala poraba. V številkah: prejšnji motorje imel 82,5 kW (112 KM), novi pa 100 kW (136 KM) oziroma 103 kW (140 KM). PEUGEOT 207 RCUP CONCEPT Na Peugeotovem ženevskem razstavnem prostoru z velikostjo 2.260 kvadratnih metrov bo prikazanih 35 avtomobilov. Poleg serijske izvedbe modela 207 bodo predstavili še konceptne-ga reli športnika s štirikolesnim pogonom, kije izdelan po pravilniku FIA za skupino 'Super 2000'. Atmosferski agregat z dvolitrsko delovno prostornino, ki se ne zavrti više od 8500 vrtljajev v minuti, mobilizira okrog 280 KM. Za prenos moči do vseh pogonskih koles je zadolžen 6-stopenjski sekvenčni menjalnik. RENAULT ESPACE - PRENOVA ČETRTE GENERACIJE Četrta generacija modela espace, ki sojo prvič predstavili pred tremi leti in pol, je doživela manjše optične spremembe na zunanjosti in hkrati dobila nekoliko več komfortne opreme, novi 6-stopenjski samodejni menjalnik ter dva nova turbodizelska agregata dCi s tehnologijo skupnega voda, ki sta opremljena s serijskim filtrom trdih delcev. Novi espace bo v nekaterih evropskih Renaultovih salonih na voljo od 7. aprila dalje, datum začetka prodaje pri nas pa še ni znan. PORSCHE 911 TURBO V Ženevi bo 28. februarja uradno predstavljena šesta generacija Porschejeve športne ikone z oznako turbo. Avtomobil bo dosegel odlično agilnost in konstanten prenos moči na vozno podlago tudi v slabših voznih razmerah in omogočil optimalne vozne lastnosti pri hitrosti do 310 km/h. Za to so uporabili 6-valjni bokser z delovno prostornino 3,6 litra, ki razvije 480 KM pri 6000 vrtljajih v minuti in zaradi namestitve turbopolnilnika z variabilno geometrijo lopatic ponuja 620 Nm navora v območju od 1.950 do 5.000 vrtljajev v minuti. Demokracija • 8/xi • 23. februar 2006 51 ZNANOST IN ZDRAVJE Bumerang iz narave Aleš Kocjan, foto: Gregor Pohleven Minilo je leto dni, odkar je začel veljati Kjotski protokol, s katerim so se države podpisnice zavezale, da bodo v naslednjih letih postopno zmanjševale izpust toplogrednih plinov. Satelitski posnetek kaže veliko ozonsko luknjo (modro), ki nam grozi. Izpusti toplogrednih plinov v ozračje so že nekaj desetletij eden največjih okoljevarstvenih problemov sveta. Strokovnjaki različnih mednarodnih okoljevarstvenih organizacij ocenjujejo, da industrija in njeni produkt vsako leto v zrak spustijo okoli dve milijardi ton ogljikovega dioksida, kije eden glavnih krivcev za nastajanje tople grede. Od tega največji, kar 25-od-stotni delež prispevajo Združene države Amerike, v zadnjih letih pa se jim z gospodarskim razvojem vse bolj približuje tudi Kitajska. Takšno neodgovorno ravnanje ima seveda tudi temu primerne posledice, saj ogljikov dioksid tanjša ozonsko plast, ki nas varuje pred smrtonosnimi ultravijoličnimi sevanji, hkrati pa povzroča segrevanje našega ozračja. Tako se je po podatkih okoljevarstvenih organizacij temperatura na Zemlji v zadnjih 100 letih dvignila za 0,3 do 0,6 stopinje Celzija. Ce se bo takšen trend spuščanja škodljivih plinov v ozračje nadaljeval, lahko še pred koncem tega stoletja pričakujemo povišanje temperature še za 1 do 3,5 stopinje Celzija. Slednje se na prvi pogled ne zdi veliko, vendar strokovnjaki opozarjajo, da bi se v tem primeru življenje na Zemlji močno spremenilo. Zaradi tajanja ledenikov, ki ta čas še pokrivajo oba tečaja, bi se gladina morja do leta 2050 dvignila za 20 do 50 centimetrov, morje bi poplavilo velika obmorska nižinska območja, kjer danes živi na milijone ljudi, puščave bi se še hitreje širile, začelo bi primanjkovati vode ipd. Kot v biltenu Območnega okoljskega središča za osrednjo in vzhodno Evropo navaja strokovnjak z Inštituta Jožefa Štefana dr. Matjaž Ravnik, analize kažejo, da so nekatere spremembe neizogibne, ker jih ne moremo več preprečiti, četudi bi izpuste toplogrednih plinov takoj drastično zmanjšali. »Tako lahko zagotovo pričakujemo dviganje morske gladine in propadanje (tropskih) gozdov,« je zapisal Ravnik Eno leto Kjotskega protokola Čeprav se zdi, da so najpomembnejše svetovne države, ki bi lahko največ naredile na tem področju, 52 Demokracija-8/xi-23. februar 2006 ZNANOST IN ZDRAVJE Sprejemanje Kjotskega protokola do zdaj ignorirale izpuščanje škodljivih snovi v ozračje, se zdi, da se je večina držav v zadnjih letih vendarle začeli zavedati problema toplogrednih plinov in vseh posledic, ki jih ti prinašajo. Tako je bila 1992 na zasedanju v Riu de Ja-neiru sprejeta Okvirna konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, ki razvitim državam in državam v tranziciji, ki so skupaj največji proizvajalci toplogrednih plinov, nalaga stabilizacijo izpustov toplogrednih plinov na ravni izpustov iz leta 1990. Konvencijo je do zdaj podpisalo 179 držav, med njimi tudi Slovenija. Še pomembnejši dokument s tega področja je t. i. Kjotski protokol, ki ga je leta 1997 v japonskem mestu Kjotu sprejelo več kot 160 držav, veljati pa je začel 16. februarja lani, ko ga je ratificirala Rusija (v sporazumu namreč piše, da začne veljati takoj, ko k njemu pristopi toliko držav, kolikor jih skupaj v ozračje pošlje najmanj 55 odstotkov vsega ogljikovega dioksida). Protokol države podpisnice zavezuje, da morajo v obdobju med letoma 2008 in 2012 zmanjšati izpust okolju škodljivih plinov za 5,2 odstotka v primerjavi z letom 1990, pri čemer so se stare članice Evropske zveze še dodatno obvezale, da bodo stopnjo izpustov zmanjšale za 8 odstotkov. BO tO dOVOlj? O tem, v kolikšni meri se bodo države držale svoje obveze in koliko toplogrednih plinov bodo v resnici poslale v ozračje, bomo lahko ugotavljali šele ob koncu obdobja, postavlja pa se vprašanje, koliko bo zmanjšanje izpustov v resnici pripomoglo z zmanjšanju vplivov tople grede. Kot je že pred časom v pogovoru za našo revijo dejal okoljevarstve-nik in redni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Dušan Plut, zmanjšanje izpustov za samo 5,2 odstotka ne bo bistveno pripomoglo k stabilizaciji svetovnega podnebja, še posebej ker ga niso podpisale vse gospodarsko razvite države, med njimi Združene države Amerike, ki proizvedejo kar 25 odstotkov vseh toplogrednih plinov. Poleg tega Plut pravi, da četudi bi se vse gospodarsko razvite države obvezale, da bodo stopnjo izpustov do leta 2012 zmanjšale za 5,2 odstotka, to nikakor ne pomeni rešitve globalnega segrevanja ozračja. Za to bodo po Plutovem mnenju potrebni temeljitejši in korenitejši ukrepi. »V 21. stoletju bo moralo človeštvo na eni strani spremeniti energetsko osnovo in okrepiti energetsko učinkovitost ter v drugi polovici 21. stoletja že prednostno uporabljati obnovljive energetske vire in materialno dejavnost sonaravno prilagoditi zmogljivostim našega planeta. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zahteva korenite posege v način energetske proizvodnje in potrošnje, v vse bolj potrošniški, energetsko razsipen način našega življenja.« Na potezi je torej spet človek. O Kakšno bo vreme 6 dni? Vremenska napoved za 6 dni vnaprej! Prva slovenska televizija s šestdnevno vremensko napovedjo. & t % ponedeljek torek sreda -a<0> četrtek petek sobota Info TV je slovenska televizija, ki celodnevno predvaja poročila vsakih 15 minut. V naših informativnih oddajah lahko spremljate tako dogajanje doma kot po svetu. Info TV lahko sprejemate samo preko kabelskih sistemov. Program je popolnoma brezplačen. Za več informacij pokličite vašega kabelskega operaterja. Vremenska napoved za 6 dni je na sporedu v novicah, ki so 15 minut do in 15 minut čez vsako polno uro. Vremensko napoved "6 dni" najdete tudi na Mobitelovem mobilnem portalu Planet (Info/Vreme). Naročnik oglasa Info TV, d.o.o. Novo mesto Demokracija ■ sna ■ 23. februar 2006 53 ŠPORT Kitajski srebrni športni par Zhang-Zhang Olimpijski pisalni stroj Lovro Kastelic, foto: Reuters Samo še nekaj vratc imajo 20. zimske olimpijske igre do cilja ... Večina medalj je podeljena. Pisalni stroj je že v pripravljenosti: napisati mora še nekaj najlepših zgodb. Zdi se, da ob slehernem odprtju olimpijskih iger zbobnajo skupaj tudi nekaj najboljših piscev. Zabičajo jim, naj napišejo nekaj najlepših zgodb. Pisci nemudoma pograbijo papir in pisala, to je namreč nadvse hvaležna naloga. Za dobro zgodbo potrebujejo le akcijo strastnih vzgibov in nekaj karak-ternih junakov. Vsega tega je na olimpijskih igrah na pretek. Že ob vsaki najmanjši zmagi ali porazu se sproži toliko vzgibov, da jim uspe v trenutku spremeniti razpoloženje. Hipne spremembe povzročijo sosledje šokov, ki jih omenjeni pisci še posebej radi ujamejo v svojo mrežo. Kashmir Nekatere v Torinu napisane zgodbe bodo večne ... Kot je večna tudi kompozicija z naslovom Kashmir, ki jo je skompo-niral John Bonham, bobnar legendarne rokovske skupine Led Zeppelin. Njena instrumentalna različica je bila podlaga za odločilni drsalni nastop kitajskega športnega para Dan Zhang in Hao Zhang, ki pa se je že po 38 sekundah ustavil. Krhka, zago- tovo ne več kot 5 5 kg težka Dan Zhang je namreč po ponesrečenem poskusu četvernega salho-va na kolenih pristala na tleh. Vsem ob ledeni ploskvi olimpijske dvorane Palavela je zastal dih. Zhangova si je nategnila vezi levega kolena. Bolečina je bila nečloveška, a Zhangova je stisnila zobe. Za solze zdaj ni bilo časa. Partner ji je pomagal vstati, jo pripeljal do ograde, kjer sta se dogovorila za ponovitev vaje. Kashmir je znova zaigral, par je začel drsati. Pri vsakem pristanku se je Zhango- va komajda obdržala, a je vseeno junaško zdržala. Osvojila sta srebrno olimpijsko medaljo; zdaj so solze smele priteči, solze radostnice namreč. Prvič smo bili priče tudi novi disciplini, imenovani deskanje čez drn in strn. Izjemno privlačno disciplino so še posebej začinila bližnja srečanja tekmovalcev, ki so drseli po umetno narejenih skakalnicah, kanalih in valovih. V enem izmed takšnih srečanj so dikvalificirali Kanadčana Jaseyja Jaya Ander-sona, soprojektanta omenjenih skakalnic, kanalov in valov. Da je »cross« povsem nepredvidljiva disciplina, je potrdil tudi ženski finale, v katerem bi morala gladko zmagati Američanka Lindsey Jacobellis. Ker pa se je Jacobellisovi na predzadnjem skoku zazdelo, da je že ovenčana z zlato kolajno, je želela proslaviti in pozdraviti navdušeno občinstvo kar v zraku. Zal se ji je pri tej ekshibiciji skok ponesrečil, nekoliko je padla, mimo nje pa je Švicarka Tanja Frieden odbrzela k zgodovinskemu prvemu mestu. Lindsey Jacobellis se je potem od sramu kar pogreznila, v tolažbo pa so ji nadeli srebrno odličje. Legendarni alpski smučar in vnet zbiralec najprestižnejših odličij, Norvežan Kjetil Andre Aamodt si je tudi na svojih petih olimpijskih igrah zaželel nekaj zlata. Nekaj zaradi tradicije, ki jo neguje že od Albertvillea 1992 (zlata medalja v superve-leslalomu), nekaj pa najbrž tudi zaradi tega, ker so mu medtem iz očetove hiše ukradli vseh 20 Po besedah direktorja KK Union Olimpija, ki je medtem osvojil še svoj 13. pokalni naslov, MATJAŽA TAVČARJA naj bi se tivolski evroligaš po dolgotrajnih pogajanjih le raz-šel z vlagateljem Modul groupom. Vse je zdaj v rokah pravnikov. 54 Najboljši košarkarji severnoameriške košarkarske lige NBA so se zbrali v Houstonu in se pomerili na vikendu zvezd. V metu trojk je bil najboljši Dirk Nowitzki, v spretnostih Dwayne Wade, v zabijanju pa le 175 cm visoki novinec NATE ROBINSON. Finski skakalni šampion JANNE AHO-NEN je v karieri osvojil praktično vse, manjka mu le tisto, kar pomeni največ - medalja na olimpijskih igrah med posamezniki. Priložnost je zamudil tudi v soboto na veliki olimpijski napravi v Pragelatu. Avstrijsko olimpijsko tekaško reprezentanco je na zahtevo MOK obiskala italijanska policija. V njihovi bližini se je namreč potikal nekdanji trener WALTER MAYER, ki so mu zaradi očitanih krvnih transfuzij prepovedali udeležbo na dvojih olimpijskih igrah. Demokracija ■ sna ■ 23. februar 2006 Petra Majdič, naša najboljša tekačica odličij z največjih tekmovanj - imel jih je namreč 12 s SP in osem z ZOI. Zdaj je pri 34 letih začel zbirati znova - v zbirko je dal zlato s superveleslaloma - in še ne namerava odnehati! Kjetil Andre Aamodt je živ sinonim za psihofizično uravnoteženost. Jok ¡(1 Stok Tega pa ne moremo trditi za sanjski hrvaški dvojec Janico in Ivico Kosteliča. Pri njiju namreč ne gre za psihofizično uravnoteženost, temveč za presežek - enega in drugega. Iluzionisti in čarodeji bi poslali takšno sporočilo: ne poskušajte tega doma! To, kar sta preživela Kosteliča - izguba otroštva, mladosti, silovit dril, podvržen tisočerim težkim poškodbam in razmeram (Ante Kostelič je dejal, da se je v življenju najbolj prestrašil, ko se je na nekem avstrijskem smučišču, na katerem je z otrokoma prespal kar v spalni vreči pod milim nebom, zjutraj prebudil in ni našel svojih otrok. Oba je namreč zasul snežni pršič, ki je ponoči zapadel oziroma ga je napihalo nanju) -, preživi le malokdo. Ivica je takoj po osvojitvi srebrnega odličja v kombinaciji padel v sestrin objem. Zajokala sta. Pritekle so solze, v katerih so se pretakala vsa njuna odrekanja, trpljenje. Vsega nakopičenega bremena ni bilo mogoče več zadržati. Projekt Kostelič (v kar je bila všteta tudi osvojitev olimpijske medalje) se je s tem jokom končal. Zajokala je tudi Petra Majdič, čeprav je pritekla najboljšo slovensko tekaško uvrstitev v zgodovini. V igri je bila namreč kolajna, ki pa ji zaradi prepočasnih smuči, zaradi katerih je izgubljala na spustih, ni bila usojena. Da bi bila tragedija še večja, sta imeli prvouvrščeni tekačici Estonka Šmigunova in Norve-žanka Bjorgnova smuči istega izdelovalca. Pri Fischerju našo šampionko še vedno obravnavajo kot drugorazredno ... Češki trener Kvetoslav Žalčik, ki je češko tekaško reprezentanco vodil zadnjih deset let, je za ekipno preizkušnjo za zadnjo predajo prijavil napačnega tekača. Češka je potem v zadnji predaji izgubila zanesljivo odli-čje. Večletno delo je šlo zaradi malomarnosti v nič. Žalčika so nemudoma odpustili. Najboljši slovenski biatlo-nec Janez Maric je v zasledovalnem teku streljal v sosednjo tarčo ... (3 KATARINA SREBOTNIK je z zmago na turnirju dvojic v Antvverpnu dosegla najvišjo uvrstitev med pari v karieri. Prebila seje na 16. mesto na svetu, kar je ob 28. mestu med posameznicami vrh njene teniške kariere. Branilec Marseilla BOŠTJAN CESAR ni dočakal konca nedeljske tekme. V 39. minuti je moral zapustiti igro zaradi poškodbe ličnice. Ali bo reprezentančni branilec nared za nastop na turnirju izbranih vrst na Cipru? Kolajna odrešitve Esad Babačič Največja zgodba dosedanjega dela olimpijskih iger pripada Ivici Kosteliču, ki je dobil srebrno olimpijsko medaljo. Njegov nastop v kombinaciji je bil posebej ganljiv zaradi vsega, kar je moral ta športnik preživeti, preden se je povzpel na zmagovalne stopničke. Toliko nesreče, kot jo je imel Ivica, gotovo še ni imel noben tekmovalec njegovega kova; še preden je začel prodor med najboljše, se je moral soočiti s poškodbami, ki so bile tudi posledica težkih vadbenih razmer. Splošno znano je, kakšno torturo sta morala prestati Janica in Ivica, da sta prišla tja, kjer sta danes. Janica je poleg poškodb žela tudi zmage in olimpijske medalje, medtem ko se je njen brat omejil na nekaj skalpov svetovnega pokala. Veliko premalo za brata najboljše alpske smučarke na svetu, ki je bil za povrh še pred nekaj sezonami najboljši slalomist v svetovnem pokalu. Ko se je že zdelo, da se mu bo dokončno odprlo, so se spet pokazale razpoke v dotrajanih kolenih. Tudi v tej sezoni je bil daleč od stare forme in nihče ni resno računal nanj. Edini, ki je napovedal medaljo Ivice Kosteliča, je bil Goran Ivaniševič, ki je zaslutil presenečenje. Ko je Benjamin Reich povozil vratca in je bilo jasno, da gre srebro na Hrvaško, se je Ivici popolnoma strgalo, saj je o tem trenutku sanjal vse življenje. Kot pravi športnik se je zahvalil Fritzu Stroblu, ki mu je posodil smuči za kombinacijski smuk, na katerem je dosegel konkurenčen čas. Očitno je bilo to tisto, kar mu je poleg dobrih slalomskih voženj prineslo sanjski uspeh. Dobre smuči očitno krojijo sam vrh svetovnega smučanja, še posebej kadar gre za največja tekmovanja. Če kdo misli, da imajo vsi tekmovalci dostop do najboljših smuči, so se zmotili. Izdelovalci le redko dovolijo, da se njihovih najboljših izdelkov dotaknejo tekmovalci, ki niso absolutne zvezde. Najboljši tekmovalci imajo tudi po dvajset parov smuči, med katerimi se odločajo. Bode Miller jih ima denimo 35, medtem ko jih imajo naši reveži največ po tri pare, pa še te so pogosto daleč od idealnih. Žrtev smuči je bila tudi Petra Majdič, ki je tistih nekaj sekund zaostala za kolajno. Njene smuči so bile narejene za bolj ledeno progo, toda v zadnjem trenutku se je ogrelo in sneg je postal moker, tako da je na koncu končala na šestem mestu. Kako malo je treba, da se ti skvarijo olimpijske sanje, ki so dovoljene le vsake štiri leta. Precej srečnejši je bil Francoz Anton Deneriaz, ki je imel še pred letom dni strgane križne vezi, zdaj pa se lahko pohvali z zlato olimpijsko medaljo v smuku. Tako zanj kot za Ivico bo zdaj vse lažje, saj sta z olimpijskim odličjem dosegla svoj poglavitni cilj. Demokracija • s/xi ■ 23. februar 2006 55 KRONIKA Polomljena ograja in tri mrtve najstnice Ograje in rešetke se lomijo Bogdan Sajovic, foto: arhiv Demokracije Občinstvu, ki je prišlo na plesno predstavo, je uspelo to, kar rokerjem in huliganom ni nikoli uspelo. Lomile so se rešetke, a tokrat mrtvih na srečo ni bilo. Ze nekaj let je Irska »in«. Staro in mlado dere na koncerte irske glasbe, irskih plesov, pa tudi na Irsko. Zato ni nobeno čudo, da so ljudje množično drli tudi na predstavitev irskih plesov, ki jih je izvajala skupina Rhytm of the dance pred nekaj dnevi v dvorani Tivoli. Poučeni s tragično izkušnjo diskoteke Lipa prejšnjega decembra so se organizatorji, kot je kazalo navzven, dobro pripravili. Za red in mir na prireditvi je skrbelo kakšnih štirideset varnostnikov, bočno podporo pa jim je dajalo še devet policistov. Kljub organiza-torjevemu prizadevanju pa je šlo marsikaj tudi narobe. Naval množice je bil preprosto prevelik. Ple- 2" - w ■ i tf® i / v M J Je . • : a / m . - ,». \ & u * Ji rt * ki J irl ) salci so imeli tistega dne kar dve predstavi, kar dokazuje, da je bilo zanimanje veliko. Med »menjavo« je prišlo do prvih problemov. Najprej na parkirišču pred tivolsko dvorano. Tisti, ki so si nastop že ogledali, so se hoteli odpeljati. Tisti, ki so na nastop šele prišli, so želeli svoje jeklene konjičke parkirati. Nastal je prometni zamašek, v katerem so nekateri rinili noter, drugi pa ven. Na pomoč je hvala bogu priskočila policija in z nekaj dodatnimi policisti na dovozu in parkirišču le vzpostavila red. Drugi problem se je pojavil pri vstopu. Več ducatov ljudi ni moglo v dvorano, čeprav so imeli vstopnice. Spet se je ponovil »Li-pin sindrom«. Velika množica zabave željnih se začenja drenjati in pritiskati proti kraju prireditve. Končno je spet počilo. Popustila je namreč kovinska rešetka pred dvorano. Dve šestnajstle-tnici sta skupaj z njo padli kar tri metre globoko v jašek. Na srečo sta preživeli, in kot vse kaže, je ostalo le pri podplutbah. Časi in ljudje se spreminjajo Seveda je tivolska športna dvo- rana že zdavnaj zastarela. To sicer ni nič novega v naši prestolnici, bolj ali manj so zastareli skoraj vsi športni objekti oziroma objekti za množične prireditve. Pač ni več tovariša Tita, partijskih plenumov, veleparad in proslav. Ni več denarja ne za graditev novih objektov za velike prireditve ne denarja, da bi obnavljali stare. Časi in ljudje pa so se seveda spremenili. Prerivanje je tako postal glavni življenjski moto. Priti na želeno mesto, pa tudi čez trupla. Pohodi ali odrini vse, kar je pred teboj. Pred dvema mesecema se je to pokazalo pred diskoteko v Pirničah. Tam organizator očitno ni bil niti toliko priseben, da bi poskrbel za primerno varovanje. V Tivoliju je primerno varovanje bilo, a kaj ko je množica spet pritisnila. Pokale so železne rešetke, vendar tokrat mrtvih ni bilo. Za tivolsko dvorano lahko rečemo, da je doživela kar nekaj divjih trenutkov. Koncerte rokovskih skupin, kjer so besneli zanetani in z verigami opremljeni mladci. Tekme, na katerih so besneli navijaški huligani, domači in tuji. Pa vendar, kovinske ograje so zdržale. Potem pa se zgodi kulturni dogodek, na katerega naj bi prišlo kulturno občinstvo. In temu občinstvu uspe to, kar huliganom ni nikoli uspelo. Časi in ljudje se res spreminjajo. E pv1^ M.Sobota tel:02/53 7-8 Slave Klavora 1 9000 Murska Sobota tel.: 02/537 1949 fax.: 02/537 1948 GSM: 041/34 66 46 SM: 031/34 51 51 http://www.radio-viva.com e-mail: viva@radio-viva.com 56 Demokracija ■ s/xi • 23. februar 2006 Polomljena rešetka in poškodovani najstnici Fiktivna podjetja Krški gradbeni podjetnik je s pomočjo ponarejenih listin pri davkih ogoljufal državo za 122 milijonov tolarjev. HH KRONIKA Na Dobu bi amnestijo Dve tretjini zapornikov na Dobu s peticijo predlagata amnestijo za vse zapornike v Sloveniji. Pred dnevi so kriminalisti v Krškem državnemu tožilstvu ovadili podjetnika, svojega someščana. Osumljen je storitve dveh kaznivih dejanj: davčne utaje in ponarejanja listin. Zgodba sega v leto 1999, ko je krški podjetnik, lastnik in direktor gradbenega podjetja, začel goljufati državo pri plačilu davščin. S papirjem se da vse, zato je zviti poslovnež lažno prikazoval obračunavanje davka na dodano vrednost. Uveljavljal ga je namreč kot davčno olajšavo, obračunan pa je bil na prejetih računih družb, ki sploh niso obstajale in seveda tudi ne poslovale oziroma opravljale del, za katera so bili računi izstavljeni. V štirih letih navideznega poslovanja je podjetnik spravil v žep kar 122 milijonov tolarjev, ki bi sicer morali zapolniti slovenski proračun. Kljub visokemu znesku je torej trajalo kar precej dolgo, z delom je nehal že leta 2003, da so pristojni davkarji odkrili goljufijo in da so kriminalisti zbrali dovolj dokazov za ovadbo. Vprašanje je seveda, koliko let se bo zdaj zadeva vlekla po sodiščih in kdaj bo prišlo do razsodbe. Podjetniku grozi največ osem let zapora za davčno utajo in največ dve leti za ponarejanje poslovnih listin, glede na prakso pa mu najvišja kazen nej-verjetneje ne bo nikoli izrečena. Pa tudi če bi po kakšnem čudežu bila, praksa kaže, da tovrstne zadeve navadno zastarajo ali pa obsojenca pomilosti predsednik republike. B. S. RES POGUMEN POBA V Žusterni je v ranih jutranjih urah, bilo je okoli četrte zjutraj, 21-letni Izolan klepetal z dvema dekletoma. Klepet pa je šel tako v nos neznancu, da je skočil na Izolana in ga s pestmi zbil po tleh, potem pa ležečega še obrcal. Pri tem prizoru se je opogumil tudi 2 5-letni Anka-rančan, ki je zadevo opazoval izpred lokala, in Izolana na tleh še sam obdelal s pestmi in nogami. Junaka, ki se je lotil na tleh ležečega, so že izsledili, drugega pretepača pa še iščejo. Zanimivo bi bilo videti, kako pogumna bosta pred sodnikom, saj je zoper oba podana ovadba. TO BO ŠIK Na kranjskem Sejmišču je neznani ljubitelj mode vlomil v prostore oblikovno-umetniškega ateljeja. Morda niti ni šlo za osamljenega za-strupljenca z modo, saj je bil vlomljeni poslovni prostor dodobra izpraznjen. Plen, ki je bil seveda ročno izdelan, obsega večje število ženskih torbic, pasov za oba spola, prav tako ženske in moške copate ter še več drugih izdelkov, kajti lokal ima široko izbiro. Lastnica lokala je ob približno pol milijona tolarjev. Neznanega lopova pa bodo, če bo unikatne stvaritve sam nosil, verjetno hitro zgrabili za ovratnik. Zbrali so dvesto dvajset podpisov, peticijo pa so »začasni prebivalci« zapora Dob pri Mirni naslovili na državni zbor Slovenije. To število podpisov ustreza približno dvema tretjinama tistih, ki so pravnomočno obsojeni za različna kazniva dejanja in prestajajo kazen. Na Dobu prestaja kazen okoli 360 obsojencev. Podpisani zaporniki prosijo državni zbor za takojšnjo splošno amnestijo vseh zaprtih oseb. Predlagajo, da se kazen zmanjša za dvajset odstotkov vsem zaprtim osebam na dan amnestije, in sicer ne glede na to, kakšna kazniva dejanja so zagrešili, in ne glede na to, kakšno je bilo njihovo obnašanje ali tako imenovana »resociali-zacija« med prestajanjem kazni. Sklicujejo se (deloma imajo celo prav) na nedavne razvpite pomilostitve igralniškega barona Danila Kovačiča in trgovcev z mamili, ki jih je pred nekaj tedni podpisal predsednik Slovenije Janez Drnovšek. Obsojenci zatrjujejo, da marsikdo od njih, ki ni bil deležen pomilostitve, sedi za precej manjše zadeve kot tisti, ki so bili pomiloščeni. Pojavila pa se je tudi anonimka, ki »meče« v isti koš zaprte obsojence in upravo zapora. V njej namreč neznanec med drugim zatrjuje, da nekdo poneverja proračunski denar, namenjen za vzdrževanje zapora. Tako naj bi računi nabave hrane kazali, da vsak zapornik poje na dan 600 gramov mesa, v resnici pa je količine šestkrat manj. Takšne trditve bi zdaj vsekakor morali nemudoma preiskati inšpekcijski organi in o njih v najkrajšem času obvestiti javnost, če ne zaradi drugega, zaradi lastne integritete. B. S. (71/J ELEKTROPROM ELEKTROPROM d.o.o. Loke pri Zagorju 22 1412 KIS0VEC tel.: 03 56 57 150 fax: 03 56 71 488 www.elektroprom.si ■ elektroinstalacije 1 centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije • projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve 1 kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ CENTER ■ lokalna televizija ETV • tiskana vezja > grafitne ščetke • delovni stroji in nizke gradnje •barSEDMICA ŠTAJERSKI VAL ra ^ prijateljstvo bližina domišljija RADIO JE UHO, S KATERIM SLIŠIMO SVET! Demokracija • 8/xi ■ 23. februar 2006 57 RUMENO Mis univerzuma Lepotnih tekmovanj je iz leta v leto več, s tem pa tudi lepotičk, ki polnijo časopise. V prvi polovici februarja se je aktualnim lepoticam pridružila nova mis univerzuma - temnolasa Nataša Pinoza iz Sevnice. Lepotno tekmovanje za Miss Universe postaja čedalje bolj cenjeno tako v svetu kot pri nas. Zamisel za tekmovanje se je leta 1952 porodila ameriškemu oblikovalcu kopalk, danes pa sta lastnika licence ameriški mogotec Do-nald J. Trump in televizijska hiša NBC. Tako imenovani glamurozni televizijski spektakel je bil na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, kjer so med finalistkami izbrali najlepšo. Prireditev je vodil igralec Jernej Kuntner, za poživitev dogajanja in predvsem dobro voljo občinstva pa so v dveurnem programu poskrbeli glasbeni izvajalci: med drugim skupini Tabu in Dan D, hrvaška zvezdnika Luka Nižetič in Vesna Pisa-rovič ter Jan Plestenjak. Žirija je zmagovalko, ki je krono prejela iz rok lanske mis Dalile Dragojevič, iz- Lastnik licence je Donald Trump. brala med 16 finalistkami. Med drugimi sta bili članici žirije nekdanja mis Iris Mulej in atletinja Alenka Bikar. Dekleta so se predstavila trikrat; v oblekah, med katerimi so gledalci lahko izbrali tisto, v kateri bo zmagovalka nastopila na svetovnem izboru, v kopalkah in večernih oblekah. Prva spremljevalka je postala Anja Slatinšek, druga Ramona Irgolič, mis foto-geničnosti pa Tamara Slana. 22-letna Nataša Pinoza je torej postala letošnja mis univerzuma, lento pa ji je izročila lanska zmagovalka Voditelj Jernej Kuntner (levo) Dalila Dragojevič. Nataša se bo naslednjih petnajst mesecev lahko vozila s toyoto yaris, prejela pa je tudi letno štipendijo v višini 720 slovenskih tisočakov. Demokracija ■ 8/xi ■ 23. februar 2006 Pustna iskrica za male Malgaše Jurij Sešek, voditelj Radia Ognjišče in dobitnik šestih Vikendovih gongov popularnosti, tudi letos pripravlja posebno pustno rajanje. Zabava, ki nosi ime Pustna iskrica, bo (tokrat že petič) v soboto, 25. februarja, ob 12. uri v športni dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano. Pustna iskrica za najmlajše in njihove starše bo imela poleg zabavne tudi dobrodelno plat, saj se bodo zbirala sredstva za lačne otroke na Madagaskarju. V dobrodelni akciji Drobiž za riž, s katero bodo podprli delo misijonarja Janeza Krmelja, bo mogoče sodelovati tudi prek telefona. Na lanski prireditvi so za slovenski misijon na Kambodži zbrali več kot 7 milijonov slovenskih tolarjev. Vabljeni! Millerjeva priporoča samski stan. Nasvet Sienne Miller Ljubka angleška zvezdnica Sienna po razočaranju v ljubezni vsem ženskam priporoča samsko življenje. Na premieri filma Casanova, v katerem igra eno glavnih vlog, je izjavila: »Vsem ženskam svetujem, naj ostanejo samske in se čim več družijo s svojimi prijateljicami.« Igralka, ki se je pred mesecem razšla z igralcem Judom Lawom, je tudi dejala, da ta čas nima fanta. Za valentinovo je kegljala v družbi prijateljic. Voditelj želi pomagati otrokom na Madagaskarju. Mario in Amanda Nedeljski večeri na 1. programu televizije Slovenija bodo od konca februarja znova rezervirani za Maria Galuniča in njegovo oddajo Spet doma. Voditelju v studiu družbe družbe ne bo več delala Nataša Tič Raljan alias Ana Liza, ki je s humornimi vložki do solz nasmejala gledalce. Nasmejano Primorko bo nasledila Amanda, ki jo bo igrala Zvezdana Mlakar. Usodna Amanda bo v novih oddajah gledalce in goste zabavala s svojimi pogledi na žensko-moške odnose in z mislimi o večni bitki med spoloma. Zvezdana Mlakar in njena jezična Amanda pa ni edina novost, ki se obeta v oddaji. V plesnem turnirju Zvezde plešejo se bo za naklonjenost občinstva in plesnih strokovnjakov potegovalo devet znanih Slovencev, pri tem pa jim bodo pomagali poklicni plesalci. Najboljši gibalci bokov v standardnih in latinskoameriških plesih bodo znani sredi junija, ko bodo po 16 tednih hude konkurence na pravem plesnem parketu razglasili šampiona. V 90 minutah čiste zabave v oddaji ostajajo oranžni naslanjači in tradicionalna čajanka, na kateri bo Mario gostil znane goste, in seveda glasbeni gostje, ki bodo dogajanje poživili s svojimi uspešnicami. Mario spet vabi pred male zaslone. Demokracija ■ s/xi • 23. februar 2006 RUMENO Zajtrk pri Tiffanyju (s predsednikom) Lovro Kastelic Ko si je slovenski predsednik v svojem domovanju oddahnil od napornega dela in pomočil svoja stopala v »porumenelo« vodo, si lahko o njem vsakdo misli svoje. Postal je javna osebnost, ki nastopa v zabavnih oddajah, obiskuje stoletnike, javno razpreda o lastni duhovnosti, zdravju, prehranjevanju, razgalja svoje zasebno življenje. Z gandijevsko držo želi spremeniti svet; v zameno za to ne pričakuje Nobelove nagrade za mir. Marsikomu, ki si prav tako želi osebnostne prenove, se zdi predsednikova drža pravljična, Drnovšek pa pravljični junak. Prej mrk, zdaj duhovit. Prej bolan, zdaj zdrav. Prej neviden, zdaj vsem na očeh. Njegov humanitarni pohod mi dviguje samozavest. Tudi vam? Še ne? Potem vam bom izdal pravljico o njegovi preobrazbi. Predsednik utrujen prispe domov. Odvrže aktovko, obuje copate in pristavi vodo za čaj. Odstavi čaj, vključi gramofon in se vrže na udoben kavč. Zunaj sneži; glasbena podlaga ustvari idilo. Sezuje copate, odvrže nogavice in potopi utrujena stopala v vročo kopel. Ob zvokih znamenite Mancinijeve popevke iz leta 1961 Zajtrk pri Tiffanyju mu veki počasi strmoglavita ... Nenadoma se znajde na Manhattnu, v razvpiti dragulj arni Tiffany, ki jo je leta 1837 z manj kot petimi dolarji ustanovil Charles Lewis Tiffany. Pri sosednji mizi igralka Audrey Hepburn upodablja ahasverko Holly Golightly, ki jo je ustvaril Truman Capote in je še vedno najpomembnejši ženski lik v ameriški literaturi. Predsednik pa se ne pusti motiti. Raje uživa v zajtrkovanju. Mimo prilomasti Brodi, ki tudi ne je mesa. Najraje ima mlečne izdelke in kruh, ki ga speče njegov gospodar. Le-ta vzame kos popečenega kruha in mu ga na debelo namaže z margarino in marmelado. Brodiju se pocedijo sline, po-miga z repom, predsednik se mu nasmehne in družno pozajtrkujeta do konca ... Kmalu zadovoljni Brodi nekajkrat močno obli-zne gospodarja po obrazu. Ta se prebudi iz dremeža in nekoliko matast sklene, da bo ustanovil Gibanje za pravičnost in razvoj. Iskrivi »valoveč« Janez Martinčič je ob razglasitvi prenovljenega Janeza Drnovška za osebnost tedna med drugim takole povprašal našega predsednika: »Še pred nekaj leti bi hudičevo premislil, preden bi vas vprašal tole ... Ali se je v zadnjem času res povečalo število plavolasih dam, ki se sprehajajo po Zaplani?« 59 TV-KULOAR 01 in športni prenosi Magična gledalka Pri nas v teh dneh vlada diktatura. Uvedel jo je oče. Televizijskega pilota drugi člani družine praktično ne vidimo pa tudi potrebujemo ga ne. Gleda se samo 2. program TVS. Torej olimpijske igre, Torino 2006. Športni program TVS se je na dogajanje dobro pripravil. Za moj okus celo preveč ekstenzivno. Če oče ne bi šel lani v pokoj, bi si gotovo vzel dopust, saj pred TV-zaslonom sedi od dopoldanske do zadnje večerne oddaje. Nič kaj razhuden ni videti, le včasih glasno reče, naj komentatorji tekem že vendarle nehajo pretiravati. Očitno mu najbolj parajo živce tisti, ki komentirajo alpsko smučanje in vsakokrat z velikim pompom napovedujejo kako bodo slovenske športnice in športniki zdaj, zdaj na vrsti in kaj vse si od njih obetamo. Obetati si seveda nismo smeli nič, ker tudi dosegli niso nič in je bila nasploh letošnja sezona ena slabših zanje, kazalo pa je tako, da smo odšli v Italijo kot favoriti in čisto po naključju nismo dobili nič. Tako bi morali skoraj mirno stati, ko je vozila naša Tina Maze, ki je v superveleslalomu zaostajala za zmagovalko 4 sekunde, komenatator pa je še vedno napenjal lok. Veliko bolj profesionalno in z užitkom smo vsi gledali skoke, mimogrede je padel celo rekord skakalnice (141 m) in komentator seje posebej veselil uspeha vsake ekipe. Poglavje zase je bilo umetnostno drsanje, kjer so dekleta in fantje padali kot za stavo, V— Oven 21.3.-20.4. HOROSKOP Četrtek je čudovit dan - za romantiko, za dom, za ves svet, za vsa področja. Neustavljivi ste. Kreativnost in zdrava tekmovalnost vas držita na vrhu. Predstavljajte si, da si najpomembnejše osebe v vašem življenju želijo prav vaše pozornosti. Četrtek se bo začel mirno in veselo, v naslednjih dneh pa se bo napetost stopnjevala. V nedeljo boste morali paziti, da vam ne bo prekipelo. Bodite veseli, do so se vas spomnili, in se ne jezite, da se vas niso spomnili prej. Bik 21.4.-21.5. kar je za komentatorko pomenilo svojevrsten izziv. Do potankosti je razložila vsa pravila, vsa točkovanja, vse besne poglede drsalke na drsalca, celo domnevno ozadje favoritke, ki se je odpovedala nosečnosti, se pustila pregovoriti za udeležbo na olimpijadi, v tekmovanju padla in na koncu zato ostala brez medalje. Nekateri novinarji pač znajo, drugi malo ble-firajo, tretji so zraven s srcem, za šefa ekipe Igorja Berganta pa je, ko je v studiu stal kot revolverás, sestra ugotovila, da ima sicer dober komentatorski stil, je pa brez oblačilnega. Oddaje in povzetki so bili skrbno narejeni, rubrike (na primer na jutrišnji dan) domišljene in dodelane. Pa vendarle ni bilo tistega pravega veselja, pravega dogodka; umanjkal je seveda uspeh slovenskih športnikov. Petra Majdič seje zato, ker je bila (samo!) šesta, razjokala. V skokih ni bilo vse skupaj nič, izjave naših asov od Peterke do Damjana pa kratke in odrezave. Kaj naj pa rečejo? »Ni šlo in ni šlo ...« Alpsko smučanje, nekoč naša paradna disciplina, do dneva, ko oddajam tale zapis in še niso znani slalomski ter veleslalomski rezultati, tudi nič. V hitrostnem drsanju nas ni (pa sem ga morala gledati kar nekaj ur), v bobu tudi ne ... Vse kaže na najslabšo bero naših športnikov doslej. In kaj naredijo športni novinarji? Še naprej zbujajo upe v medaljo, skoraj posvojijo Janico Kostelič, da bo razočaranje pri naših športnih navdušencih še večje. Ob tem pa pozabljajo, da so veliko teh upov in pričakovanj zbudili sami, jih potencirali, čeprav že v predsezoni niso dosegali oprijemljivih rezultatov. Tudi zato so me na olimpijskih igrah bolj kot športniki razočarali naši športni komentatorji, ki se ob takih rezultatih povsem izgubijo. 19 -K''-1- 1 Dvojčka 22.5-21.6 Rak 22.6.-21.7 Po lažji debati s prijateljem se boste počutili zelo zelo stimulirane. Pogovor bo odlično vplival na vašo storilnost pri delu in bo odličen začetek dneva. Sicer pa morate svoje komunikacijske sposobnosti še izboljševati. Ni se vam še treba ustaliti, če tako ne čutite. Iz prisile nastanejo samo zoprne stvari. Zaslužite si veliko več, zato ne vztrajajte z nekom, ki vas dolgočasi. Konec tedna boste morali nekoliko pospraviti v svojem kvartirju, saj seje nabralo veliko navlake. Preverite! Ste na vrhu sveta in ljubezen vas greje z vseh strani, zato se potrudite, da boste tudi vi greli druge. V petek si privoščite res prijetno zabavo v družbi najboljših prijateljev. Kmalu boste doživeli presenečenje svojega življenja. Zelo dobro poznate postopek: čim bolj noro postaja, prilagodljivejši postajate. Vse projekte, ki jih morate narediti drugi teden, začnite že ta četrtek, saj vam bo sicer le težko uspelo. Konec tedna si privoščite nekaj lepega zase. Vsi iz vaše službe bodo v najkrajšem času prišli k vam z nekaterimi vprašanji, zato bodite pripravljeni in se ne izmikajte, ko se bo toča vprašanj začela. Odnosi so ta trenutek ključ do uspeha, zato jih zelo skrbno negujte. Delo, ki ga morate opraviti, vas bo nekoliko oviralo pri vaših načrtih. Skrivnost je samo v tem, da se sprostite in uredite . svoje misli, pa bo šlo. Počutite se zelo bli- Skorpijon zu nekemu prijatelju, vendar je bolje, da 23.10.-21.11. se od njega nekoliko oddaljite. Če ta teden kam potujete, bo to feno-menalno dobra izkušnja. Nepričakovano vas utegnejo počastiti z višjim mestom, kot ste si predstavljali. Avtoriteta, ki jo spoštujete, se bo spomnila na vas in vas povabila na pijačo. Devica 22.8.-21.9. Tehtnica 22.9.-22.10. Strelec 22.11.-20.12 Prejeli boste nepričakovan telefonski klic od nekod daleč, zaradi česar boste prav dobre volje ves teden, ki je pred vami. Zamenjali boste nekaj garderobe, kar bo prav tako vplivalo na to, da boste nadvse dobre volje. Pripravljeni ste na prihodnost. Kozorog 21.12-19.1. Vodnar 20.1.-18.2 V zadnjem času ste izvedli nekaj strašno prijetnih odkritij, zato ste zelo priljubljeni. Kmalu boste prišli na zeleno vejo tudi glede ljubezenskih vprašanj. Posredovalnice sicer še ne boste potrebovali, bilo pa bi zelo lepo, če bi šli kam v družbo. Domišljija nima meja! To boste ugotovili, ko boste slišali nekaj besed o sebi, ki krožijo naokoli. Pa vendar ostanite optimisti . in ne delajte neumnosti, ki ne sodijo v kontekst. Bodite bolj praktični in se držite 19.2.-20.3 dogovorov ali pa nič ne obljubljajte. 60 Demokracija ■ s/xi • 23. februar 2006 KRIŽANKA 28 založb in skoraj 400 knjižnih naslovov gamorog Velike misli, dogodki in osebnosti preteklosti, Žive teme sedanjosti, iterarni junaki in njihove zgodbe, pesniške širine duha in pravljična obzorja sveta. SESTAVIL: MIRAN ERCEG FRANCOSKI PISATELJ ALPHONSE ZNAČAJSKO POZITIVNA LASTNOST STAROGRSKI KIPAR Kot član kluba nimate nobenih obveznosti v klubu KARAVANJA (ITA) SMUČI Knjižni klub Samorog, Dalmatinova 1,1000 Ljubljana, telefon: 01 433 43 06, e-pošta: knjizni.klub@samorog.com, splet: www.samorog.com MESTECE V MIHAIL OČKA SAMEC GOVEDA PREDSTAVNIK MOŠKEGA SAMOSTANA ZNAK ZA PLES PREVOD GESLO ZDRAVILNA RASTLINA VRSTA LAHKE KONJENICE DEBELEJŠA PALICA NAVEDEK NEMŠKA IGRALKA PAEOJEVA PETE SAMPRAS PREBIVALEC KARANTANIJE HRVAŠKA IGRALKA BEGOVIČEVA ZMAGE TOVARNA AVTOMOBILOV V SARAJEVU SLOVENSKI SLIKAR (FRANCE) VZHODNI DEL HRVAŠKE NAREDITEV, DA PRIDE KAJ POD VODO AMERIŠKA PEVKA SMEROKAZ, SMERNI KAZALEC OZDRA- GRMICASTA RASTLINA ANJA RUPEL VLAGA, MOKROTA ČAROBNO, VRAŽNO SREDSTVO DAVNI NAROD V KDOR JE ZAPOSLEN V LESNI DEJAVNOSTI EMIL VISOKA VZPETINA NOGOMETAŠ BOKŠIČ VZDEVEK IGRALCA RADKA POLIČA BAVARSKA OPATIJA ANTON AŠKERC SPODNJA OKONČINA KUKAVICA V TROPSKI AFRIŠKI VELETOK REKAAARE (KRAJŠE) ANGLEŠKO PIVO ZAIMEK TROPSKA PAPIGA GENERAL (JOHAN LUDVIG) SADEŽ ALFI PODZE- NEKDANJA PEVKA KOHONTOVA SNOW PLODOVIH VANILIJEVCA IZRAELSKI POLITIK (EPHRAIM KATZIR) DNINAR, ROMERO, URAGAN, ŽIMA, IC, MP, NAGLAS, AKTIV, LS, MATI, TREPETLIKA, REČ, LAL, SVEČAR, ARE, EMO, PARAVAN, IK, TAVČAR, RAGADA, IRAK, SOREL, KID, ADA, NILIN, AJKA, NABRITOST, AAR, ARESTANT Nagrajenci 6. številke 1. nagrada: BOJAN ANflK, Gogalova 5,4000 Kranj 2. nagrada: DANICA VRBINC, Gotna vas 20, 8000 Novo mesto 3. nagrada: FRANC LAVRIČ, Retje 24,1318 Loški Potok Dobitnikom čestitamo in jih hkrati prosimo, da nam pošljejo svojo davčno številko. Nagrade 1. nagrada: 2. nagrada: 3. nagrada: bon v vrednosti 7, knjige Nove revije bon v vrednosti 5, knjige Nove revije bon v vrednosti 3, knjige Nove revije ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog ,000,00 tolarjev za nakup iz knjižnega kluba Samorog 1 Nagradno križanko izrežite 1 in najpozneje do 2. 3. 2006 1 pošljite na naš naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1 1001 Ljubljana, 1 s pripisom "Nagradna križanka".1 Demokracija ■ 8/xi • 23. februar 2006 61 KRONIKA ČASA VČERAJ, DANES,JUTRI... > 20.2.1886 se je rodil madžarski revolucionar Bela Kun, ustanovitelj madžarske komunistične partije in vodja revolucije leta 1919. Ustreljen je bil v Stalinovih čistkah leta 1939. > 20.2.1888 seje v Sežani rodil pisatelj Jože Pahor. V socialnem romanu Medvladje prikazuje razmere na Primorskem po 1. svetovni vojni. > 20.2.1909 so v pariškem časniku Le Figaro predstavili novo umetniško smer-futurizem. > 20.2.1913 seje na Spodnjem Brniku rodil politik in publicist Tone - Gašper Fajfar. Bilje eden krščanskih socialistov, ki so si najbolj prizadevali za sodelovanje s komunisti. > 21.2.1836 se je rodil francoski skladatelj Leo Delibes. Bil je prvi skladatelj, ki je resno obravnaval baletno glasbo in postal slaven na tem področju. > 21.2.1882 seje rodil francoski gledališki in filmski režiser Sacha Guitry. Nekoč so ga vprašali, ali je za to, da se ohrani stara francoska navada poljubljanja rok ženskam. Odgovoril je: »Vsekakor! Nekje je vendar treba začeti!« > 21.2.1886 seje vTunjicah rodil konserva-tor France Štele. Bil je utemeljitelj slovenske umetnostne zgodovine. > 22.2.1834 je dr. France Prešeren v prilogi časopisa lllyrisches Blatt objavil svoj znameniti Sonetni venec. > 22.2.1896 se je v Litiji rodil režiser, snemalec in scenarist Metod Badjura. Leta 1932 je posnel prvi slovenski celovečerni igrani film Triglavske strmine. > 23.2.1859 se je v Zadlogu rodil slovenski filozof, teolog, pisatelj in urednik Frančišek Lampe. Do smrti je vodil deško sirotišče v Mari-janišču in urejal literarno revijo Dom in svet. > 23.2.1921 je 43 slovenskih kulturnih delavcev objavilo avtonomistično izjavo. Zahtevali so slovensko avtonomijo v okviru jugoslovanske države in se uprli centralističnim zamislim. > 24.2.1946 so v Argentini za predsednika izvolili Juana Perona. > 25.2.1842 seje rodil nemški pisatelj Karl May. Napisal je več kot 70 knjig s pustolovskimi zgodbami, predvsem o Indijancih v Severni Ameriki in o Bližnjem vzhodu. > 25.2.1948 so na Češkoslovaškem komunisti prevzeli oblast. > 26.2.1786 se je rodil francoski fizik, astronom in politik Dominique François Arago. Njegov sin Emmanuel Arago je kot pariški župan poročil mnogo parov. Na vrata poročne dvorane je dal pritrditi napis: »Od dvanajstih do dveh zaprto. Imate čas za premislek.« POGLED NAZAJ (00 20.2. DO 27. 2.) Matija Bravničar V Tolminu seje 24. februarja 1897 rodil slovenski skladatelj Matija Bravničar. V Ljubljani je bil dolga leta član opernega orkestra in direktor Akademije za glasbo. Bilje član SAZU. Bravničar spada med tiste slovenske skladatelje, ki so se kmalu ločili od vokalne glasbe in začeli gojiti takrat v Sloveniji še skoraj neobdelano simfonično glasbo. K temu in tudi k opernemu področju je bistveno prispeval s tematiko, ki je tesno povezana z okoljem, iz katerega je izšla. Ta značilnost se kaže v mnogih delih. Bravničar se je uveljavil na mnogih glasbenih področjih, zlasti pa na opernem in simfoničnem, poleg tega pa tudi z manjšimi komornimi deli. Bistveno je prispeval k razvoju slovenske opere. Napisal je dve operi: Pohujšanje v dolini šentflorjanski ter Hlapec Jernej in njegova pravica. Napisal je tudi 4 simfonije in druge orkestralne skladbe. Z glasbeno go- vorico in tematiko je poudarjal slovenskost. Pri opiranju na folkloro je prepojil kompozicijski stavek s folklornimi elementi in se vživel v narodno glasbeno zakladnico. Bertold Brecht Nemški dramatik, pesnik, pisatelj in gledališki teoretik Bertolt Brecht je bil eden najpomembnejših dramatikov in teoretikov gledališča 20. stoletja. Odločilno je vplival na razvoj odrske umetnosti. Rodil seje 20. februarja 1898. Po prihodu Hitlerja na oblast je emigriral v ZDA, leta 1948 pa se je vrnil v Vzhodni Berlin, kjer je ustanovil gledališče Berlinski ansambel. Z njim je ustvaril pojem novega evropskega gledališča. Pozornost je zbudil že s prvimi dramami, kot sta Bobni v noči in Možje mož, prvi svetovni uspeh pa mu je pri- nesla Beraška opera, za katero je glasbo napisal Kurt Weill. Od romanov sta znana Roman za tri groše in Posli gospoda Julija Cezarja. Ko je bil Brecht v emigraciji v ZDA, ga je povabil k sebi neki milijonar. Brecht je recitiral nekaj svojih pesmi in zapel nekaj svojih songov. Po nastopu je milijonarjev sinček navdušeno zaploskal in vzkliknil: »Oh, očka! Kupi mi ga!« Nekoč je rekel: »Kaj je rop banke v primerjavi z njeno ustanovitvijo?« Delo Za Delo večkrat rečemo, da je »osrednji slovenski časnik«. Sam naziv sicer ne dokazuje njegovega slovenskega izvora. Prvo leto je nosil podnaslov: glasilo socialistične zveze v Julijski Benečiji, v drugem letu je najprej postal glasilo komunistične zveze Julijske Benečije, nato pa glasilo komunistične stranke Italije. Prva številka Dela, ki je izhajalo šest let, je izšla 20. februarja 1920 v Trstu, zadnja pa 12. avgusta 1926. Nato je Delo izhajalo ilegalno. Delo je bilo prvi ustaljeni revolucionarni in komunistični časnik v slovenskem prostoru. Pokrivalo je potrebe komunistične stranke v tedanji Julijski krajini. Čeprav je bil časnik pisan v slovenščini, se je obračal tudi na hrvaške komuniste. Sicer pa je bil osrednji slo- venski tržaški list Edinost, ki je tudi po vojni obranil vlogo in mesto osrednjega dnevnika z narodnim programom. List je bil pisan v slovenščini, vendar je vsak dan prinašal mnogo gradiva o skupni usodi Slovencev in Hrvatov. 62 Demokracija ■ 8/xi • 23. februar 2006 ODZIVI IN MNENJA 89.1 FM 5 G 9 REN C as VJ ^ HUl^V Spoštovani bralci, uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja pisem, ki presegajo dolžino 45 vrstic. Pisma bralcev objavljamo v skladu z načelom profesionalne novinarske etike, katere namen je služiti interesom javnosti ne glede na politično, svetovnonazorsko ali kakršno koli drugo prepričanje. št. 7/66 Uredništvu Demokracije sporočam, da ste v besedilu po Toševi poti (Demokracija št. 7.) napačno navedli, da sem podpisani »prevzel« raziskavo Politbaro-meter od dr. Toša. Dr. Toš je bil od začetka do »konca« projekta formalni vodja raziskave. Od decembra lani sem kot eden od raziskovalcev na centru prevzel vlogo predstavljanja podatkov za medije (čeprav sem tako kot pri mnogih drugih projektih, ki v centru potekajo, tudi pri tej raziskavi sodeloval že prej). Ugotovitev,dagrepriodmeristran-karskih preferenc v januarski raziskavi za maščevanje, pa je neokusna. Dobljeni deleži so rezultat odmere, ki je narejena po popolnoma istem postopku kot vse raziskave v letu 2005, ko je bila stranka SDS deležna izrazito prevladujoče podpore. Poleg tega pa različnih raziskav ne moremo direktno primerjati med seboj, ker ima vsaka svojo tehniko zajemanja. Menim, da je naša v danih okoliščinah optimalna. Ne nazadnje bi bilo pošteno, da bi, če že delate primerjave med raziskavami, vzeli tisto vprašanje iz Politbarometra, ki je po dikciji vsaj podobno vprašanjem, ki ga uporabljajo agencije, kijih navajate. To je vprašanje o domnevni volilni nameri. Pri tem pa boste opazili (če že delate primerjave), da velikih razlik pravzaprav ni. Podatke o tem ste lahko dobili v medijih... Poti, »po katerih hodimo« razisko- valci, niso odvisne od rezultatov raziskav, marveč od naše vesti, za katero se zdi, da je predvsem nekateri novinarji nimajo. Dr. Slavko Kurdija, sociolog, Ljubljana št. 7/7 Sovič proti azilu (1) Odgovor iz kabineta župana. V vašem tedniku ste 16. februarja 2006 na 7. strani že v naslov Sovič proti azilu zapisali trditev, ki ne drži. Župan mestne občine Maribor nikakor ne nasprotuje azilu za živali. Dejstvo je, da si društvo v vseh 15 letih ni uspelo pridobiti dovoljenj, s katerimi bi lahko zagotovili ustrezen azil za zapuščene živali. Tudi letošnja vremenska situacija je dovolj prepričljivo pokazala, da potrebujejo živali ustrezen azil. Z oskrbo v azilu v Dramljah so tako psi z območja mestne občine Maribor končno dobili prepotrebno zavetje pred mrazom in redno dnevno veterinarsko oskrbo zaposlenega zdravnika veterinarja, saj je ta azil urejen tako, kot zahtevajo veterinarski standardi. V mestni občini Maribor je treba čim prej začeti graditi lastno zavetišče, ki bo primerno za živali in bo izpolnjevalo predpise. Možnosti za to so, lokacija tudi. Verjamemo, da bodo to podprli vsi, ki jim ni do tega, da bi najkrajšo potegnile živali. Marija Osvald Novak, voditeljica Službe za odnose z javnostmi pri Mestni občini Maribor Št. 7/64 Herojeva vrnitev v Suho krajino (3) Gospod Žajdela, časopisu Demokracija ste spet vzeli veliko Demokracija dragocenega prostora, povedali pa niti to pot niste ničesar, če seveda odmislimo Vaše znamenite zgodovinarske komentarje. Glede inkriminiranega Ajdovca: to ni bil poboj, ampak vojaški napad na utrjeno belogardistično postojanko; preberite si vendar kakšno stvar! V nadaljevanju svojega modrovanja omenjate Vinka Levstika; ni nam jasno, kakšno zvezo ima Levstik s temo, o kateri govorimo. Da, seveda, ob tem omenjate nepravno državo. Tu pa se z Vami povsem strinjamo: če bi živeli v pravni državi, Vi, gospod Žajdela, ne bi stresali takšnih laži, kot jih lahko prebiramo že petnajst let! Mimogrede: očitate nam, da nismo navedli, kdaj ste zapisali svojo največjo laž, o vpletenosti Lada Ambrožiča-Novljana v povojni poboj domobrancev. Listajte nekoliko po starih časnikih, pa boste zadevo gotovo našli; je pač nerodno, ko se človek ne spomni, kje vse je trosil svoje laži! Gospod Žajdela, bili ste na dobri poti, ko ste razmišljali, ali naj to polemiko nadaljujete ali ne. Prav bi bilo, da utihnete. Najdite nekoga, ki bo kvalificiran in dostojen nasprotnik v razpravi o stvareh, ki ste jih v Demokraciji sprožili Vi. Vaš način polemiziranja je pritle-hen in hkrati infantilen: iz slehernega konkretnega argumenta, na katerega nimate odgovora, splezate v novo smer, ki s prejšnjo nima nobene zveze; ko Vam dokažemo, da Novljan marca 1945 ni mogel biti v Suhi krajini, ker je bil v Beogradu in je v začetku maja prišel v Prekmurje ustanavljat Prekmursko brigado, Vi iz tega izpeljete sklep, daje pač zdaj grdobije počel v Prekmurju. In tako naprej. Še okrog genocida. Prelistajte si dokumente o dogajanju v Žužemberku v zadnjem letu vojne. Samo v eni noči so domobranci pobili 31 domačinov, civilistov in njihovo izginotje utemeljevali z navedba- mi, da so jih poslali v internacijo. Njihova trupla so bila najdena pol leta po vojni. Kot v Srebrenici! In ko se spotikate ob Novljanov spomenik v Žužemberku: na Cviblju spomenik že stoji: tisoč dvesto aktivistov in borcev, žrtev okupatorske in domobranske vojske, samo v tem delu Dolenjske. In čisto na koncu: Haag, kamor bi bilo po Vaših besedah treba poslati Lada Ambrožiča-Novljana. Ko bo svet naravnan po Vaših merilih in Vaših željah, potem bodo v Haagu vsi, ki so se v zgodovini človeštva z orožjem v rokah uprli okupatorjem in kvislingom. Tam bo tudi Novljan. In tam bomo tudi vsi tisti, ki smo se uprli agresorju leta 1991. Torej vsi državljani Slovenije! Razen Vas, gospod Žajdela. Vi namreč še niste dognali razlike med pravičnim, osvobodilnim bojem in kolaboracijo. Družina pok. Lada Ambrožiča-Novljana Uganka Haider (1) V zanimivem članku »Uganka Haider« (Demokracija št. 5/2006) je opisan tudi najpomembnejši del Haiderjevega rodovnika, ki je vsekakor zelo pomemben, vsaj po mojem mnenju, za razumevanje Haiderjevega javnega delovanja. Njegov oče Robert Haider ni bil član SA, ampak avstrijske parami-litaristične nacistične organizacije Österreichische Legion. Delovala je na Bavarskem v Nemčiji, ker je bila v Avstriji dol. 1938 prepovedana (tega leta Hitler priključi Avstrijo rajhu). Organizacijo je oborože- ► 63 ■ 8/X1 ■ 23. februar 2006 Po Toševi poti (1) ODZIVI IN MNENJA RADIČ i '\ /.AlV. 96,4 MHz m Slovenske gorice fl Trg osvoboditve 5,2230 Lenart, tel: 02/729 02 20,720 73 24, fax: 02/720 73 22 ELEKTRONSKA POŠTA: radio@ radio-rsg.si, INTERNET STRAN: www.radio-rsg.si RADI ¿D M EV 97.2, 99.5, 103.7, 106,2 mhz ukv, stereo, rds ► vala nemška vojska (Reichwehr) in v tem je bila seveda podobna SA. Med najbolj znanimi sodelavci te organizacije sta bila Ernst Kalten-brunner in Adolf Eichmann, oba obsojena in justificirana vojna zločinca. Sam Haider si očeta seveda ni mogel izbrati, vendar geni, ki jih je podedoval, in »Kinderstube« so nedvomno vgrajeni v njegov mo-ralno-etični in politični habitus in tega njegov intelekt ni sposoben spremeniti. Priznati pa je treba, da tudi pri nas niso redki, ki imajo podoben rodovnik kakor Haider. Podatke sem povzel iz ugledne nemške (in ne avstrijske) revije DERSPIEGEL, št. 49/96. Polde Blaznik, Dragomer Težavni predsedniki Slovenija nima sreče s svojimi državnimi poglavarji oziroma predsedniki. Milan Kučan je bil na tem položaju kar 12 let - najprej kot predsednik predsedstva in dvakrat po pet let kot predsednik republike. Praktično je samo zamenjal naziv, bil pa je človek, ki je bil vse življenje pri jaslih. Rdeči novinarji so mu peli hvalo in ga več kot dvajset let poveličevali. Slovenijo je vodil tako kot tedaj, ko je bil predsednik centralnega komiteja. Toda zmagoval je na volitvah. Tisti del državljanov, od katerih ni nikoli dobil podpore, tega ni mogel javno povedati. Deloval je skrajno negativno, podaljševal je tranzicijo. Njegov edini namen je bil ohranjanje privilegijev in bogatenje tranzicijskih povzpetnikov - novih kapitalistov. Toda čas se mu je iztekel, pomagal mu ni niti Forum 21. Zanimiv je tudi drugi predsednik, ki je zasedel ta položaj J ^O ^MLPSKhVAL Radio Alpski val www.alpskival.net 105 38 11 886 f 05 38 11 674 64 leta 2000. Svojo kariero je začel v Beogradu kot član in predsednik zveznega predsedstva. Leta 1989 je razmeroma mlad in neznan Zasavčan /Zagorjan) premagal starega komunista Marka Bul-ca, ker so ljudje, naveličani starih partijskih mogotcev, raje volili Drnovška. Kot zdaj kaže, bi bilo bolje, če bi volili Bulca, ki bi izginil z osamosvojitvijo. Tudi Drnovšek se je prisesal na državne jasli. Dve leti je bil v Beogradu, z osamosvojitvijo je praktično postal nepomemben vse do aprila 1992, ko so potkomunisti in mladinci, zbrani v LDS, zrušili prvo demokratično izvoljeno Demosovo vlado. Spomnili so se nekdanjega jugopredsednika in ga ustoličili kot predsednika vlade. Na tem mestu je ostal deset let. Tako kot leta 1992 je napravil tudi leta 2000 med šestmesečno vladavino dr. Bajuka. Takoj po volitvah je znova zasedel stari položaj in čakal novo priložnost. Ta se mu je ponudila leta 2002. Že leta 2001 je vedel, da je neozdravljivo bolan, a je tudi tu želja po oblasti zmagala nad boleznijo. Njegova kandidatura je bila neodgovorna tudi do državljanov Slovenije. Tvorci ustave so namenoma skrčili pristojnosti predsednika republike, ker so imeli pred očmi Milana Kučana. Tako ima naš predsednik le protokolarne obveznosti. Bolni Drnovšek se ni pojavljal tri leta, praktično nismo vedeli, da ga imamo. Leta 2005 pa je nenadoma oživel in najprej naredil razdor med nami in Srbi, s tem da se je vtaknil v kosovski problem. Ustanovil je neko gibanje, politiki pa so skeptični, kaj je v ozadju. Vtaknil se je v globalni problem Sudana in pozabil, da je predsednik operetne državice. Vprašanje Darfurja je problem diktatorskega režima in velesil, nikakor pa ne Slovenije, ki nima niti materialnih niti človeških zmogljivosti za kakršno koli posredovanje. Pozablja, da materialno obremenjuje državljane, hkrati pa zahaja v področje zunanje politike, ki ne sodi v njegovo pristojnost. Državljani se upravičeno sprašujemo, zakaj ni ničesar storil takrat, ko je imel v rokah vse vzvode oblasti. Celih deset let je bil predsednik vlade, pa ga ni motila izropana država. Tudi njegove pomilostitve so sumljive, sklicuje se na ustavo in svoje pristojnosti. Največ bi storil za svoje državljane, če bi odstopil, saj sam ugotavlja, da ni dobro biti predolgo na oblasti, a pri tem nase pozablja. Menim, da je žrtev enakega sindroma kot njegov predhodnik in da je škodljiv za državo in državljane. Seveda mu želimo zdravja, toda ne na škodo državljanov. Postal je su-peraktiven, zanima pa me, koliko časa ga bo tolerirala zakonodajna in izvršna oblast. Bodo novinarji spet odigrali umazano vlogo pranja možganov, kot so to počeli, ko so poveličevali Kučana? Alojz Dragoš, Ljubljana Destruktivna opozicija Destruktivna opozicija pohablja podobo Slovenije v Evropi in v svetu, konstruktivna pa je lahko blagoslov za vsako državo, tudi za Slovenijo. Ko evropski poslanec v Dražgošah kritizira slovensko vlado s podtikanji, jasno kaže, da liberalni demokraciji ne gre za blagor očetnjave. Gre ji le za to, da bi se politično dvignila, ker ne more preboleti poraza na volitvah. Zavajanje javnosti ji pomeni drugo ime za vsakdanji kruh - radi bi posvetili tudi samega hudiča, ali če povem v prispodobi: plešastih ljudi ni, le oči imajo malo niže! Da se razumemo: opozicija mora biti, toda nikjer ne piše, da mora biti sprta z resničnostjo. Celo Bog si je pustil opozicijo ... Toda opozicija, prežeta z Ropo-vim sprenevedanjem, deluje izrazito regresivno. Tudi obračalka plašča po vetru Manca Košir nalaga napačno gorivo na žerjavico. Kacinova kritika o »predolgem« predvajanju škofovskega posveče-nja dr. Antona Jamnika v zvezi s »prekratkim« prikazom dražgo-ške proslave je za lase privlečena. Škofovsko posvečenje je enkratno dejanje, dražgoške bitke pa se spominjajo vsako leto ne glede na to, da je prepletena z vprašljivimi elementi, kot pravi zgodovina. Skrbi me, da je na pohodu pro-ticerkvena gonja, sploh če pomi- ODZIVI IN MNENJA/TAKO MISLIM slim na sočustvovanje novinarke z morilcem Žagarjem, češ da ga je pokojni župnik Gosar v mladosti zlorabljal. Ali ga je homški župnik, ki ga je morilec hotel okrasti, tudi zlorabil? Nad pošiljanjem naših vojakov v Irak tudi sam nisem navdušen, a če smo že v zvezi Nato, moramo vzeti v zakup tudi takšne odločitve. Kaj pa Ropovo podtalno odločanje takrat, ko naj bi naše ljudi poslal tja celo v bojne vrste? Le kako nas bodo spoštovali drugi, če še sami sebe obrekujemo pred svetom? Levičarsko zagnani in pregnani Hanžek je naše ravnanje z izbrisanimi enačil z avstrijskim obravnavanjem koroških Slovencev. To ni samo pristranost, ampak pomanjkanje posluha za realnost. Če je slovenska vlada pripravljena posamično reševati in tudi rešiti problem izbrisanih, kaj je tu spornega? Ali Hanžek ne ve, da je avstrijska politika hotela koroškim Slovencem priskutiti slovenski jezik, češ da je to jezik komunistov? Naj k temu dodam, da sem bil osebno razočaran, ker papež Benedikt XVI. ni voščil božičnih praznikov v slovenščini. Moti me proticerkvena naravnanost opozicije; Boruta Pahorja pri tem izvzemam. Če bi liberalna opozicija ravnala resnicoljubno, bi morala evropske poslance vprašati, kakšni so sadovi verskega pouka na državnih šolah tako za posameznika kot za družbo, namesto da vsevprek le napadajo. Zelo negativno me je presenetil dogodek z nekega »abra-hamovskega« praznovanja na Kamniškem, kjer se je nekdo oblekel v meniha s križem in mečem. Slo je za neokusno norčevanje iz krščanske vere in slovenske vlade. Hočem reči, da gre pri vsem tem za nestrpnost, namesto da bi delovali proti njej ne glede na politični predznak. Ivan Kepic, Dragomelj »Vik in krik na TV-zaslonih« Niso se še polegle zdrahe okoli novega zakona o RTV Slovenija, kar nas je stalo več kot 600 milijonov sit, že so poraženci zadnjih volitev in poraženci tega referenduma sprožili strankarski prepir zaradi napotitve štirih vojaških inštruktorjev v Irak. In kdo so nasprotniki domala vse- ga, česar se loti ta vlada? Kje so vzroki za prepire in strah? Naša strankarska opredelitev glede desnice in levice je precej zmedena. Narobe svet je v tem, da sedanjo levico sestavljajo novodobni kapitalisti oziroma tranzi-cijski tajkuni, ki so se v komunizmu imeli za napredne proletarce. Njihov Forum 21 to dejstvo le potrjuje! Tej levici se je iz preživelega komunizma z izgubo volitev oziroma oblasti začelo dozdevati, da jih sedanja vlada (ki bi potemtakem morala biti še bolj leva) malce preveč sprašuje, kako so na hitro pridobili kapital. Ob vročih temah na TV, kot je bila na primer napotitev slovenskih vojaških inštruktorjev v Irak, ni več le običajnega seganja v besedo so-govorcev, ampak prihaja celo do kričanja. »Kričači« pri obeh TV-hišah so v glavnem isti. Ob tem se je verjetno marsikateri poslušalec lahko spomnil dobrega starega zakonika in v njem 13. člena o verbalnem deliktu. Čemu tak vik in krik, v katerem sta najglasnejša opozicijska poslanca Tone Rop in nekoliko zmernejši Aurelio Juri? Skakanje v besedo sogovorca je sicer v demokraciji pogost pojav, a se vselej izkaže, da tistemu, ki svojega jezika ne zna brzdati, manjka še nekaj lekcij iz kulturnega dialoga. Menim, da je prav kričanje drug čez drugega v Trenjih na koncu pripomoglo k rezultatu, ki je pokazal, da Slovencev samo s »svojo« resnico ni mogoče več pretentati. Iz fotelja gledano pa je do »kričanja« prihajalo iz dveh razlogov: ko je nestrpnežem zmanjkalo argumentov in ko po njihovo TV-avdi-torij »ni smel« slišati argumentov. V mislih imam trenutek, ko pravniško uglajenemu ministru Erjavcu ni bilo »dopuščeno«, da v tišini prebere svoj argument, po njegovo kronski dokaz o obljubi prejšnje vlade glede vojaške pomoči za Irak Še več! Oba oporečnika sta z oporekanjem temu dokazu kazala nenaklonjenost do Nata in vodilne članice ZDA, ki je Evropejce v obeh vojnah nesebično reševala, kasneje pa še posebej Jugoslovane, ko smo se v komunizmu srečevali z lakoto. K napetemu ozračju med pozicijo in opozicijo, tudi v elektronskih medijih, so prav gotovo pripomogle tudi menjave vodil- Ustavne presoje Marija Vodišek Kdor sledi sejam državnega zbora, se lahko prepriča, da sedanja opozicija, kadar ne prodre s svojimi predlogi, ki so seveda v načelu vedno odločno proti vladnim, napove vložitev ustavne presoje. To je pravzaprav nekakšna grožnja ne le poslancem pozicije, temveč predvsem vladi, saj vlada predlaga, zakonodajna oblast pa o predlogih razpravlja in odloča. Ustava je temeljni zakon vsakega naroda, celota pravnih zakonov, ki upravljajo medsebojne odnose med vladajočimi in vladanimi in določajo organiziranost javne oblasti. Po tej razlagi bi moralo biti ustavno sodišče neodvisno od političnih strank in mora v smislu svojega poslanstva biti nekakšna pomoč oblasti pa tudi državljanom. V torek, 14. februarja, je predsednik US dr. F. Čebulj obrazložil prvotno funkcijo ustavnega sodišča, ki pa se posebno zadnje čase močno izrablja. Po njegovo ustavno sodišče lahko »normalno« in uspešno obravnava največ 1.500 zadev letno. Sedaj je ta številka močno prekoračena. Slabi zgledi vlečejo, in če navadni, pravno nepoučeni državljani vidijo, da se poslanci DZ, ki se predstavljajo kot pravniški »strokovnjaki«, dosledno obračajo na ustavno sodišče z zahtevo ustavne presoje, storijo to tudi oni. Predsednik US je dejal, da so se morali ukvarjati tudi z »greznicami«, kar pa dostikrat ni daleč od dogajanja v parlamentu. Tako ravnanje dokazuje še nekaj drugega, in sicer, da so vsi ti preštevilni pravniki nestrokovni in da jim primanjkuje pravega pravnega znanja. Tako v LDS kot SD imajo kar nekaj takih »strokovnjakov«, ki niso ne v korist svojim strankam ne v ponos fakulteti, ki jih je pomanjkljivo izobrazila. Nikakor se ne morejo sprijazniti, da niso več na oblasti, in še vedno vsiljujejo svoje preživele »strokovne« floskule. V DZ v so v takih zahtevah ali grožnjah prvi eldeesovi »strokovnjaki« Milan M. Cvikl, Matej Lahovnik in Darja Lavtižar-Bebler. Slednja se rada pohvali s svojimi »pravnimi« izkušnjami, ki si jih je baje pridobila v času svojega službovanja v tujini. Tudi predsednik države Janez Drnovšek se je brez dvoma pustil omrežiti preštevilnim svetovalcem z dvomljivim znanjem in dvomljivimi nameni in tako pravzaprav zašel v »slepo ulico«. Velikopotezna zamisel o reševanju desetletne krize v Darfiuju temelji na slabem poznavanju resničnega stanja in ne na resnični želji sudanskih oblasti za dokončno rešitev vsakdanjih spopadov dobro oborožene vladne milice z žrtvami preganjanih Darfurcev. Odposlanec predsednika Drnovška, bolj avan-turist kot kakšna avtoriteta, Tomo Križnar, pa ne more rešiti ničesar. Niti pravično razdeliti pomoči, ki jo zbira Janez Drnovšek in kateri se bodo Slovenci radi odzvali. Vsak, ki se brez prave pomoči in oboroženega spremstva svetovne organizacije poda na takšno pot, izpostavlja svoje življenje in izziva neuspeh poskusa pomoči Darfurcem. Predsednik države lahko pritiska na OZN, katere članica smo, ter zahteva ureditev razmer in kaznovanje zločincev, ki pa so izvrševalci ukazov sudanske vlade. Mu njegovi svetovalci ne znajo tega svetovati? nih struktur v podjetjih z državno lastniško strukturo in v nekaterih medijih. V mislih imam Delo in druge doslej provladne dnevnike, katerih korenine segajo še v čase, ko so že »po naravi« morali biti vladna trobila. Ta grenka pilula je seveda za sedanjo »levo« opozicijo spoznanje več, da brez zvestih medijev tudi načrtovanega ali Demokracija • 8/xi • 23. februar 2006 celo predčasnega prestola ni pričakovati! V preteklosti smo vsi skupaj spoznavali, da so mediji v »pravih rokah« močni centri vladanja. Rekel bi tudi tako, da so končno tudi »young boys« ugotovili svojo napako - zakaj je padla Peterletova in zakaj se ni obdržala Bajukova vlada. Rajko Topolovec, Ptuj 65 Godničeva nestrpnost igralec ivo Godnič, imitator maršala Tita, je v intervjuju v Mladini neprijetno presenetil slovensko javnost s svojo nestrpnostjo. Izvor demokracije sedanje vladajoče opcije je tako postavil kar v mučilnico na Sv. Urhu. Še večji cinizem si je privoščil z mnenjem, da domobranci »dobro skrbijo za svoj podmladek«, in kot primer navedel Brezje, kjer se zbira veliko mlajših vernikov. S tem političnim ekshibicionizmom je v slabo luč postavil predvsem sebe. Večni upornik Poslanec SD Aurelio Juri je bil, ko so v DZ razpravljali o pošiljanju vojakov v Irak, znova na nogah, saj je znan kot velik nasprotnik vojaškega sodelovanja Slovenije v Iraku. Vendar se v zadnjem času nekoliko manj izpostavlja, verjetno tudi zaradi lanske t. i. svin-gerske afere, v katero se je zapletel. Vprašanje pa je, kakšna stališča bo zavzel pri urejanju odnosov s Hrvaško, predvsem glede meje v Istri. Bo zagovarjal podobna stališča kot poslanec LDS Marko Pavliha? Navija za dogovor čeprav minister za gospodarstvo Andrej Vizjak ne sodi med najbolj medijsko izpostavljene ministre Janševe vlade, je v minulih dneh poskrbel za svojo medijsko prepoznavnost z mnenjem, da nedeljskega dela trgovin ni treba urejati z zakonom, ampak z dogovorom med delodajalci in sindikati. Za posrednika se je ponudil kar sam. S tem je ne nazadnje rešil tudi vladno koalicijo, ki je bila stisnjena v primež ustavnega sodišča na eni in ljudske volje na drugi strani. LJUDJE Politični semafor Na Delu nezaželen Potem ko je spodletel poskus nekdanjega predsednika uprave Dela Tomaža Peroviča, da za urednika Dela imenuje Janija Virka, je v petek, 17. februarja, podobno zaušnico dobil sedanji predsednik uprave Danilo Slivnik, ki je za omenjeno funkcijo predlagal Petra Jančiča, urednika notranjepolitične redakcije na dnevniku Večer. Jančič, ki ima z novinarskim in uredniškim delom bogate izkušnje, je bil za urednika Dela pripravljen kandidirati samo pod pogojem, da bi imel večinsko zaupanje novinarskega aktiva. Prav slednji pa mu je izrekel nezaupnico, saj ga je podprlo le 17, nasprotovalo pa mu je kar 155 novinarjev, kar je dovolj velik razlog, da je Jančič umaknil kandidaturo oziroma odločitev o tem prepustil upravi oziroma nadzornemu svetu. Danilo Slivnik njegovega umika kandidature ni sprejel, saj mnenje novinarskega aktiva za upravo ni obvezujoče. Vse pa kaže, da Sliv- DeMOKRACIJA • 8/XI • 23. februar 2006 nik ne bo iskal novega kandidata, saj bi se s tem le podaljševala kriza časopisne hiše. Če Slivniku z imenovanjem Jančiča le ne bi uspelo, bi slednji utegnil postati novi urednik Večera, če bi ga za omenjeno mesto predlagal novi predsednik uprave Milan Predan, pred petimi leti politično odstavljeni urednik Večera. G. B. knj igarna Demokracija NAROČILNICA 4- NAROČILO (označite z x): □ Iz arhivov slovenske politične policije □ Tone Kuntner: Mati Slovenija □ Dušan S. Lajovic: Med svobodo in rdečo zvezdo □ Milan Zver: 100 let socialdemokracije □ Albert Svetina: Od osvobodilnega boja do banditizma □ Janez Janša: Okopi □ Janez Janša: Premiki □ Jaklič in Toplak: Ustava Združenih držav Amerike s pojasnili □ Cijan, Toplak, Dubrovnik (ur.): Državna ureditev Republike Slovenije □ Jan F. Triska: Pozabljena fronta prve svetovne vojne □ M. Zaje, F. Kozina, F. Dejak: Ušli so smrti Vasja Klavora: Predel 1809 □ Tomaž Butkovič: Vzpon Bohinja pred zatonom Avstro-Ogrske □ Jože Dežman: Moč preživetja □ Andrej Capuder, Bogdan Kladnik: Slovenija brez meja □ Jože Dežman, Marjan Linas: Med kljukastim križem in rdečo zvezdo □ Jože Dežman: S spravno ljubeznijo iz rdeče ledene dobe □ A. Elste, M. Koschat, H. Filipič: Nacistična Avstrija na zatožni klopi □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945,1. □ Stane Kos: Stalinistična revolucija na Slovenskem 1941-1945, II. □ Tamara Griesser-Pečar: Stanislav Lenič, življenjepis iz zapora □ Eiletz: Zgodovina neke kolaboracije: Boljševiki in Nemci 1914-1918 □ Andrej Rahten: Pozabljeni slovenski premier □ Dieter Blumenvvitz: Okupacija in revolucija v Sloveniji (1941-1946) □ Vasja Klavora: Koraki skozi meglo □ Milan Zver: Demokracija v klasični slovenski politični misli □ Tita Kovač Artemis: Baron Janez Vajkard Valvasor □ Ive A. Stanič: V objemu osvoboditeljev Jože Žemljic: Življenje je večna borba Naročam tednik Demokracija Naročnino želim plačevati: □ mesečno* □ 4 x letno □ 2 x letno □ 1 x letno (9% popust) (10% popust) (20%popust) * Če želite uveljaviti 8% mesečni popust pri naročnini, vas prosimo, da označite status, ki ga imate: □ upokojenec, invalid, □ brezposeln, □ študent ali dijak 5.000,00 SIT 2.200,00 SIT 6.200,00 SIT 2.200,00 SIT 6.700,00 SIT 2.200,00 SIT 2.200,00 SIT 4.990,00 SIT 8.500,00 SIT 5.500,00 SIT 3.906,00 SIT 6.727,00 SIT 5.500,00 SIT 6.510,00 SIT 10.850,00 SIT 4.991,00 SIT 6.510,00 SIT 5.300,00 SIT 1.085,00 SIT 1.085,00 SIT 4.449,00 SIT 6.696,00 SIT 4.232,00 SIT 3.840,00 SIT 6.460,00 SIT 4.400,00 SIT 3.000,00 SIT 2.500,00 SIT 2.000,00 SIT / 20,86 EUR / 9,18 EUR / 25,87 EUR / 9,18 EUR / 27,95 EUR / 9,18 EUR / 9,18 EUR / 20,82 EUR / 35,46 EUR / 22,95 EUR / 16,29 EUR / 28,07 EUR / 22,95 EUR / 27,16 EUR / 45,27 EUR / 20,82 EUR / 27,16 EUR / 22,11 EUR / 4,52 EUR / 4,52 EUR / 18,56 EUR / 27,94 EUR / 17,65 EUR / 16,02 EUR / 26,95 EUR / 18,36 EUR / 12,51 EUR / 10,43 EUR / 8,34 EUR število izvodov: Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Demokracija, p.p. 4315, 1000 Ljubljana ali na faks 01 43 45 462. Poštnino po veljavnem ceniku Pošte Slovenije plača naslovnik ob prevzemu. Vse cene vsebujejo 8,5% DDV. Obvestilo potrošnikom: Informativne cene v evrih so preračunane iz tolarskih cen po centralnem paritetnem tečaju! EUR = 239,64 SIT. Ob naročilu 2 (dveh) knjig: darilo lonček"Demokracija" 3 (treh) knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" 4 (štirih) in več knjig: darilo lonček + kapa "Demokracija" + knjiga (poonašem izboru) Ime in priimek (ime podjetja): Datum naročila: Datum rojstva (samofizične osebe): Ulica: Podpis in Žig naročnika (samo pravne osebe): Kraj, poštna št.: Kontaktna oseba (samo pravne osebe): Davčni zavezanec: □ NE □ DA ID za DDV: tednik www.demokracija.si M I ^ l t U 11 1 JV Demokracija Nova obzorja d. o .o, Komenskega 11, Ljubljana Luciano Tatjana Vsi upokojeni ali starejši od 60 tet lahko izberete prijazen Samsung X200 z izpisom velikih številk na zaslonu ali Sony Ericsson K300i z možnostjo snemanja videoposnetkov. Na naročniško razmerje Penzion plus lahko vežete do štiri družinske bonuse in si tako zagotovite do 400 SIT popusta pri mesečni naročnini. Sony Ericsson K300i 9.900 SIT* Samsung X200 4.900 SIT To razmerje lahko sklenejo tudi polnoletni prejemniki invalidskega nadomestila (na odločbi SPIZ oziroma zadnjem odrezku SPIZ je šifra 01 ali 09). Ceni vključujeta DDV. Akcija traja do odprodaje zalog. Pogoj: sklenitev/podaljšanje naročniškega razmerja Penzion plus za 12 mesecev. Velja za vse, ki nimate veljavnih aneksov, podpisanih pred 5. 2. 2005. oziroma nimate veljavnega aneksa GSM št. 8/2005. + dežnik za dva