Telesne vadbe. 0 telelesnib vadbah ali o telovadbi se je tudi pri nas že veliko govorilo. Ne samo mestni učitelji, ampak tudi njihovi tovarši na deželi so v zadnjem času večkrat povdarjali korist omenjenega nauka v ljudski šoli, ne samo v malib učiteljskih krogih, tudi v večih zborih je bilo vprašanje o telovadbi večkrat na dnevnem redu. Razgovarjalo se je tedaj že obilo o tem nauku in ustmeno se je la stvar že pretresovala na vse strani; ali pisalo se je po mojem vedenji le malo o tej reči. Zavolj tega sem se jaz namenil, razodeti svoje mnenje o tem nauku. Hočem se naj pervo ozirati na zgodovino telovadbine umetnosti, potem dokazaii korist in potrebo telesnih vadeb za človeško zdravje in poslednjič orueniti tiste vaje, ki so mladini naj bolj všeč in koristne in tudi način pri telovadnem poduku na kratko načcrtati. Da je človek že na tem svetu srečen, da je zadovoljen, da vživa pravo blagostanje, inieti mora pred vsem zdravo dušo v zdravem telesu. Oboje je k popolni zadovoljnosti potrebno. Govorimo tedaj o zdravju telesa! Da si človek zdravo telo obrani, treba mu je dobrih, tečnih jedil in pijač, čistega zraka, potrcbnega počitka in gibanja in vaje svojih telesnih udov. Ne oziraje se danes na perve pogoje premišljujmo bolj skerbno zadnjo tirjatev. Oglejmo si v ta namen Ijudi, ki vedno ali vsaj prav pogostoma vadijo svoje telesne ude pri delti, na kterega so navezani, da si preskerbe vsakdanji živež in druge potrebe. Ti ljudje — poljedelci, dninarji, nekteri rokodelci — ki se sicer telovadijo, da ne vejoza to, so navadno čverste postave, zdrave barve \n lepo zraščenih močnib udov. Ako pa gremo v mesto, kjer je ljudstvo, ki po večem ne vživa čistega zraka deželskega, ki le svojo du.ševno delalnost razvija ia svojih telesnih udov kratko oialo ne vadi, vidimo lii, žalibog, ravno nasprotno od tega, kar smo pred na kmetih pri delalnem poljedelcu, pri marljivem dninarji in čverstemu rokodelcu z veseljem opazovali. Pri lakih, ki ne delajo s svojimi telesnimi udi in se sicer Ie malo za gibanje zmenijo, nahajamo navadno le slabo zdravje, malo telesne moči in krepkosti, poredkoma lepo rast in zdravo barvo in skoro nič, kar kinča človekovo vnajnost. Vaja telesnih udov vseh tistih Ijudi, ki si z delom potrebne reči za življenje preskerbljuje, imenujemo naravna telovaja. Vsi drugi stanovi pa, ki po svojem opravku ne vadijo in ne vterdujejo svojih telesnih moči, potrebujejo umetnih telesnih vadeb. Potrebo te telovaje so začeli dan danes spoznavati vsi omikani na- rodi. Starodavni narodi, zlasti Gerki, so pa že pred več tisoč leti visoko cenili telesne vadbe. To nam priča zgodovina tega Ijudstva. Gerki so pervi spoznali, da je človek vstvarjen iz dveh delov, ki vsak za-se obilo pozornosti zahteva. Zgodaj so se bili prepričali že, da je treba za telesno zdravje, za telesno krepkost in lepoto, za urnost in gibčnost telesnih udov z enako pazljivostjo skerbeti, kakor za razvoj duševnih moči, za zdravo paraet, bister um in blaga serčna čutila. To načelo jim je bilo vodilo, pri njihovi izreji, ktere naunen je bila urnost v niuziki, pod kferini imenoiu so umeli: godbo, pesništvo in govorništvo, in gimnastiko (telovajo). Telovaja je bila vsekako zeld važni del pri izreji gerškega Ijudstva. To je pa imelo tudi dober vpliv na razvijanje tega naroda v duševni omiki in telesni nioči. Pri nobenem narodu tudi ne opazujemo take telesne izurjenosti, take telesne rooči in lepote, pa brez zanemarjenja svojega duha, kakor pri Gerkih. Zgodovina tega Ijudstva nam priča, da je bilo čversto, pogumno in možato. Ni se samo v vojski z hrabrostjo zraagovalo, ne se samo pri narodnjih igrah s krepkostjo razkazovalo in častno odlikovalo; tudi v domačem življenji, pri obdelovanji polja in pri obertniji se pri tem Ijudstvu kaže korist izurjenega telesa. Se dan danes se čudimo slikom in kipom gerških slavnih mož, ki nam kažejo krasoto in lepo rast njihovega života. Gerki so imeli za urjenje v tej umetnosti vse potrebne naprave. V vsakem mestu so bila telovadišca (gimnazije) ali v krasnih poslopjih ali pa pod milim nebom. Tii je bil poseben prostor — palestrija, — v kterem so se dečki telovadili; drug prostor — efibej — je bil odločen mladenčem. Za odraščene in borilce, ki so se urili v ta namen, da so se razkazovali pri narodnih igrah, bil je zopet drug prostor, ,,ksita" po imenu. Za vajo v tekanji je bila tekavnica fLaufbahnJ — stadij. V zvezi s temi napravami so bile kopeli za snaženje života, mazanje z oljem, ki je ude krepčalo in potresanje z drobnim peskom, da se život pri borenji ni preveč potil. Da pa Gerki zraven telesne izreje niso zanemarjevali duševne odgoje, kazalo se je že vnajno. Imeli so namreč v svojih gimnazijib posebne dvorane, v kterih so se zabavljali in razgovarjali učenjaki, govorniki, pesniki in drugi, kterim je bila zlasti duševna izobraženost pri sercu. Omenjeni gerški gimnaziji so bili izverstno vredjeni. Iraeli so svojega ravnatelja, več telovadnih učiteljev in pomočnikov. Poduk je bil skoz in skoz vravnan po pedagogičnih pravilih. Xe samo to, da so dečkom, mladenčem in odraslim, toraj vsaki starosti posebne vaje odločevali; še celo dečke in mladenče so zopet razdeljevali v tri razrede in tako vsaki moči primerne vaje naloževali. Ker je bila telovadba pri Gerkih obstojni del človeške izreje, podvreči se jej ji mogel slebern deček in mladencč. Od te telovadbine izreje pa moramo Iočiti atletiko in agonistiko, ki ste odgojevale močne bojevalce in borilce, da so se pri narodnib igrah odlikovali in za njib velikanske moči in spretnosti slavo vživali od ogromne množice zbranega Ijudstva. Med narodnimi igrarai gerškiuii so naj bolj slovele olimpijske, ki so bile vsako peto leto na versti. K temi igrami je prigromelo Jjudstvo iz vse Grecije; bilo jih je na tisoče in tisoče nazočih. Preden so se pričele, bile so velikanske priprave; trajale so pa le igre po 5 dni. Skušali so se v tekanji, skakanji, borenji s pestmi in 8 tem, kdo dalje vreči more. Nazadnje pa so se učenjaki raznih ved in umetnosti razkazovali. Zmagovalce pri teh igrah so zelo čislali in slavili. Njih imena so pri skupščinah na glas klicali, kinčali so jih z oljkinimi venci in podajali so jim palme v roka. Bili so pri vseh Ijudstvenih sliodih posajeni na častna mesta in celd deržav* jih je tako čislala, da so vseh davkov oproščeni bili in da so še jedli na deržavne stroske. Pri Rimljanih bilo je le revno posncmanje gerškega telovadstva. Da je telovaja za splošno človeško življenje potrebno, da je koristno slehernemu stanu, tega niso pripoznavali. Le vojaški stan je uril svoje telo, toda ne vedno tako skerbno, kakor brambovci gerški. Riniljani so se bili vedno bolj udali mehkužnosti in lahkoživnosti; to pa je bilo tudi vzrok njihovemu propadu. Oba omikana naroda starega veka sta bila spoznala važnost telovaje in jo tudi s pridnostjo v djanji kazala. V srednjem veku pa se je — kakor na vso drugo izrejo (?) — tudi na telesno odgojo pozabilo. Turnirje, njihove boje in surove igre v srednjem veku, pa ne moremo prištevati k pravi telovadbi. Do novega veka, do 16. stoletja, ni se slišalo in mislilo nič o tem predmetu. Še le nekteri slavni možje v tem in naslednjem stuletji so to misel na novo sprožili ali tako rekoč na novo zbudili iz tisočletnega spanja. Med lemi možmi je bil M. Luter, ki se je mimo duševne izreje poganjal tudi za telesno, tedaj za telovajo, v kterej naj se mladina uri, mesto, da pri drugih škodljivih in pohujšljivih igrah in pijančevanji dragi čas trati. Tudi francoz M. de Montrigne je že 1592. Ieta povdarjal koristnih telesnih vaj, ter mladini priporočal tekanje, jahanje, borenje, lov in godbo rekoč: nXe izrejajte samo duše, a tudi ne samo telesa, izrejajte marveč vsega človeka, kterega ne sinemo na dvoje deliti". Tudi Platon je že rekel: BNe smemo enega dela človekovega uriti brez drugpga; oba je treba voditi, kakor dva k vajami priprežena konja". Enakih misli je bil lela 1704. umerli angleški zdravnik in pedagog Locke, ki je zadovoljnost in srečno življenje človeško na zenilji opisal z besedami: ,,Mens sana in corpore sano" (v zdravem telesu biva zdrava duša). ^Otroška izreja je zeld važna" pravi Locke; ^slaba izreja popači skoro vsega človeka. Oe ravno mora odgojitelj glavno pozornost obračati na dušo, vendar telesa ne sme zanemarjati". Tudi francoz Rousseau, ki je veliko učil, kar se z naširai mislimi ne strinja, zagovarjal je veliko potrebo telovaje za boljšo vsestransko izrejo mladine rekoč: ,,TeIovaja je dajala starim omikanim Ijudstvom serčnost in pogumnost telesno in duševno, ktere sedanjim narodom v veliki meri primanjkuje". Te misli so vzbudile na Nemškem tako imenovane filantrope (Ijudomile) in njibove učilnice, v kterib se je začelo za telesno odgojo skerbeti. Med filantropi slove Basedov in Salzmann. Akoravno so bili nauki filantropov zelo enostranski in pomanjkljivi in v marsikterem osdru graje vredni, vendar iuiajo fdantropi to zaslugo, da so telesne vaje v učilnice vpeljali. Naj veče zasluge za razširjanje telovadbe in za njenino vpeljavo v šole prepisuje zgodovina Fr. Gu ths - Mut bs-u, ki je bil rojen 1. 1759. in umerl I. 1839. Ta je bil pervi, ki je v svoji učilnici v Schnepfenthalu na podlagi pedagogičaib pravil učil telovadstvo kot obstojni del šolske izreje in si priiiobil s svojinri obilnimi knjigami, ki jih je pisal o tera nauku, veliko prijateljev za novo oživljeno umetnost. Njegove telovadske knjige, v kterih je zlasti šolsko teIovajo pozorno opisoval, slove še dan danes kot perve le verste; Prestavljene so bile tudi v druge jezike. Iz drugega stalisča, iz narodnega namreč, je Ludovik Jahn — umerl I. 1852. — telovadstvo med Nemci gojil in širil. Vstvaril je bil pervo narodsko telovadstvo in osnoval velikansko telovadišče v Berolinu, kjer si je bil pridobil za časa francoske vojske toliko učencev za svoj nauk, da so ga obdajali, kakor roječe bučele svojo niaternico. Jahn je bil jako navdusen za svoje domovine čast, za svobodo in samosvojnost Ijudstva neraškega in te reči so ga nagibale, da je s toliko gorečnostjo svoje rojake mladenče naganjal k telovaji, ktera dela njihovo telo močno in sposobno, da se more s sovražnikom boriti in preniagati ga. V^eliko njegovih tolovadcev se je v tem času dalo vverstiti v čete prostovoljnili Iovcevj ki so sovražnika Francoza v njegovo deželozavernili; veliko iz med njih je pa turli svoje življenje za domovino žertovalo. Na slavstvenem telovadskem polji Jahn ni veliko storil; v tem ga je bil njegov prednik Guts-Muths prekosil. S pomočjo svojpga sodelalca Eiselna pak je bil izdal tudi eno delce, govoreče o telovadstvu. Jahn je imel pri svojera nauku namen, človeka vterditi, odvaditi ga mehkužnosti in poželjivosti, odpraviti vsaka ošabnost in potrato v obleki, ter odvaditi ga zberljivosti v jedi in pijači. Priporočal je tudi telovadne izgrede in sprebajališča, pri kterih naj se neutrudljivo bodi, ter vadi prenašati žejo in lakoto, oiraz in vročino, mokroto in bolečino. (Daije frih.)