O&sopis e podobuil sa sloTeasko ©hdlao.
Štev. 4.              V Ljubljam 1. aprila 1879.              LetolxT
i.
T\                            Sirota.
$aj&e nedolŽno sera bil, ko mati so inoja umrli, *^p        ZvrSil sem let Vi\ šžst, dobro Bpominam se Se; ^ Skikal po vrti vestU, na odri so mati leižli, •T         Zl^;a aikakor sluteč, sreiSeii, nesrdčen ott-uk!
I    Oča pokLičejo me, žalujofi, veselega z vrta:
BSinek moj! semkaj teci, da ti povčm na ubo: Pojdi v stanico taltoj, poljiilji tam milteri roko, Zadnjiž poljiibi roko matere sv6je   ta dan !* Tekel sem hitro domiiv. poljiibil sem maternjo roko :
Mrzla je roka, bila, v^del jaz nisem. zakaj. Skoraj ao priSli možje, ogrneai s čniimi plašdi,
Mater h \Me neso, joka obitelj se vsa. Da-ei jaz nisem urael, kaj jok glasan se razlega,
Vender sem pliikal ae vmšs. dnigih plakanje sliš&6, Dobro še pomuijn dents, da rekla je stara ženica: BJ6kaj se, jokaj otrok! v svtjti izgdbil si vse!" Nisem razsodil beeed, katere izumila ona,
A da mi rekla je prav, bridko 5e čiitim sedaj. Res da izgiibil seni vse, kar mater pogrebci so vzeli:
Mnogo preto^il solzic, mnogo trpel sem nesreč! Ves rad prehodil bi avet, nikdar nikjer ne počiral, Da bi U aopet keda^j miteria videl obm!
50
Kaj bi mi U do zlata in kaj bi mi bilo do slave ?
Tfibe le, ni&ti! želim, k tebi srce hrepeni! Vsž je zamaa, — sirota ost&nsm brez tebe na zemlji!
Mrtvib ne vmcm naz&j. velik jih 1661 propad. Solza jedina sladtost-, hlatlilo. tolažbo mj dajo, žilost mi teši solza, teši mi bridko src«.
A. Kalan.