Posai»
T

Naročnin« ®’ .
^0 din.» četrt let® 20 din., mesečno i ma. laren Jugoslavije: Celo leto 140 din. ktse-9Sä ali oznanila se zaračunajo po dogovora} fljsl večkratnem inseriranju primeren popust U^ramiMro sprejema naročnino, inserak k reklamacije.
ludvisin polltifea list sa sineasta III
Poštnina plačana v gotovini»
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Maribora», Koroška cesta št. 5 Z uredništvom se tnoc® govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. «Mb Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine prosi*. Telefon interurban ši 113.

1.19. štev.
cine J £>< oktobra
Letnik XVI.

Demagogiji P. P. opozicije.
Mefcalesi staraavsfcl Tisti se dajo večkrat pri obravnavanju raznih popolnoma upravičenih zahtev zapeljati v navadno centralistično demagogijo zarotniške Pašič-Prihičevičeve družbe. Demagogija te družbe ima namen, pripisati vse nedostatke in vse krivice na rovaš DavidO-vičeve vlade. Paš ič- Pribičeviceva družba je vladala leta in leta, a ko je enkrat inorala zapustiti vladna mesta, je vse napake in krivice v državi zavalila: na novo vlado. Ta vlada naj hi bila kriva bednega stanja državnih uslužbencev» stradanja upokoj|encev, slabih plač in brez iposelnosti delavstva, slabih poštnih, prometnih, šolskih in vseh drugih razmer in položajev, ki sio v slabem stanju v državi. Razsodni človek se oh taki demagogiji s čudom vprašuje: Kako zmorejo kajj takega in kje se še znajdejo bedaki, Mi vse to verjamejo. Demagogija sicer ni tako silno mamljiva, a glasni in brezvestni so kričači, ki delajo toliko lažnjivega krika in vika, da mnogi razsodni sploh ne pridlejio do besede ali pa tudi nočejo spregovoriti, češ, isaji ni mogoče prevpiti. kričačev in demagogov.
Da se zamore toliko lagati in kričati, pa leži tudi v tem, da se najširši ljudski sloji niti ne zavedajo, 'kako brezvestno so oblastniki iz P. P. političnega tabora leta in teta teptali najosnovnejše ljudske pravice ter ubijali upravno poslovanje. Nadalje ljudstvo tudi ne razume v zadostni meri, da 'ostanki prejšnjega režima še danes v vseh panogah upravnega in javnega življenja in dela ovirajo popravijanjie in ozdravljenje vsega tega, kar se je skozi dolga 'leta zagrešilo. Dokler sta vladala Pašić in PriMčevič, so radikialski in policajidemokratsM listi vse zahteve uradnikov, upokojencev, invalidov in raz- ! nih stanov zapostavljali nekakim silno važnim in velikim državnim in nacionalnim zahtevam in potrebam. Ko je pa nastopila nova Vlada, so pa začeli; vpiti, da bi morala kar črez noč 'zadovoljiti upokojence, 'uradnike, invalide, razne stanove in končno vse druge, ki so bili poprej skozi dolga teta v ozadju pred velikimi »nacionalnimi nalogami«. Če jie uradnik, upokojenec, invalid, j delavec ali kdorkoli, poprej vprašal P. P. vladnega in j strankarskega zaupnika, kakšne so vendiar te dolgotraj- j ne; »nacionalne potrebe«, je dobil skrivnosten odgovor. { da je to neka ji velikega, velevažnega, a da bo 'kmalu reierto in da bodo potem vsi državljani dobro oskrbljeni. Vpraševanje po skrivnostnih prvovrstnih »nacionalnih potrebah« je bilo brez haska in zato so ljudje rajši gledali ter tudi videli, da obstojajo »nacionalne potrebe« v vedno večjem bogastvu vladajočih oblastnikov in v organiziranju centralističnih strankarskih priganjačev.
Odimi' so cen tr a listi v ppoziciji, obdelu je jo a na j -ostudne j,šo demagogij o vse žrtve svojega dolgotrajnega vladanja. Upokojencem in invalidom pravijo: 'Nočejo vam dati pokojnin in podpor, delavcem: Nočejo odpraviti zakona' o zaščiti države, državnim uslužbencem: Nočejo vam zboljšati plač in tako gre v nepregledni dein agoš ki vrsti naprej, računajoč s tem» da vse te žrtve ne vedo, odkod izhajajo vse krivice ter da niso poučene v temi, da j|e prejšnji režim še za precej časa po svojem padcu otežkočil popravljanje rrajpazličnejiših krivic. — Treba jie vedeti, da so še razni odbori: finančni, zakonodajni in vsi drugi sestavljeni tako» kot so se sestavili tedaj, ko sta Pasic in P ribi če v ič s svojo gardo zasedla vladna mesta. Ti odbori so sestavljeni, brez hrvatskih poslancev in dokler traja njih zakonito predpisana doba, — ki pa bo k sreči kmalu pri kraju — porabljalo elani Pašič-Pribičevičeve stranke vsa sredstva» da se onemogočijo nujni in potrebni vladni predlogi. Spomniti se j|e treba samo na sejo finančnega odbora, ki je razpravljala o dokladah in prejemkih upokojencev. ;— Vlada je hotela po mogočnosti pomagati penzijionistoaa in je predlagala izplačilo zvišanih doklad od 1. septembra naprej;. Radikaillski člani finančnega odbora so pa z demagogično gesto zahtevali, naj dobijo »ubogi« upo- ; kojenci doklade od 1. aprila naprej1. Tega niso zahtevali j v svrbo izdatnejše pomoči, ampak visled tega» ker so ve- j delil, da im» vlada sredstva samo za podpore od 1. sep- j temibra naprej in da sploh vse podpore za nekaj časa J ostanejo odložene, iako oni s svojo večino postavijo kak j d mig predlog. Malo je manjkalo, da ti cinični hinavci I niso še rekli: Dajte upokojencem podpore za pet let na- j za ji. Če bi se to zgodilo, bi se igotovo našli demagogi, ki J bi rekli: Vidite, kako skrbijo radikal za upokojeifbe! — {
To je višek pokvarjenosti; priganjačev 'prejšnjega j režima. Zločinci obdelujejo svoje žrtve z lažjo meneč, j ■da so slepe in neumne ter da ne vidijo vseh posledic dolgotrajne korupeijonistične in tatinske politike, ki je * temeljito osušila državne blagajne. Zločincev pa lažne re l ši in ne prikrijie, ampak jih še bolj' razkrinka in oso-vraži pri ljudstvu.
Spominjajte se Dijaške večerje!
Politični položaj.
Naklepi P. P. opozicije. Beograjska »Politica«,, ki se izdaja za neodvisno glasilo menda za to, da vsak dan drugače piše ter prinaša najrazličnejše kombinacije, je prinesla te dni na dolgo in na široko »iz prvega vira« po točkah predloge in pojgoje med vlado in HESS za sodelovanj« in ■sporazum. Vlada je cela poročila zavrnila kot neresnična ter vse skupaj označil« kot manever opozicije, ki hoče oslabšati položaj vlade z izmišljenimi težavami in pogajanji, ki niso potrebna in se tudi' nikdar niso vršila. Z istim manevrom so radikali tudi začeli pisati o svojih pogajanjih z Radičem. To vztrajno trdijo in pišejo naprej', pa če Radič ob vseh prilikah še toliko povdarja, da Hrvati radikalom kot stranki nikdar več ne morejo verjeti. — Ta teden bo za položaji zelo zanimiv, ker so radikali in samostojni demokrati zelo pobiti in se 'pripravljajo na največje intrige, da bi pokvarili vladni položaj. Vlada stoji; trdno na stališču korektnosti in je prepričana, da so njena tla trdna in čvrsta in da se njen položaj ne more pokvariti. Radikalske vesti o neki novi »koncentracijski vladi sporazuma« so smešne. Vlado sporazuma že 'imamo in v njo lahko vstopijo vsi, ki so' pošteno in iskreno za sporazum. Ni pa mogoče, da bi sedanja vlada hotela spustiti v ministrsko sobo ljudi, katerim je pošten sporazum samo krinka, da uidejo kleščam zakona proti korupciji in pravični kazni Če pa so pripravljeni žrtvovati krivce, jim sedanja vlada gotovo ne bo delala težav.
Znamenja radikalskega »sporazuma«. Beograjski list »Radikal« se je baš sedaj, ko Pašič razmotriva vpra sanje sporazuma in ko radikaiški listi pripovedujejo o iw»t)l »vladn| sporazumni koncentraciji«, razpisal po svojem pravem duhu in okusu» ki pa ni samo njegov, ampak tudi cele Pašičeve ožje družbe. »Balkan« hoče tudi revizijo ustave in sicer tako, da se držav» imenuje ter uredi kot »kraljevina Srbija«. V zvezi s to revizijo pa »Balkan« tudi divjaško napada člane sedanje vlade ter imenuje nekatere »svinje«.
Radičev shod v Vrpoljiš. Na široki, rodovitni slavonski ravnini, blizu starodavnih Vinkovcev, na sredi 'Prometna zweee Zagreb—Beograd je bit v nedeljo velepomemben shod ob veliki in navdušeni' udeležbi ljudstva. Od HRJS.S, ki je shod sklicala, je prišel Radič in več poslancev, ud Jugoslovanske muslimanske organizacije so bili navzoči trije poslanci, od džemijeta predsednik in poslanec Ferhad-beg-Draga, od Davidovič-evih demokratov poslanec Djoka Popovič, od Nemcev poslanec dr. Täubel im končno še gost iz Rumimi j e — voditelj, im poslanec seljaške stranke dr. Lupu. — Začetkom svojega govora je Radič povdarja!, da je cela Hrvatska velik*' narodu» skupščina, ker Pašičevo nasilje ni moglo razbiti velike in močne zajednice hrvat-sfceg» ljudstva. Z Davidoviževo vlado smo dobili prav pošteno vlado, ki je e* sporazum im ne za silo, a proti tej vladi je Pašičevo društvo zbralo vse sile, da bi zopet »tri poštenjake« L*izico>, Kojiča,in Velizarja spravilo na krmilo. Nad vojnega ministra generala Hadžiča, ki je .gotovo pošten in hraber mož, se je spravilo kakih 15 generator in mesto da bi jih nagnal v kasarno ali pa še boljše v zapor, se je general Hadžič pritisku .urial in izstopit ia vlade. V 'Srbija je težko, ker ni prave kmetske politike. Pošteni ljudje se lopovov bojijo ter ne znajo z njimi seđttf $5 pomesti» kakor bi bilo treba. Brez sporazuma ni bodočnosti niti z« Srbe niti za Hrvate. Radikali vedno govore o sporazumu» toda mi jim pravimo: Mi sporazum« ne bomo pisali, sporazum se mora samo ustvariti» in to tako» da «e najprej ripostavi vlada, katero priznava ves narod. Tudi srbski kmet in delavec, kakor tudi bogataši v Beogradu niso tako neumni, da bi ne viedieli, kaj pomemi, d« imamo pošteno vlado in da brez sporazum« ni' bodočnosti. Mi hočemo skupno življenje, za to p* je potreb« sporazum«. Mi ne moremo reči, da nismo -jrepublikaKek ker ne moremo trditi, da je nekaj» kar v resnici ni. Nikdo ne more utajiti, da je ves hrvatski narod republikanski. Radi naše mednarodne zajednice je potreb«, da je dinastija in potrebno je, da se sporazumemo o položaju kralja v tej skupni državi. Nočemo ustvariti položaj«, kakor» kakor so ga hoteli ministri-sabljači, kajti mi nočemo osebnega režima, kar znači v Evropi: absolutizem. Radikali plašijo Malja in ga s tem smatrajo za bojazljivca, toda ne moremo reči predvsem o K ara d j ordije v ič i h, d* so bojazljivci. Ti splet karji trdijo, da znači naše republikanstvo: doli z monarhijo, toda to ni res. Naše republikanstvo pomeni: Živijo mir, doli z vojno, ‘živel seljaški narod. Še manj pa znači republikanstvo: doli s Karadjordjeviči. Naša prva zahteva je danes, da mora priti do sporazuma. Za Radičem so govoril dr. Lupu, poslanec Popovič» poslanec Baljič, Ferhad-beg-Draga ni še nekateri hrvatski poslanci. Ob koncu jie še enkrat spregovoril Radič o koncentraciji strank narodnega sporazuma posebno povdarjkjoč: Srbi naj' se združijo, kot smo se združili Hrvatje za svobodo Hrvatske v nerazdružljivi skupnosti s Srbijo na temelju poštenja, svobode in enakoprav-
ä mosti. »Tako se združite tudi Srbi za poštenje im enako-\ pravnost s Hrvati in Bog naj, blagoslovi vašo slogo.« j V svrbo sporazuma Hrvati radi popuščajo, toda samo radi1 srbskega nareka in kmeta.«
Notranji minister oustopivšemu vojnemu ministru. Na poročila v beograjski »Politiki« v obliki razgovorov z bivšim vojnim ministrom generalom Hanžičem odgovarja notranji minister Nastas Petrovič: V tem razgovoru so nekatere reči deloma izmišljene, deloma nepopolne iin netočne. Nikakor ne odgovarja resnici, da je bil g. Radič meni ali kateremu drugemu članu vlade stavil kakršnekoli pogoje o ureditvi države. Te vesti so širili politični intriganti, ki hočejo kompromtirati idejo-sporazuma. — General Hadžič je v razgovoru s sotrud-nikom »Politike« «obelodanil stvari, ki še niso dozorele.
1.	Poročil* ugledu!'h osebnosti, da se pripravlja puč v vojski, sem sporočil vojnemu ministru, da jih vzame v poštev. Sam nanje nisem verjel. Dvoje teh vesti sem mu sporočil ustmeno, tretje pa pismeno, ker sem bdi zadržan s potovanjem v Jagodino. Omenil sem, da niti v tu poročilo ne verujem. Mislim pa, da to pismo ni moglo-biti povod za ostavko. 2. Prvi dogodek, ki ga navaja general Hadžič, misleč pvii tem na Zagreb, mi ni znan, v travniški zadevi sem pa itak odredil preiskavo. — Če smatra general Hadžič la dva razloga svoje ostavke za utemeljena, je to njegova stvar. Ta dva dogodka nista dala povoda za ostavko. 3. Dosedaj je bila navada, da so poleg političnih oblasti poročali o politično-strankar-skem gibanju tudi generali, čeprav za to niso pooblaščeni. Vojaške oblasti so mi poročale, da niso razdeljevala orožja gotovim osebam na Hrvatskem in v Sloveniji?. Moji organi so pa ugotovili obratno. Katerim poročilom je treba verjeti? Vojnim oblastem nisem verjel» doMer nisem dobil poročila od lastnih organov. — Orožje, ki ga je imel Hrvatski konjeniški Sokol, pomne nju armijske oblasti v Zagrebu ni nevarno, saj je kopje leseno, sablje pa so le paradni predmeti. 4. Kakor sem še v komunikeju omenil, o kakem puču v vojski ni govora. Poročilom, ki sem jih dobival o puču, nisem obračal nobene pozornosti, pač pa sem jih sporočil voj-i nemu ministru. Ves čas svojega sodelovanja v vladi ni ! Hadžič zahtevaj od nje nobenih korakov proti »defe-t lističnemu« delu; šele v pondeljek, neposredno pred svojim izstopom, je zahteval, da se skliče konferenca, na kateri bi se minis trski predsednik, on in ja z razgovar-jali, kake korake je treba pedvzeti. Hadžič pa je še pred konferenco •odstopil. Odkod torej povest, o kateri nii bil» govora? — Takoj po tej izjavi je napisala »Politika«, da ima od bivšega vojnega ministra zatrdilo, da podatki iin navedbe notranjega ministra niso točne iin. resnične. Sedaj pripravlja general Hadžič svojo izjavo.
Seja skupščine. Na poneteli /-.ovi seji skupščine je bil po obravnavanju raznih vprašanj izvoljen odbor, ki bo razpravljal o zakonskem načrtu o pobijanju korupcije. Izvoljenih je sedem radikalov, pet radičevoev, dva demokrata, dva člana jugoslovanskega kluba, 1 musliman» 1 samostojni demokrat, 1 Nemec in 1 zemljoradnik. V odboa* za proučevanje invalidnega zakona je izvoljeno isto število zastopnikov iz posameznih klubov ; D« se dovrši delo v odborih, je bila skupščina odgođena do sobote.	0
Madžarska stranka. V nedeljo je bih v Novem Sadu ustanovni shod madžarske stranke ob veliki udeležbi in popolnem redu. Shoda so se udeležili voditelji ist zastopniki Madžarov ia Subotice, Sombora, Bečkereka in iz Sente. Za strankinega predsednika je bil izvoljen zdravnik dir. Ferdinand Brezovski.
P« svetu.
Po-ložaj v Rumuniji. V Zagreb sta prišla voditelja in 'poslanca rumunske kmetske stranke dr. Lupu in dr. Magiara. Poslanec dr. Lupu je takole orisal politični položaj v^Rumniji: Bratianova liberalna vlada je vlada korupcije in nasilja. Agrarna reforma se je v Rumuniji’ zelo površno izvajala in vedno po strankarskih in ne po objektivno gospodarskih načelih. Rumiunija je danes v veliki gospodarski krizi vsi e d nesposobnosti vlade, lii Vlada z obsednim stanjem ter ne pusti najmočnejše opozicijonalne stranke — seljaške stranke na državno krmilo/ Pred tremi leti so liberalci dobili« svojo večino s korupcijo, silo in tudi s tatvino volilnih: glasov. Za njimi je najmočnejša kmetska stranica s 50 mandati, potem transilvanska 'Stranka s 30, skupina Jorga Arge-taana s 10 in nazadnje ljudska stranka Avaresca s 5 mandati. Vse le skupine, razven kmetske stranke so mieš ča n sko- o 1 iga rhi stične ter imajo iste nazore kot liberalna stranka. Avarescu je bil med vojno popularen general, po vojni politik, a ko je vladal, je bil nesposoben in njegova vladaje bila tudi korupcijonistična. — Slaba zunanja politika skozi pet let je zaostrila tudi besarabsko 'vprašanje. To vprašanje hi lahko sporazumno z Rusijo rešila edinole kmetska rumiunska vlada.
Fašistovski jubilej. Italijanski fašisti So izdali svoj proglas za veliko proslavo obletnice fašis-ovskega po-


Strac 2,
STRAŽA.
hoda v Rim. Fašistensko vodstvo je vabilo organizacijo vojnih, udeležencev dn vojnih jinvalidov k udeležbi te proslave, bojevniki in invalidi so pa (povabila odbili z motivacijo, da ne morejo in nočejo sodelovati z organizacijo ali stranko, ki ima teroriste v svoji sredini.
Volilne priprave v Angliji. Za vol,d ve, ki se vršijo 2S. 1. m. se delajo že velike priprave. Do malega vsi kinematografi imajo že pripravljene filme za volilno agitacijo in volilne programe vseh strank. Volilni proglas konservativcev bo v nedeljo izdan po 2000 'kinematografih. Delavska stranka bo postavila 400 kandidatov, konservativci 500, liberalci pa 200 in bo torej brez manjših strank 1.100 kandidatov za 600 poslanskih mest v spodnji zbornici.
Kitajske vojne. Notranji boji /ia Kitajskem dajo mnogo misliti zapa dn emu svetu. Zapadni "svet je prinašal Kitajcem vse svoje dobre in slabe pridobitve in navade lin Kitajci so si vse tako dobro prisvojili, da vzbujajo veliiv strah. Po sv»/** lastnost ili je kitajsko ljudstvo strašansko orožje v rokah dobrega voditelja. Kitajci so na vsak način jako dober vojaški materijal in ko se danes v orgomni kitajski državi bojujejo generali sproti generalom, vstaja v Evropi velika skrb, da bi se te zagrizene in vztrajne armade, oborožene po lepih evropskih vzorih, enkrat dvignile proti kakemu zunanjemu nasprotniku. Evropski narodi, ki so poslali na Kitajsko svojo najrazličnejšo civilizacijo, so poslali tjh tudi bombe in najrazličnejše orožje. Kitajci se zelo hitro učijo in danes ima Čan-Co-Lin, poveljnik rnand-žurske armade, o katerem pripovedujejo, da je bil nekdaj navadni ropar, dobro topništvo, strojne puške, aeroplane in prav,'gotovo tudi bombe s strupenima, plini. Ali se niso Kitajci hitro naučili? Tudi drugi generali in poveljniki ‘imajo dobro vojsko in vsepovsod so vojaški inštruktorji iz raznih zapadnih kulturnih držav. Boji med posameznimi generali, ki mobilizirajo drug proti drugemu velikanske pokrajine, se že dolgo časa vršijo. Večkrat sicer ne pride do krvavega klanja', ker se prej pobotajo, sedaj pa je enkrat krvava in resna izjema in niti Čan-Čo-Lin, niti generali vladnih armad še po dol-dih tednih ne mislijo na kako pobotanje. Kitajska, v katero je zapad tako dobro vcepil in vsejal militarizem, se pa ne ho vedno klala mied seboj? in prejjkoprej bo prišel čas, da bode Kitajska začela posnemati svoje evropske vzgojitelje z nastopom celokupne svoje armade in s sunkom na zunaj, To bo tedaj ironija za našo civilizacijo!
General - pacifist. Na 23. mirovnem kongresu, ki zbo »uje v Berlinu, so zastopani najodličnejši pacifisti Evrope in sveta. Posebno pozornost pa vzbujata med njimi tudi dva — generala in sicer Nemec von Schönaich in Francoz Verraux. General von Schönaich ima kot pacifist doma kot edini svoje vrste prav težko stališče. Znano je, da ne najde tiskarne, ki bi hotela, odnosno bi si upala pred: terorjem nacijonailistov in šovinistov tiskati in založiti njegove pacifistične spise in spomine iz vojne. General Verraux pa ni edini francoski miroljubni general. Znanii junak solunske fronte, general Sacrali je bil tudi odločen nasprotnik militaristične politike prejšnjega francoskega režima. Njegov somišljenik general Verraux je sedaj na mirovnem kongresu predlagal, naj s* vojaški strokovnjaki organizirajo ter po potrebi tudi s štrajki preprečijo vojne spopade.
Petdesetletnica svetovne poštne zveze. Pred 50 leti, dne 9. oktobra 1874 je bila v Bernu podpisana pogodba o ustanovitvi splošne poštne zveze. Podpisali so jo zastopniki 22 držav. Že ob ustanovitvi je obsegala ta največja mednarodna organizacija ozemlja s skupno površino 27 milijonov kv. km na katerih je bilo 350 milijonov prebivalcev. V 'letu 1868 je spisal Nemec Stephan svojo znamenito spomenico o splošnem poštnem kongresu. Na podlagi te spoi^nice je švicarska vlada sklicala v letu 1874 poštni kongres v Bern, ki se je otvoril 15. septembra 1874. Po tritedenskem delu je kongres sklenil ustanoviti svetovno poštno zvezo. V poznejših letih je bilo na svetovnih poštnih kongresih zastopanih vedno več držav in na zadnjem kongresu leta 1920, ki se je vršil v Madridu, je bilo že zastopanih 72 držav.
)	{&uiB>mtxsaB>aaiass^>m
Èmm uffici.
Imenovanje škofa za Skoplje. Za škofa v Skopijo, je imenovala sv. stolica dr. Janeza Gnidovca, duhovnika Misijonske družbe sv. Vincencija Pavlanskega. Novi škof je bil rojen dne 29. septembra 1873. v Velikem Lipovcu, v župniji Ajdovec pri žužembergu. V mašnika je bil posvečen dne 23. julija 1896. od škofa Misije. Nato je bil kaplan v Vipavi. Ko je dovršil modroslovne študije na Dunaju, je postal ravnatelj škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano in kasneje še rektor zavoda. Dnie 7. decembra 1919. je vstopil v Misijonsko družbo in dve leti po tem, na praznik Marijinega Brezmadežnega Spočetja je 'napravil sv. ohljtube. Zadinji dve leti je bil ravnatelj novincev v misijonišču Groblje pri Domžalah. Vsi, duhovščina in ljudstvo skopeljske škofije, So> zelo veseli, da je imenovan za skopeljskega vladiko Slovenec in so težko pričakovali njegovega imenovanja ter so ga že brzojavno pozdravili. Posvetili ga bodo v Ljubljani trije slovenski škofje.
Pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. se je vršiil 12. oktobra lepo obiskan shod SLS. Vodil ga je načelnik krajevne organizacije g. Janez Čuš, o političnem položaju je pa poročal tajnik Krajnc.
Iz Gornje Radgone, širši prleški in ostali slovenski javnosti še ni znano, da ima naš trg lastno tržko godbo, hi nosi društveni naziv »Mura«. Pod spretnim vodstvom g. Vaclava Stanislava, poštnega poduradnika se ta godba izpopolnuje in je imela dosedaj lepe nastope. Urtanoviitev te godbe ■ k stoični pravili j« v pro«v*l» ob-
mejnih Slovencev važen korak naprej, želeli je, da se ista v vsakem oziru razvije. Podpirajte Lo važno obmejno prosvetno društvo s tem, da jo naročajte za slovesne prireditve.— Tako se bo društveno življenje poživilo in izginilo , ono tipično mrtvilo na naši državni in narodni meji.
V mariborsko bogoslovno semenišče so vstopili letos Sledeči gg. abituri j enti: Babič Anton, župnija Ljutomer. Bohanee Franc, Sv. Križ pri Ljutomeru. Držečnik Milan, Ribnica na Pohorju. Dvoršak Jakob, Sv. Barbara v Slov. gor. Gorenšek Ivan, Nova Cerkev pri Vojniku, Janežič Rudolf, Sv. Miklavž pri Ormožu. Lasbaher Fr., Sv. Peter v Gor. Radgoni. Munda Matija, Sv. Tomaž pri Ormožu. Pušenjak Bogomir,, Sv. Lovrenc na Pohorju. Smolle Franc, Sladka gora pni Šmarju. Župec Franc, Sv. Marjeta nižje r tuja.
Karakteristična poročila o aretacijah orjunašev. —
Kakdtr znano, se še vršijo vedno preiskave radi trboveljskih dogodkov pri okrožnem sodišču v Celju. Po zlomu P. P. režima je bilo aretiranih več orjunašev in med temi njihov 'glavni poglavar — Kranjec iz Ljubljane in te dni ponovno poveljnik mariborske akcijske čete Slavko Reja. Pri tej aretacijah je zanimivo dejstvo, kako poroča o njih napredno — orjunsko časopisje. — Pišejo: g. Kranjec ali g. Reja je Dii povabljen od detektivov, da se osebno predstavi preiskovalnemu sodniku v Celju. Gospod preiskovalni sodnik je g, Kranjeca in Rejo pridržal. O drugih, navadnih smrtnih osumljencih zločinov se poroča in to tudi po »Jutru«, »Narodnem dnevniku« itd.: ta in ta je bil kot osumljenec aretiran in predan v te in te zapore, O nacionalističnih »angelčkih« pa se poroča, da so vabljeni na osebno predstavo k 'preiskovalnemu sodniku, ki jih pa potem po predstavi pridrži! v zaporu kot druge lopove. Orjunaši, ki na lastno roko justificirajo delavca, ki prešaj o delavcem prste itd. ti so posebne — fine — napredne vrste zločinci, katere treba predvsem povabiti k osebni predstavi in potem se jih še v svrho bližnjega spoznanja pridrži v bližini g. preiskovalnega sodnika. Tako »žlahlnino« kakor so or-junci treba vsaj po časopisih prejemati z rokavicami, da se ne bo gospoda preveč razburjala!
Fantovski pretep v Šikolah pri Pragerskem. Še pod rajno Avstrijo in to pred vojno so bili kraji krog Pragerskega in Cirkovc znani po vročekrvnih fantih. Tako na večer hoditi po takozvanih polanskih vaseh, ako človek ni bil domačin in dobro znan, ni bilo posebno priporočljivo in varno. Po prevratu in do danes so se te žalostne prete-paške in izzivalne navade precej omilile. Že dolgo časa ni bilo slišati o kakem večjem pretepu med Polanci. Zadnjo nedeljo pa je prišlo v Šikolah pri Pragerskem do fantovskega pretepa v večjem obsegu. V gostilni Draškovič v Šikolah so pili in se zabavali zvečer šikolski fantje, zunaj pred gostilno pa fantje iz sosedne vasi Stražgonci. Ko je bila že policijska ura, so šli Šikolski fantje iz gostilne in pri tej priliki je prišlo do spopada med Šikolčani in Stražgončani. Padlo je nekaj strelov, fantje so potegnili nože, planke so pele svojo žalostno pesem in pretep ter boj, ki je trajal več ur, je zahteval šest težko ranjenih, da sp jih morali prepeljati v bolnico, kakih 20 pa lahko ranjenih. Smrtna žrtev tega pretepa je pa 55 let stara Katarina Peršuh. Peršuhova je imela v gostilni, kjer se je vršil poboj, svojega sina. Ko je po končani bitki vprašala druge, kje je njen sin, so jej rekli, da je obležal mrtev. Ta vest je ženo tako presunila, da jo je pri priči zadela srčna kap in je obležala mrtva. S fanti-pretepači ima žandarmerija obilo opravka.
Smrtno se je ponesrečil v nedeljo znani posestnik in gostilničar na Moti pri Ljutomeru g. Joško Rajh. G. Rajh se je peljal s tovarnarjem gosp. Martinušičem iz Murske Sobote v avtomobilu čez Apačko kotlino proti Ljutomeru. Na Lokavskem polju pa se je avto ob 11. uri ponoči na ovinku med hitro vožnjo nenadoma prevrnil, tako da sta Rajh in Martinušič, ki je sam šofiral, padla na polije. Avto se je prevrnil na Rajha, mu popolnoma razbil glavo in odtrgal kos noge. Nato se je avto še enkrat prekucnil ter obstal na kolesih ves razbit. Rajh je bil takoj mrtev, bočim je Martinušič dobil le lahne poškodbe. Gospod Rajh je znan rodoljub iz Murskega polja, ki se je odlikoval posebno kot voditelj konje-rejstva in konjskih dirk v ljutomerskem okraju. Pogreb blagopokojnega, ki zapušča vdovo in 7 otrok, se je vršil včeraj ob veliki udeležb 1.
Petnajstletnica Katoliškega izobraževalnega društva »Kres« v Gradcu, V nedeljo, 19. oktobra obhaja vsem Slovencem, ki so bili kebaj v Gradcu, dobro znano društvo »Kres« svojo petnajstletnico. Ta petnajstletnica se bo obhajala na prav slovesen način. Na programu so igre;, deklamacije in tamburanje. Veselica bo v društvenih prostorih v Prokopygasse 12-11. in sicer ob 4. uri popoldne. K tej proslavi so prav uljudno vabljeni vsi bivši člani društva in gostje.
Prevoz Sienkiewiczevm ostankov. Dne 26. t. m. bo v Varšavi svečan pogreb ostankov glasovite ga poljskega pisatelja Sienkiiewicza,, ki je začasno pokopan v Ve-veyu v Švici. Naša, vlada je zaprosila poljsko vlado, da bi dovolila prevoz trupla skozi Jugoslavijo, «ta bi se
15. »k Lohra 1924.
mogli tudi Jugoslovani poklonili velikemu slovanskemu pisatelju. Pričakuje se, da bo poljska vlada ugodila tej prošnji in tako bi prispelo Sienkiewiczevo truplo v Ljubljano- okoli 22. t. m., kjer ga 'bodo položili na mrtvaški oder v cerkvi. Pogrebnim svečanostim v Varšavi bo prisostvoval poseben, delegat naše vlade.
Dr. Sima Markovič na prostem. Ideolog nekdanje komunistične stranke Jugoslavije, bivši profesor in narodni poslanec dr. Sima Markovič je bil pretečeni teden po 'dveh letih izpuščen iz ječe. Obsojen po zakonu ,o zaščiti države je bil najprej zaprt v Požarevcu, potem v Lepoglavi. V Zagrebu in v Beogradu je policija preprečila sprejeme in ovacije od strani delavstva in somišljenikov. V Beogradu so policaji že na kolodvoru čakali na dr. Markoviča, vlak so dali ustaviti še izven postaje ter dr. Markoviča z vozom odpeljali na njegov dom.
Pašič-Pribičevičeve batinaške bande zopet na krvavem poslu. Za zadnjo nedeljo je sklicala HRSS v Staro Pazovo veliko zborovanje. Kot glavni govornik bi bil nastopil g. Predavec in še drugih 16 Radičevih poslancev. Zborovanje ise ni vršilo, ker so prišli na shod oboroženi orjunaši in «rnaovtik Po razpustitvi zborovanja je prišlo do spopada med orjunaši in Radičevci. — Spopad je zahteval eno smrtno žrtev. O krvavi zadevi v Stari i ’azovi je podal g. Predavec po povratku v Beograd sledečo izjavo: Včeraj, nas je odšla dvana j storica HRSS zastopnikov iz Beograda, a tamkaj (v Stari Pazovi) smo dobili še petorico naših zastopnikov, prihajale so naše povorke iz Slankamena in Banovaca na zborovanje. Bile so štiri zastave: ena srbska, 1 slovenska in 2 hrvatski. Okoli pol devete ure je prikorakala četa or-juine, v kateri so bili srnaovci in četniki pod vodstvom Jevdjeviča iz Novega Sada. Bilo jih je 20 uniformira-nib, 34 pa brez uniforme. 'Nastopili so v vojaškem redu in ‘zavzeli prostor krog govorniškega odra. Orjunaši so bili iiZ Pazove, Novega Sada, Petrovaradina in Zemuna. S časom se je nabralo naših ljudi krog 5 tisoč-Jaz sem se takoj' podal k okrajnemu glavarju in ga opozoril, da je neprevidno, ker je pustil, da je prišla na shod orjuna, koje namen je: razbiti Shod. Od je odgovoril;, da bo že zavaroval svobodo zborovanja in da ni nobenega povoda, da bi jih odgnal. Mi smo naše ljudi pomirjevali, naj ne dajo nobenega povoda za spopad. Orjunaši so se že pripravljali na izgrede in klicali: Dolj z Radičem! Naši ljudje na ta krik niso odgovarjali. Ko so pa dospeli naši konjeniki, so jih pričakali orjunaši s palicami, a vendar ni* došlo do incidenta, ker so naši ljudje ostali mirni. Im tako se je začelo zborovanje. Deset minut po otvoritvi shoda se je povspel na govorniški oder okrajni glavar in izjavil, da razpušča zborovanje radi javne varnosti. Jaz sem protestiral proti temu im zahteval odi njega, naj odstrani orjunaše, a on je razpustil shod,. Jaz sem še na to razjasnil pristašem, zakaj da gre im jih pozval, naj se razidejo mirno. Tako se ie razšlo zborovanje, a mi zastopniki srno se umaknili, da priredimo sestanek zaupnikov v privatni hiši. Tukaj, sem zvedel, da je prišlo na križpoti pri luteranski cerkvi, nedaleč oa tam, kjer hi se imelo vršiti zborovanje, do krvoprelitja in da je postal žrtev kmet Laza Kotljanovič iz Vojte, star 55 let, voditelj tamošnjih radikalov. O načinu, kako se je doigral uboj;, ne morem dati detajlov, ker mi niso znani..Te bodo prinesli naši po-, verjeniki, ki so stali na licu mesta, da to dejanje preiščejo. Kolikor je znano meni, sta o uboju Kotijahoviča dve verziji. Prva je ta, da je šel slučajno mimo, ko je došlo do spopada in ga je zadela krogla. Druga verzija pa pravi, da je izprožil strel orjunaš, ko je hotel iztrgati zastavo HRSS in pogodil Kotljanoviča. Predavec je dalje izjavil, da hoče o celi zadevi sestaviti natančno poročilo, ga bo predal Nastasu Petroviču in zahteval, da se kaznujie krivec tega dogodi ja ja, okrajni glavar v Stari Pazovi, kaznujejo se naj vsi državni uradniki, ki so bili v vrstah orjune in foaš radi tega slučaja se naj razpusti orjuna. Minister Petrovič je odposlal takoj v Staro Pazovo uradnika iz notranjega ministrstva, da Ugotovi celi slučaj, in na to se bo proti srnao in orjuni postopalo po' zakonu.
Službena ugotovitev, da so bili orjunci napadalci v Stari Pazovi. Pribičevičeva -orjonska garda je stopila v akcijo, da bi zopet izzvala nemire in na ta način obtežkočila položaj Davidovičeve vlade. A njen poskus je tudi v slučaju Stara Pazova popolnoma razkrinkan in službeno je Ugotovljeno, da so orjunaši napadalci. Notranji minister Petrovič je dal celo zadevo takoj službeno preiskati na licu mesta in o izidu preiskave je bilo izdano to-le poročilo: Po naredbi ministra Petroviča je bila izvedena preiskava po policijskih oblastih o dogodkih v Stari Pazovi. Po referatu policijskih oblasti je dognano, da so izvršili napad orjunaši. Ravno tako je tudi ugotovljeno, da je napadla pozneje orjuna grupo HRSS in poskušala, da jej iztrga zastavo. — Orjunaši in njihovi voditelji so po tej službeni izjavi zadeti presneto v živo, pa bodo skušali z lažmi zvaliti krivdo raz sebe. Bivši prometni minister, policaj-demokrat Svetislav Popovič, že pripravlja posebno interpelacijo, v kateri bo trdil, da se je na zborovanja v Stari
r*
Slhilht-ofo milo z znamko „Jelen“
varuje Yaše drago perilo. Pri nakupu pazite na ime „Schicht" in na znamko „Jele n" !
Pazovi ’«klika! o proti kralju. Ako se je klicalo, potem so to storili orjunci, ki so prišli na zborovanje v ulogi izzivalcev, da bi lahko streljali ter ubijali v »imenu kralja.« Ubiti seljak radikal je žrtev Pribičevičeve orjunske bande.
čaruga zahteva ločitev zakona. Na smrt obsojeni slavonski razbojnik Jovo Stanisavljevič Čaru ga se je sedaj naenkrat spomnil, da bi se rad ločil od svoje zakonske žene, ki živi sedaj pri materi. Glede ločitve zakona je bil čaruga že pri preiskovalnem sodniku in sodnem svetniku Ignj-ou, ki mu je dal tozadevne nasvete. Carruga še namreč vedno živi v trdnem prepričanju, da bo kmalu puščen na svobodo. Ko se je potegoval za ločitev zakona, ga je opozoril prisotni pravnik, zakaj se neki poteguje za ločitev, ker bo njegova žena postala v kratkem času itak vdovica. Na to opombo tega jurista je odvrnil čaruga, da nikakor ne zahteva in se ne poteguje za ločitev zakona radi žene, ampak radi sebe samega, ker bo rešen ječe na j Kasn e je v .poldrugem: mesecu in potem si bo poiskal ter izbral drugo ženo.
Izgredi pijanih vojakoy. V Subotici je tropa pijanih vojakov v nedeljo zvečer razgrajala po ulicah ter napadla pssanle. Načelnik mestne policije, ki je skušal delati mir, je bi: z bajonetom ranjen v prsa.
V Vojvodini bo odpuščenih iz službe 160 občinskih foilježnikov. Orj unski »Vidovdan« poroča iz Vojvodine: Odkar je prevzela nova vlada administracijo uprave v Vojvodini, so bile upravičeno predložene o dosedanjih vojvodinskih občinskih bilježnikib težke obtožbe o zlorabljanju oblasti in o poneverbah. Nikakor ni potrebno še posebej, povdariti, dà so ti bilj ežniki pripadniki prej -šnjega režima in so fungirali kot eksponenti radikalne strank« in delali karkoli se jim je poljubilo... Kakor smo sedaj natančno poučeni, je notranje ministrstvo odločilo, da se odpusti v najkrajšem času iz službe 160 vojvodinskih občinskih bilježnikov, ki so se s svojim dosedanjim delovanjem v veliki meri kompromitirali.« Tako piše > voditeljih vojvodinskih občin »Vidovdan«,, ki je doslej zagovarjal vsak škandal, vse afere, nasilja in krvoprelitja P. P. režima.	,
Anton Melik, Jugoslavija. Zemljepisni, statistični in ; gospodarski pregled. I. del. Druga popolnoma predelana ; in pomnožena izdaja. (Pota in cilji 5. in 6. zv.) Ljubija- j na 1924. Izdala Tiskovna zadruga. Strani 427. Cena i boljši izdaji D 75.—, slabši D 60.—, poštnina D 2:—. * Ko je izšla pred tremi; telil prva izdaja Meiikove Jugoslavije, je knjiga vsled svoje zanimivosti in potrebnosti hitro pošla. Sedaj; je priredil Melik novo, povsem predelano lin pomnoženo izdajo, ki na straneh, obširno in temeljito razpravlja o reliefu; jugoslovanskega ozemlja, našem morju, podnebju, rastlinstvu, živalstvu, prebivalstvu in narodnem gospodarstvu.
Iz Ptuj».
VOLILCI SLS!
¥ nedeljo 19. oktobra se bodo vršile v Ptuju občinske volitve. Z drugimi slovenskimi strankami smo.se zedinili ne delovni program v občinskem svetu. Razen tega se morajo vse stranke držati sprejetega pravilnika. Boj za ptujsko občino je boj proti zadnjim ostankom Ornigovega štajercijan- j stva, proti kateremu smo izbojevali že pred vojno marsikatero častno zmago. In da bo tudi boj proti ostankom v mestni občini sijajno uspel, boste do- ; segli vi, ki boste v nedeljo prišli vsi na volišče, ki j boste povedali someščanom, da jih ne boste po- \ znali, če jih boste videli v nasprotnih vrstah. Pri f zadnjih državnozborskih volitvah ste nastopili v ( častnem številu. Naloga vsakega zavednega na- ' šega volilca je, da pridobi vsaj enega omahljivca. : V nedeljo vsi na volišče, to zahteva naša čast, to \ zahteva strankina disciplina. Vši vrzite krogljico
v prvo Skrinjico,
ki je skrinjica Gospodarsko-socialnega bloka in : za to tudi naša skrinjica.
Krajevni odbor SLS za mesto Ptuj. j
50 letnico pisatelja in pesnika Fr. Ks. Meška bodo proslavili v Ptuju na posebno slovesen način. V Ptuju se je osnovat poseben odbor ki bo pripravil vse potreb- ; no za to proslavo. Zajedeno s petdesetletnico, g. Meška j bi.st naj vršil ob tej .priliki tudi sestanek vseh bivših j dijakov ptujske gimnazije, ki so končali svoje študije s na .tam zavodu od ustanovitve gimnazije leta 1869 in do S danas. Pripravljalni odbor za to pomembno .slavnost je ; določil že tudi spored, ki bo tale: Dne 10. novembra I 1924 v pondolj.ek ob 16 in pol uri odnosno 17.12 bo sprejem došlih gostov na ptujskem kolodvoru. Ob 20. \ uri s« vrši v mestnem gledališču predstava Meškov« j drama »Pri hrastovih«. Nato eventualno prijateljski se- ' stane!» v Narodnem domu. Drugi dan, v torek, dne jj 41. m o ve rubra 1924 bo ob pol 9. uri dopoldne v mestno- f proštijiski cerkvi svečana žalno-spominska služba božja ; «a vsa pokojne profesorje, tovariše in dobrotnike ptuj- ; «k« gimnazije. Ob 1. uri popoldne skupni obed došlih gostov in Ptujčanov, ki se bodo ir to prijavili v Naroefc-**ns 4mwu. Kveder ob 20. sii v presterai dvecau« Društ-
venega doma koiruerz z raznim obširnim zabavnim sporedom. Čisti dohodek iz prireditve je namenjen Dijaški kuhinji ptujske gimnazije. K zgoraj omenjeni proslavi so vabljeni vsi bivši dijaki ptujske gimnazije ne oziraje se na narodnost. Pripravljalni odbor bo poslal vsem tem bivšim dijakom posebna vabila. Kdor bi ne dobil posebnega vabila, naj se javi sam pripravljalnemu odboru, da se bodo lahko vsem udeležencem: nafca-. zala prenočišča.
..T • Tirimi »ali*«—HlII.im...........II. I ......
Iz Maribora.
Župan Grčar noče sklicati novoizvoljenega občinskega sveta v svrho volitve novega župana, podžupana in mestnih svetovalcev. Kakor je javnosti znano, so se socialdemokrat j e pritožili, radi zadnjih občinskih volitev. Gospod veliki župan je priziv zavrnil in stari župan g. Grčar bi bil moral tekom 8 dni po dostavitvi priziva povabiti nove občinske odbornike na volitev župana. G.
>; Grčar seveda tega pi storil, ampak je začel pri posameznih strankah zbirati podatke o novoizvoljenih odbornikih, da bi tem potom dognal, kateri od odbornikov je najstarejši, da bi vodil volitev župana in drugih novih funkcijonarjev. Glede starosti novih občinskih odbornikov bi se lahko g. Grčar informiral pri prvem viru,
■ na magistratu samem, a tega ni storil, samo da bi za-; vlekel volitev novega župana kje lam do zadnjega in da bi po socialnatrijotski navadi potegnil še župansko pla-; čo za en mesec naprej. Nosilec liste Narodnega bloka g.
dr. Jerovšek se je radi tega nepostavnega zavlačevanja \ volitev župana pritožil včeraj na okr. glavarstvu. G.
: Grčar bi si rad zakone v svojo osebno korist tolmačil, a mu to ne bo uspelo., pač pa meče to njegovo cincanje s i slovesom od magistrata čudno luč na gospode višje so-! cia'lpatrijote, ki sicer tako radi ubirajo strune za-I konitosti.
Položaj najemnikov državnih nameščencev. Vse godrnja proti stanovanjskemu zakonu, ki daje' najemniku cela nebesa po mnenju istih, ki ne vidijo dalje, kakor do vrtnih vrat svoje lastne hiše. Ako mislite, da se ogrevajo najemniki za sedanjo zaščito, ki jo jim nudi precej zakrivljeni zakon, se presneto motite. Jaz nimam vzroka braniti društva stanovanjskih najemnikov, še manj pa društva hišnih posestnikov. Od prvega sem dobil, ko sem se obrnil za pomoč, klofuto, od drugega pa itak dobivam same »dobrote«, ki jih določa hitrejše menjajoči se zakon, nego se skrpa in stopi v veljavo službena pragmatika, ali se prično izplačevati prejemki, ki jih predvideva pragmatika. Pisec teh vrst je šele sedaj kot uradnik II. .kategorije srečno prijadral do. tega, da dobiva toliko stanarine od svojih prejemkov, kakor plačuje gospodarju. Ta srečna zaščita traja od novega leta 1924 dalje. Od leta 1919 pa je moral odirati kakšne »bogate« dijake, ki dobivajo hrano v dijaški kuhinji, da se je mogel živeti. Tako je razsodil g. Goršič (srečnega spomina) z odlokom št. VII 6944 23 od 1. maja 1923. — Stopimo malo po Mariboru! Od leta 1914 opazimo mnogo izpremembe. Ob periferiji mesta opazimo tuintam hišico, ki tvori dolgoletni prihranek, ki nam je pa sedaj odvzet, javnega nameščenca. Vrinili so mu stranko v hišo. Križ je z otroci! Za hišne potrebščine mora še doplačevati iz svoje skromne pokojnine, kajti radi svojih nekdanjih prihrankov ni upravičen do beraške draginjske doklade. Temu in podobnim bi pač moral zakon priskočiti na pomoči Davčne knjige pa pravijo dalje; da je šla ta in ta hiša iz rok v roke, kakor žoga pri športni igri. Ako je pri tem prizadet kateri izmed sedanjih najemnikov, ga prav z veseljem privoščim tušu neznanega gospoda podnajemnika I. B. Ta najemnik bi pač zaračunil za malo sobo (morda celo kabinet!) 1200—2200 K. Gospod I. B. naj blagovoli vprašati kakšnega četrtošolca, kaj lahko napravi, ako ima previsok račun v rokah. Ako mu ni všeč, si danes že lahko poišče nižjega! G. Glaser, katerega nekateri nemško-misleči hišni posestniki dobro poznajo, lahko pritrdi, da iščejo pri njem zaščite tudi nekatèri hišni posestniki, ki so po Pašičevemu vzgledu kupili hiše, da rešijo s tem gotovino, ki bi se sicer porazgubila, kakor živo srebro. Vojna je rabila denar. Ničvredni papir, ki se je tiskal med vojno, je povzročil, da sé marsikdo danes sklicuje na pravično pridobljeno lastninsko pravico pre-' mnoge hiše v Mariboru. Na ta način si lahko pridobi vsak tat lastninsko pravico na premoženju, iki si ga na zvit način nagrabi. Zapomnite si dobro, mariborski hišni posestniki, da premnogi hišni najemniki v pomanjkanju na ves glas vpijejo: »Dajte nam nazaj, kar ste nam vzeli! Vzeli so nam tisti, ki so si med vojno na lahek način nagrabili in nagrabljeno primerno zavarovali. Proč pa s tako zaščito, proč z društvom hišnih posestnikov, proč z društvom sta-
I
I
5


novanjskih najemnikov! Stavbeniki nimajo dela, »aročff za zidavo hiš ni. Prizadeti so tudi v stanovanjski mizeriji. Na katero stran naj krenejo? Kdo bode zidal? Brezposelnost narašča. Okradeni in tat ne bosta zidala. Prvi ne more, čeprav bi rad, drugi ne bo hotel. Ali bo morda dal Pašičev sin lep zgled?! — Državni nameščenec, bivši član društva najemnikov, sedaj pod zaščito zakona, a z gospodarjevo voljo takoj na cesti.
Razveseljivo je, da je novoustanovljeno Stolno prosvetno društvo v Mariboru začelo z javnimi predavanji, s to »krščansko ljudsko univerzo«. Koliko je še v tem oziru pni nas neobdelanega, koliko zakladov še zakopanih.! Lepo vrsto krščanske inteligence že štejemo v Mariboru, ki hrani mnogo znanosti, še večja pa je vrsta onih, ki ,si žele teli znanosti. Vi, ki limate, dajajte to v javnih predavanjih, in vi, ki nimate, prihajajte na javna predavanja čn sprejemajte. Prvo predavanje je v petek oh pol 8. uri. Po predavanju je debata, nato pa medsebojni razgovor o sistematičnih predavanjih. Zanesljivo naj pridejo k predavanju oni inteligenti, ki nam žele pomagati';, pni tej krščanski ljudski univerzi.
Anketa »Doma ubogih«, ki se je sinoči vršila, ni še ni končala svojega dela, ter se sklice še ponovno. Sklenilo in uredilo se je pa apeliranje.na premožne, zlasti pa na banke ;!in velika podjetja v svrho prispevanja sredstev.
Odbor orlovskega odseka Maribor, opozarja netelo-
vadce odseka, da se vrši za nje redovna telovadba vsak četrtek od 8. do 9. ure zvečer v telovadnici kr. državne gimnazije. Vhod iz Koroščeve ulice. Bog živi!
Danes, 15. t. m. se vrši v zavodu šolskih sester proslava 60 letnice obstoja učnega zavoda. Začetek slavnosti ob 16. uri. Spored: 1. Pozdrav. Govori Jasna Trsten jak, III. letnik. 2. V kraljèstvu rož. Cvetlična bajka v dveh dejanjih. 3. Razvoj, učnega zayoda v govoru, spevih in slikah, a) milostljivi gospod stolni in mestni župnik Franc Moravec razjasni v slavnostnem govoru razvoj zavoda, b) uvodni spev pojo učiteljiščnice. I. Slika: Osnovna šola pri ročnem delu in risanju. II. Slika: Slomšku v proslavo. Govori Stana Grmek. IV. letnik. Pesem »Večernica«. Pojo učenke III. in IV. m. š. III. Slika: Jezus prijatelj otrok. Otroški vrtec. Solospev Mar. Majjerhold, III. letnik IV. Slika: Nastop meščanske šole. Sklepni spev pojo učitelj iščnice.. 4. Zaključna slika: Poklonitev »Rožni kraljici«. Deklamira Iva Koderman IV. letnik. Narodne himne.
Društvo za podporo revnih učencev bo ta mesec pobiralo članarino in iskreno prosi slavno občinstvo, da po možnosti podpre njegovo toli potrebno akcijo. Nabiralci imajo s strojem pisane in z društvenim žigom overovljene pole. Za časa obrtne razstave v Mariboru je društvo izkupilo za bombone in knjižne znake 1324 D. Dve sodnijski globi sta mu prinesli 100 oz. 200 D, takisto razstava slik meseca julija 244 D 50 para, za kar blagovolijo sprejeti velikodušni dobrotniki udano zahvalo. Ker se bliža zima, prosimo vsacega človekoljuba, naj se spomni naših otrok ter pomaga lajšati njih belìo s prispevkom v blagu ali denarju.
OASPD. Nedeljo, 19. oktobra, ob 5.38 Št. Lovrenc— dolina Čremenice—Sv. Duh na Ostrem vrhu — Šturmov jarek—Fala. Oglasite se pri J. Baloh, Grajski trg.
Narodno gledališče. Danes, sreda, dne 15. oktobra, ob pol 20. uri: »Garmen.« Ab. E. — Četrtek, dne 16. oktobra, ob 20. uri: »Pohujšanje v dolini šentflorjanski.« Ab. A. — Petek, dne 17. oktobra, ob pol 20. uri: »Carmen.« Ab. B. —• Začetek predstav opere »Carmen« je vsakokrat ob pol 20. uri in ne ob 20. uri, kakor so običajno druge predstave.
Izobraževalno društvo v Krčevini priredi «Ine 26.
oktobra točno ob 17. uri popoldne v mariborskem Narod nem domu gledahsivo predstavo z uprizoritvijo ljed-škega igrokaza »Na Osojah«, no Mosenthalu-Ogrinec. —■ Predprodaja vstopnic pri vratarju frančiškanskega samostana. Ker je čisti dobiček te prireditve namenjen za zgradbo prosvetnega doma v Krčevini, se obračamo na naše somišljenike, da v obilnem številu poselijo to prireditev in povabijo seboj tudi svoje znance in prijatelje. Gre za veliko skupno delo. Bog živi! Odbor.
Dušica.
Reman v treh delih. Angleški spisala B. Qrczy. Prevedel Paulus.
60
Le par gospodov je ostalo v sobici. Gospod Foulkes j je zaprl vrata.
BhuSTT	ara JBXsazxaatti
svilasü lasje,
iHiiiiiMiiiiiiiiutuiuiii:!!iiimnii!iiiiiiiiiii!u:«ttnn
po rednem umivanju glave z
omf
Princ vraleiki s* je tedaj obrnil k Chauvelinu in dajal Mvv+lja»:
»Gospod! Zdi se, da igrate komedijo, ki ne more in a e sme imeti zadnjega dejanja! Nikakor na morem dovoliti, da bi šel moj prijatelj, gospod Blakeney, z vami »a Francosko! Saj bi mu tudi vaša vlada ne dovolila stopiti aa francoska tla, ker nima potnega lista. In potnega lista v današnjih — razmerah ne more dobiti, čt niaaa naravnost uradnega posla na Francoskem!«
»Sikat se ne bojte, Visočanstvo!« je posegel vmes Percy. Moj podjetni prijatelj tule ima — če se ne mo-bn» — le pripravljen .potni list zame v žepu svoja sivkasta suknje! — Ali ni res, gospod«, se je obrnil k Chau-veiin», »da imate tamle v žepu svoje brezhibno ukrojene safatja potni list, ki ste ga čisto nalašč rame pripravili?«
Btazbrižno, šaljivo je govoril, nihče ni razumel pra-vaga pomena njegovih besed.
Okauvelin, seve je razumel, kaj hoče njegov nasprotnik reči, — da je izpregledal vso igro, da ne gre slepe, ampak z odprtimi očmi v past, ki mu jo nastavlja zaupnik revolucionarne vlade. Da si torej naj ne domišljaj e, kako ga bo ukanil —. '
»Potni list bo pripravljen, gospod«, se je izognil Chauvelim vprašanja, »koj ko uredijo priče vse pod-röbnosti dvoboja.«
»Ptiee naj se gredo solit!« je odvrnil Percy mirno. »Saj menda ne zahtevate, da nas potuje cela karavana na Franeosko?«
»Čas, kraj ia pogoje dvoboja je treba določiti«, je odg&vcril Chauvelin nemoteno. »Gospod Percy Blakeney je vse previsok gospod, da bi take malenkosti sam urejeval!«
»Gotove da je! Manjkalo bi meni, pa tudi vatni gospod — ek — Chauvelin, dobre volje. In dobra volja je pri takih reček vedno zelo važna, kajne?«
»Gotovo, gospod Percy!«
»Moje mnenje pa je tako, da prepustiva ureditev vseh teh podrobnosti gospodu, ki mu vsaj jaz najbolj zaupam. Ste zadovoljni?«
»Katerega gospoda mislite?«
»Slučaj —! Slučaj, gospod Chauvelin! — Aka Njegove kraljevsko Visočanstvo dovoli, naj odloči slučaj!«
»Ne razumena vas!«
»Kocke bova vrgla, gospod! Gas, kraj, pogoji, — trikrat vrževa kocke in kdor dobi, tisti odloči. Ste zadovoljni, gospod?«
Chauvelin se je obotavljal.
Sam je bil polii prevar ia goljufij, zato je tudi druge imel za sebi enake. Sumil je, da mu pripravlja Percy skrito zanko —.
Nehote se je obrnil -k vvaleškemu princu, kakor bi pri njem iskal pomoči.
Pa Anglež rad stavi in igra. Niti sam princ »i bil izjema.
Qhauveli*, se j« obrnil na napačni naslov.
»Seveda —! Slučaj, kocke!« je dejal priRC na neme Chauvelinovo vprašanje
»Kocke, kocke, kocke!« so klicali vsi.
Chauvelinu se ni zdelo varno, da bi se branil. Sicer pa, je premišljeval, tudi slučaj ni mogel mnogo škodovati njegovim načrtom. Če Percy Blakeney dvoboj sprejme, — in sprejeti ga mora, ker ni mogel več nazaj — se bo efvoboj vršil na francoskih tleh.
I* to je Chauvelinu popolnoma zadostovalo.
Vse, drugo, čas iu .pogoji, je bilo brezpomembno, je bilo le sredstvo v dosego čisto drugih namenov.
Malomarno je torej skomignil z rameni in dejal:
»Kakor želite!«
Vsi so se. radovedno zgrnili krog mize sredi sobe. Nekdo je prinesel kooke in običajni vrček ter oboje izročil Percyju.
Z eno nogo malomarno sloneč na baršunastem stolu se je Percy gizdavo naslonil črez mizo k svojemu protivniku, porožljal s kockami v vrču in vprašal:
»Torej najprvo kraj, kajne, gospod?« c
»Kakor želite, gospod!« je odgovoril Chauvelin.
Vrgla sta kocke, najprvo Chauvelin kot gost, za njim Percy.
Vsi so stezali vratove in napeto gledali na mizo.
»Moje točke so višje!« je dejal Percy brezbrižno. »Jaz torej naj določim, kje se bo vršil zgodovinski spopad med najpodjelnejšim možem Francije in največjim lenuhom, ki je kedaj živel v zedinjenem kraljestvu Velik« Britanije. — Samo toliko da vprašam, gospod, kateri kraj bi svetovali vi?«
Tlik tiskarna sv. Cirila x Maribora.

SLADKOR
▼ kockah po KI BS*— kilogram, kristal po KI 59.— kilogram ia vso špecerijo nudi po najugodnejših cenah tvrdka
Maribor, Šolska nliea 2,
»0 — je pač čisto vseeno, gospod Percy!« je odgovoril Chauvelin hladno. »Vsa Francija vam je na razpolago!« ,
»Ej —! Mislil sem si da bo tako!« ga je zavrnil Percy. »Pa — čisto prepričan le nisem bil, da bi bili tehtanj velikodušni!«
»Ali vam ugaja lesovje krog Pariza, gospod?«
»Predaleč od obrežja, gospod Chauvelin! In preve« potovanja! Rad bi se vrnil domov brž ko mogoče. Ne — Pariz ne! Recimo rajši Boulogne —. Lep, zanimiv kraj! Boulogne, gospod, kajne?«
»Kakor želite, gospod!«
»Torej Boulogne —. Nasipi na južni strani mesta.«
»Kakor «elite! — Ali vrževa vdrugič?«
»Kakor želite, gospod!«
»Torej Boulogne —. Nasipi na južni strani mesta.«
»Kakor želite! — Ali vrževa vdrugič?«
Smeh in vzkliki so spremljali Blakeneveve zbadljive besede. Spet so zarožljale kocke in vdrugič sta vrgla.
»Topot ste vi na vrsti, gospod Chauvelin.! — Glejte, kako pravično nama deli slučaj usodo! Jaz sem izbral prostor, in izvrstno sem izbral, to morate sami priznati, vi pa odtočite čas!
Čakam, gospod —! Torej na južnih nasipih v Bouiognu. Kedaj —?«
»Nocoj v ištiriifi dneh, ko zazvoni v stolnici večno luč«, je odgovoril Chauvelin..
»Jako dobro! Ampak — kali kor vem, je vaša preklicana vlada zaprla cerkve in odpravila zvonenje. Franccrzje naj! sami najdejo svojo pot v pekel, pot v nebesa jim je zaprl narodni fconvent —. Ali ne? Saj vendar večne luči ne smejo več zvoniti!«
»V Boulcgnti ni prepovedano, gospod!« je odgovoril Chauvelin suho. »Sicer pa vam dam besedo, da bodo tisti večer prav gotovo zvonili večno luč!«
»Ob kaki uri?«
»Uro po solnčnem zapadu.«
»Pa zakaj šele točno v štirih dneh? Zakaj ne v dvek
ali v treh?«
»Prav tako bji lahko jaz vprašal, zakaj ste si izbrali južne nasipe, gospod! Zakaj ne zapadtne? Izbral sem si četrti dan* — ali vami ne ugaja?« je vprašal Chauvelin zbadljivo.
»Ugaja —? Kaji —? Nič bfi ne moglo bolje ugajati!« se ie prijetno nasmejal Blakeney. »Izvrstno —. zares prav izvrstno! Pa kako, da ste si izbrali prav čas ob
večni' luči —?«
Vse se je smejalo. Saj so vsi dobro poznali divjanje francoskih republikancev zoper vero in Cerkev.
»Ah —!« je nadaljeval Percy. »Že vem zakaj! Lani, veste, lam v CaLaisu je bito;, sem vas srečal v duhovniški obleki —. Zdi se da imate posebno nagnjenje za lake nabožne reči —. Črna duhovniška obleka se vam je tistikrat posebno dobro podajala!«
»Ali ne bi dotočila še •podrobnih pogojev dvoboja?« je prekinil Chauvelin val Percvjevih zbadljivk ter skušal prikriti svojo razdraženost pod krinko hladnokrvnosti.
»Orožje mislile —?« se je tedaj vtaknil vmes princ waleski. »Kolikor sem čul, je že določeno, da bodeta križala meče.«
»Čisto res, Visočanstvo!« je pritrdil Blakeney. »Pa še je treba določiti, nekatere podrobnosti, ki so izredno važne. Ali ne, gospod —? Kdo ve —? Moj podjetni prijatelj tule bi morebiti želel, da se dvobojujeva v zelenih nogavicah in da bi on smel nositi rdečo cvetko na prsih.«
»Materno dušico mislite?« je nekdo pripomnil.
(Dalje prihodnjič.)
• Hišni sluga k gostilni se išče. Naslov v upravrtištvu. 038
Razpisano je mesto mežnarja in organista pri romarski cerkvi M. B, ha črnigori, pošta Ptujska gora, pođ zelo ugodnimi pogoji. Službo je nastopiti takoj. Prošnje naj se pošljejo na župni urad.	631 5—1
Čevljarski učenec se sprejme takoj pri Cirilu Lovac, Maribor, Glavni trg 4.	Q36
Gostilna v Vetrinjski ulici 3, nekdaj »pri črniem Juriju«, je nanovo otvorjena. Priporoča se slavnem« občinstvu.	636
Vino, motno, zavreto-, pokvarjeno in sploh vse vinske bolezni se popravijo. Naslov v upravništvu. 635 3—1
Moško kolo se proda. Tiskarna sv. Cirila (dvorišče).
Nojvečje vrtnarsko podjetje v Jugoslaviji »Vrt«, Džamonja in drugovi, družba z o. z., Maribor. Največji izbor plemenitih sadnih dreves (čepov) v najplemenitejših vrstah in v vseh oblikah. Plemenite vinske trte na ame-rikanskih podlogah, kakor tudi čepe in. podloge istih. Seme zelenjave, cvetja in gospodarskih rastlin. Cvetje v loncih in razno ukrasno grmovje ter drevje imamo celo. Zahtevajte cenike!	607 10—1
Novo zidan» enonadstropna ogelrta hiša na prometnem kraju v Ljutomeru, pripravna za trgovino ali obrt, se po ugodni ceni proda. Ponudbe na stavbenika Jandl v Ljutomeru.	G29 3—1
PtMWjf iz svojega premogokops pri Veliki Nedelji pro» daja Slovenska premogokopn® družba z o. z. v Ljubljani,
Najcenejše in najuspešnejše
oglašujete
samo potom
illusili! zavoda
F. Šoršiž-a
nasledi#,
Mtor, Slomšksv tri IS.
Pojasnila brezplačno!
Šilite „Stražo“!
CUNJE;
SrojaSke, sidmjen« I» platna« j 4 l sa odpadke, staro želez ja, j j kovano in vlito, gleževino, j I kakor odpadka vsake vrst«
jj kupuješ* po EUäjviijik «ae*K
A. Arbeiter,
SSsrlSsor, Dravska «Ilca 15.
Kamenj®® tudi staro Selezja* ■ katero ja za vporabo, a fest» j vaškimi odpadki ia vlittoo.
Krečko finn sol
Strela mizirstro
HOCHNEGER&WIHER
Koroška t. 53 MAITBOR Koroška c, 53
se priporoča za izdelovanje pohištva in stavb kakor vseh v to stroko spadajočih mizarskih izdelkov. — Pohištvo za sobe in pisarne trajno v zalogi.
Edini izdelovatelji stiskalnic ,Patent Rudi1.
Postrežba točna!	Cene zmerne!
na vagone nudi poceni VLADO RADAN, Zagreb, Margaretska ul. 4. Telegr.: Vladan. Telefon; 21—68.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja konzorcij «Straž*.«