123 2023 1.01 Izvirni znanstveni članek DOI: 10.56420/Kronika.71.1.07 CC-BY-NC-ND Valentina Bevc Varl doc. dr., muzejska svetovalka, Pokrajinski muzej Maribor, Grajska ulica 2, SI–2000 Maribor E-pošta: tina.varl@museum-mb.si Življenjska pot slikarja Eduarda Linda (1827–1904) IZVLEČEK V prispevku se ukvarjamo z rekonstrukcijo doslej popolnoma neraziskane življenjske poti slikarja Eduarda Lin- da, rojenega v Hamburgu. V Maribor je prišel ob koncu leta 1855, se v mestu naselil ter v njem živel in delal do smrti leta 1904. Med prva naročila v Mariboru naj bi sodila poslikava stropa mariborske kadetnice, zgrajene v letih 1853–1856. Lind se je v Mariboru vključil v evangeličansko skupnost in bil tudi član prezbiterija. Kot razberemo iz pisnih virov, je bil v Mariboru priljubljen meščan in cenjen slikar. Portretiral je številne meščanke in meščane in naslikal oljno sliko Križanega, ki je bila leta 1869 nameščena v novozgrajeno evangeličansko cerkev. Lind je umrl v popolni revščini in bil pokopan na stroške evangeličanske skupnosti. KLJUČNE BESEDE Eduard Lind, slikarstvo, 19. stoletje, Pokrajinski muzej Maribor, muzejske zbirke, biografije, Maribor ABSTRACT LIFE OF THE PAINTER EDUARD LIND (1827–1904) The contribution aims to reconstruct the so far unresearched life of the Hamburg-born painter Eduard Lind. He came to Maribor at the end of 1855, settled in the city as well as lived and worked there until his death in 1904. The first commissions in Maribor included painting the ceiling of the city’s new cadet school, constructed between 1853 and 1856. Lind became part of the Maribor Evangelical community and a member of the presbytery. As may be gathered from written sources, he was a popular citizen of Maribor and an acknowledged painter. He portrayed many citizens and produced the oil painting of the Crucified Christ, which was mounted in the newly constructed Evangelical church in 1869. Lind died in great poverty and was buried at the expense of the Evangelical community. KEY WORDS Eduard Lind, painting, nineteenth century, Regional Museum Maribor, museum collections, biographies, Maribor 124 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 Uvod Slikarstvo 19. stoletja z območja Maribora oziro- ma današnje slovenske Štajerske še ni sistematično raziskano. V zbirki slikarstva Pokrajinskega muzeja Maribor hranijo več kot tisoč slikarskih del iz obdo- bja od 16. do sredine 20. stoletja. Približno polovica slikarskih del je nastala v 19. in na začetku 20. stoletja. Iz tega obdobja prevladujejo dela neznanih slikarjev, med avtorsko identificiranimi ali signiranimi deli pa so dela nemškega slikarja Antona Kellerja (1775–po 1820), ki je živel in delal v Varaždinu, Leopolda Kup- pelwieserja (1796–1862), Augusta Tominca (1818– 1883), Josefa Zieglerja (1785–1852), Carla Vogla (r. 1820), Vincenca Moserja (1831–1903), Gabriela Hackla (1842–1919), Antona Gvajca (1865–1935), Oskarja pl. Pistorja (1865–1928) in drugih. Najšte- vilčneje so zastopana dela slikarjev Antona Nowaka (1865–1932) in Eduarda Linda (1827–1904).1 Sle- dnji se je ukvarjal predvsem s slikanjem portretov mariborskih meščanov, zato je njegov opus v kultur- nozgodovinskem kontekstu dediščine mesta Mari- bor še posebej zanimiv. V želji po rekonstrukciji Lindove življenjske in ustvarjalne poti so bili preučeni različni pisni in materialni viri, na podlagi katerih je mogoče Linda prvič temeljiteje osvetliti kot mariborskega meščana in slikarja. V pričujočem prispevku se ukvarjamo v prvi vrsti z Lindovo življenjsko potjo, njegova dela pa bodo obravnavana na drugem mestu. Pisni in materialni viri o slikarju Eduardu Lindu Osnovne podatke o življenju in delu slikarja Eduarda Linda prvič zasledimo v Wastlerjevem lek- sikonu štajerskih slikarjev iz leta 1883,2 kasneje pa so bili z manjšimi spremembami povzeti v drugih lek- sikonih.3 Sergej Vrišer v svojih prispevkih Linda sicer bežno omenja kot pomembnega mariborskega slikar- ja druge polovice 19. stoletja,4 vendar se z njegovim življenjem in delom ni natančneje ukvarjal.5 Lindove portrete mariborskih županov in pomembnih me- ščanov v kontekstu zgodovine mariborskega rotov- ža in ohranjanja spomina na zasluge portretirancev v monografiji o rotovžu in znanstvenem prispevku obravnava Polona Vidmar.6 Ista avtorica Lindovo 1 Bevc Varl, Odprt depo, brez paginacije; PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek. 2 Wastler, Steierisches Künstlerlexicon, str. 88. 3 Wastler, Lind, Eduard, str. 325; Lind, Eduard (geslo), Dic- tionnaire critique, Tome sixieme, str. 671–672; Prašelj, Lind, Eduard (1827–1904), str. 217. 4 Vrišer, Likovna dejavnost, str. 628; Vrišer, Umetnost, str. 86. Riehl v prispevku o štajerskih slikarjih Linda ne omenja (Riehl, Die steierische, str. 237–262). 5 Simoniti in Legat, Sergej Vrišer, str. 419–477. 6 Vidmar, Mariborski rotovž; Vidmar, Porträts, str. 203–230. oltarno sliko Križanega omenja tudi v monografiji o Umetnostni galeriji Maribor.7 Za rekonstrukcijo Lindovega življenja je drago- cen njegov osebni arhivski fond v Pokrajinskem ar- hivu Maribor. V njem so ohranjeni njegovi osebni dokumenti, ki osvetljujejo njegov izvor, beležnica in tri skicirne mape z njegovimi skicami, študijami in akvareli.8 Večina omenjenega arhivskega gradiva ima inventarne številke Muzejskega društva v Mariboru, od koder je bilo gradivo po podatkih v inventarni knjigi Muzejskega društva preneseno najprej v arhiv Zgodovinskega društva,9 nato pa v Pokrajinski arhiv Maribor, kjer je danes. Muzejsko društvo v Mari- boru je listine in skicirne mape pridobilo 10. marca 1904, kmalu po Lindovi smrti (umrl je 12. februarja 1904); sočasno je Muzejsko društvo pridobilo tudi nekaj Lindovih osebnih predmetov.10 V Lindovem osebnem arhivskem fondu je ohranjena še njegova beležnica, vendar nima pritrjene številke Muzejskega društva v Mariboru in ni vpisana v društveno inven- tarno knjigo. V notranjosti beležnice je ovalni žig s slovenskim napisom Muzejsko društvo v Mariboru, kar vendarle dokazuje, da je v Pokrajinski arhiv pri- šla iz zbirke tega društva. Poleg Lindovega osebnega arhiva je za rekonstrukcijo njegove vloge v Mariboru pomemben fond Evangeljske verske občine v Mari- boru, ohranjen v Pokrajinskem arhivu Maribor,11 v katerem se Lind večkrat omenja, v njem pa je ohra- njena tudi slikarjeva smrtovnica.12 Smrt Eduarda Linda je vpisana tudi v mrliško knjigo mariborske evangeličanske skupnosti, ki jo hranijo v evangeli- čanski cerkvi v Mariboru.13 Poleg navedenih arhivskih fondov so za raziskavo Lindovega življenja pomembne omembe v digita- liziranih tiskanih virih, predvsem v adresarjih mest Hamburg, Altona in Maribor ter v mariborskem ča- sniku Marburger Zeitung.14 Glavni vir za obravnavo Lindovih ohranjenih sli- karskih del je dokumentacija zbirke Pokrajinskega muzeja Maribor, ki jo sestavljajo aktualna inventarna knjiga kulturnozgodovinskega oddelka, v katero so vpisana slikarska dela, ter njene predhodnice – Ba- ševa inventarna knjiga, ki je nastala po drugi svetov- ni vojni, ter inventarni knjigi Muzejskega društva v 7 Vidmar, Umetnostna galerija. 8 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), ena arhivska ška- tla. 9 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, str. 47, 48. 10 Prav tam. 11 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), 74 arhivskih škatel. 12 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 9. 13 Evangeličanska cerkvena občina Maribor, Totenbuch, Band III, vom 1888–1904, str. 58. 14 Vsi uporabljeni tiskani viri so citirani v sprotnih opombah. 125 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 Mariboru15 in Zgodovinskega društva.16 Slikarska dela Eduarda Linda so v zbirko Pokrajinskega mu- zeja Maribor prišla na različne načine v različnih ob- dobjih. Glede na trenutno stanje raziskav je Pokra- jinski muzej Maribor edini slovenski muzej, ki hrani Lindova slikarska dela. Življenjska pot Eduarda Linda do prihoda v Maribor Iz zapisa v Wastlerjevem leksikonu štajerskih sli- karjev izvemo, da se je Eduard Lind rodil 28. no- vembra 1827 v Hamburgu. V Mariboru naj bi se naselil leta 1856. V leksikonu je opredeljen kot sli- kar portretov, ki pa izjemoma naslika tudi kakšno religiozno delo. Od slikarskih del so omenjeni slika Križanega za evangeličansko cerkev v Mariboru iz leta 1865 ter portreti Jakoba Badla (1877), Heinri- cha von Gasteigerja ter županov Tappeinerja (1863, 1880) in dr. Mathäusa Reiserja.17 V Thieme-Becker- jevem leksikonu upodabljajočih umetnikov o Lindu izvemo, da se je izučil v Hamburgu, o letu njegovega prihoda na Štajersko pa avtor besedila ni bil prepri- čan, saj je zapisal letnici 1853 oziroma 1856 (?). Lind naj bi se stalno naselil v Mariboru in se spoprijateljil s slikarjem Ferdinandom Maličem (Mallitschem). Avtor navaja, da naj bi Lind poleg nekaj portretov in Križanega za evangeličansko cerkev slikal krajine in arhitekturo.18 Leksikon umetnikov Emmanuela Be- nezita prinaša Lindove rojstne podatke in ga omenja kot portretista mariborskega meščanstva ter slikarja krajin in arhitekture. Od slikarskih del je omenjeno le Križanje za evangeličansko cerkev v Mariboru.19 V Avstrijskem biografskem leksikonu je poleg že omenjenih del kot Lindovo delo navedena še kopija votivne slike iz Ruš z veduto Maribora iz leta 1877. Lind naj bi po podatkih v tem leksikonu v Maribor prišel že leta 1854 in tu umrl 13. februarja 1904, prav tako pa je omenjeno, da nekaj njegovih del hranijo v Deželnem muzeju (Landesmuseum) v Mariboru, dokumente, beležnico in skicirne zvezke iz njegove zapuščine pa v arhivu v Mariboru.20 Eduard Lind – prišlek iz Hamburga V Wastlerjevem leksikonu navedene rojstne po- datke Eduarda Linda okvirno potrjuje izpis iz krstne knjige cerkve sv. Pavla (St. Pauli) v Hamburgu iz leta 15 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg. 16 PMM, Inventarna knjiga zgodovinskega društva (Glavni zapisnik muzeja Zgodovinskega društva v Mariboru, 1904– 19..). 17 Wastler, Steierisches Künstlerlexikon, str. 88. 18 Wastler, Lind, Eduard, str. 325. 19 Lind, Eduard (geslo), Dictionnaire critique, Tome sixieme, str. 671–672. 20 Prašelj, Lind, Eduard (1827–1904), str. 217. Podatek o datu- mu smrti je napačen, saj je po podatkih v mrliški knjigi Lind umrl 12. februarja 1904. 1843, ohranjen v Lindovem arhivskem fondu v Po- krajinskem arhivu Maribor,21 kjer je zapisano: »Leta tisoč osemsto sedemindvajset (1827) dne triindvajsetega novembra sta Peter Christian Lind, dimnikar iz Ham- burga, in njegova soproga Engel Catharina Elisabeth, rojena Bluhme, iz Altone, dala krstiti osemindvajsetega (28) novembra tega leta rojenega sina Johanna Carla Eduarda Linda. Botri so bili: Johann Wilhelm Lind / Catharina Elisabeth Lind / Johanna Elisabeth Henriet- te Dubers. / [neberljivo] / von Hamburg / 23. Februar 1843 / Subfide Pastorali / [neberljivo] Pastor / zu St. Pauli.«22 (slika 1) Pri zapisu gre najverjetneje za spo- drsljaj zapisovalca, ki navaja, da sta starša 23. novem- bra 1827 krstila 28. novembra rojenega sina. Lindove rojstne podatke, navedene v Wastlerjevem leksikonu, moramo torej z 28. novembra 1827 popraviti na 23. november 1827. Dokument poleg rojstnih podatkov prinaša popolno ime slikarja – Johann Carl Eduard Lind – ter popolna imena njegovih staršev in botrov.23 Priimek Lind v adresarjih Hamburga24 prvič za- sledimo leta 1784, ko se omenja Johann Heinrich Lind.25 Od leta 1801 zasledimo krojaškega mojstra J. C. D. Linda.26 Po letu 1807 se v Altoni omenja čevljarski mojster Johann Christian Lind.27 Omenje- nih oseb ne moremo povezati z mariborskim slikar- jem Lindom. Od leta 1809 se v adresarjih omenja dimnikar S. Lind28 in od leta 1813 dimnikar Samuel Lind.29 Leta 1825 v adresarjih Hamburga poleg Sa- muela Linda zasledimo dimnikarja Christiana Lin- da, najverjetneje njegovega sina.30 Oba se omenjata kot dimnikarja do leta 1843, ko ob Samuelu zasledi- mo le zapis »Sen.« (senior), poklic dimnikarja pa je izpuščen. Christian je omenjen kot »Jun.« (junior). 21 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2. Krstni list Eduarda Linda je Muzejsko društvo Maribor pri- dobilo 16. marca 1904 kot dar Adalberta Reichmayerja. Leta 1925 je bil dokument predan v arhiv Zgodovinskega društva (PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 16. 3. 1904, inv. št. 1105, str. 48). Listina ima še zmeraj pritrjeno papirnato etiketo Muzejskega društva v Mariboru in ovalni žig s slovenskim napisom Muzejsko društvo v Mariboru. 22 Izpis iz krstne knjige cerkve sv. Pavla v Hamburgu iz leta 1827, št. 291, list 152 (SI PAM/1523, Lind Eduard (1843– 1890), šk. 1, mapa 2, Izpis iz krstne knjige, 23. 2. 1843). 23 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Iz- pis iz krstne knjige, 23. 2. 1843. 24 Adresarji za mesto Hamburg od leta 1698 so dostopni na spletni strani Državne in univerzitetne knjižnice Hamburg: https://agora.sub.uni-hamburg.de//subhh-adress/digbib/ start 25 Hamburger Kaufmannsalmanach auf das Jahr 1784, brez pagi- nacije. 26 Hamburgisches Adress-Buch auf das Jahr 1801, str. 146. 27 Altonaisches Addressbuch für das Jahr 1807, str. 98. 28 Hamburgisches Adress-Buch auf das Jahr 1809, str. 198. S. Lind je stanoval na naslovu Hamburg Berg 2te Carlstrasse no. 98. 29 Altonaisches Address-Buch für das Jahr 1813, Supplement zum Altonaischen Address-Buche 1813 für das Jahr 1814, str. 23. Sa- muel Lind je stanoval v četrti Hamburg Berg, Reichenstrasse no. 260. 30 Hamburgisches Address-Buch für das Jahr 1825, str. 230. Chri- stian se omenja na naslovu Langereihe üb. No. 463 4te Einf.; Samuel se omenja na naslovu Langereihe no. 447. 126 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 Oba sta stanovala v mestni četrti St. Pauli na naslo- vu Langestrasse 5131 vse do leta 1861, ko je Samuel najverjetneje umrl, saj se odtlej ne omenja več.32 Po letu 1848 je ime Linda mlajšega zapisano kot Chri- stian Peter Lind,33 kar nas pripelje do sklepa, da gre za očeta našega slikarja Eduarda Linda. Dimnikar Christian Peter Lind se v adresarjih omenja do leta 1871,34 leta 1872 pa je na naslovu vpisana le še vdova po Christianu Petru Lindu.35 31 Od leta 1835 sta Christian in Samuel stanovala na istem naslovu drug nad drugim; Christian se omenja na naslovu St. Pauli, Lange Reihe no. 447, Samuel pa na naslovu St. Pauli, Lange Reihe üb. No. 447 (Hamburgisches Adress-Buch für 1835, str. 168). Od leta 1836 se Christian omenja na na- slovu St. Pauli, Lange Reihe no. 14, Samuel pa na naslovu St. Pauli, Lange Reihe üb. no. 14 (Hamburgisches Adress-Buch für 1836, str. 176, 177). Leta 1843 se oba omenjata na naslo- vu St. Pauli, Langestrasse 51 (Hamburgisches Adress-Buch für 1843, str. 140). 32 Hamburgisches Adreßbuch für 1861, str. 161. 33 Hamburgisches Adress-Buch für 1848, str. 164. 34 Hamburgisches Adressbuch für 1871, str. 242. 35 Hamburgisches Adressbuch für 1872, str. 248. Leta 1872 je na istem naslovu prvič omenjen dimnikar C. C. P. Lind. Na is- Od leta 1830 se v adresarjih Hamburga omenja tudi slikar Johann Wilhelm Lind,36 verjetno istove- ten z botrom Eduarda Linda, navedenim v omenje- nem izpisu iz krstne knjige. Od leta 1861 se najprej na istem naslovu kot Johann Wilhelm Lind, kasneje pa tudi drugod, omenja še S. R. Lind. Oba sta v adre- sarju Hamburga vpisana v rubriki »Meister des Maler- amtes / Dekorationsmaler«.37 Morda je Eduard Lind potreboval izpis iz krstne knjige zaradi vstopa v uk, saj je leta 1846 zaključil tri- letno učno dobo pri slikarskem mojstru J. von Diecku v Altoni, 27. junija tega leta pa mu je bilo izdano po- močniško pismo.38 (slika 2) V dokumentu je zapisano: tem naslovu se leta 1869 in 1870 omenja tudi Adolph Lind, knjigovez in galanterist. 36 Hamburgisches Adress-Buch für das Jahr 1830, str. 227. Johann Wilhelm se omenja na naslovu Dammthorwall no. 65, od leta 1832 na naslovu Caffamacherreihe no. 171, po letu 1845 pa na naslovu Caffamacherreihe no. 30. 37 »Slikarski mojstri / Dekorativni slikarji«, Hamburgisches Adreßbuch für 1861, str. 469. 38 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Pomočniško pismo, 1846. Listina ima pritrjeno papirnato Slika 1: Izpis iz krstne knjige cerkve sv. Pavla v Hamburgu, 23. februar 1843 (SI PAM). 127 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 »Izbrani starešine častitljive službe slikarjev v kraljevem danskem obmorskem trgovskem mestu Altona oznanja- mo, da je bil pokazatelj tega dokumenta, po imenu Johann Carl Eduard Lind, rojen v predmestju St. Paul v Ham- burgu, pri našem mojstru gospodu v. Diecku od četrtega dne po sv. Janezu leta 1843 do četrtega dne po sv. Janezu leta 1846 tri leta v uku in se v tem času obnašal kot zgle- den vajenec. Po zaključeni učni dobi je napravil izdelek za vajeniški izpit in bil četrtega dne po sv. Janezu, 27. junija, leta 1846 s strani častitljive ustanove odpuščen iz uka in razglašen za pomočnika. Vljudno naprošamo vse tiste upravne organe in osebe, ki jim bo predloženo to po- močniško pismo, da navedenega J. C. E. Linda spoznajo kot redno razpisanega slikarskega pomočnika ter ga tako tudi obravnavajo in [neberljivo]. Pomočniško pismo so lastnoročno podpisali starešine, učni mojster in vajenec ter je pečateno z uradnim pečatom. Tako se je zgodilo, v Alto- ni, 27. junija 1846. / Podpis starešin / G. F. J. Feldkamp / J. C. Wright / Podpis učnega mojstra: / J. von Duch / Podpis vajenca: / C. J. E. Lind.«39 etiketo Muzejskega društva v Mariboru z oznako: G.(rund) B(uch) 10 / l.(aufende) Z.(ahl) 1084. Pomočniško pismo Eduarda Linda je Muzejsko društvo Maribor z nakupom pridobilo 10. marca 1904 iz zapuščine E. Linda. Kasneje je bila listina predana v arhiv Zgodovinskega društva (PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1084, str. 47). 39 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Po- močniško pismo, 1846. Eduard Lind je v pomočniškem pismu imeno- van le kot »Maler« (slikar), vendar imena mojstra in starešin dokazujejo, da se je Lind dejansko izučil na področju risanja in slikanja. V adresarju Altone za leto 1846 je vpisan Jakob von Dieck »Zeichnen- lehrer« (učitelj risanja),40 ki je najverjetneje istove- ten s slikarskim mojstrom, pri katerem je bil Lind v uku in je podpisan na obravnavanem dokumentu. V istem adresarju se omenjata tudi slikarski mojster Gottfr. Friedr. Jach. Feldkamp »starešina, učitelj ri- sanja v cehovski hiši in na svojem domu; trgovina z grafikami in risarskimi pripomočki, izposojevalnica, za ljubitelje risarske umetnosti …«41 in »Malermeistr« (slikarski mojster) Joh. Carl Wright,42 oba podpisana v Lindovem pomočniškem pismu. Za obdobje med letoma 1846 in 1850 žal ne vemo, kaj je Lind počel in kje se je zadrževal. V adre- sarjih Altone in Hamburga se ne omenja. Naslednji znani dokument je t. i. domovinsko potrdilo, ki je bilo Lindu izdano leta 1850 v Hamburgu.43 (slika 3) Služilo mu je kot legitimacija v tujini in sočasno 40 Altonaisches Address-Buch für 1846, str. 22. Stanoval je na Lin- denstrasse 20 v Altoni. 41 Prav tam, str. 29. Stanoval je na Johannistrasse 22 v Altoni. 42 Prav tam, str. 124. Stanoval je na Bergstrasse 103 v Altoni. 43 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Do- movinsko potrdilo, 30. 3. 1850. Domovinsko potrdilo Eduar- da Linda nima inventarne številke Muzejskega društva v Ma- riboru, prav tako ni vpisano v društveno inventarno knjigo. Slika 2: Pomočniško pismo Eduarda Linda, 27. 6. 1846 (SI PAM). 128 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 kot dovolilnica za vrnitev v rodno mesto. Očitno se je Lind v tem času odpravil na študijsko potovanje, kar je bilo nujno za pridobitev mojstrskega naziva. Iz listine je razvidno, da se je slikarski pomočnik (Ma- lergeselle) namenil v Švico, Francijo in nasploh v tuji- no: »Domovinsko potrdilo / po naročilu visokega senata / svobodnega hanzeatskega mesta Hamburg / pričam in potrjujem, / da se lahko sedaj na potovanje v Švico, Francijo in na splošno v tujino odpravljajoč se / slikar- ski pomočnik Johan Carl Eduard Lind, / sin tukajšnjega meščana, dimnikarja C. P. Linda, / rojen v predmestju St. Pauli v Hamburgu, / ob vrnitvi iz zgoraj naštetih dežel / oziroma tujine zmeraj vrne v rodno mesto, / kar mu mora biti zmeraj omogočeno in nikoli preprečeno, če / se v deželi, kjer je zahtevano domovinsko potrdilo, / ne bo poročil oziroma tam postal meščan ali podložnik. Hamburg, 30. marca 1850. Senator, šef policije [podpis neberljiv, žig] / Starost: 21 let / Postava: majhna / Čelo: / visoko / Lasje: rjavi / Obrvi: rjave / Oči: sivomodre / Nos / Usta / proporcionirana / Brada: rjava / Brada: okrogla / Obraz: ovalen / Barva kože: zdrava / Poseb- nosti: nobenih / Podpis lastnika.«44 Sestavni del doku- menta je tudi opis Lindovih telesnih značilnosti, kar nam omogoča, da si ga vsaj delno predstavljamo. Kje in kdaj, če sploh, je Lind pridobil mojstrski naziv, žal ne vemo, saj mojstrskega spričevala ali knji- žice ne poznamo. V različnih pisnih virih iz njegove- ga mariborskega obdobja zasledimo, da ga pisci ime- nujejo celo »akademski slikar«, kar je zapisano tudi v njegovi smrtovnici.45 Ali gre zgolj za nedoslednost kronistov, ki so na ta način želeli poudariti njegovo slikarsko sposobnost, ali za dejstvo, žal ne vemo. Z gotovostjo lahko trdimo, da ni študiral na umetniških akademijah v Hamburgu, Münchnu ali na Dunaju, saj v njihove evidence ni vpisan.46 44 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Do- movinsko potrdilo, 1850. 45 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor, šk. 9, To- denbeschauschein, Eduard Lind, umrl 12. 2. 1904. 46 Za posredovanje podatkov se zahvaljujem Julii Mummenhoff (Archiv der Hochschule für bildende Künste Hamburg), dr. Caroline Sternberg (Archiv der Akademie der Bildenden Slika 3: Domovinsko potrdilo Eduarda Linda, 30. marec 1850 (SI PAM). 129 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 V Pokrajinskem arhivu Maribor ohranjena potna listina iz let 1854/185547 priča o tem, da se je Lind s potovanja v tujino vrnil domov, nato pa je ponovno nameraval na tuje. Besedilo na prvi strani dokumen- ta se glasi: »Svobodno in hanzeatsko mesto Hamburg / Potni list / Vse civilne in vojaške avtoritete naprošamo, da predlagatelju tega dokumenta, gospodu Joh. Carlu Ed. Lindu, / po poklicu slikarju, / rojenemu v Hamburgu, / stanujočemu v Hamburgu, / ki se je tukaj legitimiral in zaprosil za potni list za potovanje v Gradec in dalje v tujino, / v Italijo, Francijo in še naprej, / na tem poto- vanju z vsemi stvarmi, ki jih ima pri sebi, omogočijo Künste München) in dr. Evi Schober (Universitätsarchiv der Akademie der bildenden Künste Wien). 47 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Potna listina, 1854/1855. Potno listino Eduarda Linda je Muzejsko društvo v Mariboru pridobilo 16. marca 1904 kot dar Adalberta Reichmayerja. Leta 1925 je bila predana v ar- hiv Zgodovinskega društva (PMM, Grundbuch des Muse- um-Vereines in Marburg, 16. 3. 1904, inv. št. 1104, str. 48). Listina ima pritrjeno papirnato etiketo Muzejskega društva v Mariboru. prosto pot / ter mu po potrebi nudijo zaščito in pomoč. / Ta potni list je veljaven do prihoda domov. / Hamburg, 25. marca / tisoč osemsto petinpetdeset / Opis / starost 26 let / postava manjša / lasje / obrvi rjave / brada močna, rjava / čelo visoko / oči sivomodre / nos / usta proporcionirana / brada okrogla / obraz ovalen / barva obraza zdrava / posebnosti nobenih / Podpis imetnika Ed. Lind./ Policijski organ [podpis neberljiv]. Okro- gel žig: Policijski organ Hamburg / Urad za tujce in potovalne dokumente.«48 (slika 4) Iz dokumenta poleg že znanih podatkov izvemo, da mu je bilo dovoljenje izdano za potovanje proti Gradcu, v Italijo, Francijo in še naprej. Sklepati torej smemo, da je v Gradcu v tem času že imel stike, sicer v potni listini ne bi bilo tako natančno opredeljeno, da je namenjen prav v Gradec. Na hrbtni strani istega dokumenta pa naj- demo tudi žig in napis graške policije, kjer je nave- deno, da je Lind Gradec zapustil 3. decembra 1855 48 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Potna listina, 1854/1855. Slika 4: Potna listina Eduarda Linda, 25. 3. 1854 / 3. 12. 1855 (SI PAM). 130 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 in se namenil v Maribor.49 Sestavni del dokumenta je tudi osebni opis potnika, ki sovpada z opisom v dokumentu iz leta 1850, le da je bil Lind zdaj star 26 let.50 Obravnavani dokument je za rekonstrukcijo življenjske poti Eduarda Linda izjemno pomemben, saj dokazuje, da se je Lind uradno preselil v Maribor decembra 1855. Opis slikarjevega videza v omenjenih listinah je dragocen, saj ga lahko primerjamo z Lindovim domnevnim avtoportretom v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor.51 Po podatkih v inventarni knjigi Zgodovinskega društva v Mariboru je delo društvo pridobilo z nakupom v starinarni Schell na Koroški cesti za 150 fl (goldinarjev).52 V reviji Izvestje muzej- skega društva v Mariboru v rubriki Društveni glasnik v poročilu o delu Muzejskega društva v Mariboru 49 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, Potna listina, 1854/1855. V zbirkah Mestnega arhiva v Grad- cu (Stadtarchiv Graz) ni podatka o tem, da bi bil Eduard Lind tam dejansko prijavljen. Za posredovanje informacij se zahvaljujem gospodu Mag. Petru Schintlerju, znanstvenemu sodelavcu. 50 Glej op. 44. 51 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Avtoportret (?), inv. št. N. 000082, o. pl., v. 26 cm, š. 21 cm, okoli leta 1900. 52 PMM, Inventarna knjiga Zgodovinskega društva (Glavni zapisnik muzeja Zgodovinskega društva v Mariboru, 1904– 19..), Eduard Lind, Avtoportret, inv. št. 1829, pridobljena leta 1935, str. 49. za leto 1935 pa preberemo, da je Lindov avtopor- tret kupilo Muzejsko društvo.53 Lindov avtoportret je vpisan tudi v Baševo inventarno knjigo, v kateri je navedeno, da je delo pridobilo Muzejsko društvo leta 1935 z nakupom od Alojza Zorattija.54 Kljub nasprotujočim si zapisom lahko delo prepoznamo v današnji zbirki slikarstva Pokrajinskega muzeja Ma- ribor.55 Sergej Vrišer je ob vpisu obravnavanega dela v aktualni inventarni knjigi ob naslovu dela »Eduard Lind, Autoportret« pripisal vprašaj. Gre za portret majhnega formata, ki prikazuje zgubanega starejšega moškega dobrodušnega izraza, s sivimi lasmi in bra- do, vendar z rjavimi očmi, kar ne ustreza podatkom iz Lindovih dokumentov, v katerih je navedeno, da je imel sivomodre oči. (slika 5) V času izdaje potne listine in Lindovega odhoda iz Hamburga je tam delalo mnogo slikarskih moj- strov. Leta 1855 je v adresarjih Hamburga v rubriki »Maler« (slikarji) v prvi skupini »Meister des Maler- 53 Društveni glasnik, str. 29. 54 PMM, Inventarna knjiga dr. Franja Baša, št. 6, Eduard Lind, Avtoportret, inv. št. 6167, o. pl., v. 26 cm, š. 21 cm, okoli leta 1900. Alojz Zoratti (1874–1960) je bil mariborski kipar in pozlatar, ukvarjal pa se je tudi z restavratorskimi posegi. Gl. Vrišer, Alojz Zoratti, Slovenski biografski leksikon: https:// www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi874629/ (21. 11. 2021). 55 Glej op. 51. Slika 5: Eduard Lind, Avtoportret (?), o. pl., okoli leta 1900 (Pokrajinski muzej Maribor; foto: Tomo Jeseničnik). 131 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 amtes« (slikarski mojstri) vpisanih 153 mojstrov.56 Sledijo rubrike, ki so mnogo bolj precizne in povedo več o specializaciji mojstrov, in sicer: »Decorations- maler« (dekorativni slikarji, 18 oseb), »Glas- und Porzellan-Maller« (slikarji na steklo in porcelan, 6 oseb), »Historien-Maler« (historični slikarji, 1 oseba), »Kunst-Maler« (umetniški slikarji, 15 oseb), »Land- schaft-Maler« (krajinarji, 3 osebe), »Marine-Maler« (slikarji marin, 1 oseba), »Portraet-Maler« (portre- tisti, 26 oseb), »Rouleaux-Maler« (slikarji rolojev, 17 oseb), »Schrift- und Schilder-Maler« (slikarji napisov in znakov, 7 oseb), »Wappen-Maler« (slikarji grbov, 1 oseba).57 Med njimi Eduard Lind ni omenjen. Omembe krajev v skicirnih mapah Eduarda Linda Kam natančno je pot vodila Eduarda Linda, po- tem ko so mu 30. marca 1850 v Hamburgu izdali domovinsko potrdilo, še ne vemo. Kraje, v katerih se je zadrževal, lahko vsaj delno razberemo z risb, študij in akvarelov v dveh od treh njegovih skicirnih map,58 56 Hamburgisches Adress-Buch für 1855, str. 520, 521. 57 Prav tam, str. 521, 522. 58 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1. Vse tri ski- ki imajo mestoma zapisana sicer slabo berljiva imena krajev in letnice nastanka. Izvirajo iz časa, ko Lind še ni živel in delal v Mariboru. Na tem mestu nas zanimajo predvsem kot vir za rekonstrukcijo njegove življenjske poti, hkrati pa kažejo, s kakšnimi študija- mi se je ukvarjal v zgodnji dobi svojega ustvarjanja. V prvi skicirni mapi (inv. št. 1085 Muzejskega društva v Mariboru) so risbe in skice s svinčnikom in ogljem, ki prikazujejo pokrajino, gozd, grič z obce- stnim naseljem, park z leseno klopco, park s stopni- ščem in stavbo ter ulico z drevesi, vendar nobena od njih nima datacije, skope opombe, napisane s svinč- nikom, pa so zbledele in težko berljive, tako da jih ne moremo povezati s kraji njihovega nastanka.59 cirne mape Eduarda Linda je Muzejsko društvo v Mariboru z nakupom pridobilo 10. marca 1904 iz zapuščine Eduarda Linda (PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Mar- burg, 10. 3. 1904, inv. št. 1085, 1086, 1087, str. 47). Na zvezkih so še zmeraj pritrjene papirnate etikete z inventarnimi števil- kami Muzejskega društva v Mariboru. 59 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 2, skicirna mapa inv. št. 1085. V skicirno mapo je vložen asime- trično obrezan kos platna, poslikan s portretom mladega mo- škega z rjavimi očmi in brado (o. pl., v. 16,5 cm, š. 20,5 cm). Fragment ima na hrbtni strani pritrjeno papirnato etiketo z inventarno številko 1066 Muzejskega društva v Mariboru in Slika 6: Eduard Lind, Risba pokrajine s cerkvijo in gradičem (zgoraj), desno spodaj napis Seekirchen 4. July 52, ter risba istega kraja z drugega zornega kota in z gorami v ozadju (spodaj) (SI PAM). 132 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 Slika 7: Eduard Lind, Veduta mesta Dresden, akvarel, desno spodaj napis: Dresden 7. Juni. 50. (ali 51?) (SI PAM). Slika 8: Eduard Lind, Skalni previs z votlino, stezo in drevesi, levo spodaj napis: Schneiderloch am Kuhstall, Aug 50 (ali 51?) (SI PAM). 133 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 V drugi skicirni mapi (inv. št. 1086 Muzejskega društva v Mariboru) so risbe, skice in študije s svinč- nikom in tušem. Prevladujejo študije arhitekturnih elementov (kapitelov, stebričev, frizov, baz), svečni- kov in križev, ki nimajo datacij, ter risbe in skice kra- jin. Slednje prikazujejo gorato pokrajino z jezerom in gradičem, veduto mesta s številnimi cerkvami pred gorsko kuliso ter pokrajino s cerkvijo in gradičem z gorami v ozadju. Na dveh risbah s svinčnikom lahko razberemo sicer težko berljiv napis Seekirchen, ena od njiju pa ima tudi datum 4. July 52. (slika 6) V tem primeru gre najverjetneje za kraj severno od Salzbur- ga. Tretja risba, ki prikazuje pokrajino s samostanom (?) in dvema cerkvama, ima napis Sept 52 in neber- ljivo ime kraja. V skicirnem zvezku so tudi skice in risbe hiš, dvorišča, dreves in moške figure ter risbe s tušem, ki dokumentirajo arheološko keramiko.60 V tretji skicirni mapi (inv. št. 1087 Muzejskega društva v Mariboru) so risbe s svinčnikom, peresom in tušem, akvarelirane risbe in akvareli ter skice in študije. Med nedatiranimi deli so študije arhitek- turnih elementov in ornamentike, krajine, upodobi- napis s svinčnikom »Ed. Lind«. Glede na vpis v inventarno knjigo Muzejskega društva v Mariboru gre za eno od 22 olj- nih skic, ki jih je Muzejsko društvo z nakupom pridobilo 10. marca 1904 (PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1056–1077, str. 46). 60 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, skicirna mapa inv. št. 1086. tve arhitekture, vedute ter portret starejše ženske v črni krinolini in s pismom v rokah. Med datiranimi deli prevladujejo krajine in vedute v tehnikah risbe s svinčnikom, akvarela in akvarelirane risbe. Glede na zapisane datacije je večina nastala v letih 1851, 1852 in 1853. Poleg datumov so zapisana imena krajev, ki so mestoma sicer slabo berljiva, vendar večino lahko preberemo oziroma prepoznamo.61 Sklepati smemo, da se je Lind zadrževal v teh krajih. Dela, ki so nastala leta 1850 oziroma 1851 in na katerih lahko preberemo imena krajev, pričajo o tem, da se je Lind v tem času zadrževal v Dresdnu ter v krajih vzhodno in južno od njega. Veduta mesta ob vodi v tehniki akvarela ima desno spodaj napis Dresden, 7 Juni 51 (ali 50). Na istem listu je tudi akvarel pokrajine ob vodi z dvema gradičema in na- pisom auf Antons, 7. Juni 51. (slika 7) Na drugem akvarelu, ki prikazuje skalni previs z votlino, stezo in drevesi, je napis Schneiderloch am Kuhstall, Aug 50 (ali 51). (slika 8) Navedena skalna votlina leži vzho- dno od Dresdna ob češki meji, v narodnem parku Sächsische Schweiz. Prav tako vzhodno od Dresdna najdemo grad Stolpen, katerega razvaline so upo- dobljene na dveh risbah, od katerih ima ena napis Stolpen. July 51. Lepo berljiv je tudi napis na akvare- lu, ki upodablja gozdarsko hišo v gozdu in ima napis 61 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, skicirna mapa inv. št. 1087. Slika 9: Eduard Lind, Veduta mesta Mürzzuschlag pred gorato pokrajino, risba s svinčnikom, desno spodaj napis: Mürzzuschlag / 16 Aug 52 (SI PAM). 134 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 Försterhaus am Seifersdorfer Gmund (?), 29 Juni 51. Kraj Seifersdorf leži južno od Dresdna. Letnico 51 imajo tudi akvarel skale s smrečico (napis: Steinbruch in [neberljivo] Gründe. 22. März 51), risba pokrajine z zaselkom in vasjo ter akvarel dveh dreves (napis: [neberljivo] Grund, 19 Aug. 51), napisi lokacij na njih pa so slabo berljivi. Leta 1851 so nastale tudi študije več moških glav.62 Dela z datacijo 1852 dajo slutiti, da se je Lind v tem času zadrževal v Spodnji Avstriji in na Šta- jerskem. Na akvarelu z upodobitvijo skale s slapom je napis kraja sicer slabo berljiv (napis: [neberljivo] Schlucht / 15. 5. 52), datum pa dobro viden. Akvareli- rana risba z upodobitvijo zasneženega skalnega vrha ima napis Hochsteinkogel, 20. Mai 52. Hochsteinkogel je vrh nad krajem Kernhof jugozahodno od Dunaja. Le dva meseca kasneje je nastala risba vedute me- sta pred gorato pokrajino, ki ima lepo berljiv napis Mürzzuschlag, 16. Aug. 52. (slika 9) Mürzzuschlag leži nedaleč od Kernhofa oziroma Hochsteinkogla v smeri proti jugu. Na risbi hribovite pokrajine z datu- mom 11. Sept. 52 je sicer slabo berljiv napis Schöckel, kar dopušča domnevo, da se je Lind leta 1852 že za- drževal na območju Gradca. V skicirki je tudi risba vedute Gradca, ki prikazuje grič Schlossberg in mesto pod njim, vendar nima napisa ali datacije.63 (slika 10) Z letnico 53 sta datirani risba pokrajine z dre- vesom in cerkvijo, ki ima napis Klosterneuburg July 53, in akvarelirana risba pokrajine, ki ima napis Ro- senberg (Rosenburg?) … Oct. 53. Klosterneuburg leži severno od Dunaja, za kateri Rosenberg oziroma Rosenburg gre, pa z risbe žal ni mogoče razbrati, saj prikazuje zgolj pokrajino.64 62 Prav tam. 63 Prav tam. 64 Prav tam. Za raziskavo življenjske poti slikarja Eduarda Linda so posebej zanimive štiri risbe, ki domnevno prikazujejo isto poslopje na vrhu griča. Dve imata levo spodaj napis Hörberg oziroma Schloss Hörberg, vendar sta brez datacij. Gre za grad Podsreda na Koz- janskem.65 (slika 11) Omenjene risbe s svinčnikom dokazujejo, da je Linda pot zanesla tudi na današnji slovenski del Štajerske, žal pa ne vemo, kdaj je to bilo. Domnevamo, da v času, ko se še ni posvetil portreti- stiki, kar je značilno za njegovo mariborsko obdobje. Sklenemo lahko, da se je Eduard Lind v začetku petdesetih let 19. stoletja zagotovo gibal na osi med Hamburgom, Dresdnom, Dunajem, Mürzzuschla- gom, Salzburgom, Gradcem in Podsredo, nato pa se je vrnil v Hamburg. Vseh krajev, ki so upodobljeni v skicirnih mapah in nimajo napisov, žal ne prepozna- mo. Datirane skice, risbe in akvareli v treh skicirnih zvezkih so nastali v letih 1850–1853. V tem času je Lind očitno navezal pomembne stike v Gradcu, saj je, kot smo že zapisali, v potni listini, izdani v Ham- burgu leta 1854, natančno opredeljeno, da se bo po- dal proti Gradcu, Italiji, Franciji in naprej.66 Eduard Lind v Mariboru Prihod Eduarda Linda v Maribor in vključitev v evangeličansko skupnost Na podlagi potne listine vemo, da se je Lind ura- dno preselil v Maribor po 3. decembru 1855. Kot je ob njegovi smrti leta 1904 v nekrologu zapisal ne- znani pisec, naj bi v Maribor prišel v poznih petde- setih letih 19. stoletja, da bi poslikal strop dvorane 65 Za pomoč pri identifikaciji stavb se iskreno zahvaljujem dr. Igorju Sapaču. 66 Glej op. 48. Slika 10: Eduard Lind, Veduta Gradca s Schlossbergom (SI PAM). 135 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 mariborske kadetnice.67 Ohlapen podatek »v poznih petdesetih letih« zanika izjava, da je prišel poslikat strop kadetnice, saj je bila ta zgrajena med letoma 1853 in 1856. Slavnostno odprtje je potekalo aprila 1856, prvi kadeti pa so bili tam nameščeni 27. aprila 1856. V kadetnici je bilo nekoč dvanajst dvoran, dve veliki dvorani sta bili levo in desno od vhodne ve- že.68 Žal Lindove poslikave v mariborski kadetnici niso več vidne, saj je bila stavba večkrat prenovljena in predelana, nazadnje med letoma 2007 in 2009.69 Časovno se podatek o Lindovem odhodu iz Gradca in otvoritev kadetnice ujemata. To bi pomenilo, da je imel Lind za poslikavo stropa na razpolago štiri mesece in pol, kar se zdi smiselno. Lind naj bi glede na zapis v časniku Marburger Zeitung t. i. sobno sli- karstvo kmalu opustil in se posvetil portretiranju, pri tem pa dosegal lepe uspehe.70 Kljub temu da je podatek o prihodu Eduarda Linda v Maribor ob koncu leta 1855, povzet iz pot- ne listine, precej zanesljiv, pa o njegovi aktivnosti v mestu pred tem letom priča v Pokrajinskem muzeju Maribor ohranjeno signirano in datirano slikarsko delo. Gre za dvojni portret moža in žene iz leta 1852. Ovalna portreta srednjega formata v rezbarsko boga- to okrašenem in pozlačenem okvirju je muzej pridobil leta 2004 kot dar dr. Maximiliana Leyrerja, potomca znane mariborske meščanske družine. Leyrer je dvoj- 67 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 5. 68 Hartman, Zgodovinski oris, str. 17, 20. 69 Krajnc Horvat, Obnova in oživitev, str. 60. Prav tako ne po- znamo fotografij, za katere bi lahko z gotovostjo trdili, da prikazujejo Lindove poslikave. Na fotografijah, narejenih ob zadnji prenovi, sicer lahko vidimo fragmente stenskih po- slikav v eni izmed dvoran v pritličju, vendar jih brez dodat- nih pisnih virov ne moremo pripisati Eduardu Lindu. Glej: Krajnc Horvat, Obnova in oživitev, str. 63, slika 3. 70 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 5. ni portret muzeju podaril skupaj s skupino drugih slik in akvarelov, ki so bili nekoč sestavni del opreme v stanovanju družine Leyrer v Mariboru. Na desnem ovalu dvojnega portreta sta desno spodaj signatura slikarja in letnica: »Lind 52«.71 (slika 12) Glede na trenutno stanje raziskav je omenjeni dvojni portret najstarejše znano Lindovo samostojno slikarsko delo. Nastalo je še pred poslikavo mariborske kadetnice in pred Lindovo selitvijo v Maribor. Poleg podatkov, pridobljenih iz skicirnih map Eduarda Linda, tudi signatura z letnico 1852 na dvojnem portretu iz nek- danje posesti družine Leyrer potrjuje domnevo, da se je Lind na Štajerskem, v Gradcu in Mariboru gibal že pred letom 1854, ko so mu v Hamburgu izdali potno listino za potovanje v Gradec. Ker je bil Eduard Lind prišlek, po rodu iz Ham- burga, je bilo mogoče sklepati, da je bil po veroiz- povedi evangeličan. Domnevo je potrdil pregled ar- hivskega fonda Evangeljske verske občine Maribor, zbranega v Pokrajinskem arhivu Maribor,72 in ma- tičnih knjig mariborske evangeličanske skupnosti.73 Priseljenci nemškega rodu, ki so prihajali v Mari- bor, so s seboj prinesli svojo duhovno tradicijo evan- 71 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, Eduard Lind, Dvojni portret moža in žene (dvojni oval), inv. št. N. 014029, o. pl., levo: v. 26 cm, š. 20 cm; desno: v. 25,5 cm, š. 20 cm, 1852. 72 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945). Za pomoč pri obdelavi gradiva o evangeličanski skup- nosti v Mariboru se zahvaljujem mag. Boštjanu Zajšku, višje- mu arhivistu v Pokrajinskem arhivu Maribor. 73 Za usmeritev raziskave v mariborsko evangeličansko sku- pnost se zahvaljujem arhivarju Nadškofijskega arhiva Ma- ribor Gregorju Škafarju. Matične knjige mariborske evan- geličanske skupnosti so ohranjene v evangeličanski cerkvi v Mariboru. Dostop do matičnih knjig mi je omogočila duhov- nica evangeličanske občine Maribor, mag. Violeta Vladimira Mesarič Jazbinšek, za kar se ji iskreno zahvaljujem. Slika 11: Eduard Lind, Pogled na grad Podsreda, levo spodaj napis: Schloss Hörberg (SI PAM). 136 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 geličanske veroizpovedi. Njihovo število se je v 19. stoletju povečalo, zato se je porajala vedno večja po- treba po verskem središču. 6. decembra 1862 je bila ustanovljena Evangeličanska občina Maribor - Ptuj, ki pa v tem času še ni imela urejenih prostorov za bogoslužje. Pripadniki evangeličanske veroizpovedi so sicer že leta 1860 zbrali denar in od grofa Hen- rika Brandisa odkupili parcelo na Luthergasse (da- nes Trubarjeva ulica 1) za izgradnjo evangeličanske cerkve, vendar je bil temeljni kamen zanjo položen šele leta 1868, cerkev pa posvečena 1. avgusta 1869.74 Sklepati smemo, da je bil Eduard Lind aktivno vklju- čen v načrtovanje cerkvene opreme, saj je bila v oltar nameščena njegova oljna slika Križanega. Vendar pa so si evangeličani pred izgradnjo cerkve sprva uredi- li začasno molilnico v skladišču na Schmiedererjevi ulici (danes Strossmayerjeva ulica), decembra 1864 pa najeli prostore v nekdanji cerkvi celestink,75 ki je danes vkomponirana v stavbo Umetnostne gale- rije Maribor.76 Začasno cerkev so posvetili 24. maja 74 Zajšek, »Biti Nemec«, str. 32, 33, 43. O evangeličanski skup- nosti v Mariboru glej tudi: Zajšek, Nemška evangeličanska; Zajšek, Gründung; Zajšek, Tudi nam pripada; Trauner, Kon- fessionalität und Nationalität. 75 Zajšek, »Biti Nemec«, str. 34. 76 O gradbeni zgodovini Umetnostne galerije Maribor glej: Vidmar, Umetnostna galerija. 1865.77 Za njeno opremo so od različnih donatorjev zbrali denarne prispevke, pa tudi številna darila. Ol- tar in prižnico je daroval gradbenik Gustav Berger, David Hartmann pa je zanju podaril les. Oltarno sli- ko križanega Odrešenika je prispeval Eduard Lind,78 kar postavlja njen nastanek v leto 1865. V na novo zgrajeno evangeličansko cerkev na današnji Trubar- jevi ulici je bila slika leta 1869 le prenesena. Nave- deno potrjuje vpis dela v Lindovi osebni beležnici, ohranjeni v Pokrajinskem arhivu Maribor, v kateri je Lind v letih 1861–1890 vodil evidenco o naroči- lih slikarskih del. Iz zapisa je razvidno, da je avtor evangeličanski skupnosti zaračunal le 50 goldinarjev za povračilo nastalih stroškov, delo pa opravil brez- plačno. Oltarna slika Križanje je bila gotova 20. maja 1865,79 le štiri dni pred posvetitvijo začasne cerkve na Gospejni ulici. Slika Križanje se je do danes ohrani- la v evangeličanski cerkvi na Trubarjevi ulici. Cerkev je bila leta 1908 prenovljena, prestala je dve svetovni vojni, nacionalizacijo in denacionalizacijo leta 1994 ter bila takrat tudi obnovljena.80 Leta 2008 je bila sli- 77 Zajšek, »Biti Nemec«, str. 34. 78 Prav tam, str. 35. 79 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, Beležnica, str. 16. 80 O arhitekturni zgodovini evangeličanske cerkve v Mariboru glej: Sapač, Katalog, str. 502. Slika 12: Eduard Lind, Dvojni portret moža in žene, o. pl., 1852 (SI PAM; foto: Marjan Laznik). 137 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 ka restavrirana in danes samostojno visi na zahodni cerkveni steni.81 (slika 13) Pregled listin, zbranih v fondu Evangeljska ver- ska občina Maribor v Pokrajinskem arhivu Maribor, omogoča natančnejši vpogled v dejavnosti evangeli- čanske skupnosti v Mariboru in povezanost Eduar- da Linda z njo. Linda zasledimo na seznamu članov evangeličanske skupnosti v Mariboru ob razpisu vo- litev evangeličanskega prezbiterija, upravnega organa skupnosti, razpisanih za 27. december 1863.82 Pojav- lja se na vabilih na zborovanja vseh članov evange- ličanske skupnosti in na sestanke prezbiterija, kar priča o tem, da je imel v skupnosti vidnejši položaj. Na vabilu na zbor skupnosti, sklican za 7. junij 1874, sta skupaj z Davidom Hartmannom podpisana kot predsedujoča.83 Lind je bil član prezbiterija od leta 1871, ko se omenja v letnem poročilu skupnosti.84 Kot član prezbiterija se omenja še v začetku osem- desetih let 19. stoletja.85 Tudi v devetdesetih letih 81 Križanje Eduarda Linda je restavriral akademski slikar mag. Bine Kovačič. 82 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35, Verzeichnis der Stimmfehigen Mitglieder der evangelischen Gemeinde Marburg - Pettau. 83 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35, Allgemeine Gemeindeversammlung, Sonntag, 7. Juni 1874 Vormittag 11 Uhr, Marburg, 28. 5. 1874. 84 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35, Jahres-Bericht des Presbyteriums der evangeli- schen Gemiende Marburg-Pettau, 31. 12. 1871. 85 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35. se je Lind udeleževal srečanj skupnosti, vendar le še kot član.86 Na vabilu na sestanek prezbiterija v za- četku leta 1900 ni več naveden, kar priča o tem, da funkcije ni več opravljal.87 19. aprila 1901 je vabilo na zbor evangeličanske skupnosti za Linda podpi- sal dr. Börster, kar nakazuje, da Lind v tem času ni bil več zelo aktiven oziroma je bil morda že bolan.88 Med številnimi dokumenti evangeličanske skupno- sti sta v povezavi z Lindom zanimivi zlasti vabili na sestanke evangeličanskega prezbiterija. Sestanka 12. novembra 1874 se Lind ni udeležil, ker ga je zadr- ževalo delo.89 Glede na vpise v beležnico, ohranjeno v Pokrajinskem arhivu Maribor, je Lind v tem času dejansko veliko delal. Poleg dveh manjših naročil za gospoda Weissa je novembra in decembra vzporedno delal tri portrete. V začetku decembra je zaključil do- prsje gospoda dr. Mallyja, za kar je potreboval štiri- najst dni. Portret gospoda Tschebula je bil gotov 14. decembra po osemnajstih dneh in pol dela. 19. de- cembra je zaključil še portret gospoda Brandstätterja in njegove hčerke Franziske (?), za kar je potreboval trideset dni.90 Lind se je opravičil tudi leta 1877, ko 86 Prav tam. 87 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35, 18. 1. 1900. 88 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35. 89 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35, 10. 11. 1874. 90 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 1, be- ležnica, 16. 11. 1875, 14. 12. 1875, 14. 12. 1875, 19. 12. 1875, začetek decembra 1874, str. 39. Slika 13: Notranjost evangeličanske cerkve v Mariboru, na steni Križanje Eduarda Linda iz leta 1865 (foto: Valentina Bevc Varl, 2021). 138 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 je prejel vabilo na sestanek prezbiterija, sklican 6. ju- lija 1877 za 8. julij 1877. Na vabilo je dopisal: »Ed. Lind mora v Jarenino.«91 Lindova opomba, da mora v času sestanka v Jarenino, se ne povezuje z nobenim vpisom v njegovi beležnici iz tega leta.92 Za Jarenino je sicer izdelal sliko Marija Sedem žalosti, vendar že leta 1864.93 Eduard Lind – spoštovan portretist in umetniški slikar v Mariboru Eduard Lind je v Mariboru živel in delal vse do smrti leta 1904. V mrliški knjigi je zapisano, da je umrl zaradi srčnega zastoja. Navedeno je tudi, da je bil evangeličan, neporočen in po poklicu akademski slikar. Njegov naslov ob smrti je bil Kaiserstrasse 4 (današnja Krekova ulica). Pokopan je bil na evange- ličanskem pokopališču 14. februarja 1904.94 Iste po- datke najdemo tudi v njegovi smrtovnici.95 Kot pre- beremo v njegovem nekrologu v časniku Marburger Zeitung, je bil Lind eden najbolj znanih Mariborča- nov. Pisec navaja, da naj bi v Maribor prišel kot nava- den »Zimmermaler« (sobni slikar) ter se nato zaradi prizadevnosti in talenta razvil v izjemnega portreti- sta in umetniškega slikarja, ki naj bi mu bilo zago- tovljeno mesto v domači umetnostni zgodovini. Še posebej naj bi nanj vplival v Gradcu rojeni štajerski slikar Ferdinand Malič96 (1820–1900), ki je večino življenja preživel na domačiji svoje matere Anne Ma- lič, rojene Vischner, v bližini Pesnice pri Mariboru. Malič je na posestvu, imenovanem Vukovski dol, ži- vel od sredine petdesetih let 19. stoletja do smrti leta 1900. Imel je širok krog prijateljev iz vrst slikarjev in profesorjev na različnih likovnih akademijah, ki so se pogosto srečevali in družili na njegovem posestvu. Mednje je sodil tudi Eduard Lind, za katerega Mali- čev sin dr. Otmar Malič v svojem prispevku pravi, da je bil pri njegovem očetu reden in dobrodošel gost.97 Omenja ga skupaj z drugima dvema mariborskima slikarjema, Gabrielom von Hacklom, profesorjem na münchenski Kraljevi akademiji, in Antonom Nowa- kom, akademskim slikarjem, dejavnim na Dunaju in v Brnu.98 Sklepati torej smemo, da je imel Lind poleg Maliča stike tudi z omenjenima slikarjema. Eduard Lind je v Mariboru izdelal številne por- trete tako za zasebne naročnike kot za javne ustano- 91 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847– 1945), šk. 35, 6. 7. 1877. 92 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 1, be- ležnica, 15. 2. 1877 do 24. 12. 1877, str. 42, 43. 93 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 1, be- ležnica, 13. 2. 1877 do 24. 12. 1863, str. 13. 94 Evangeličanska cerkvena občina Maribor, Totenbuch, Band III, vom 1888–1904, str. 58. 95 SI PAM/1846, Evangeljska verska občina Maribor, šk. 9, To- denbeschauschein, Eduard Lind, umrl 12. 2. 1904. 96 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 5. 97 Mallitsch, Ferdinand Mallitsch, str. 277. 98 Prav tam. O Antonu Nowaku glej: Bevc Varl, The life, str. 151–165. ve.99 V časniku Marburger Zeitung so večkrat poročali o njegovem delu. Leta 1867 je omenjen kot akadem- ski slikar, ki je naslikal več slik pomembnih osebnosti. Doprsje gradbenika Hartmanna v naravni velikosti je bilo v tem času na ogled v uredništvu časnika. Sliko so odlikovali izjemen naturalizem in živahne barve.100 Omenjeni portret zasledimo tudi v Lindovi beležnici. Velik je bil 63,2 × 50 cm in zanj je računal 35 goldi- narjev. Delo je zaključil 26. maja 1867.101 Lind je bil močno navezan na Maribor. Zavrnil je ponudbo profesorja Adalberta Swobode (1828– 1902), urednika graškega časnika Tagespost, ki je Lin- da spodbujal k selitvi v Gradec, saj naj bi se mu tam obetala bleščeča finančna prihodnost. A Lind je raje ostal v Mariboru, ki je zanj postal drugi dom.102 Za- nimivo je, da ni omenjen v nobenem adresarju mesta Maribor,103 kar daje slutiti, da je ves čas stanoval kot podnajemnik. V zadnjih letih življenja je živel v ma- terialno manj ugodnih življenjskih razmerah, saj naj bi mu zaradi krvne okužbe opešala desna roka, tako da posledično ni mogel več veliko delati. Umrl je v 77. letu starosti 12. februarja 1904 ob 11. uri dopol- dne na svojem domu v Mariboru zaradi srčne kapi. Smrt je nastopila v nekaj minutah.104 Dan zatem je Marburger Zeitung objavil Lindovo osmrtnico in ne- krolog: »Njegovim številnim prijateljem sporočamo, da je v petek, 12. tega meseca ob 11. uri dopoldne v 77. letu starosti zaradi kapi umrl umetniški slikar in portretist Eduard Lind. Mrliški sprevod bo krenil v nedeljo ob 2. uri popoldne iz mrliške veže proti evangeličanskemu pokopališču v Mariboru. Maribor, 13. februarja 1904. Mir njegovemu pepelu!«105 Kot že omenjeno, Lind ni bil poročen in ni imel otrok. V adresarju Maribora za leto 1898 sicer za- sledimo omembo Franza Linda, po poklicu umetni- škega slikarja (Kunstmaler), ki je stanoval na Schil- lerstrasse 24106 (današnja Gregorčičeva ulica 24). Morda gre le za naključje ali pa za kakega sorodnika iz Hamburga, ki se je prav tako posvetil slikarskemu poklicu. V tem primeru bi sicer pričakovali, da bo poskrbel vsaj za njegovo osmrtnico oziroma pogreb, a se to ni zgodilo. V osmrtnici ni naveden nihče od svojcev, stroške pogreba pa je pokrila evangeličanska skupnost. Takoj po Lindovi smrti je stekla zbiralna akcija, v okviru katere je Marburger Zeitung pozival 99 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 5. 100 Marburger Zeitung, št. 76, 26. 6. 1867, str. 3. 101 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1, mapa 1, be- ležnica, 26. 5. 2867, str. 23. 102 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 5. 103 V času njegovega življenja v Mariboru sta izšla adresarja leta 1884 ( Josefine Jurik: Jurik's Adress-Buch der Stadt Marburg) in 1898 (Theodor Kaltenbrunner: Adressbuch und Wohnungs- -Anzeiger der Stadt Marburg a/D.). 104 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 14; št. 23, 20. 2. 1904, str. 6. 105 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 14. 106 Kaltenbrunner, Adressbuch, str. 129. V istem adresarju se ome- nja tudi Josef Lind, »Commis«, stanujoč na Postgasse 9 (da- našnja Poštna ulica), str. 128. 139 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 meščane, naj prispevajo denar za Lindov nagrobni spomenik: »S smrtjo Eduarda Linda, ki si je s svojo skromnostjo in preprostostjo pridobil veliko simpatijo someščanov, je odšel umetnik lokalnega pomena. Hva- ležnost mu lahko izkažemo tako, da njegov grob okrasi- mo s primernim spomenikom. Prispevke sprejemamo v upravi časopisa.«107 Prispevke so ljudje lahko oddali v upravi časnika Marburger Zeitung in v knjigarni go- spoda Karla Scheidbacha, ki je ob tej priložnosti v prostorih knjigarne razstavil Lindovo sliko Kristusa iz zasebne posesti.108 Denar so poleg neimenovanih donatorjev prispevali mariborska občinska hranilnica (Gemeinde-Sparkasse; 20 kron),109 Johann Girstmayr iz Gradca (20 kron), gospod Richard in gospa Olga Ogriseg (15 kron),110 gospod Paternolli (10 kron) in gospod Staudinger (5 kron).111 Čez nekaj mesecev je Marburger Zeitung objavil, da je bilo v knjigarni Kar- la Scheidbacha in upravi časopisa od prijateljev in ljubiteljev Lindovih del za pokojnega slikarja zbra- nih 290,60 krone, kar je omogočilo dostojen mrliški sprevod in izdelavo dostojnega spomenika. Pokop je evangeličanska cerkvena skupnost opravila brezplač- no.112 Linda so pokopali na evangeličanskem delu takratnega mestnega pokopališča ob Strossmayerjevi ulici,113 ki je bilo kasneje ukinjeno. Predmeti iz zapuščine Eduarda Linda v zbirki Muzejskega društva v Mariboru, pridobljeni leta 1904 Mesec dni po smrti Eduarda Linda je Muzejsko društvo v Mariboru od neznanega prodajalca za 30 kron odkupilo skupino predmetov iz Lindove za- puščine.114 Med odkupljenimi predmeti so bili tudi pomočniško pismo in tri skicirne mape, ki so zdaj v Pokrajinskem arhivu Maribor in smo jih obravnavali v začetnih poglavjih pričujočega prispevka. V Pokra- jinskem arhivu Maribor sta tudi dve skici na papirju (2 Skizzen auf Papier)115 in ena oljna skica116 od vsega 22 oljnih skic,117 navedenih v inventarni knjigi Mu- zejskega društva.118 Zanimivo je, da je Lindov krstni list in potno listino, kot smo že omenili, Muzejskemu društvu v Mariboru teden dni kasneje podaril gospod 107 Marburger Zeitung, št. 20, 13. 2. 1904, str. 5. 108 Marburger Zeitung, št. 21, 16. 2. 1904, str. 5. Knjigarnar in tr- govec Karel Scheidbach ter njegova žena Laura sta leta 1924 kupila hišo na današnji Gosposki ulici 28 v Mariboru, kjer sta imela knjigarno in papirnico (Semlič Rajh et al., Maribor, str. 124.) 109 Marburger Zeitung, št. 22, 18. 2. 1904, str. 4. 110 Marburger Zeitung, št. 23, 20. 2. 1904, str. 4. 111 Marburger Zeitung, št. 24, 23. 2. 1904, str. 4. 112 Marburger Zeitung, št. 57, 10. 5. 1904, str. 3. 113 Travner, Pokopališča, str. 216. 114 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1056 do 1094, str. 46, 47. 115 Prav tam, inv. št. 1078, 1079, str. 46. 116 Prav tam, inv. št. 1066, str. 46. 117 Prav tam, inv. št. 1056–1077, str. 46. 118 SI PAM/1523, Lind Eduard (1843–1890), šk. 1. Adalbert Reichmayer.119 To morda dopušča domne- vo, da je tudi obravnavano skupino predmetov iz za- puščine Eduarda Linda Muzejskemu društvu prodal Adalbert Reichmayer. Zelo verjetno se namreč zdi, da so bili osebni dokumenti hranjeni skupaj. Le del od preostalih 21 omenjenih oljnih skic lahko pre- poznamo v zbirki slikarstva Pokrajinskega muzeja Maribor.120 Med odkupljenimi predmeti so bile tudi slike Kristusa (Christusbild),121 dečka (Knabenbild),122 knezoškofa I. M. Stepišnika (Bild des Furstbischofs I. M. Stepischnig in Marburg)123 in portret (Portrait).124 Upodobitve Kristusa, dečka in škofa Stepišnika v današnji zbirki slikarstva Pokrajinskega muzeja Ma- ribor prepoznamo,125 »portreta« pa žal ne, saj je za njegovo identifikacijo premalo podatkov. Med odkupljenimi predmeti je bila tudi grafika z upodobitvijo Maribora iz 18. stoletja,126 ki je v zbirki grafike žal ne prepoznamo, in dve fotografiji. Na prvi je bil upodobljen mariborski škof Stepišnik (Lichtbild des Fürstbischofs I. M. Stepischnig in Marburg).127 Fo- tografijo lahko s precejšnjo verjetnostjo prepoznamo v muzejski zbirki fotografij, saj je edina z navedeno tematiko.128 Lind je škofa Stepišnika večkrat naslikal, za kar mu je kot predloga lahko služila odkupljena fotografija. Druga fotografija prikazuje tretji praznik štajerskih pevskih zborov, ki je potekal v Mariboru 6. in 7. septembra 1868 (Lichtbild der Sängerhal- le 1868 in Marburg).129 To fotografijo z gotovostjo prepoznamo v zbirki fotografij Pokrajinskega muzeja Maribor,130 saj ima na hrbtni strani Baševo inventar- no številko, v Baševi inventarni knjigi pa tudi zapisa- no inventarno številko Muzejskega društva.131 Muzejsko društvo je v skupini odkupljenih pred- metov iz Lindove zapuščine pridobilo tudi dva Lin- dova pečatnika,132 slikarsko stojalo133 in slikarsko 119 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1104, 1105, str. 48. Adalbert Reichmayer se omenja leta 1875 ob nakupu hiše na današnji Gosposki ulici 25 v Mariboru (Semlič Rajh et al., Maribor, str. 125). 120 Najverjetneje gre za naslednja dela: PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 001450, N. 001451, N. 001452. 121 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1080, str. 46. 122 Prav tam, inv. št. 1081, str. 46. 123 Prav tam, inv. št. 1082, str. 46. 124 Prav tam, 10. 3. 1904, inv. št. 1083, str. 46. 125 PMM, Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek, inv. št. N. 001445, N. 001439, N. 001336. 126 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 13. 10. 1904, inv. št. 1092, str. 47. 127 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1093, 1094, str. 47. 128 PMM, Zbirka fotografij, inv. št. ZF 779. 129 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1094, str. 47. 130 PMM, Zbirka fotografij, inv. št. ZF 1278. 131 PMM, Baševa inventarna knjiga, inv. št. 4768. 132 PMM, Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg, 10. 3. 1904, inv. št. 1088, 1089, str. 47. 133 Prav tam, inv. št. 1090, str. 47. 140 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 paleto.134 Žal navedenih predmetov ne moremo po- vezati s predmeti v današnji muzejski zbirki. V mu- zeju sicer hranijo dve slikarski stojali, za kateri pa ni podatka o provenienci. Zato je toliko bolj dragocen edini Lindov osebni predmet, ki ga lahko z gotovostjo povežemo z obravnavanim mariborskim slikarjem. Gre za majhen steklen pečatnik, izdelan iz razbar- vanega prozornega brušenega stekla, ki ima vrezani tanki pisani inicialki E L. Muzejskemu društvu ga je podaril mariborski knjigovez Ferdinand Ferlinz,135 ki je imel knjigarno na današnji Gosposki ulici 9.136 Zaključek Drugo polovico 19. stoletja v Mariboru zazna- muje gospodarski razcvet, povezan z izgradnjo Južne železnice, ki je Maribor leta 1846 povezala z Du- najem, v prihodnjih desetletjih pa tudi s Trstom in Koroško. Postavitev delavnic Južne železnice v Ma- riboru je v mesto pritegnila številne nove naseljence. Mesto se je širilo zunaj nekdanjega srednjeveškega obzidja, v smeri proti železniškemu kolodvoru in na desnem bregu reke Drave, kjer je ob delavnicah zra- sla železničarska kolonija. Maribor je postal promet- no in trgovsko središče, njegov gospodarski razcvet pa se je zrcalil tudi v pestrem kulturnem dogajanju in ustanavljanju številnih društev. V mesto, ki je očitno zagotavljalo dobre življenjske razmere in zadosten zaslužek, se je ob koncu leta 1855 priselil leta 1827 v Hamburgu rojeni slikar Eduard Lind in tukaj živel vse do smrti leta 1904. Iz raziskave Lindove življenjske poti lahko skle- nemo, da se je slikar, za katerega od spričeval pozna- mo le potrdilo o opravljeni triletni pomočniški dobi v Hamburgu iz leta 1846, odpravil najprej na potovanje po Evropi, nato pa se je vrnil v Hamburg. Na podlagi osebnih dokumentov, ohranjenih v Pokrajinskem ar- hivu Maribor, lahko z gotovostjo postavimo določe- ne časovne mejnike njegovega gibanja po Evropi sre- di 19. stoletja, prav tako pa izluščimo njegove rojstne podatke ter imeni staršev. Iz ohranjenih listin je mo- goče razbrati tudi njegovo zunanjo podobo in osebne značilnosti. Pregled adresarjev za mesti Hamburg in Altona v času Lindove izselitve iz Hamburga priča o tem, da je takrat v živahnem pristaniškem mestu delalo veliko slikarjev različnih specializiranih strok. Eduard Lind v Hamburgu očitno zase ni našel pri- ložnosti, tako da se je najprej leta 1850, nato pa še leta 1854 podal na pot v tujino. Na podlagi nekate- rih datiranih skic, risb in akvarelov v dveh skicirnih mapah iz posesti Eduarda Linda, ki jih danes hrani Pokrajinski arhiv Maribor, lahko vsaj deloma sledi- mo njegovemu gibanju po Evropi. Med letoma 1850 134 Prav tam, inv. št. 1091, str. 47. 135 Prav tam, inv. št. 1054, str. 46. 136 Glaser, Ferlinz Anton (1795–1885), Slovenski biografski leksi- kon: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi187411/ (dostop: 6. 1. 2022). in 1852 se je zadrževal v Dresdnu in njegovi okoli- ci, na območju severno in jugozahodno od Dunaja ter na območju Mürzzuschlaga, Salzburga, Gradca in Podsrede. V Gradcu je moral navezati konkretne stike in v tem mestu zase videti priložnost za delo, saj je v potovalni listini, izdani leta 1854 v Hambur- gu, zabeleženo, da bo potoval prav proti Gradcu, v Italijo in Francijo. V Lindovih treh skicirnih mapah sicer prevladujejo krajine in vedute, najdemo pa tudi študije arhitekturnih elementov in miniaturnih por- tretov. Iz skicirnih map je mogoče razbrati, da je imel rad pohode v naravo, saj med krajinami zasledimo več gorskih vrhov. Ob koncu leta 1855 se je Lind priselil v Maribor in poslikal strop dvorane nove ma- riborske kadetnice. Od navadnega »sobnega« slikar- stva pa se je preusmeril k portretistiki in svoje znanje izpopolnil tudi pod vplivom akademskega slikarja Ferdinanda Maliča, s katerim je prijateljeval. Dejstvo je, da je Lind ostal v Mariboru in v prihodnjih deset- letjih naslikal številne portrete mariborskih mešča- nov, tako za zasebne naročnike kot za mestno občino in mestno hranilnico. Aktivno se je vključil tudi v evangeličansko skupnost v Mariboru, katere občina je bila za območje Maribora in Ptuja ustanovljena leta 1862, ter naslikal oltarno sliko Križanega za ol- tar novozgrajene evangeličanske cerkve. Bil je član evangeličanskega prezbiterija, od devetdesetih let 19. stoletja pa le še član evangeličanske skupnosti. Ta je poskrbela tudi za njegov pogreb, saj je umrl popol- noma obubožan. V zadnjih letih življenja naj ne bi mogel več slikati, saj naj bi mu zaradi krvne okužbe ohromela roka. V Mariboru je najverjetneje stanoval kot podnajemnik, saj se v adresarjih mesta iz let 1884 in 1898 ne omenja. Njegove skromne finančne raz- mere se kažejo tudi v dejstvu, da so po njegovi smrti meščani zbrali denar za njegov nagrobni spomenik. Spomin na slikarja Eduarda Linda je počasi bledel, k čemur je pripomoglo tudi dejstvo, da je bil neporo- čen in brez otrok. V letih 1941–1945, med nemško okupacijo, je bila po njem imenovana kratka ulica na desnem bregu Drave (Eduard Lind Gasse). Ulica je nastala leta 1922 kot Dušanova ulica, poimenovana po Dušanu Silnem (1305–1355). Po okupaciji je bila iz Eduard Lind Gasse ponovno preimenovana v Du- šanovo, kot se imenuje še danes.137 Zaključimo lahko, da je v drugi polovici 19. stoletja Maribor imel svojega lokalnega portretista, rojenega v Hamburgu v Nemčiji, ki pa je po skoraj petdesetih letih življenja in ustvarjanja tu umrl kot Mariborčan. Na platno je ujel upodobitve številnih Mariborčank in Mariborčanov, njihovih družin ter nekaterih mari- borskih županov, slikal pa je tudi druga dela. Spomin na nekoč zelo priljubljenega in spoštovanega mešča- na Maribora se zrcali predvsem v slikarskih delih, ohranjenih v zbirki Pokrajinskega muzeja Maribor in omenjenih v pisnih virih, ki jih je treba še natanč- 137 Radovanovič, Mariborske ulice, str. 101. 141 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–1422023 no preučiti in ovrednotiti. Rekonstrukcija Lindovega življenjepisa je prvi korak na tej poti. VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI Evangeličanska cerkvena občina Maribor Totenbuch, Band III, vom 1888–1904. SI PAM – Pokrajinski arhiv Maribor PAM 1523, Lind Eduard (1843–1890). PAM 1846, Evangeljska verska občina Maribor (1847–1945). PMM – Pokrajinski muzej Maribor Grundbuch des Museum-Vereines in Marburg. Inventarna knjiga dr. Franja Baša. Inventarna knjiga zgodovinskega društva (Glavni zapisnik muzeja zgodovinskega društva v Mari- boru, 1904–19..). Inventarna knjiga, Kulturnozgodovinski oddelek. ČASOPISI Marburger Zeitung, 1867, 1904. LITERATURA IN TISAKNI VIRI Altonaisches Address-Buch, 1807, 1813, 1846 (dostop- no tudi na: https://agora.sub.uni-hamburg.de// subhh-adress/digbib/start). Bevc Varl, Valentina: Odprt depo slikarstva. Maribor: Pokrajinski muzej Maribor, 2015. Bevc Varl, Valentina: The life of the academy-trained painter Anton Nowak (b. Maribor 1865, d. Vi- enna 1932). Living in Europe, Collected Volume, Museoeurope 2021. Pokrajinski muzej Maribor, 2021, str. 151–165. Društveni glasnik, Muzejsko društvo v Mariboru v letu 1935. Izvestje muzejskega društva v Mariboru 3, 1936, str. 29–32. Glaser, Janko: Ferlinz Anton (1795–1885). Slovenski biografski leksikon: https://www.slovenska-bio- grafija.si/oseba/sbi187411/. Hamburger Kaufmannsalmanach, 1784 (dostopno tudi na: https://agora.sub.uni-hamburg.de//sub- hh-adress/digbib/start). Hamburgisches Address-Buch, 1801, 1809, 1825, 1830, 1835, 1836, 1843, 1848, 1855, 1861, 1871, 1872 (dostopno tudi na: https://agora.sub.uni-ham- burg.de//subhh-adress/digbib/start). Hartman, Bruno: Zgodovinski oris. Kadetnica (ur. Ana Brodnik). Ljubljana: Defensor, 2010, str. 14–41. Jurik, Josefine (ur.): Jurik's Adress-Buch der Stadt Marburg. Marburg, 1884. Kaltenbrunner, Theodor (ur.): Adressbuch und Woh- nungs-Anzeiger der Stadt Marburg a/D. Marburg, 1898. Krajnc Horvat, Irena: Obnova in oživitev. Kadetnica (ur. Ana Brodnik). Ljubljana: Defensor, 2010, str. 56–75. Lešnik, Sabina: Poklicni fotografi v Mariboru 1848– 1941. Mariborski fotografi 1848–1941. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2003, str. 9–24. Lind, Eduard (geslo): Dictionnaire critique et docu- mentaire des peintres, sculpteurs, dessinateurs et gra- veurs de tous les temps et de tous les pays par un grou- pe d'écrivains spécialistes français et étrangers, Tome sixieme. Paris: Gründ, 1976, str. 671–672. Mallitsch, Otmar: Ferdinand Mallitsch (1820– 1900). Südsteiermark, ein Gedenkbuch (ur. Franz Hausmann) Graz: U. Moser, 1925, str. 267–281. Prašelj, Nada: Lind Eduard (1827–1904), Maler, 1815–1850. Österreichisches biographisches Lexi- kon, Bd. 5, Lfg. 23, 1993 (1971), str. 217; dostop- no tudi na: https://www.biographien.ac.at/oebl/ oeb l_L/Lind_Eduard_1827_1904 . xml ; internal&action=hilite.action&Parameter=lind* (dostop: 4. 1. 2020). Radovanovič, Sašo: Mariborske ulice. Maribor: Za- ložba Kapital, 2005. Riehl, Hans: Die steierische Maler des 19. Jahrhun- derts. Das Joanneum, 6. Graz, 1943, str. 237–262. Sapač, Igor: Katalog pomembnejših klasicističnih, bidermajerskih in historističnih arhitekturnih stvaritev na območju Republike Slovenije. V: Sa- pač, Igor in Lazarini, Franci: Arhitektura 19. stole- tja na Slovenskem. Ljubljana: Muzej za arhitektu- ro in oblikovanje, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, 2014, str. 361–678. Semlič Rajh, Zdenka in Oman, Žiga in Mlinarič, Lučka: Maribor, mesto, hiše, ljudje, Stavbna zgodo- vina starega mestnega jedra med sredino 18. stoletja in letom 1941. Maribor: Pokrajinski arhiv Mari- bor, 2012. Simoniti, Marjetica in Legat, Dunja: Sergej Vrišer: osebna bibliografija za obdobje 1954–2002. Dor- nava: Vrišerjev zbornik (ur. Marjeta Ciglenečki). Ljubljana: Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo, Filozofska fakulteta, 2003, str. 419–477. Trauner, Karl-Reinhart: Konfessionalität und Natio- nalität. Die evangelische Pfarrgemeinde Marburg/ Maribor im 19. und 20. Jahrhundert. Wien: Böh- lau Verlag, 2019. Travner, Vladimir: Pokopališča v Mariboru. Kronika slovenskih mest 3, 1936, št. 3, str. 215–218. Vidmar, Polona: Mariborski rotovž. Ljubljana: Založ- ba ZRC, 2014. Vidmar, Polona: Porträts als visualisierte Erinnerung an verdienstvolle Leistungen der Bürger von Ma- ribor (Marburg). Likovna umetnost v habsburških deželah med cenzuro in propagando = Visual arts in the Habsburg lands between censorship and propa- 142 VALENTINA BEVC VARL: ŽIVLJENJSKA POT SLIKARJA EDUARDA LINDA (1827–1904), 123–142 2023 ganda (ur. Franci Lazarini in Tina Košak). Acta historiae artis Slovenica 25, 2020, št. 2, str. 203– 230, 359–360. (DOI: 10.3986/ahas.25.2.08) Vidmar, Polona: Umetnostna galerija Maribor v palači Goedel-Lannoy. Ljubljana: Založba ZRC, 2015. Vrišer, Sergej: Likovna dejavnost v Mariboru. Mari- bor skozi stoletja, Razprave I (ur. Jože Curk, Bru- no Hartman in Jože Koropec). Maribor: Založba Obzorja, 1991, str. 621–642. Vrišer, Sergej: Umetnost na slovenskem Štajerskem v Slomškovem času. Anton Martin Slomšek (ur. Vili Vuk). Maribor: Pokrajinski muzej Maribor, 1992, str. 77–88. Vrišer, Sergej: Zoratti, Alojz (1874–1960). Slovenski biografski leksikon: http://www.slovenska-biogra- fija.si/oseba/sbi874629/#slovenski-biografski-le- ksikon (21. 11. 2021). Wastler, Josef: Lind, Eduard. Allgemeines Lexikon der bildenden Künstler von der Antike bis zur Ge- genwart, Bd. 23. Leipzig: E. A. Seemann Verlag, 1999 (1929), str. 235. Wastler, Josef: Steierisches Künstlerlexicon. Graz: Druck und Verlag des Leykam, 1883. Zajšek, Boštjan: »Biti Nemec, pomeni biti luteran«. Iz življenja nemških evangeličanov na Slovenskem, s posebnim poudarkom na Mariboru in okolici (1862– 1945). Maribor: Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča, 2010. Zajšek, Boštjan: Die Gründung der evangelischen Gemeinde in Marburg (1862) und ihre Entwick- lung bis zum Ende des ersten Weltkrieges. Studia Historica Slovenica 4, 2004, št, 1, str. 89–111. Zajšek, Boštjan: Nemška evangeličanska skupnost v Mariboru (1862–1945), magistrsko delo. Mari- bor, 2008. Zajšek, Boštjan: Tudi nam pripada božje sonce. Kata- log k razstavi Ob 150-letnici Evangeličanske obči- ne Maribor. Maribor: Pokrajinski arhiv Maribor, 2013. S U M M A R Y Life of the painter Eduard Lind (1827–1904) In the second half of the nineteenth century, Maribor experienced a major economic boom with the construction of the Southern Railway in 1864, which connected it to Vienna. The painter Eduard Lind, born in Hamburg in 1827, moved to the city at the end of 1855 and lived there until his death in 1904. Based on personal documents that have been preserved by the Regional Archives Maribor, it is possible to identify his birth data as well as the names of his parents, that is, Christian Peter Lind, a chimney sweep from Hamburg, and Engel Catha- rina Elisabeth, née Bluhme, from Altona. The said documents also contain the descriptions of his physi- cal and personal traits. In 1846, Lind completed a three-year apprenticeship in Hamburg and then ven- tured abroad in 1850 and 1854, after he was granted a citizenship certificate and a passport. A few dated sketches, drawings, and watercolours in two of Lind’s sketchbooks that are now kept by the Regional Mu- seum Maribor make it possible to trace, at least in part, his movements across Europe. Between 1850 and 1852, he lived in and around Dresden, in areas north and southwest of Vienna as well as around Mürzzuschlag, Salzburg, Graz, and Podsreda. Judg- ing from an annotation in the travel document, is- sued in 1854 in Hamburg, that he would travel to Italy and France through Graz, he must have estab- lished solid contacts there and found an opportunity for work. According to the author of his obituary, Lind’s first job in Maribor was painting the ceiling of the hall of the city’s new cadet school. Before long, however, he progressed from ordinary “wall art” to portrait painting and honed his skills under the in- fluence of the academic painter Ferdinand Mallitsch. Lind also became an active member of the Evangeli- cal community in Maribor and produced the altar painting of the Crucified Christ (1865), which was moved to the newly built Evangelical church in 1869. In the last years of his life, he could no longer paint after a blood infection caused paralysis in his right arm. He died a bachelor, childless, and in great poverty. His obituary and several mentions in written sources define him as academic painter. In the second half of the nineteenth century, Maribor thus had its own portraitist and painter who also received other commissions. He commit- ted to canvas the likenesses of many Maribor’s men and women and their families as well as some of its mayors. The memory of the once very popular and respected citizen of Maribor is above all reflected in the paintings that have been preserved in the col- lection of the Regional Museum Maribor and the above-mentioned written sources that still require a thorough examination and evaluation. The recon- struction of Lind’s curriculum vitae represents the first step on this path.