Kdaj na zatožni klopi zadeva Nepremičnine? Vrtci na Celjsiceni preverjajo pesiiovniice ■MI T 1 Ca fife UŽITEK V DOBRI KAVI j PIl\Ž\RXA:03/713-26C6^ Čarobno ruleto . tisočerih nakupov vrtimo vsalco sredo ob 10.15 -i v Citvcentru C^je in na frekvencah ^ Radia Celje, : ■: 1 ST. 22 - LETO 62 - CELJE. 16. 3.2007 - CENA 1,25 EUR - 299.55 SIT Biumr SiMER d.o.o. ipavčeva 21, Celjf PE Ljubljana, Bniiičeva 7 PE Koper, refran*a 17 ^ {((»03010 27) i www.simer.si ., želite da so vaša okna varno In hkrati vaš y^rWyT prostor prezročevan U tUdI ko so zaprta? ■ / ' ( prezračevalni sistem G6CCO I £/ CELJE MIKd.o.o.,Gaji42t>,Celje "NOVA" OKNA prodnosi j© v kvoliteti OSO 12 24 WWW. mik-ce.si Murska Sobota Maribor Celje Ljubljana Izola Nova Gorica Kranj fnercator®mßm (MM petek, 16. marec, ob 17. uri 0TV0iniEU'4iHfc!iiSW. SS3WP1HE SLK/OJCV AMMMBEV sobota. 17. marec, od 9. do 13. ure STÜZN/^MO MDVENSKO - MTO OMBWri fWUtiW JE*Otti€Ut N* wwi^ DOGODKI lOVIfllilK pTuviliPWIK Svinec na duši Na čigavi duši bo obležal svinec, ki so ga odkrili v mivki peskovnikov, v katerih so se igrali otroci? Zagotovo ne na duši vodstev vrtcev. Kupovali so mivko, ki so jim jo priporočali (ali vsaj ne odsvetovali). Vdobriveri, dačejo lahko kapijo i; vsaki trgovini, pač ne more biti zdravja škodljiva. Saj ne bi smela biti. kajne? Kakšnih posebnih predpisov, ki bi določali, kaj je primemo in kaj ne za otroke, pa tudi (še) ni. Logika, da bi morali vedeti, da z mivko, ki prihaja iz nesporno onesnažene Mežiške doline, ni vse v redu, tudi ne vzdrži. Navsezadnje podjetje RSCM -Gradbeni materiali, d.o.o., ni neko majhno, obrobno podjetje, ampak sodeluje v državnem programu zapiranja rudnika svinca in cinka, njegove proizvode lahko dobimo povsod po Sloveniji. V podjetju tudi zagotavljajo, da so vsi proizvodi glede na namembnost ustrezno nadziram »v skladu z veljavna zakonodajo na področju proizvodnje in prodaje gradbenih proizvodov.« Sklepamo torej lahko, da je nekaj narobe z zakonodajo, z državo torej. Če ne bi zaradi po naključju odkritih daleč preseženih vrednosti svinca in kadmija v štirih celjskih pe-skovnikih nastal tak vik in krik. bi se otroci ne le v Celju, temveč po širni Sloveniji še naprej igrali v zastrupljeni mivki Prepričani smo lahko, da se po prav takšni mivki marsikje podijo šolarji, da se v njej sproščajo z igranjem odbojke, da ... No, v vsakem primeru nas zagotovo veliko živi i? stavbah, ki so ometane z ometi iz istega vira. Ne vem, morda ni s tem nič narobe, ampak če se spomnimo, da smo nekoč verjeli, da so tudi salonitke z azbestom odlična stvar in da z opeko iz radioaktivnega elektroftlterskega pepela ni nič narobe, me zaskrbi. Obogateni s slabimi dosedanjimi izkušnjami lahko ob »aferi mivka« zaključimo dvoje: hvala bogu, daje opozorila na problem, ki ga je mogoče rešiti in ki se bo pod pritiskom javnosä verjetno tudi razrešil. Samo ali ni vse to morda pesek v oči, da ne bomo zaznali še kakšne hujše nevarnosti, ki grozi našemu že tako preonesnaženemu okolju? Okolju, v katerem se že danes bojinw, kakšni strupi so v vodi, ki jo pijemo, kaj vse je v zraku, ki ga dihamo, in v tleh, po katerih hodimo. Lahko verjamemo, da bo država pregnala naše strahove? Če sodimo po predlogu za večjo dostopnost strupenih sredstev za zaščito rastlin, pa po svincu i; mivki... OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 12, 3220 Štore Tel: (03) 780-38-40, fax: (03) 780-38-50 Občina Štore objavlja prosto strokovno tehnično delovno mesto Finančniic V v občinski upravi Občine Štore Kandidati, ki se bodo prijavili na prosto delovno mesto, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - splošni pogoji po zakonu in uredbi; - srednje šolska strokovna izobrazba ekonomske oziroma daižboslovne smeri; - najmanj 6 mesecev delovniti izkušenj; - poznavanje osnov MS Word in Excel; Kot delovne izkušnje se šteje delovna doba na delovnem mestu, za katero se zahteva ista stopnja izobrazbe. Kot delovne izkušnje se upošteva tudi drugo delo na enaki stopnji zahtev^ nosti, kot je delovno mesto, za katero oseba kandidira, pri čemer se upošteva čas opravljanja takega dela in stopnje izobrazbe. Delovno razmerje bo sWenjeno za določen čas za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Začetek opravljanja dela - 1.4.2007. Kandidati morajo priložiti dokazila o izpolnjevanju splošnih in posebnih pogojev za zasedbo delovnega mesta: vlogazživlje-njepisom, dokazilo o izobrazbi, dokazilo o državljanstvu RS ter pisno izjavo, da zoper kandidata ni bil uveden kazenski postopek za naklepno kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti. Rok za vlaganje prijav Je 8 dni od dneva objave na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, Štore, z navedbo delovnega mesta, za katerega se kandidat/-ka poteguje in označbo "javna objava - tinančnik V«. Dodatne informacije lahko dobite vsak delovni dan med 9, in 10. uro na tel: 03/ 780-38-40. Občina Štore Vrtci preverjajo pesifovniife Zastrupljeno mivko odkrili v številnih slovenskih vrtcih - Prvi rezultati ogroženosti zdravja otrok jutri Po podatkih zdravstvenega in^ektorata so sporno mivko z visoko prekoračeno raebnostjo svinca in kadmija razen v Vrtcu Anice Čer-nejeve v Celju odkrili še v 25 slovenskih vrtcih. Na Celjskem so jo odkriU v Slovenskih Konjicah, in sicer venoti ■Attenbach, v Bistrici ob Sot-li, Vitanju in Podčetrtku. Zdravstveni inšpektorji zagotavljajo, da so peskovniki, kjer sporne mivke še niso odstranili, pokriti in da se otroci v njih ne igrajo, povsod pa jo bodo zamenjali vkratkem. Vsi ti vrtci so dobili mivko iz podjetja Gradbeni materiali iz Žerjava pri Mežici. To podjetje prodaja mivko predvsem kot gradbeni inateriai, pa tudi za športna igrišča po vsej Sloveniji. Kot je že opozoril direktor celj skega zavoda za zdravs-tveno varstvo (ZZV) dr. Ivan Eržen, mivka iz onesnaženih rudniških odpadkov ni primerna niti za gradbene namene, kaj šele za uporabo v otroških peskovnikih. Ali so otroci, ki so se v njih igrali, utrpeli kakršne koli zdravstvene posledice, bo najprej pokazala analiza krvi skupine otrpk iz celjskega vrtca. Rezultati bodo znani v petek. Nas^i svetasta:ševv\toi Anice Cemgeve vCelju so namreč v torek pripravili pogovor staršev s predstavniki ZZV Celje. Govorili so o možnih posledicah za zdravje otrok, ki so se igrali v peskovnikih, v katerih je bila s svincem in kadmijem onesnažena mivka. Starši so izrazili svoje ogorčenje nad vsemi, ki bi morali vedeti, da mivka iz Mežiške doline ni primerna za peskovnike, a tega niso vedeli ali jim je bilo vseeno. Očitki so leteli tako na vodstvo vrtca kot Mestno občino Celje in podjetje Ekos iz Dramelj, ki opravlja vzdrževalna dela na igriščih celjskih vrtcev Zaskrbljenost staršev, da so zaradi neodgovornosti strokovnjakov njihovi otroci ogroženi, je pomiril direktor ZZV Celje dr, Ivan Eržen, I>repričan je sicer, da zdravje otrok ni bilo ogroženo, vendar bo to treba še dokazati. Dogovorili so se, da bodo pregledali kri približno 20 otrok, ki so se igrali v najbolj zastmpljenem peskov- niku. Ugotovitve preiskav bodo znane že danes. Ne glede na ugotovitve bodo dali možnost za preiskavo krvi tudi vsem dragim otrokom, če bodo starši to želeU, Med vrtci, ki so se znašli na seznamu zdravstvenega inšpektorata, je tudi Vrtec Slovenske Konjice. Mivko iz Mežiške doline so imeli v majhnem peskovniku enote Tatten-bach: »Ugotovili smo, dajebila sporna mivka v tem peskovniku od leta 2005, kupili pa smo jo v takratni trgovini Era v Slovenskih Konjicah. Takoj ko smo zvedeli za onesnaže- nost mivke, smo se v vrtcu odločili, da damo pregledati mivko v vseh peskovnikih. V sredo so vzörce odvzeli strokovnjaki iz ZZV Celje, rezultate pa pričakujemo sredi prihodnjega tedna. O tem smo obvestili tudi starše,« opisuje dogajanje tega tedna pomočnica ravnateljice Jožica Čerenak, Tako kot drugod so tudi pri njih takoj prekrili peskovrdk, včeraj pa so že odstranili sporno mivko. »Da jo lahko odpeljemo na deponijo, smo potrebovali posebno dovoljenjepod-jetja Eko,« je še dodala. MILENA B, POKUČ Sejemsifi dvojčeic v novo sezono Poroka sta Sejma Flora i včeraj tudi uradno odprla začetek sejemskega dogajanja na celjskem sejmišču. Sejma vrtna^ev in cvetličarjev, krajinskih arhitektov; prodajalcev, ljubiteljev cvetja in bo-vbo- sta v Celje do nedelje privabila okoli 230 razstavljavcev iz Slovenije in tujine. Predsednik Obrtne zbornice Slovenije Miroslav Klun podpira sodelovanje članov sekcije vrtnarjev in cvetlič^ev na celjskem sejmišču, ki je rdeča nit njihove promocije. »To bomo nadaljevali, saj Celjski sejem to poslanstvo odlično opravlja.« Očitek, da je sejem premalo zanimiv za kmetijce, državni sekretar na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mag- Gvido Mravljak zavrača. »Resda tukaj nimamo svoje stojnice. Z mojo udeležbo pa smo pokazali, da podpiramo vrtnarje in cvetličarje.« - Št. 22 -16. Kmetijsko ministrstvo bo v okviru programa razvoj a podeželja tudi tem dejavnostim omogočilo ustrezno financiranje, nanje je računalo mdi pri pripravi dohodninskega zakona, kot je še utemeljil. Na dvanajsti Flori bodo na ogled balkonsko cvetje, okrasne rastline, rožni vrtovi, raz stava kakmsov, pomerili se bodo bodoči vrtnarji in cvetličarji, sejem bodo popestrili tudi spremljevalni dogodki, posveti in predstavitve sodobnih trendov v cvetličarstvu in vrtnarstvu. Modna revija poročnih in svečanih oblek, irendovski poročni šopki in aranžmaji bodo že šestič priložnost za vse, ki so pred to pomembno od-ločitvijo.V soboto in nedeljo bodo sejemsko dogajanje s čebeljimi izdelki in posveti popestrili tudi slovenski čebelar- MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC Obiskovalci so si že prvi dan ■life;.» sOdki Težave s subvencijami že minuli teden, ob začetlcu letošnje subvencijske kampanje, smo poročali o težavah pri delu z aplikacijo za elektronsko izpolnjevanje zahtevkov. Na težave, ki so se vlekle vse dni, sta opozarjala Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov. Delo je potekalo izredno počasi, saj so kmetje in svetovalci ob računalnikih po več ur čakali za izvedbo posameznih operacij. Glede na načrtovano število vlog bi morali dnevno izpolniti več kot 1.450 zahtevkov, vendar je bilo do torka oddanih le nekaj več kot 2.200 vlog. Zaradi pritožb so se v začetku tedna sestali predstavniki ministrstva, zbornice in agencije za kmetijske trge. Agencija bo v prihodnjih dneh intenzivno poskušala odpraviti tehnične težave, zbornica pa bo uvedla delo kmetijskih svetovalcevv dveh izmenah. S težavami se srečujejo tudi v celjski kmetijsko svetovalni službi, kjer naj bi do 15. maja oddali tisoč vlog. Po navedbah vodje Mitje Dimca so z delom v precejšnjem zaostanku. US Čakanje na pokrajine v petek, 9. 3. 2007," je bil v Novem tedniku pod zgoraj navedenim naslovom objavljen članek novinarja Seba-stijana Kopušarja, v katerem so napačne in nekorektne navedbe glede števila pokrajin. V delu, ki se nanaša na število pokrajin, je zapisan napačen podatek o številu le teh! Naj poudarimo, da podatka niste prejeli od Službe Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR). V Službi Vlade Republike Slovenij e za lokalno samoupravo in regionalno politiko smo pripravih osnutek oziroma zasnovo zakona o ustanovitvi štirinajstih pokrajin. Slednje pomeni, da smo za osnovo vzeli obmoQa dvanajstih razvojnih regij in dodah pokrajini Spodnje Podravje in Savinjsko - šaleško. Torej, po trenutni oceni bo Slovenija razdeljena na 14 pokrajin. Gre za 12 območij statističnih regij in 2 območji, zbrani okoli mestnih občin Velenje in Ptuj, Natančno število bo določeno v zakonu o ustanovitvi pokrajin. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko Najvišja kakovost po najnižjih cenah! KJE SO NASI POSLANCI? Žaganje države Minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Ivan Žagar je ta teden v državni zbor (DZ) poslal predlog štirih pokrajinskih zakonov ter delovni osnutek zakona o dejanski razdelitvi države na 14 pokrajin. Do prihodnjega peü^a naj bi do-bUi mnenja poslanskih skupin o gradivu, trenutno pa je najbolj nedodelano vprašanje, ali bodo pokrajine prevzele tudi del upravnih nalog sedanjih upravnih enot. Žagar je vzakone zapisal takšno rešitev, vendar ji minister za javno upravo Gregor Virant nasprotuje- Nobeden od njiju ne želi javno komentirati razlogov za nestrinjanje, kot kažejo prvi odzivi iz parlamenta, pa se poslanska tehOiica nagiba na Žagarjevo stran. Po besedah vodje poslanske skupine SLS-a Jakoba Preseč-nika je največja ovira za dogovor o štirih zakonih uvedba enotirnega sistema, ki v pokrajinah združuje upravno in politično funkcijo. »Menimo, da je to najboljši sistem, saj lahko državne funkcije na ta način zelo približamo državljanom,« je Presečnik podprl predlog ministra Žagarja. Hkrati je izrazil bojazen, da bo največ težav povzročil zakon o ustanovitvi pokrajin, ki bo določal meje, območja in sedeže posameznih pokrajin. »Zato predlagam, da bi še pred dokončnim obÜkovanjem za-konavposam eznih pokrajinah doseli dogovor najbolj odgovornih ljudi, kot so župani, poslanci, ter na ta način pomagali vladi in DZ-ju.« Težavnih območij je po njegovih besedah kar nekaj, od notranjsko-primorskega roba do savinj-sko-šaleške, pa Posavje, sedež koroške pokrajine in še nekaj jih je, V poslanski skupini SDS-ja se uradno še niso opredelili do vprašanja, koliko se bodo upravne enote oziroma napovedani upravni okraji zlili s pokrajinami, »Po mojem vedenju pa se bomo verjetiio opredelili za enotiren sistem, kot je zapisan vosnutku zakona,« je napovedal Franc Jazbec, uradno pa naj bi bilo stališče poslancev največje parlamentarne stranke znano v torek. Jazbec pri tem napoveduje, da bodo upoštevali mnenje opozicije, saj je za sprejem zakona potrebna dvotretjinska večina. Martin MikoUČ (NSi) poudarja, da so že spremembo us- tave podprli pod pogojem, da uvajanje pokrajin ne bo povzročilo dodatnih sti-oškov za državo, to velja tudi za sprejem pokrajinske zakonodaje, »Zato podpiramo enotiren sistem, saj pomeni manjši pritisk na javne finance,« ugotavlja rogaški župan in poslanec. Po njegovih besedah je u-eba čim prej pripraviti podzakonske akte, saj bodo ti pokazali, katere naloge, finančne sredstva in kadri se prenašajo z državen ravni na pokrajinsko. Minister Žagar naj bi zagotovil, da bodo podzakonski akti predstavljeni hkrati s sprejemom zakonodaje na vladi, Hkraü pa je Mikolič dejal, da se v sti-ani zavzemajo za čim manjše število pokrajin, Ibdi v suranki DeSUS žalskega poslanca Ivana Jelena so podprii domnevno racionalnejši enotirni sistem ministra Žagarja, Pri čemer pa vodja njihove poslanske skupine Franc Žnidaršič dvomi le o številu pokrajin, »mislim, da se je z 12 število dvignilo na 14 zaradi lokalizmov, namesto, da bi vse poenostavljali, kompliciramo«. Opozicija predlagane Žagar-jeve zakone še preučuje in se še ni opredelila, čeprav v razpadajoči LDS načeloma podpirajo enotiren sistem. Po besedah MUana Petka (LDS) pa je s strokovnega stališča vprašljivo vsaka razdelitev za več kot osem pokrajin. Petek dvomi tudi o delovanju tako različnih pokrajin, saj ima najmanjša komaj 46.000, največja pa kar 498,000 prebivalcev, V SD-ju bodo do naslednjega petka ministru Žagarju poslali mnenje poslanske skupine, saj je za usmeritve potrebna daljša razprava. »Bolj kot o številu moramo govoriti predvsem o tem, kaj bodo naloge pokrajin, kako se bodo financirale, kaj nam bodo prinesle,« meni velenjski poslanec Bojan Kontič, Po njegovih besedah bo končno število pokrajin pomenilo tudi preoblikovanje vse državne uprave (na primer policijske uprave, geodetske uprave.,.) na pokrajinski podlagi. Ž^arjevo enotimost pokrajin podpira tudi neodvisna šesterica. u-enutno združena v društvu Zares, Povsem svoje mnenje imajo v SNS-u, kjer so Žagarjev predlog razugali kot »katastrofo, ki bo ustrezala zgolj političnim ciljem, namesto potrebam prebivalcev«, SEBASTUAN KOPUŠAR Dodatne infotmoclje; 03 42 88 112 03 42 88 119 e-maii; intetnet@cetabel.rTet AKCIJA »i fiHII Središče Virštanja z Banovino ter njeno staro trto, ki jo bodo v prihodnjih mesecih ustrezno zavarovali. V prestolnici vina Vinogradnikom se pridružuje konjenica - Virštanjski predsedniški sindrom - Na istem območju »konkurenčni« gasilski društvi Virštanj? Ob tem imenu najprej pomislimo na vino, na prestolnico vina šmar-sko-virštanjskega okoliša. Že vstop v KS Virštanj na cestnem odseku pri Golo-binjeku je obetaven. Tam so številne oglasne table, kjer opozarjajo predvsem na virštanjske vinogradnike, na vinogradniške turistične kmetije. »Vinogradništvo je v Viršla-nju že od nekdaj osrednja gospodarska dejavnost, ki daje krajini značilni videz. Še danes je tako,« poudarja novi predsednik Društva vinogradnikov Virštanj - Kozjansko, Vinko lWartinčič, ki je v tej vlogi od januarja. Sedež društva, ki deluje na območju občin Podčeurtek in Kozje je seveda v Virštanju, tam sla množični vinogradniški prireditvi Klopotčeva nedelja in Martinov pohod, ki ga vedno zaključijo - v Virštanju. Med pomniki starodavne vinogradniške tradicije je osrednji virštanjski objekt, starinska Banovina, kjer je na pročelju ena najstarejših trt na Slovenskem. Sto dvajset let staro trto s 23 centimetri premera bodo vpriliod-njih mesecih primerno zaščitili. Vinogradniki so se z lastnikom stavbe, Kmetijsko zadrugo Šmarje pri Jelšah, dogovorili, da bo v prihodnjih dneh začela z obnovo sprednjega pročelja, sami bodo nato poskrbeli za novo leseno oporo, kamnito talno obrobo ter kovinsko ograjo. Nekoč so daleč sloveli le virštanjski vinogradniki, v zadnjem obdobju se vse širše uveljavlja Konjenica Virštanj - Obsotelje, s sedežem v Virštanju. Pred petimi leti ustanovljena konjenica je imela na začetku štirinajst članov, danes jih je osemdeset, ki imajo v lasti nič manj kot 450 konj. Člani nosijo posebne uniforme, v slogu kavbojev. Konjenica deluje na območju treh občin, poleg Podčetnka tudi v Bistrici ob Sotli ter Kozjem. Glavni pobudnik konjenice je bil Virštanjčan IvanTiu-paj, ki je od januarja letos njen predsednik. T^upaj je imel v času njene ustanovitve deset konjev, danes dvakrat več. Konjenica je lani v Imenem pridobila zemljišče za hipodrom ter nastopa na številnih prireditvah po vsej državi. Tako bo, na primer, že pojutrišnjem v Virštanju zbirno mesto konjeniškega pohoda v Bistrico ob Sotli. Virštanjsici sindrom z našimi sogovorniki smo se pogovarjali v lepo urejenem Domu krajanov Virštanj. To je od lani povsem prenovljena stavba nekdanje podružnične šole, ki jo štejejo za največjo krajevno pridobitev zadnjih let. Lani so prav tako pridobili del javne razsvetljave ter prvi pločnik Od jeseni je predsednica Krajevne skupnosti Virštanj mlada Urška Grobelšek, s podpredsednikom Srečkom Jugom. Letos imajo med drugim v načrtu rekonsti cijo glavne ceste v zase Verače, med letošnjimi i pa je župan Podčetrtka Pc ter Mišja omenil še ur nje plazišč na državni cesti Golobinjek-Virštanj.zdržav-nim denarjem. Pri saniranju plazov si bodo pomagali tudi z državnimi sredstvi za sanacijo po neurju, ki se je tod znašalo predlani. V vasi Se-la naj bi občina v prihodnjih mesecih postavila avtobusno postajališče. Predsednica KS, ki je zelo uspešno vodDa turistično kulturno društvo, omenja med željami krajanov ureditev turistične pešpoti, turistične kolesarske steze, avtobusnega postajališča Banovina, širitev javne razsvetljave, dodatne pločnike, ureditev kanalizacije, izgradnjo razglednega stolpa ... Nekatere želje so bolj, druge manj oddaljene. Naši sogovorniki v Viršta-n)u, s katerimi smo se v za-četku tedna pogovarjali v tamkajšnjem domu krajanov, so se pošalili o »virštanj-skem sindromu«. Skoraj vsi so namreč nastopili predsedniške funkcije pred kratkim, Tako je Olga Amon na čelu Turistično kulturnega društva Virštanj od prejšnjega meseca. Najboljši poznavalci Virštanja ne skoparijo s pohvalami na račun turistično kulturnega društva, ki ima v letošnjem koledarju prireditev nič manj kot štirinajst dogodkov. Lani so oživili tudi dramsko skupino, ki je uprizorila veseloigro Virštanjska gospoda, delo virštanjskega avtorja Slavka Topliška, doma z Gostince. Sponni navdušenci so pred petiini leti ustanovili Športno društvo Virštanj, s predsednikom Darkom Plevni-kom. »Sodelujemo v ligi malega nogometa Kozjansko, avgusta pripravljamo tradicionalni turnir malega nogometa na travi,« je povedal NOMTBNIK vtdemkraju društveni blagajnik Boštjan Lipovšek. Pozimi je organizirana redna rekreacija z igra-njem namiznega tenisa. Prihodnje leto naj bi pridobili v Virštanju urejenejše športno igrišče. Konicurenčni gasilci Pa gasüd? Ti so v KS Virštanj za gasilstvo tako navdušeni, da imajo kar dve društvi, se je pošalil nekdo od sogovornikov. Tako rekoč konkurenčni društvi, vsako s po približno sto člani, ki obe uradno delujeta na območju celotne KS, Prostovoljno gasilsko društvo Sela-Verače-Virštanj je bilo ustanovljeno leta 1931, Prostovoljno gasilsko društvo leta 2001. Kako je to mogoče? Nesporazumi naj bi bili stari več desetletij, v zadnjih letih pa je vsega kriv zemeljski plaz, ki je začel ogrožati štiri desetletja star gasilski dom v Se-lih. Tako ogrožati, da je bilo potrebno zgraditi novega, pri čemer so se pojavüa nesoglasja o lokaciji novogradnje. V vasi Sela so ga želeli ohraniti tam, kjer je bil doslej, v V akciji NOVI TEDNIK V VAŠEM KRAJU bomo obiskali STRMCO PRI LAŠKEM. Našega novi-naija boste našli v torek, 20. marca, ob 9. url na domačiji Franca Rajha. kjer mu boste lahko zaupali zanimivo zgodbo ali mu predstavili problem. Če želite, da pridemo tudi v vaš kraj, nam pišite ali nas pokličite! vasi Virštanj so želeh novo lokacijo, v svoji vasi. »Tam je center krajevne skupnosti, središče dogajanja,« je pojasnjeval predsednik novega PGD Virštanj Anton Bevc, ki je v tej vlogi od januarja. Soglasja ni bilo, zato so iz stare^ gasilskega društva izstopili ter ustanovili novo. Starejše gasilsko društvo je v Selih začelo graditi nov gasilski dom približno sto metrov poč od obstoječega, kjer je na vrsti že tretja faza. Zidariti znajo seveda tudi člani novega društva, ki je lani zgradilo v vasi Virštanj gasilsko garažo, prizidek Doma krajanov Virštanj. Gasilsko društvo Sela-Ve-rače-Virštanj, ki je na občinski ravni usposobljeno nadpovprečno, vodi od leta 1989 Ferdinand Stopar. V obeh društvih imajo tudi gasilske pobratime. Starejše društvo jih ima v kar dveh bližnjih hrvaških krajih, v PGD Poljana Sutlan- • ska in PGD Sloga Plavič ter ' v PID Žaga-Otiški Vrh, na Koroškem. Mlajše društvo je našlo pobratima v PGD Selnica ob Dravi, Le v enem se obe gasilski društvi v KS Virštanj še ne moreta meriti: v koncesiji. Starejše društvo jo ima, novo si jo zelo želi. Koncesija je bistvenega pomena, saj : omogoča zavarovanje oseb in opreme na intervencijah, pa tudi višje dotacije. V KS Virštanj ter širše iščejo izhod iz nastalega gasilskega položaja že dve leti. Tako je predlagano, da bi postalo novo društvo nekakšna enota starejšega društva, pri čemer omenjajo možnosti obhkovanja požarne vaške straže ali pridružene desetine. BRANE JERANKO govorniki v KS Vlrštani, Od love: Pater Mišje, Vinko Martinčič, Srečko Jug, Anton Bevc, Olga Amon, Ivan Trupaj, Boš^n Upovš^, Urška Grobelšek ter Fenlinand Stopar. Kl Prvi dohodninski obrazci že ta teden Pri letošnjem izpolnjevanju obrazcev za odmero dohodnine je kar nekaj novosti. Davkarji bodo zavezancem na dom najkasneje do 31. marca poslali delno že izpolnjene dohodninske napovedi, v katere bomo vpisovali morebitne drugačne podatke in olajšave. Glav ne novosti pri tem so trije dohodninski razredi in ne pet, višja splošna olajšava in manj posebnih olajšav. A predvsem ne pozabite -dohodninske napovedi je treba oddaü do 30. aprila. Davčna uprava bo prediz-polnjene obrazce za odmero dohodnine za leto 2006 začela pošiljati že v teh dneh. Pismo bo prepoznavno, na njem bo tudi pisalo davčna Poštarji bodo v teh dneh nekaterim že prinesli obrazce za odmero dohodnine za leto 2006 tajna. Vsi zavezanci bodo morali do konca aprila opraviti podobno delo kot v preteklih letih. Predvsem bodo morali pozorno prebrati že izpolnjene napovedi ter vpisati, katere olajšave želijo uveljaviti. Splošna olajšava, M jo država priznava vsem zavezancem za plačilo dohodnine, razen tistim, za katere olajšavo za vzdrževane člane uveljavlja drugi zavezanec, znaša 604.330 tolarjev. Starši si bodo laliko tako kot v preteklosti premislili, kateri bo pri odmeri dohodnine uveljavljal olajšavo za vzdrževane otroke, vendar bodo morali to v napovedi tudi jasno povedati. Tudi do 2-od-stotne olajšave, ki jo prina- Kljub novi nacionalni valuti - evru bo treba dohodninske napovedi za leto 2006 napisati še v tolarjih. šajo lani zbrani računi za različne namene, bo zavezanec upravičen le, če jo bo v napoved dopisal. To olajšavo med drugim prinašajo nakup vrednostnih papirjev, zdravil, plačilo šolnine, članarina strankam, zdravstveno zavarovanje, priklop na internet ...Za največ 4 odstotke si bodo lahko letos zmanjšali letno dohodninsko os- 132;.30D 5247940 10646930 3.S27 30Q TO 546 930 novo tisti zavezanei, ki so lani porabili lasten denar za nakup ali gradnjo hiše ali stanovanja in za odplačilo glavnice in obresti na posojilo. m ;o ga za nakup ali gradnjo najeli. Komu napovedi ni treba oddati? Napovedi za odmero dohodnine za leto 2006 ni treba oddati vsem tistim rezi-dentom Slovenije, ki lani niso imeli več kakor 604.330 Dobro poslovanje -razvoj stroke Celjska bolnišnica v pripravah na zdravljenje onkoloških bolnikov ■ izgradnjo iirgentnega centra in negovalnega oddelka Celjska bolnišnica je preteklo poslovno leto zaključila z vsega 137 tisoč evri Izgube. Direktorica Štefka Presker in svet zavoda sta poslovanje ocenila kot dobro. Izguba, ki predstavlja 0,21 odstotka celotnega prihodka v višini 66,3 milijona evrov, je predvsem posledica višjih stroškov dela in zdravstvenega materiala, saj v bolnišnici opravljajo tudi zahtevne storitve, ki jim jih zavarovalnica (šej □i ovrednotila. Mednje sodi tudi zdravljenje rakavih bolnikov. Kot je v sredo na novinarski konferenci povedala strokovna direktorica mag. Frančiška Škrabl Močnik, v bolnišnici že pripravljajo projekt onkološkega sistemskega zdravljenja: »Že zdaj se pri nas zdravi 160 bolnikov z rakavimi obolenji. Njim in tudi drugim želimo olajšati zdravljenje vsaj s tem, da jim prihranimo dolge poti. Celjska bolnišnica jim lahko zagotovi us- Pred Strokovna direktorica mag. Frančiška Škrabl Močnik in poi Z enkratnimi programi za skrajševanje čakalnih dob so domala odpravili čakalne dobe za operacije kil in žolčnikov, na manj kot mesec dni so skrajšali čakanje na operacije sive mrene in arterij. Operacije ven naročajo za maj, še vedno pa je treba na oriopedske operacije, zlasti koUcov in kolen, ^kati do dve leti. Podaljšale so se tudi čakalne dobe na nevrologiji. trezno zdravljenje, vendar zaradi visoke cene zdravil potrebujemo svež denar. O operativnem programu, ki ga delno prav tako že opravljamo, se bomo še dogovarja- V bolnišnici se pospešeno pripravljajo tudi na gradnjo novega urgentnega centra. Soglasje na ravni stroke so že dosegli, do jeseni bo končan tudi projekt. Veliko si obetajo še od ureditve negovalnega oddelka, ki bo olajšal številne stiske zlasti starejših bolnikov in razbremenil aktivni del bolnišnice. Sicer pa v bolnišnici nenehno uvajajo nove metode zdravljenja (lani je zaživel inva- ivni kardiološki center, ki • upravičil vsa pričakovala). Akcija zbiranja denarja za nakup novega CT-ja se je začela dobro. Pisma in položnice so razposlali že 92 tisoč gospodinjstvom. S prošnjami za pomoč se bodo zdaj obrnili še na obrtnike, podjetja, stranke, društva in občine. Doslej je zagotovljenih 130 tisoč ..Nadaljnji stre voj bolnišnice i poslovni rezultati. Vesela sem, da so to v bolnišnici spoznali na vseh ravneh. Po- Št 22 -16. n slovno in strokovno sodi vanje ocenjujem za odlično,« je izrazila zadovoljstvo Štefka Presker. Kljub temu ali prav zaradi tega ne namerava ponovno kandidirati na razpis za direktorico bolnišnice: »V zadnjih štirih letih in pol sem s sodelavci postavila trdne temelje bolnišnice, ki stojijo na medsebojnem sodelovanju in zaupanju. To obdobje je bilo težko, a uspešno. Svoje poslanstvo sem opravila. Ko si uspešen, je čas, da daš priložnost še drugim,« je utemeljila svojo odločitev. O novem direktorju bolnišnice bo svet zavoda odločal na aprilski seji. MILENA B. POKLIČ C 2007 - 212.368-H33% nad 1327 300 630161 +37 % nad 2 593 340 1612 363 +41 % nad 5 247 940 3 7S4 949 +50 % nad 10 546 930 tolarjev obdavčljivih do- dohodnin 0 treba plačati. Se- hodkov. Skrb bo tako pri- veda vel j, 1 ta novost le za hranjena tudi mnogim upo- upokojen ce s tako pokojni- kojencem. Država se je od- no, od ka tere jim lani niso ločila, da za leto 2006 na- odtegova li akontacije do- povedi dohodnine ni treba hodnine, pa tudi posebne oddati tistim upokojencem. olajšave z a vzdrževane čla- ki poleg pokojnine niso pre- ne med le tomnisouveljav- jeli več kakor 19.171 tolar- Ijali. jev dohodkov, od katerih je JANJA INTIHAR Novi roki za tretjo razvojno os V Slovenj Gradcu so se v sredo srečali župani Koroške in Savinjsko-šaleške regije, ki so se z ministroma za okolje in prostor Janezom Podobnikom in za promet Janezom Božičem pogovarjali o načrtovanju in vodenju postopkov v okviru projekta tretje razvojne osi. Udeleženci so soglašali, da je treba zgornji del tretje razvojne osi čimprej umestiti v prostor in nato kar najhitreje začeti z gradnjo. Po besedah ministra Podobnika naj bi državni zbor še ta mesec sprejel nov zakon o prostorskem načrtovanju, ki bo skrajšal roke umeščanja cestnega koridorja v prostor, Minister je izrazil pričakovanje, da bo vlada sprejela državni lokacijski načrt do poletja 2008 [in ne 2010, kot so predstavniki ministrstva povedali pred kratkim v Velenju), Sledila bo faza odkupa zemljišč, priprave gradbene dokumentacije in pripravljalna dela. Po napovedi ministra naj bi v začetku aprila predstavili variantne rešitve, kod bo potekala trasa. Minister Božič je povedal, da bo za približno 59 kilometrov dolgo cestno navezavo treba zbrati približno 700 miUjonov evrov, kot realen rok za začetek gradnje pa je omenil leto 2009. US Citycenter presegel pričakovanja Včeraj je minilo eno leto od otvoritve celjskega City-centra. V tem času je to največje nakupovalno središče v regiji obiskalo preko 5 milijonov kupcev iz Slovenije in tudi tujine. Tolikšnemu obisku pa je bil primeren tudi zaslužek. Kot je povedal direktor centra Boštjan Brantuša, so v enem letu imeli 90 milijonov evrov prometa, kar je za petino več, kot so načrtovali. Brantuša upa, da se bosta kljub konkurenci število kupcev in promet še povečevala. Pričakuje, da bo Citycenter, v katerem je 81 prodajaln, na dan v povprečju obiskalo 14.000 ljudi. JI NOVO: SALON CELJE MATON www.maton.si □FIUSTHAIA™"""'" RiHHU «KCIJA: e KOMI!«A.™®!L.ZA|jHHO fibSPOOARSTVO O cetis Sodobni načini izicoriščanja delavcev Delavci »na lizing« - Poceni na škodo zaposlenih - Pozor, prihaja Lidl! Pred kratkim so sindikati opozorili na agencije za posredovanje del, ki delavcu včasih poberejo tudi polovico zaslužka in hkrati večino ugodnosti. Nov di-skontnik, ki v reklamnih letakih obljublja bajne plače, po pripovedovanjih delavcev iz drugih držav prinaša obupne pogoje dela. Nam sodobni načini življenja prinašajo tudi sodobne načine izkoriščanja delavcev? Zgodbe, ki so jiti v javnost posredovali sindikati, so že skorajda srhljive, zato jim je toliko težje verjeti. A vendar obstajajo. Jože iz Voj-nika (ime je izmišljeno) je že nekaj časa zaman iskal delo. Ker je dobil družino, se je še toliko bolj trudil dobiti primerno službo. »V časopisu sem zasledil oglas za delo agencije Manpower. Resda osnova ni bila velika, obljubljali so mi namreč takrat- »Ob takšni konkurenci trgovcev se tudi zniževanje cen in pritiski na dobavitelje nekje ustavijo. Zato zlasti večje trgovske verige iščejo, kje še znižati stroške. Več ali manj je vsem v krvi, da pritisnejo še na zaposlene. S tem jih postavijo v čisto klasičen mezdni odnos 19. stoletja, da nekaj plačila za minulo delo sicer dobijo, a ne za vse,« opozarja Ladislav Kaluža. nih 80 tisoč tolarjev, a sem službo zaradi stiske vseeno sprejel, Nato pa sem dobil še manj od obljubljenega. Mesečno sem prejel le 58 tisočakov, moji sodelavci na enakem delovnem mestu, le da so bili zaposleni direktno pri delodajalcu, pa 120 tisoč tolarjev, Ko sem to videl, sera se skoraj zjokal,« razlaga Jože. Vse več je takšnih delodajalcev, ki z namenom zmanjševanja stroškov zaposlujejo preko agencij. Še posebej, ker se z zaposlitvami za nedoločen čas ne morejo prilagajati potrebam na trgu. Delavca, zaposlenega preko agencije, lahko v primeru majhnih naročil odslovijo, sploh če gre za sezonska dela. »Istočasno jim za te delavce ni treba zagotoviti regresa, povračil za malico in prevoz,« razlaga Srečko Cater iz celjske enote Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. »Namen agencij je sicer jasen, S spremembami delovnega razmerja smo ve-riženje delovnega razmerja za določen čas onemogočili, do letošnjega leta pa so delodajalci imeli čas, da se prilagodijo. »Prilagodili« so se tako, da so našli način, po katerem lahko delavca, ki so mu pogodbo za določen čas že petnajstkrat podaljšali, še naprej obdržijo na istem delovnem mestu, samo da ni več zaposlen pri konkretnem delodajalcu. Služba pri Lidl ni tako sanjska, kot se na prvi pogled zdi. Izkušnje delavcev iz tujih držav, M so zbrane v Čmi knjigi, so skorajda na meji »Če agencije za posredovanje delavcev ne bi bile zlata jama, potem ne bi iz Anglije, Nemčije, Italije agencije širile svojo dejavnost v slovenski prostor,« ugotavlja Srečko Čater. »Nerazumljivo je, da je možno preko agencije delo dobiti v nekaj dneh, na zavodih za zaposlovanje pa ljudje čakajo tudi po ne-kaj let.« ampak preko agencije za zaposlovanje.« Ne sme posegati v plačo! Ravno nižja plača v primerjavi z ostalimi delavci, ki v istem podjetju opravljajo enake naloge, najbolj bode v oči. »Agencija svojo storitev vedno zaračuna samo naročniku, ne pa delavcu,« zatrjuje direktor Adecca v Sloveniji, naj večj e tovrstne agencij e pri nas, Miro Smrekar, ki se je edini odzval na naša vprašanja (Manpower se na naše prošnje ni odzval niti po dobrem tednu dni). »V primeru, da podjetju le poiščemo delavca, podjetje pa ga nato zaposh, naročnik plača honorar. Pri napotitvah pa naročnika, torej delodajalca, najprej vprašamo, koliko bi ti delavci prejeli, če bi se pri tem podjetju zaposhli. Ktem stroškom prištejemo še ceno storitve, ki je odvisna od več dejavnikov, na primer, kako dolgo bo trajala napotitev, koliko ljudi potrebujejo in ostalih komercialnih dejavnikov. Skratka, kot povsod drugje po Evropi agencija za opravljeno storitev zaračuna naročniku, pri tem pa nikakor ne sme posegati v plačo delavca.« Ali je to še sploh mogoče? Kmalu, konec meseca bo nov diskontnik Lidl odprl svoje prve trgovine tudi po Sloveniji. Z letaki je nedol-go nazaj ljudi vabil v svoj kolektiv, ki ni ravno tako obetaven kot na prvi pogled izgleda, na podlag izkušenj delavcev iz drugih evropskih držav opozarjajo sindikati. V Nemčiji so sindikalisti leta 2004 po pričevanju nekaterih zaposlenih v Lidlu izda-h Črno knjigo, ki se bere kot roman Charlesa Dickensa iz začetkov kapitalizma, ko je bilo dovoljeno marsikaj. Odpuščanje brez odpovednih rokov, izmišljeni in podtaknjeni dokazi za odpuščanje, ustrahovanja, žalitve... Komentar ali pojasnila smo želeU pridobiti tudi iz Lid-la, a nam do zaključka re-- Št. 22-16. Agencije za posredovanje del naj bi enake možnosti dela ponudile tudi delavcem, ki so dejansko zaposleni pri agenciji, delajo pa pri različnih delodajalcih. A posamezniki in sindikati poznajo drugačne zgodbe... dakcije na naša vprašanja niso odgovorili. »Značilnost vseh tujih di-skontnih trgovin je, da gre na nek način za prikrito zavajanje.« komemira Ladislav Kaluža, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. »Vedno sklepajo delovna razmerja za določen čas, in to krajši od običajnega delovnega časa, ki v praksi ni tako kratek. Delavci na mesec naredijo od 100 do 130 delovnih ur, ki niso plačane.« Po podatkih iz Črne knjige je običajen izgovor nadrejenih, da mora biti delo opravljeno, in če niso sposobni delati hitreje, morajo pač brezplačno ostari dlje. »Ravno pred kratkim sem imel sestanek z enim večjim slovenskim podjetjem, ki obupano išče ljudi, a kljub temu, da je nekaj tisoč ljudi uradno prijavljenih v njihovem uradu za delo, ne more dobiti deset običajnih proizvodnih delavcev. Zato se obrnejo na nas,« pojasnjuje Miro Smrekar. »Pogosto se jim samih ljudi ne splača iskati tudi, če jih potrebujejo le za sezonska dela, ker je s tem preveč administracije (že zgolj zdravniški pregledi). Tudi za delavce je tako boljše, ker lahko po končani napotitvi delo dobijo še kje drugje. Na agencije jih pgšiljajo tudi zavodi za zaposlovanje, saj se tako povečajo zaposlitvene možnosti kandidatov.« Še nekaj podatkov iz knjige, ob katerih stojijo dlake pokonci. Osebna kontrola in kontrola torb je pri njih nekaj povsem običajnega. Delavec je dnevno upravi-, marec 2007 - čendo enega »lulanja« (zaradi česar naj bi nekatere nosile celo plenice), delavke, ki imajo ravno menstruacijo, pa dobijo še dva bonusa. Vendar morajo zato nositi viden znak, da jih nadzornik sploh spusri na stranišče ... »Mi opozarjamo izključno zato, da se bodo delavci, preden sklenejo pogodbe o zaposlitvi, o tem malo pozanimah, pod kakšnimi pogoji bodo delali. Po sedanjih podatkih namreč prihaja neprijazen delodajalec. Mogoče bodo opozorila, ki so bila že v tujini dana v javnost, kaj za- V agenciji Adecco zavzemajo največji delež iskalci zaposlitve s IV. ali nižjo stopnjo izobrazbe. Ob tem razvijajo poseben segment svetovanja za iskanje vodilnih kadrov, specialistov za posamezna področja, pa tudi ljudmi s posebnimi delovnimi zahtevami in potrebami, kot so denimo športniki. legla. Tudi delodajalci se lahko spremenijo ...« ROZMARI PETEK Foto: GREGOR KATIČ ŠOLSKI GINTIK ŠIRTJUR v šolskem letu 2007/08 razpisuje; l.äriRILEIMAPROGRAAM - kmetijsko podjetniški tehnik - živilsko prehranskl tehnik 2. TRILETNE PROGRAME -gospodar na podeželju - kmetijski mehanik -slaščičar -pek 3. DVO- IN POL-LEIMI PROGRAM - pomočnik peka In slaščičarja 4. PROGRAMA PTl - kmetijsko podjetniški tehnik -živilski tehnik Rok za oddajo prijave: 23.032007 letOlI partner % najboljšim olumn IpMiGODKI Moje »odštekanoff mesto še vedno ste vabljeni k sodelovanju v nagradnem razpisu, za katerega potrebujete malo smisla za pisanje. Tokrat objavljamo tekst bralke Danice Gobec, ki si je s tem prislužila mesto v skupim nagrajencev, ki jih bomo ob koncu akcije v sodelovanju z Mestno občino Celje popeljali po mestu z okolico in izlet zaključili s kosilom. Pričakujemo čim bolj zabavno in duhovito, drugačno in »odštekano« besedilo, ki nam ga boste poslali na temo obiska tujca v Celju. Lahko temelji na resničnih dogodkih ali pa je povsem domišljijsko. Po dolžini naj ne presega 3.500 znakov, če boste pisali na računalnik, kar je za nas tudi najbolj pripravno, oziroma največ dve na roko napisani strani. K sodelovanju vabimo predvsem številne mlade iz osnovnih in srednji Šol, kjer imajo novinarske, literarne in podobne krožke. Vaše prispevke pričakujemo na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom za Moje »odštekano« mesto ali na tednik- Obisk iz Anglije Po duši sem naravoslovka, jeziki mi nikoli niso šli od rok oz. od ust. Pa vendar se mi je zgodilo, da sem spoznala simpatično Angležinjo, ki me je prišla obiskat v Slovenijo. Nisem imela izbire, hočeš nočeš sem si lomila jezik z angleščino, še bolj pa poskrbela za aerobiko z raznimi le meni poznanimi kretnjami. No. tako se je zgodilo, da seje simpatična Lisa odločila vikend preživeti v mojem lepem mesta Celja. Seveda sem se želela izkazati kot dobra gostiteljica. V petek sem jO povabila na .večerjo kar v eno izmed re- stavracij, nato pa sva šli najprej na bowling, potem pa še v bližnji fitnes center. Zdrav duh y zdravem telesu zagotovo ne bo škodil moji gostji, pa tudi preobilno večerjo je bilo treba nekako »pognati« iz telesa. soboto zjutraj seje miza kar Ubila pod dobrotatni, ki sem jih ponudila za zajtrk. Seveda niso manjkale sveže zapečene, še tople žemljice. Po »čveku« ob kavici sem svoji gostji želela pokazati, da sem kljub svojim letom še vedno v dobri kondi-ciji. Mahnili sva jo na Celjsko kočo. Dobro sem se počutila, saj je moja dvajset let mlajša prijateljica kljub rednemu igranju pola in vsakodnevnemu kolesarjenju komaj prisopihala do vrha. Seveda sem jo peljala preko Grmade. Ob razgledu in me-tinem čaju sva ujeli Še nekaj sončnih žarkov, potem pa se veseli podali v dolino. Ko sva se vrnili domov, sva bili postrežem z najboljšim kosilom. Tokrat so se potrudili moj mož in oba otroka. Lisa si je zaželela daljšega klepeta z mojim možem, vendar se mi je on zdel ta dan nekam preveč šarmanten. Ni mi preostalo drugega, kot da se z Liso spet odpravim >ma teren«. Posodila sem ji svoje kopalke (Verjetno so se v pralnem stroju raztegnile, saj so bile postavni Lisi nekoliko prevelike.) in odpeljali sva se do bližnjega kopališča. Tam sva si privoščili še savno in ledeno kavo z veliko smetane. Skoraj bi pozabili na čas, če ne bi moj mož po-klicalpo mobilnem telefonu, da bo večerja čez pol ure na mizi. Uspelo mu je pripraviti večerjo, s katero je zopet napravil dober vtis na našo Liso. Malo meje sicer jezilo, saj je za desert pripravil palačinke, ki jih je ljubko obračal v zraku, jaz pa o tej njegovi spretnosti po osemnajstih letih zakona nisem vedela prav nič. Potolažil me je s pripombo, da je moj »štrudk najboljši pod soncem. V nedeljo zjutraj smo že navsezgodaj iz zraka opazovali naše preljubo Celje Mož ima namreč prijatelja pri ba-lonarskem društvu, pa je zadevo zlahka uredil. Lisa je bila navdušena nad majhnimi hiškami, nad Savinjo in še posebej nad Celjsko kočo. Je rekla, da jo raje gleda od zgoraj navzdol kot pa obratno. Upokojenci, pozor! Bardo Celje vam jKinuja možnost, da svcqo bančno knjižico, na katero prej^fite pokojnino, brezplačno zame-njatezaSeniorskiračun. , Senioreki račun ima številne prednosti in ugodnosti: - ob otvoritvi vam odobrimo osnovni limit v višini 150 EUR, - koristite lahko tudi izredni limit, ki vam ga za obdobje do 1 leta odobrimo do višine 500 odstotkov vaše pokojnine, - brezplačno prejmete tudi bančno kartico Acti ^ ,^..va/.Maestro, s katero lahko dvigujete gotovino 'S fiä banki in v enotah Pošte Slovenije ter na banc nih avtomatih doma in v tujini, - za plačevanje položnic lahko pooblastite ban ko, - dodatne ugodnosti, kol je npr. bitri kredit, kjer vam znesek do 12.500 EUR in za obdobje do 3 let odobrimo takoj, brez dodatne dokumentacije. Vsi, ki se boste do konca aprila odločili za zamenjavo knjižice za Seniorski račun Banke Celje, boste prejeli praktično darilo. Vljudno vas vabimo v najbližjo enoto Banke Celje. O banka celje Po kosilu smo jo odpeljali na bližnjo kmetijo. Izkazalo se je, da smo tokrat zadeli v polno. Kar ni se mogla na-gledati pavov in ostale per-jadi. Domači sin je lepi Angležinji pokazal. kako se jezdi. Lisa je bila navdušena. Obžalovala je, da ne more letalske kane podaljšati za en teden. Jaz sem bila vesela, da je tako. Saj nič ne rečem, imeli smo se lepo: pa vendar-tudi jaz potrebujem malo miru, saj jih nimam več le dvajset oz. kot pravijo naši sosedje: »Svakog gosta tri dana dosta!« DANICA GOBEC, Spominska 5, Celje Velika nagradna igra . Citycentra Ceije in Casinojo Faraon Vsako SREDO ob 10.15 v Citycentru Calje in na frekvencah Radia Celje. Tokrat vam predstavljamo: . v lokalu Pomaranča v nadstropju • Citycentra vas bodo postregli z odlično ' kavo Barcaffe Prestige in naravnim pomarančnim sokom. Po J9. uri nudijo posebno ponudbo - 3 menije, sestavljene iz predjedi, glavne jedi, solate, sladice in kave po enotni ceni 5 eur. Morda si privoščite slastno pizzo po vaši izbiri iz krušne peči za 4,5 eur. V dopoldanskem času vam pizze nudijo še za 25% ceneje. Nudijo odlično pripravljeno mediteransko hrano, testenine, solate, solatne krožnike in števHne druge vegetarijanske menije. Za konec se posladkajte z vedno svežimi sladicami. Otroci se lahko med vašim predajanjem užitkom ob dobri hrani vtem časaigrc^ov otroškem^pai^k^.pŽUNGLA, vkaterem bodo ■■ za njihovo zabavo poskrbele vahiške. • . Dobrodošli v Pomaranči! Knjigama in papirnica Mladinska knjiga vam nudi aktualne ■ naslove knjig najrazličnejših zvrsti. Sprejemtyp '^tudj -prednanyala za novo veliko ilustrirano enciklöp^jo Človek Cena je v prednaročilu se posebej ugodna! - Na voljo je tudi pisarniški material za urejeno pisarniško poslovanje. Preverite posebno ponudbo atraktivnih izdelkov pod geslom Uredite si svojo domačo pisarno. Med ponudbo boste našli tudi osemdelniStaedtlerjev set pisal Home Office Set za 10,99 eurov, zelo ugodna je tudi cena USB ključa Imation 2 GBzale12,60.eurov. Z obiskom Mladinske knjige v Citycentru pa lahko sodelujete v • veliki celoletni nagradni igri, v katen lahko zadenete številne -knjige, darilne bone, televizor, . DVD peedvajalnik -pldzmo^ ^ ■televizor, sanjsko potovanje na Mauritius... Glavnanagrada---^ družinska hiša, bo I^ibana na zaključnem žrebanju januarja ■ prihodnje leto: •. . . . s \ Petek, 16.3. ob 17.00: Pojoči klovn ŽARE za najmlajše ob 18.00: EMA PO EMi - Predstavili se bodo prvi trije finalisti: Don Corleone z Žrebci, Eva Černe in Alenka Gotar. Sobota, 17.3. ob 17.00: Čarovnik GUSTI in njegove številne skrivnosti ob 18.00: Nepozabni koncert skupine PERPETUUM JAZZILE. Gost: oto PESTNER. : Vabljeni v Mladinsko Citycenter Celje vas vafa;^^ Nedelja, 18.3. ob 11.00: Na obisk prihaja PIKA NOGAVIČKA, z njo bo prišel tudi balonar MIHEC! Vse mate in velike Pike vabimo, da se nam pridružijo! Vigol "oro 'O/ 8 INTERVJU Dlje ko govorimo« več je pokrajin Pred poslanci državnega zbora paket pokrajinskih zakonov zacije Slovenije dolga pot Do decentrali- Dr. Ivan Žagar je resda minister brez listnice in na čelu »samo« vladne službe in ne ministrstva. Vendar ravno njegova služba pripravlja enega najbolj daljnosežnih državnih projektov, s katerim bi z uvedbo vmesne ravni lokalne samouprave z ustanovitvijo pokrajin dosegli večjo decentralizacijo Slovenije. V začetku tedna so poslanskim skupinam poslali predloge štirih temeljnih pokrajinskih zakonov (zakon o pokrajinah, o volitvah v pokrajine, o njihovem financiranju in o postopku z:a ustanovitev), hkrati pa je prvič na mizi tudi osnutek uradnega predloga razdelitve Slovenije. Dobili naj bi 14 pokrajin, številka pa po besedah ministra Žagarja odraža trenutno politično realnost. Ali drugače povedano - ne glede na strokovne pomisleke je to najbolj poUtično uresničljiv predlog, ki bi lahko dobil potrebno dvotretjinsko podporo v parlamentu. »Izhodišče za ravno takšno število je sedanjih 12 staü-stičnih regij, ki smo jim do-dah pokrajini, oblikovani okoli mestnih občin Velenje in Ptuj. V obeh primerih gre za stari pobudi. Zelo jasno pa želim povedati, da ^e za delovno verzijo izhodiščnega predloga, ki je nastal z usklajevanji s parlamentarnimi strankami. Ustanovitev pokrajin je namreč pogojena s sprejemom zakona z dvotretjinsko večino, kar dejansko pomeni, da je za vseh pet zakonov potrebna tolikšna podpora poslancev. Za mene osebno število niti ni pomembno, čeprav se bodo okoli njega lomila kopja. Zame je pomembna vsebina. Intenzivno se ukvarjamo z njo, naš cilj pa je narediti naslednji korak v decentralizacijo Slovenije.« No, ampak število vseeno ni nepomembno. Strokovna javnost že nekaj let poudarja, da je za Slovenijo najbolj ustrezno od šest do osem pokrajin, v času razprav o dveh ali treh ko-hezijskih regijah so se pojavljale celo zamisli o samo treh pokrajinah. Vedeli moramo, da je pri številu pokrajin duh njegovega povečevanja žal ušel iz steklenice že kar nekaj časa nazaj. Kdaj? Koje bilo določenih 12raz-vojnih statističnih regij, ki so kot statistične enote usklajene tudi z Evropsko unijo na ravni NUTS 3. Hkrati je res, da dlje kot se pogovarjamo o pokrajinah, večje je njihovo število. Sem pa prepričan, da je 14 zgornja meja, ki jo še lahko podpremo. Delno se z njo strinja tudi strokovna javnost. Predvsem zaradi tega, ker želimo s pokrajinami speljati policentrični razvoj Slovenije, Ampak evropsko merilo za regije na ravni NUTS 3 je najmanj 150.000 prebivalcev, v osnutku predloga pa je kar šest pokrajin z manj kot 90.000 prebivalci, razlika med najmanjšo in največjo je kar desetkrat- Za dokončne rešitve bo treba počakati do sprejetja zakona, za kar bo, še enkrat poudarjam, potrebna dvotretjinska večina v državnem zboru. Trenutno imamo torej le izhodišča. Prav tako je že jasno, da predlagane meje ne bodo potekale tako, kot so sedaj zarisane. V tem procesu sodelujejo občine oziroma prebivalci na tistih območjih, ki jih to zadeva. Postopek je dvofazen, tako da bodo pred odločanjem v državnem zboru občine oziroma njihovi prebivalci izrazili mnenje, v kateri pokrajini bi želeli biti. Razprava je odprta, znana so že nekatera sporna območja, na primer Ilirska Bistrica na Notranjskem ... takšnih primerov je kar nekaj. Že imate oceno, koliko bo teh »spornih« mejnih občin? Težko bi govoril o spornosti, gre za vprašanje, v kateri od pokrajin bo občina sodelovala. In v takšnih primerih bodo prebivalci svoje želje izrazili na referendumu. Kar se tiče končne odločitve, nam mora biti popolnoma jasno, da je samo v pristojnosti poslancev državnega zbora. Vendar sem prepričan, da bo državni zbor pri določitvi območij in sedežev pokrajin upošteval voljo ljudi. Niste še odgovorili, ali pričakujete pripombe Evropske unije zaradi (pre) majhnih pokrajin, ki niso v skladu s sUtisUčni-mi merili na ravni NUTS 3? Gre za ločeni zadevi, po eni strani za statistične regije na ravni evropske razdelitve, po drugi za notranjepolitične regijsko razdelitev. Ustanavljamo pokrajine s po-htičnimi in upravnimi atributi, tako da je izhodišče popolnoma drugačno. Če pabo treba, se bo naša država v naslednji fazi odšla pogajat z Evropsko komisijo. Ali se lahko zgodi, da bomo za potrebe EU potemtakem obdržali razdelitve na 12 statističnih regij? Ne, saj predvidevamo, da bomo te meje korigirali in poenotili. Vendar je težko prejudicirali rešitve. Štirinajst je ta hip politična realnost, saj so voditelji strank na terenu dobili tovrsten odziv. Zato smo tudi predlagali takšen osnutek zakona. Vrniva se k vsebini. Ta hip je največ pozornosti usmerjeno v predlagano dodelitev upravnih pristojnosti, ki jih sedaj izvajajo upravne enote, na pokrajine. Minister za javno upravo Gregor Virant nasprotuje takšni rešitvi, vi to t. i. enotimost podpirate. Zakaj razlike? Razvoja pokrajin ne povezujem ozko samo z enotirnost-jo ali dvotirnostjo, gre predvsem zato, da sedanje naloge upravnih enot v imenu države opravljajo pokrajine. Gre za racionalen pristop, saj bi po naših ocenah obstoječa administracija lahko opravljala tudi druge naloge, ki naj bi jih pokrajine izvajale. Ne želimo, da bi nova upravna raven pomenila dodatne stroške. Osnovna zamisel je, da se naloge prenesejo z državne ravni navzdol, skupaj z obstoječimi finančnimi viri in administrativno strukturo. Ne načmijemo uvajanje dodatnih finančnih virov, s katerimi bi plačevali delovanje pokrajin, in ne želimo povečevati administracije. Ravno zaradi tega, da bi izkoristili proste kapacitete na upravnih enotah, predlagamo takšno rešitev z združevanjem upravnih in po-htičnih nalog. Poleg lega je predvideno prehodno obdobje enega leta. Zadnjo besedo bo seveda imela politika. Sredino usklajevanje s poslanskimi skupinami koalicije kaže, da je ta »politika« zaenkrat na vaši strani ... Stranke naš predlog kar podpirajo, bo pa treba počakati. Dejansko gre za povsem politično odločitev, tako kot 10 velja za določitev in ustanovitev pokrajin. Prepričan pa sem, da bodo posledice za Slovenijo zelo pozitivne. Kakšni pa so protiargu-menti ministra Viranta? Gre za delovne pogovore, zato se morale glede njihove vsebine obrniti na predlagatelje. Ves čas omenjate prenašanje funkcij z državne na pokrajinsko raven, nikjer pa ni govora o prenosu pristojnosti in s tem tudi dela financ z občin na pokrajine. Kako to? Tudi ta pot je odprta, vendar v tem trenutku občinam resnično ne jemljemo nalog in pristojnosti. To bi pomenilo poseg v področje lokalne samouprave. Dopuščamo tudi takšne rešitve, vendar se bodo morale občine v posameznem okolju same dogovoriti za združevanje pristojnosti. Strinjam se, da bi bilo nekatere naloge smiselno prenesti na po-krajinsko raven, tipična je na primer problematika ravnanja z odpadki, pa regionalni razvoj. Vendar bo treba hkrati s pristojnostmi prenesti tudi Q-nančne vire zanje. Zakaj se zdi, da imajo občine izjemno velik vpliv na sistem oblikovanja pokrajin, pri tem pa ničesar ne žrtvujejo in veliko želijo... Občine zelo sodelujejo v tem procesu, treba pa se je zavedati, da ustanovitev pokrajin lahko prinaša določene pasti, tu moramo biti stvarni. To so predvsem pokrajinski centralizmi. Zato smo v pokrajinsko zakonodajo v^a-dili mehanizme, ki naj bi to odpravili. In zato tudi ne posegamo v prisojnosti občin. Poleg tega bo svet občin kot "^Vl TEDMIK posvetovalni organ pokrajinskega sveta imel nekakšno korekcijsko vlogo pri sprejemanju odločitev na pokrajinski ravni. Iščemo rešitve, ki na eni strani onemogočajo, da bi pokrajine povozile občine, po drugi strani pa onemogočajo posameznim občinam, da bi lahk) zaustavile razvojne projekte pokrajin. Treba je najti kompromis, Rad bi poudaril, da pri iskanju sedežev bodočih pokrajinskih ustanov pričakujmo dogovore znotraj posameznih območij. Prav tako je nujen partnerski odnos med pokrajino in občinami, drugače bodo resnično težave pri razvoju. Zanimivo je, da predsednik pokrajinskega sveta, nekakšen pokrajinski župan, naj ne bi bil izvoljen neposredno, ampak ga bodo izbrali izvoljeni predstavniki, podobno kot poslanci izbe- re)0 vlade. itek je to usklajena rešitev. In nekatere odločitve so sad politične realnosti. Ampak na ta način se zmanjšuje njegova politična moč ... Vedno gre za dilemo. Strinjam se, da bi z neposredno izvolitvijo imel večjo težo, vendar so se že na ravni občin pokazale težave pri delovanju župana in občinske uprave, če je v občinskem svetu v večini opozicija. In to je precej vplivalo na oblikovanje sedanjih rešitev. Zelo neradi govorite o rokih, do kdaj mora vlada oblikovati dokončne predloge zakonov, da bi ujeli zastavljeni cüj, hkratne pokrajinske in državnozborske volitve leta 200S in začetek delovanje pokrajin s 1. januarjem 2009. Zakaj? Ni tako preprosto, pripravljamo izjemno zahtevno zakonodajo, pokrajine naslajajo že kar nekaj let, zato ne moremo pričakovati, da bomo vse rešili čez noč. Še vedno smo na dobri poti, da ujamemo zastavljene končne roke. Odločitev za pokrajine je vedno preizkusni kamen za vladajočo koalicijo, Pomeni njeno zrelost, saj se država odpove določenim nalogam in finančnim virom. Pomembno je predvsem to, da v tem trenutku obstaja politični konsenz za ustanovitev pokrajin. Do sedaj ga ni bilo, vprašanje je, ali ga bomo še imeli v prihodnjem mandatu. SEBASTIJAN KOPUŠAR Dr.IvanŽagar,rojen 12. januarja 1962 v Mariboru, je doktor tehniških znanosti. Leta 1994 je bil izvoljen za župana Občine Slovenska Bistrica in na čelu občine ostal celo desetletje. Minister je postal skoraj po naključju, saj je Slovenska ljudska stranka na to mesto sprva predlagala Darinko Mravljak, vendar je ta na zaslišanju povsem pogorela in ^sneje odstopila od kandidature. Žagar je nastopil suvereno In brez glasu proti prevzel vodenje službe za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. 9 Prva skupna fotografija s preveč kilogrami bo ostala najveijstneje v spominu. A pred nnšimi»liujšarji« so novi časi. »Izgubim in obdržimcc Prvi korak z manj maščobe, vodo, s čajem in z gibanjem Prvo srečanje udeležencev zdravega hujšanja Hujšaj-mo z Novim tednikom in Radiem Celje je za nami. Smeh in dobra volja sta se kar hitro razlezla po prostorih Zavoda za zdravstveno varstvo Celje. Vendar je bilo na začetku kljub temu med našimi udeleženci opaziti nekaj radovednih obrazov, kako bo. Velika so bila tudi pričakovanja. Napetost sta »razbili« urednici Novega tednika in Radia Celje, Tatjana Cvirn in Simona Brglez. Slednja bo letos navijala za ženske, saj kot najbrž že veste vsakoletni boj z največ odpravljenimi kilogrami dobijo moški. Urednica časopisa je zato za vzpodbudo začela kai s pomladno pesmico za punce, ki je te dni zakrožila po elektronski pošti. Spet prišel je tisti pomladni dcai, ko treba dat' bo zimske gate stran. si treba bo nadet' tangice in lepe pisane rožaste Spangice. A kaj se čudo čudno tu godi, tangice premajhne so za številke tri! kako seje zgodilo, da telesce seje tako poredilo? Je bilo predolgo zimsko spanje. zdnj pa je porazno tole stanje. Nič ne pomaga jok in stok. treba bo v nou naskok! Zdaj sta na vrsti regrat in solata, da bo spet manjša zadnja plata, pa treba stopit bo na planine, da lepše bodo te obline. Saj zdaj je konec dolge zime, fantje že cedijo sline, zato le pazi draga punca, da se špeh okrog ne ganca... objavo, Pesmica se nadaljuje, pri čemer drugi dei smo se strinjali. Ja, hujšati bo treba ... In to je razlog za naša srečanja. Nikoli časa zase Začelo se je. Naši udeleženci so pridno drug za drugim stopali na tehtnico, pri čemer je Nataša Šuster iz Top fita WWMÖ j Z NOVIM TEDNIKOM IN RADI[MCEUE j njihovo višino in težo sporočala prim. Jani Govc Eržen. Marsikdo se je ob tem prijel za glavo in se strinjal, da je skrajni čas za spremembo. Večina si je kilograme »prigarala« z leti nezdravega življenja in pogostega zanemarjanja. »Ves čas sem pozornost namenjala otrokom. Nikoli nisem našla pravega časa zase. V službi pretežno sedim in ko pridem domov, so mi vedno ljubše mehiške nadaljevanke, kot da bi z možem odšla na Celjsko kočo. Prej sem hodil v hribe in bil pravi planinec. Zdaj pa samo še piham ob manjših vzponih. Kilograme mi je »podtaknil« stres. Sem mesar in lovec v prostem času. Potem pa tako veste, kako in kaj je z mano. Sem pek in tega na zunaj ne skrivam. Vidi se mi, da sem pri kruhu, se neredno prehranjiijem in premalo gibam,« so bile besede naših udeležencev ob predstavitvi. Trdno so se odločili temu reči ne. »Želim iz^biti kilograme in težo nato obdržati,« je bila najpogostejša želja. Prvi korak do tega je, da do prihodnjega tedna zmanjšajo količino maščob, namesto sokov in alkohola pijejo vodo in nesladkan čaj ter se začnejo malce več ^bati, so bih napotki Govc Erženove in Šusterjeve. Se sliši naporno in preveč? Dajte no! Poskusite tudi vi. MATEJA JAZBEC Foto: GREGOR KATIC POZOR, HUD PES Če bi bil Mirko Tuš Ne bi si E^Iil, Še nekaj let nazaj, da se bodo izdelovale lestvice najbogatejših Slovencev, da bo to poslalo nekaj tak-šne^, kot je recimo ndojč bila lestvica desetih iiajpopulamej-ših uspešnic na radiu ali televiziji, da se bodo na tej lestvici i5ekega dne znašli ljudje, ki jih srečujem v vsakdäiu in to v vsakdmu, ki je še zma^aj skregan z nefco ameriško bi-vanjäio l(^ko, Ig ji seveda pri-tičejo atributi nedostopnosti, varovanj, paparazzijev... No. žs nekaj let se razni mediji ukvarjajo s tem, kdo je pravzaprav najbogatejši Slovenec. Sicer mi osebno ni jasno ali zato, da bi ljudern v pedagoški maniri nastal neäöj vnebov-zetih primerov, smoTiic, ki naj bi poslej bile vodüo posamezr nite, ali pa celo ndakšen nerator predvsem ekonomije in njenih podvrst 3:11 pa gre z^lj 22 nekakšno pritlelmo zavist, ki jo je nekoč, mislim da Saäo, Hribar, označil za gonilo nafH^dla y Stoveniji". Letos je ta naziv pripadel Mirku Tušu, kot najveijetne-je vsi veste. Osebnose z zadevami, ki na moje ävljenje ni-majo.ravno ngiosjednega vpliva, he ukvarjam preveč. Nora štenika evrskfli milijonov je namreč ^me nelaj takšnega kot pot na Luno. Smo pa se deli zadnjič s prijatelji za mizo in smo Se, rtič nam očitno ni manjkalo, malenkost pozabavali s tero, kaj bi bilo, če bi bilo... Biti Mirko Tuš, najbo-^tejši Slovenec. Iskreno povedano, ne vera, kako bi bilo, ker imam drugje probleme kot jih ima recimo on. pred-vseto dn^fee narave, nenazadnje, ftsto preprosto, nikoli sinisem ždel biti nekdo drug in ne bi prenesel, da bi nekdo drugposrtemalnekaj, kar sem jaz. Toda, če.bi M Mirko IbŠ, ia vsa stvar bila nekaj podcdj-r^ga. kot je bi]a nekoč reklama za sedWo, bili Mirko Tuš je namreč neke vrste sedmica za tiste, ki stvar gledajo izvoi k9nteksta.l3iti Mirko Tuž, ki pa je v nekakšni kronološki povezavi z njegovim ime^ en. jetno gre za iiekakšno čustveno soodvisnostspridobljenim, zaneke vrste staÄevsfvo, ki ga ljudje do njegovega imetja seveda nimamo. Täko lahko na to, biti Mirko Tliš, gledam skozi svoje vživljanje vanj ali pa neobremenjeno, češ, kaj me briga kako in na kakšen način je vse skupaj pridobil, se pravi aü skozi trud, muko, iznajdljivost, srečo, z delom ali brez, s pravilno shati^jo ... Ce bi bil Mirko Tuš, še bolje, če bi imel jaz njegov kapital, če bi bil zgolj jaz sam, brez kakt^nihkoli razmerij v moji zasebnosti, bi verjetno postal Hiidco Ci^, z zaraščeno brado, človek, ki je izgnil z delom svetega denaija nekam, Iqer bi me vsi poznali pod imenom Vinko Kus, ki prihaja iz meta, M ga .poznajo po izg-nulemMiikuHišu, či^zgodr bo je nekoč v neW daljni deželi opisal Hinko €uš. Najel bi si manjšo hišico, seveda z vse potrebnim razkošjem, se pravi posteljo, mizo, glasbe-tüm stolpom, video aparatvv rami. televizijo, kopalnico, dvema, tremi omarami, kreditno kartko izdano pod geslom Juš Šinko in živel z zamahom, ki bi se mi zdel potreben, ne preveč ne prema-b. Zma-no v svoji nezmerao-sti in nezmerno v svoji zmernosti, iskal bi Iiarmonijo vtem nasprotju. Tbda, po svoje! Ohranil bi seveda stike s svojim prejšnjim okoljem, tu in tambi jim seveda namenil kakšno sporočEce, recimo, da naj uživajo šenapffej vsvojih medsebojnih najedanjih, obljubil pa M jim tudi kakšno praktično nagrado za odgovor na to, zakaj se Mirko T\iš ne fott^a-fira rad." Pri obrambnem stolpu v Žalcu so v sredo je bila v sredo krajša slovesnost ob rezi potomke najstarejše vinske trte na Slovenskem, ki so jo v Žalcu posadih ob vstopu Slovenije v EU in jo poimenovaU Nikolaja. Zbrane savinjske vinogradnike je ob letošnji rezi pozdravil župan Lojze Posedel. ki je nato predsedniku Društva savinjskih vinogradnikov Silvestru Manču izročil pogodbo za upravljanje »vinskega keudra«. Trto je obrezal skrbnik Bogomir Rotovnik, blagoslovil pa žalski župnik Jože Rupnik. Za veselo razpoloženje pa so poskrbeh harmonikarji iz Vrb)a. Sledil je občni zbor Društva savmjskih vinogradnikov. Po podatkih predsednika Ma-rič društvo šteje 114 članov. Lani so uspešno izpeljali štiri predavanja, ocenjevanje 71 vzorcev vin, od katerih jih je bilo kar 21 ocenjenih z zlato diplomo. Letos bodo med drugim pripravili svečano trgatev Nikolaje, vklju- Rez Nikolaje čili se bodo v Društvo vinogradnikov in vinarjev Slovenije ter sodelovali na tretjem slovenskem vinogradniško - vinskem kongresu v Mariboru. TT PRODAJA - NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV ■ LOKALOV ŠTORE Legaliziran Inpos Celjski mestni svet je v sredo na dopisni seji sprejel odlok o občinskem lokacijskem načrtu Inpos po hitrem postopku. Dopisne seje mestnega sveta v Celju so razmeroma redke, čeprav jih poslovnik o delu mestnega sveta vizjemnih primerih dovoljuje. Koordinator za odnose z javnostmi pri Mestni občini Celje Roman Repnik je povedal, da so se za dopisno sejo odločili zato, ker so pristojne službe izdale odredbo za rušenje dela objektov na območju Inposa, ki so bili zgrajeni brez ustreznih dovoljenj. »Ker pa občina postopek za ustrezne spre- membe tega odloka vodi že od leta 2004 in ker so bili opravljeni že vsi predhodni postopki in javna razgrnitev načrta, ni bilo razloga, da ne bi pohiteli. Nenazadnje je ta del zdaj lepo urejen in je lali-ko v ponos mestu, zato smo presodili, da je pametno preprečiti rušenje zgrajenih objektov,« je pojasnil Repnik. Razlog za naglico je bila torej grožnja z rušenjem očitno na črno z^ajenih objektov Inposa, ki so prav tako očitno zgrajeni v skladu s pričakovanji in so prispevali k urejenosti območja nekdanje Libele. Se je preveč mudilo investitorju ali so pri pripra- vi prostorskih aktov zamujale občinske strokovne službe? Nenazadnje to po sredini dopisni seji mestnega sveta ni več pomembno, Območje bivše tovarne tehtnic Li-bela je bilo dolgo v fazi opuščanja proizvodnje in nadomeščanja z drugimi storitvenimi dejavnostmi. To je povzročilo potrebo po novih prostorskih ureditvah na zemljiščih med Mariborsko, Dečkovo in Opekamiško cesto. Na hitro sprejeti odlok je s tem legaliziral že zgrajene nove objekte in hkrati tudi opredelil vse pogoje za gradbena in druga dela na tem ob-moCju. BRST Celjski mestni svet je: >čil nišenje novih zgrajenih objektov na območju Inpos. Spet po francosko 20. marec je frankofon-skl dan, ko vsi Francozi in še 800 milijonov francosko govorečih ljudi, ki živijo v državah članicah Mednarodne organizacije za fran-kofonijo, s prireditvami opomnijo na lepoto, upo-rabnostin bogastvo francoskega jezika. V Sloveniji bo gostitelj mednarodnega dneva frankofonije, katerega sporočilo je letos »Živeti skupaj, različni«, že deve-tič zapored Celje. Frankofonski dan je priložnost za francosko govoreče iz celega sveta, da potrdijo svojo željo živeti skupaj v vseh svojih različnostih, ki nas ločujejo in raznolikostih, ki nas kulturno bogatijo. To je tudi praznik francoskega jezika, priložnost za multi- Slovenijije prof. Slavko Deržek. kulturna srečanja, ki bogatijo znanje in duha. Mladi Slovenci iz cele države bodo praznovah ta dan v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju, kjer se bo zbralo skoraj 400 udeležencev, od tega 180 nastopajočih, ki bodo v torek od 10.30 do 15.30 ure predstavili v francoščini odlomke iz gledaliških predstav, recitale poezije in šansone. Sodelujejo osnovnošolci iz Kranja, dijaki iz 17 slovenskih gimnazij in študenti Filozofske fakultete v Ljublja- Frankofonski dan organizira celjska enota zavoda za šolstvo v sodelovanju z ministrstvom za šolstvo in šport, s Francoskim inštitutom, TV 5, celjskim gleda-hščem in celjsko občino. Letos bodo udeležence z rog-Ijiči in čokolado pogostili veleposlaniki Francije, Belgije, Švice, Grčije, Bolgarije in Romunije. Ob koncu franko-fonskega maratona bo Francoski inštitut podelil tri nagrade; ogled gledališkega festivala v Avi^onu, bivanje v Parizu v okviru projekta Al-lons en France in nastop na festivalu šansona v Splitu. Frankofonski teden se bo končal v soboto, 24. marca, ko bodo v Narodnem domu ljubitelje francoskega šansona ponesli v svet glasbe in plesa nekdanji in sedanji dijaki I. Gimnazije v Celju. BRST Ekipe so morale s pripravo pohiteti, čas je bil namreč omejen. Kako so čarali kuharski virtuosi v Srednji šoli za g vo in turizem Celje so di- kel za oči in predvsem za brbončice. V pripravi raz-Učnih jedi se je v šoli pomerilo kar šestnajst ekip, pri čemer bosta najboljši dve šolo zastopali na tekmovanju na nacionalni ravni, ki se obeta v Radovljici. Šola na tovrstne prireditve rada povabi obiskovalce in predvsem navdušene posku-ševalce, med katere smo se na povabilo rade volje pomešali. To je najboljši način promocije poklica, menijo. Dijaki vseh letnikov ter vseh programov, od kuharjev do gostinskih ter gostinskih in turističnih tehnikov, so tako vneto kuhali in pripravljali. Predvsem so se po najboljših močeh trudili tudi očarati člane ugledne strokovne komisije, ki jim seveda nič ni ušlo, SestavljaE so jo Tomaž Vozelj, predsednik Društva kuharjev in slaščičarjev Slovenije, Robert Merzel, šef protokolarne kuhinje na Brdu pri Kranju in vodja mla- Odlično štorsko vino Na ponedeljkovem ocenjevanju vina, ki ga je pripravilo Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore, je znašala povprečna ocena vzorcev 17,91, najvišja ocena posameznega vzorca pa 18,38. Med 81 oddanimi vzorci jih je bilo 31 ocenjenih kot vrhunsko vino ter 25 za kakovostno vino. Ocenjevanje je vodila sedemčlanska komisija, pod vodstvom mag. Antona Vodov-nika. Podelitev diplom bo gasilskem do- Mize so še šibile pod pa si nismo pustili dvakrat reči dinske kuharske reprezentance, kuharica leta 2006 Martina Breznik iz Penziona Ra-duha Luče, ravnateljica šole Vojmira Leskovšek ter strokovna učiteljica kuhanja Sla-vica Javo mik. Ker imajo vsa tekmovanja svoja pravila, so se jih morali držati tudi dijaki. Tri ure so imeli na voljo za pripravo hladne predjedi, kjer so uporabili lososa, piščanje meso s prilogo in prikuho so pri- pravili za glavno jed, sledila je še čokoladna sladica. Tudi pri izboru sestavin so bili omejeni, vse ostalo je bilo prepuščeno domišljiji in iznajdljivosti. Mize so se tako šibile pod domiselno aran-žiranimi jedrni, med katerimi je komisija le s težavo izbrala. Na tekmovanje v Radovljico bosta glede na njen izbor potovali dve ekipi. PM Foto: GREGOR KATIC v Prožinski' BJ Smo prva mednarodna zavarovalnica v Sloveni]i z vec kot 179-letnimi izkušnjami. Zaradi hitre rasti, uspešnega poslovanja in širitve poslovanja iščemo SVETOVALCA PRODAJE ZA SKLEPANJE VSEH VRST ZAVAROVANJ NA TERENU ZA CEUSKO PODROČJE (M/Ž) delo v hitro rastočem in uspešnem kolektivu, možnost razvoja kariere, stalno izobraževanje ter stimulativen In neomejen zaslužek. OdvasprIčaKgjemo; vsaj srednješolsko izobrazbo, vozniški izpit in lastno vozilo, komunikativnost, organiziranost, urejenost in dinamičnost. Veselimo se vaših ponudb, ki jih lahko pošljete v roku 8 dni na naslov: GRAWE zavarovalnica d.d., PE Celje, Podjavorškova 1, 3000 Celje oz. po elektronski pošti darko. IjOVIlPNIK BRASLOVČE I 11 Nadzorni odbor po žalsko Svetniki izvolili nadzorni odbor ter sprejeli informacijo o poslovanju javnih zavodov - Dogovori o galeriji čeprav vpleteni trdijo drugače, se v žalskem občinskem svetu nadaljuje razkazovanje mišic. Na ponedeljkovi seji se je to najbolj izkazalo pri imenovanju nadzornega odbora (NO), ki bi ga sicer morali v občini že davno imenovati. Na ponovljen razpis, kar je zahteval t. i. Kviaz, je prispelo osem prijav. Nekateri svetniki, predvsem pa župan Lojze Posedel, so komisijo opozarjali, da dva kandidata, Vilma Tekavc glede izobrazbe, RokZagar pa glede delovne dobe, ne izpolnjujeta pogojev. V žalskem statutu je namreč, tudi zaradi zahteve računskega sodišča, za člane NO zapisana najmanj VI. stopnja izobrazbe ter pet let delovnih izkušenj. Svetniki, združeni v Partnerstvu za razvoj občine Žalec, so županu Posedelu očitali, da bere statut, »kakor mu paše«. Po daljši razpravi so svetniki s tajnim glasovanjem imenovali 5-članski NO, v kate- V torkovi oddaji Radia Celje Župan na zvezi je župan Posedel povedal, da je zadržal sklep glede imenovanja Nadzornega odbora Občine Žalec. Dokumentacijo naj bi pregledala vladna služba za lokalno samoupravo, ki naj bi podala nadaljnja navodila. Od torka dalje ima občina Žalec podžupanjo, in sicer bo za področje negospodarstva skrbela Mca Čretnik iz vrst LDS. Čretnikova je dobrih 36 let tako ali dnjgače povezana z različni-mt področji negospodarstva, med drugim je bila ravnateljica šole v Šempetru, vodila pa je tudi turistično zvezo. rem so poleg obeh »spornih« kandidatov še Jelka Srebre, Dejan Turk in Gvi-do Hribar, Na sicer dolgotrajni seji so svetniki prisluhnili informaciji o lanskem poslovanju javnih zavodov s področja negospodarstva. Brez večjih pripomb je »sla skozi« informacija o delu vseh osnovnih šol, glasbene šole, vrtca in ljudske univerze. Sklenili so, da bo obči- na iz proračuna v treh letih pokrUa 25 tisoč evrov izgube v Medobčinski matični knjižnici, hkrati pa zahtevali, da morajo Zavodu za kulturo, šport in turizem nakazati vsa sredstva, odobrena v lanskem proračunu. Med razpravo Q poslovanju Zdravstvenega doma se je izkazalo več problemov s področja zdravstvene oskrbe, najhuje pa je pomanjkanje zdravnikov. Tej temi nameravajo v Žalcu posvetiti obširnejšo razpravo. Glede lanskega poslovanja Žalskih lekarn so svetniki spraševali o smiselnosti nekaterih izobraževanj ter številu zaposlenih. Glede na zaključek bi lahko sklepaU, da so bili svetniki s pojasnili direktorice Lidije Pavlovič zadovoljni. Ob koncu je ponovno izbruhnila afera glede odpovedi najema prostorov Turistični agenciji Potepuh, s tem pa tudi Galeriji Oskarja Kogoja, o čemer smo v NT že pisali. Potem ko je svetnik Andrej Vengust prebral pismo lastnikov agencije, je župan Posedel prebral svoj odgovor oziroma odgovor občine Žalec. Kakorkoli, pogovori naj bi se nadaljevali. Ponudba občine se glasi v smislu, da bi galerija ostala v Žalcu, zaposleni v tamkajšnjem Ticu pa bi v imenu podjetja MB Dolinar brez provizije prodajali Kogojeve izdelke. URŠKA SELIŠNIK Partnerji, ne opozicija Podpisniki pogodbe o ustanovitvi Partnerstva za razvoj občine Žalec podpirajo vse dobre projekte Od tega tedna tudi uradno deluje Partnerstvo za razvoj občine Žalec, v katerem je združenih 17 od 29 članov občinskega sveta. Pogodbo so podpisali svetniki iz vrst SDS, SD. SLS, NSi, SNS, SMS, AS in lista Gvi-da Hribarja za prihodnost Žalca. Kakor so na novinarski konferenci pojasnjevali člani Partnerstva, je njihov temeljni cilj razvoj občine. »Radi bi pritegnili čim več strokovnjakov in ljudi z idejami, ki bodo prinesli nove rešitve, s katerimi bo občina postala prijazna za gospodarska vlaganja in realizirala projekte,« je navedel Jurij Blatnik. Med drugim so v pogodbi zapisani racionalnejša javna poraba, ugodne razmere za gospodarstvo, razvoj krajine, uspešno izkoriščanje sredstev iz skladov EU... «Člani sedmih strank smo se dvignili nad ideološka stališča s ciljem usklajenega delovanja,« je dopolnil Marko Laznik. Poleg tega želijo partnerji vzpostaviti osnovna načela demokratičnosti ter zagotoviti enakopraven položaj vsem strankam v občinskem svetu. Nova kvaliteta >>Gre za popolnoma novo kvaliteto v tem prostoru, kjer se nismo bili navajeni dogovarjati in iskati skupnih rešitev. Vsi, sploh predstavniki manjših strank, smo prijetno presenečeni,« je poudaril Gvido Hribar, njegovo razmišljanje pa Partnerstva za razvoj občine Žalec potrdil Robert Smodej: »Mladi smo končno naleteli na >gluha< ušesa.« Partnerji zagotavljajo, da bodo pod-prh vse dobre projekte, ob tem pa želijo, da župan Lojze Posedel v proračun vključi tudi njihove predloge. Sicer se o tem dogovarjajo na rednih sestankih, večino pa so že terminsko uskladili. Gre za ureditev starega mestnega jedra ter gradnje šole v Grižah, muhikulturnega in mladinskega centra, stanovanj in doma za starejše občane, ureditev graščine Novo Celje ter seveda več infrastruktumih naložb. »Želimo se hitrejših akcij in bolj strokovnega pristopa,« je dodal Laznik, sicer pa je dokončen program stvar župana. Glede podžupanov partnerji poudarjajo, da je njihovo imenovanje v pristojnosti župana. Zagotovili so, da bodo predlagali dva svoja kandidata, ko bo za to dozorel čas in bodo znana njuna pooblastila. Sicer županu očitajo predvsem premalo sej, dejstva, da v občini že lani niso sprejeli rebalansa, da ni zaključnega računa niti proračuna za letos ... »V Partnerstvu smo se odločili za t. i. 'gandijevsko držo< in zadev ne bomo zaostrovali- S strani župana pa želimo nekaj dobre volje, akcije in predvsem, da prične z delom,« je zaokrožil Laznik. URŠKA SELIŠNIK Kritični do proračuna Na zadnji seji občinskega sveta v Braslovčah je nestrankarski svemik Bogdan Trop županu ponovno očital, da proračim ni razvojno naravnan in usklajen z zakonodajo. Franc Ranči-gaj, predstavnik Nesttankarske liste, pa je očital nezakonito pripravo predloga proračuna. Nakup dvorane Zadružnega doma Braslovče naj bi neutemeljeno in protizakonito uvrstili med odhodke proračuna v višini dobrih 104 tisoč evrov in na prihodkovni strani za toliko povečali zadolževanje občine. Pobuda za odkup dvorane je bila v preteklem mandatnem obdobju, za katero je odbor za gospodarjenje izdal negativni sklep, uvrščena kot posebna točka na eni izmed sej, takratni in sedanji župan Marko Balant pa jo je nato umalaiil z dnevnega reda in veljavnega sklepa občinskega sveta o nakupu dvorane, kot pravi Rančigaj, torej ni. Svetniki so proračun z enajstimi glasovi za in štirimi proti kljub vsemu sprejeli. Letošnji prihodki bodo znašali slabe 3,6 milijona, odhodkov pa bo 4,3 milijona evrov. Razliko med prihodki in odhodki bodo pokrili z najetjem dolgoročnega kredita. Predstavniki kulturnih društev se niso strinjali, da so jim letos namenili borih 0,21 odstotka načrtovanih odhodkov, kar je 8.763 evrov, za razliko od lani, ko so prejeli 0,26 odstotka. Ob tem pa jih je dodatno zbodlo sofinanciianje literarne revije Vpogledi, v višini okoU 2 tisoč evrov, ki jo izdaja ZKŠT Žalec. Pripombe braslov^kih kulturnikov so bile sprejete delno, za oživitev delovanja odrasle dramske sekcije pa bodo zagotovili dodatnih 250 evrov. MJ Jožefovo vabi Lepi, skoraj že po i med drugim opozarja-I, ko v Petrovčah in na Ljub- jo na ponedeljek, 19. i nem pripravljajo Jožef ova sejma. V Petrovčah bodo mnogi ponudniki različnega sejemskega blaga, od sadik preko oblačil in hrane do kmetijskih strojev, svoje stojnice postavili že v zgodnjih jutranjih urah. Letos bo celjski škof Anton Stres v petrovški baziliki daroval dve sveti maši, in sicer ob 8. in "10. uri. V dvorani hmeljarskega doma bo v organizaciji Društva podeželskih žena občine Žalec na ogled kulinarična razstava, ki so jo članice naslovile Dobra govedina - dobre jedi, sicer pa bodo letošnji, že 19. Jožefov sejem, uradno odprli ob 11. uri. Ob 14. uri pripravljajo v Gasilskem domu Dobriša vas - Petrovče okroglo mizo na temo Reja govedi za pitanje v luči novih perspektiv EU. Na Ljubnem bodo jožefovo obarvaU z »ajdnekom«, posebnim kruhom iz ajdove moke. Po Jožefovem sejmu, ki ga tradicionalno pripravljajo na Ijubenskem Forštu, bodo namreč popoldne v Šport centru Prodnik v Okonini ocenjeva-h različne »ajdneke« . Razglasitev rezultatov in pečatenje prvih steklenic vina iz najstarejše zgorajesavinjske trte bo ob 17. i a Apovi domačiji v Okoni US KMETIJSKA ZADRU6A PETTJOVČE. z.0.0. Pelrovče Petrovče 1,3301PETBOVČE 19. JOŽEFOV SEJEM 19. marca 2007 v Petrovčah PROGRAM: , od S.OO do 7.00 ure dovoz blaga m priprava stojnic ob 8.00 uri in 10.00 uri sv. maši v Petrovški baziliki, mašuje celjski škof dr Anton Stres Dobra govedina - dobre jedi uiinarična razstava - Društva podeželskih žena občine Žalec zstava in prodaja dobrot iz kmečke kuhinje DPŽ občine Žalec ob 11.00 u pozdrav in nagovor častnih gostov, otvoritev in blagoslov sejma ob 14.00 uri okrogla miza na temo "Reja govedi za pitanje v luči novih perspektiv EU" v Gasilskem domu Dobriša vas - Petrovče zaprtje sejma Vljudno vabljeni! Ta hip akcija: mineralna gnojila po najnižjih možnili cenah v Kmetijski preskrbi Petrovče, tel. 03/713 33 80 12 ŠENTJUR Zaenkrat le začasno financiranje Proračun Šentjurju predvidoma aprila - Tisel računa na sodelovanje [mp. pan vrgel rokavico v obliki strankam k sodelovanju in se pri tem skliceval na tot-ke, ki so bile v predvolilnih programih vsem strankam skupne. Rezultat? "Načeloma so vse stranke za sodelovanje. Tudi pri pripravi predloga proračui Občinski svetniki v Šentjurju od jesenskih volitev niso imeli ravno polnih rok dela. Včeraj je bila namreč sklicana šele tretja seja sveta v novi sestavi, pri Čemer je od točk napovedanega dnevnega reda voči najbolj zbodla tista o sprejetju sklepa za podaljšanje obdobja začasnega finanaciranja. Na še lanski, decembrski seji so svetniki med drugim razpravljali tudi o rebalansu proračuna za leto 2006, ki ga nato niso sprejeli. Prav tako še ni bil sprejet proračun za leti 2007 in 2008. Zakonodaja v takšnih primerih predvideva začasno financiranje. sklep o tem sprejme župan, pri čemer to obdobje lahko traja največ čine se tako nadaljuje na podlagi proračuna iz preteklega leta. Zastavljeni projekti po načrtih 2e pred napovedano težko pričakovano sejo smo se z vprašanji o financiranju in sprejemanju proračuna obrnili na šentjurskega župana mag. Štefana Tisla, Ta je zatrdil, da bo začasno financiranje podaljšano do sprejetja občinskega proračuna, kar bo predvidoma v aprilu. Kot nam je zatrdil Tisel, je proračun za leti 2007 in 2008 Že pripravljen. "Za naslednjo sejo občinskega sveta bo podan pred- Probanka DZU Beta - najboljši globalni delniški vzajemni sklad Mesečna vplačila v sklad, ki stavi na uran, plemenite kovine in še kaj ...I • Med globälnimi adniSkimi skladi je bil 28.2.2007 dorws Bets r PROBANKA J„mnč,w .,kupwa a upiavljanja, zadnie objavljsno rov Stefan Tisel pričakuja no razpravo pri sprejemanju pro- log občinskega proračuna in posredovan svetnicam ir svetnikom, delovnim telesom in medijem. Posredovan bi bil že za to sejo občinskega sveta, vendar še ni- so bila potrjena delovna telesa občinskega sveta, ki obravnavajo gradiva," odgovarja na vprašanje o tem, zakaj občinski svet proračuna še ni sprejemal. Občina Šentjur se je v preteklem letu lotila kar nekaj finančno zahtevnih investicij, ki so in še bodo zahteva-! lep delež proračunskih sredstev. V obdobju začasnega financiranja naj se ne bi začenjali nove naloge in programi, pri čemer se v primeru investicijskih projektov sredstva lahko zagotovijo, če so že bila predvidena v proračunu preteklega leta. Tisel ob tem zagotavlja, da se "vsi glavni načrtovani projekti izvajajo po načrtu, to so ^ad-nja osnovne šole, vrtca in telovadnice na Ponikvi ter vodovoda Kalobje in Dramlje." Krajevne skupnosti, kot pravi, se financirajo po dvanajst ina h, »Pričakujem konstruktivno debato!« Na temo povolilnih razmer v Šentjurju je bilo prelitega že dosti črnila. Prepričljiva zmaga sedanjega župana ob podpori strankarske koalicije, ki jo je v sestavi občinskega sveta po zasedenih mestih številčno prekosüa nasprotna koalicija, teoretično obeta še zanimive seje in preobrate. Vsaka Stranje namreč po svoje zmagovalka volitev, zato si želi odrezati primeren kos kolača pri delitvi funkcij in občinskih pristojnosti. Šentjur tako še nima niti podžupanov, vendar naj bi jih po zagotovilih Tisla dobil takoj po sprejetju občinskega proračuna. Kar nekaj časa sta se omenjeni koaliciji sicer obotavljali kot sramežljivi nevesti na poročno noč, ko je žu- Vlaganje v vzajemne sklade: priložnost, ki veliko ponuja, vendar zahteva previdnost in znanje Kako se znajti v množici informacij in komu zaupati svoj denar? Zakaj vlagati v vzajemne sklade? Vzajemni skladi so izvrstna iznajdba za vse, ki nimajo časa ali ne morejo dnevno spremljati dogajanja na trgu vrednostnih papirjev in bi z relativno majhno vsoto denarja želeli doseči idealno razpršitev premoženja. Najpomembnejša prednost investiranja v vzajemne sklade je zagotovo sigurnost, ki jo vlagatelju zagotovi Družba za upravljanje. Vlagateljem se s tem zmanjša naložbeno tveganje, saj je njihova naložba upravljana strokovno in transparentno, naložbe pa so razpršene in pod nenehnim budnim očesom analitikov, ki spremljajo vsakodnevno dogajanje na trgih denarja. Kaj so sploh vzajemni skladi in kako delujejo? Vzajemni skladi so združeno premoženje večjega števila vlagateljev. Imenujemo ga lahko tudi odprti investicijski sklad, kar pomeni, da lahko vanj kadarkoli vplačujete in iz njega izplačujete. Z vloženimi sredstvi kupite investicijske kupone, ki se glasijo na določeno število točk oz. enot premoženja vzajemnega sklada. Kupone lahko kadarkoli prodate vzajemnemu skladu nazaj in tako dvignete svoje prihranke. V vzajemne sklade lahko vlagajo posamezniki, lahko pa tudi podjetja oz. pravne osebe. Družba, ki ji zaupate svoje denar, z zbranim denarjem na trgu kapitala kupuje različne vrednostne papirje in tako-ustvarja naložbe vzajemnega sklada, kar z drugo besedo imenujemo portfelj. Celotno premoženje vzajemnega sklada je razdeljeno na enote oz. prej omenjene točke vzajemnega sklada. Zakaj izbrati Probanko za upravljanje svojega premoženja? Danes je zelo pomembno imeti prave informacije, to vemo vsi. In ker je informacij izredno veliko, je potrebno imeti tudi prave informacije ob pravem času, sicer lahko naša naložba prinese manjši donos. V Probanki imamo zato izkušene analitike, katerih delo je spremljanje kapitalskih trgov in pričakovanih in nepričakovanih premikov. Njihovo znanje in delo omogočata sprejemanje odločitev, ki pomenijo najmanjše tveganje za naše naložbe. Prednost kvalitetnih lastnih analiz je v tem, da upravljavec v vsakem trenutku ve, kaj se z naložbo dogaja. Vsaka nova informacija na trguje takoj vključena v analizo oz. upravljavec dobi sveže priporočilo analitika. V Probanki smo edini slovenski upravljavec, katerega vsi vzajemni skladi nalagajo globalno in nimajo naložb omejenih na določeno panogo ali regijo. Tako z vlaganjem v enega ali s kombinacijo več vzajemnih skladov Probanke vlagatelji prepustijo odločitev o izbiri perspektivnih regij in panog usposobljenemu strokovnjaku, upravljavcu. To je bistvena razlika od vlaganja v več specializiranih vzajemnih skladov, ko vlagatelji praviloma lovijo pretekle donose in vstopajo na vroče trge. Malo izpostavljen, a najverjetneje ključen problem pa je ta, da vlagatelj, ki se s trgi ne ukvarja profesionalno, ne bo vedel, kdaj s takšnega trga sestopiti. Informacije so vsaj toliko pomembne kot denar in pri Probanki vam bodo informacije vedno na voljo. Zato - ne skrbite, če o vzajemnih skladih ne veste vsega, pomembna je vaša odločitev, da boste upravljali s svojim denarjem in s tem poskrbeli za svojo varnost. Vse ostalo boste izvedeli pri nas, zato nas pokličite, lahko nam pišete, pošljete elektronsko sporočilo, vprašanje ali pa nas obiščete. Vaia Probanka Telefon: 080 2294 Elektronski naslov: i upošte smo progra strank m bomo interese še usklajevali. Gre vendar za projekte, ki jih občina potrebuje oziroma so nekateri že načrtovani," pravi Tisel. In kakšna so glede na opisane razmere njegova pričakovanja glede sodelovanja? Se bodo na sejah soočali s "strankarsko krmiljenim" glasovanjem o sklepih in predlogili? Tisel odgovarja: "Gre za razvojne programe Občine Šentjur, ki jih podpirajo vse politične stranke. Usklajevanje bo potrebno glede prednostnih nalog, pri čemer se bo treba držati načela, da so v proračunu enakovredno zastopane vse krajevne skupnosti. Gre za dvoletni proračun in za štiriletno projekcijo razvojnih programov, V občinskem svetu pričakujem konstruktivno debato in usklajeval Šentjur-ani pa konstruktivno delo-anje v dobrobit občine, bi ihko dodali. POLONA MASTNAK Pohod za Jožice in Jožete Planinsko društvo Laško v nedeljo pripravlja tradicionalni, že 23. marčevski pohod na Šmohor. Pohod je bO sprva namenjen praznovanju dneva žena, zdaj pa laški planinci posebno pozornost namenjajo Jožicam in Jožetom, ki godujejo 19. marca. Nagradili bodo tudi ostale pohodnike, ki bodo za prvi, tretji in peti pohod prejeli pri-poriko, za deseti pohod pa posebno priznanje. Štart pohod-nikovbo med 7. in 10. uro nad gasilskim domom v Dehrn pri Laškem, iz Zabukovice, Liboj ali Tremerij. Ob 11. uri bodo na vrhu Šmohorja pripravili tudi kratek kuiuinii pro^-am. Denarni prispevek odraslih po-hodnikov bo en evro, pri čemer bodo vsakega pohodnika pogostili s čajem. V planinskem domu na Šmohorju bo na voljo tudi kosilo, ki pa ga je treba naročiti vnaprej. BA ŠMARJE p. J.| BISTRICA OB S| Prvi blok zgrajen 13 Ena večjih naložb v Šmai^u pri Jelšah je izgradnja dveli blokov, v katerih bo 36 stanovanj. V bloku, v katerem bo 18 neprofitnih stanovanj, so gradbena dela že zaključili. Ta blok v celoti Imanci-rata občina in republiški stanovanjski sklad. Občma bo letos za gradnjo bloka prispevala več kot pol mibjona evrov, predvidena celotna vrednost bloka pa je dober milijon evrov. Kot pravi župan Jože Čakš. bo 36 novih stanovani, od tega 18 neprofitnih, skoraj pokrilo potrebe, ki jih imaio v občini po novih stanovaniih: »Verjamem, da bo tako v naš kraj prišla tudi kakšna mlada družina. Sicer s tem še ne bomo povsem pokrili vseh potreb po stanovanjih, bomo pa stem dali kraju neko novo vsebino.« Največja stanovanja v blokih bodo dvoinpolsobna, na voljo pa bodo tudi dvosobna, enoinpolsobna, enosobna stanovanja in garsonjere. Ne-profitne najemnike bodo izbrali na razpisu, ki ga bodo objavili v prvi polovici letošnjega leta. Medtem ko so v bloku, ki bo namenjen neprofitnim stanovanjem, že zaključili z gradbenimi deli, pa je blok, ki bo namenjen trgu, še bolj kot ne v zemlji. Blok s tržnimi stanovanji bo v celoti financiral Vegrad, ki bo stanovanja tudi prodajal. Cena tržnih stanovanj in najemnina neprofitnih stanovanj še nista določeni. Župan Jože Čakš in Hilda Tovšak, direktorica Vegrada. ki gradi oba bloka v Šmarju pri Jelšah zelene površine ob blokih pa naj bi tudi dobile nove raebi-ne. To območje naj bi tako dobilo v letošnjem oziroma prihodnjem letu, ko naj bi bD končan tudi športni park, povsem novo in prenovljeno podobo.« Stanovanja v obeh blokih naj bi bila vseljiva do konca leta. ŠO Z deli v notranjosti obeh blokov naj bi zaključili do konca septembra, do takrat naj bi uredili tudi okolico, kot pravi župan Čakš: »Uredili bomo parkirišča, del garaž, ki zdaj t\i stojijo, bi prestavili na novo lokacijo proti stari šoli in tam še zgradili dodama parkirišča. Poleg tega se bo letos urejal tudi potok ob blokih. Vseh svatov ne bo na ženitev v Kozjanskem parku so pri ribniku "nrebče, ob prometni cesti med Podsredo in Bistrico ob Sotli, tudi letos poskrbeli za reševanje žab in krastač. Tam jih namreč med njihovo običajno selitvijo veliko povozijo. Zato so pred kratkim postavili ob cesti začasno zaščitno ograjo, kjer jih prenašajo čez cesto v vedrih po dvakrat na dan. V omenjenem ribniku namreč žabe, ki so na seznamu ogroženih vrst dvoživk, odlagajo jajčeca, zato jih zadnjih sedem let posebej rešujejo. Kot opažajo, je pred tem končalo pod kolesi avtomobilov več kot tisoč dvoživk na leto, odkar je v Kozjanskem parku omenjena akcija, pa so to število znižali na 200 do 300 povoženih živah. Kot je povedal Bernard Goršak iz Službe za varstvo narave, jih je letos zato razveselilo povišano število ženitovanjskih svatov. Zaposlene v parku, ki žabe osebno prenašajo, čaka v prihodnosti reševanje še večjega problema, saj opažajo velik pogin dvoživk v rokavu Sotle med krajema Imeno in Podčetrtek. Tam ni kriva le cesta, ampak tudi vse slabše ekološke razmere. BJ www.radiocelje.coiii Reševanje žabvKi parku □ DRI TELEFON Bralka je invalidka, ki čaka na zavodu za zaposlovanje na upokojitev. Op^, da je doslej prejemala višje nadomestilo takrat, ko so prejeli višje pokojnine tudi upokojenci. Pritožuje se, ker po zadnjem dvigu pokojnin svojega posledično višjega nadomestila ni prej'ela. Zanima jo vzrok. Brane Kokot, vodja službe za odnose z javnostmi v Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, odgovarja; »Usklajevanje pokojnin ureja Zakon o pokojninskem in in-vatidskemzavarovanjuvdoloč-bah 150., ISO.a, ISO.b in 151, člena, po katerih se pokojnine usklajujejo glede na rast zneska povprečne mesečne plače, i^lačane zaposlenim pri pravnih osebah, ki ga statistični urad RS objavlja vUradnemlisai RS. Uskladitev pokojnin velja od 1. januarja leta, v katerem se opravi uskladitev [opravi se v februarju in novembm). Ob upoštevanju navedenih določb je bila izvedena uskladitev pokojnin tudi februarja letos, s tem, da je bilo potrebno pri njeni izvedbi upoštevati tudi določbe Zakona o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom vRepubliki Sloveniji. Omenjeni zakon namreč za čas od 1. januaija 2007 dalje določa višine, enotni način in rok usklajevanja posameznih vrst transfeijev, ki se izplačujejo iz javnih finančnih virov v Republiki Sloveniji, med drugim tudi iz Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Posamezni transferji, ki jih zakon določa v 3. členu, se namreč uskladijo enkrat letno v mesecu januarju z rastjo cen življenjskih potrebščin v obdobju januar-december preteklega leta (v primerjavi z istim obdobjem vletu pred tem). Med transferje, ki se usklajujejo po tem zakonu, so zajeti tudi sledeči transferji, ki jih izplačuje zavod: letni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, varstveni dodatki, denarna nadomestila uživalcev pravic na podlag preostale delovne zmožnosti (uveljavljena po predpisih, ki so se uporabljali do 31. 12. 2003), dodatki k pokojninam po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ ter preživnine po Zakonu o preživninskem varstvu kmetov. Na enak način kot transferji iz 3. člena omenjenega zakona se uskladi tudi osnova za odmero dodatnih pravic iz 4. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kar je izrecno navedeno v določbi 5. člena zakona. Sklep o usklajenih višinah transfeijev, ki so določeni v nominalnih zneskih, in odstotek uskladitve drugih transfeijev objavi minister, pristojen za socialnezadeve.Zaletošnjele-to je bil navedeni sklep objavljen v Uiadnem lism RS 19. januaija. Po tem sklepu pa se transferji, ki jih izplačuje Zavod, ter osnova za odmero dodatnih pravic v letu 2007 ne uskladijo.« BRANE JERANKO Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-190. POSEBNA PONUDBA ST^ . 50% STROŠKI COOBXn^' ^^^„eN^^ OBRESTNE MERE. ENAK ' t A , ce p«« V!- banka cel je www.banka-celje.si 14 SL.KONJICE| Bo šlo vsaj v tretje? Vila Zimzelena zaradi nasprotovanja sosedov ne bo mladinski hotel - V Konjicah poiskali novo, že tretjo lokacijo v Slovenskih Konjicah je bila prejšnji teden okrogla miza o mjadinskem hotelu. Nanjo so povabili tudi številne sosede Mladinskega centra Dravinjske doline, ki vse bolj odloäio nasprotujejo dejavnosti mladinskega centra, zaradi katere so žrtve nočnega hrupa v okoUcl. Ker bi bil tudi predviden mladinski hotel v Vfli Zimzeleni v neposredni bližini mladinskega centra in s tem vnenaklonjenem okolju, so se v MCDD odločili, da poiščejo novo, že tretjo lokacijo. Mladinski hotel bi naj v Viü Zimzeleni zaživel že v začetku leta. Lani je bil namreč sklenjen dogovor mladinskega centra 7. lastnikom vile Dragom Ra-tajcem o najemu, za ureditev pa je del denarja prispeval tudi občinski proračun. Odnosi med mladinskim centrom in bližnjimi stanovalci pa so se že pred iztekom preteklega leta močno zaostrili- Kot je bilo slišati na okrogli mizi, sicer sosedi nimajo nič proti samemu mladinskemu hotelu, vendar na drugi lokaciji- Nočnega lirupa v okolici mladinskega centra imajo že vrh glave, zato se tudi zavzemajo za selitev koncertne dejavnosti iz dvorane MC Patriot. Ne le nočni hmp - moti jih zniževanje vrednosti njihovega premoženja, neprimerno pa se jim tudi zdi, da bi to-vrsuie dejavnosti podpirali z denarjem občanov. Konjiški žu-panMiran Gorinšekje ob tem jasen: »Absolumo podpiramo tako zamisel o mladinskem ho- Udelsženci okrogle mize v dvorani Konjičanka telu kot samo dejavnost mladinskega centra. Seveda pa imajo tudi prebivalci pravico povedati, kaj si želijo in česa ne.« Izgradnjo mladinskega hotela načrtuje MCDD že od leta 2001. Občina Slovenske Konjice jo je podprla kot pomemben turistični razvojni projekt in v proračunu za leto 2006 zagotovila prvih21 tisoč evrov, sofinanciranje pa je uvrstila tudi v razvojne programe občine do leta 2008. Potrebe so: samo lani so udeleženci projektov programa Mladina v Slovenskih Konjicah ustvarili preko 4 tisoč nočitev. Sicer pa je tudi direktor MCDD Tadej Slapnik ob predstavitvi projekta mladinskega hotela dejal, da očimo načrtovana lokacija ne pride v poštev, saj bi bilo goste nemogoče povabiti v hotel, ki bi bil obkrožen z jeznimi in nezadovoljnimi sosedi. «Turizem smo ljudje!« Sosedom je tudi povedal, da se tudi v MCDD zavedajo težav, ki jim jih povzročajo nekateri mladi v nočnih urah. Koncertno dejavnost bi ob po-moä občine z veseljem preselili na drugo lokadjo, vendar te možnosti zaenkrat ni. So pa možnosti za novo, že tretjolokacijo za mladinski hotel. Prva je bila v zapuščenem domu teritorialne obrambe, a je propadla, ker je vlada namesto na občino stavbo prenesla na ministrstvo za javno upravo. Stavba še vedno sameva. Takšna usoda vsaj zaenkrat Čaka tudi Vilo Zimzeleno. Najnovejša, tretja lokadja za ureditev mladinskega hotela je na območju, namenjenemu turistič- ni dejavnosti na Grajski ulid v bližini dvorca Trebnik. Lastnik objekta, direktor podjetja Schi-ki. Srečko Širca, ki je tudi najbližji sosed, je v pismu o nameri ocenil izgradnjo mladinskega hotela kot pozitiven premik na področju razvoja turizma v občini. »Od Občine Slovenske Konjic in Občinskega sveta pričakujemo nadaljnjo podporo rea-lizadji projekta in soglasje k nakupu. S projektom bomo, v kolikor bo vsebinsko ustrezal razpisu Urada RS za mladino, kandidirali tudi za sredstva EU namenjena sofinanciranju izgradnje mladinskih hotelov v Sloveniji. Mladinski hotel na tej lokadji bi po naših načrtih lahko prve goste sprejel pred zimsko sezono 2008,« napoveduje Slapnik. MILENA B. POKUČ Sodelujte v donosih depozitne naložbe s 100 % zajamčene glavnice! Vplačila samo do 23. 4. 2007! Donosi depozitne naložbe so vezani na gibanje cen delnic, obveznic, nepremičnin, surovin in valut na svetovnih finančnih trgih, zajamčeno pa je Izplačilo 100 % glavnice. Pologe v vrednosti 1.000 EUR in več ter z ročnostjo 7 let lahko vplačate do 23. 4. 2007! www.abanka.5i I info@abanka.si I Abafon 080 1 360 A BANKA Konjičani so se poslovili od svojega arhija Spominu častnega občana, priljubljenega dolgoletnega nadžupnika, arhidiakona msgr. Ivana Pajka, so se v torek z žalno sejo poklonili konjiški občinski svetniki, predstavniki občinske uprave, upravne enote, direktorji javnih zavodov in drugi. Po žalni seji so se od msgr. Ivana Pajka poslovili še v cerkvi sv. Jurija, kjer so se tudi začele pogrebne slovesnosti pod vodstvom mariborskega nadškofa metropolita dr. Ivana Kiam-bergerja. Arhidiakona Ivana Pajka so ob veliki množici ljudi, ki so ga spoštovali in imeli radi, pokopali na pokopališču ob cerkvi sv. Ane, MBP, foto: MATEJ NAREKS Kdo bo nadomestil Pantoša? že skorajda leto dni se prebivalci Dobrne sprašujejo, kdo bo nadomestil dolgoletnega zdravnika Pantelijo Pantoša, ki bo jeseni odšel v pokoj. Zdravnikovv Zdravstveni postaji Vojnik, ki bdi tudi nad delovanjem ordinacije na Dobrni, že zdaj ni dovolj, zasebniki pa nad tako malo občino niso ravno navdušeni. Dejstvo je tudi, da si zdravniki na splošno ne želijo na podeželje, zato se tako Vojničani kot Dobrnčani upravičeno sprašujejo, ali bo Dobrna po upokojitvi zdravnika še našla koga, ki bi bil pripravljen delati v majhni občini. »Z nadomestilom za zdravnika, ki jeseni odhaja v pokoj, se ukvarjamo že kar nekaj časa. Znano je, ne samo na Celjskem, temveč na celotnem slovenskem prostoru, da je zdravnikov premalo. Ob tem je takšnih, ki bi bili pripravljeni delati na podeželju, še manj,« priznava predstojnica zdravstvene postaje prim. Jana Govc Eržen. Težavo sicer že nekaj časa skušajo rešiti tako na lokalnem nivoju kot v zdravstveni postaji. »Upam, da bomo problem kmalu rešili. Pogoji so dobri, občina je zagotovila celo stanovanje za zdravnika. Obstaja pa še druga možnost - da se razpiše koncesija in da delo prevzame zdravnik zasebnik. Mislim, da ta možnost ni slaba, saj ti zdravniki v sistemu javnega zdravstva delajo prav tako dobro kot mi.« A kot je slišati, tudi zasebniki nad delom na Dobrni niso ravno navdušeni, saj je potencialnih pacientov za njihove kriterije premalo. RP wmwc;r/cr y veösTANovANJSKeM cesnuosrovio KOMPLEKSU LIVADA ŠENTaUR • Prosto je stanovanje v Ulici Valentina Oroina 10, Šentjur, z oznako 6 17 v velikosti 136,2 m^ in garaža št. 22 (na koncu). Ostala stanovanja in garaže si prodani in predani. tel. 03 42 66 S86 ga. Matejo KOMPOŽ.^^^^ Gradimo KULTURA Dogodek v mestu Celje V SLG Celje napovedujejo toplo, svetlo, sončno dramo Slavka Gruma Za predzadnjo premiero v tej sezbni je umetniška vodja SLG Celje Tina Kosi izbrala kultno slovensko dramo Slavka Gruma Dogodek v mestu Gogi, ki jo bo 17-članski umetniški ansambel premiemo uprizoril nocoj (petek) ob 19.30 uri. Delo je na oder postavil gost, režiser iz Makedonije, Aleksandar Popovski, ki je pred dvema letoma v Celju že režiral predstavo Blazinec. Kot pravi režiser, je to tekst, ki na celjskem odru Še ni bil uprizorjen, sam pa se je z njim srečal in se nad njim navduševal še kot študent na akademiji. »Že dolgo nisem bral kaj tako čarobnega, kot je prav ta drama. Navdušen sem nad spoznanjem, da je privid edini paradiž, iz katerega ne moremo biti pregnani. Povabila Tine Kosi, da režiram to predstavo, sem bil zelo vesel,« je povedal. In meni, da mu je z odlično igral- Tjaša Železnik, Mario Šelih in Minca Lorenci sko ekipo in s sodelavci uspelo narediti toplo, svetlo, sončno predstavo, ki se je bo občinstvo rado spominjalo. Otroc/, polepscyte praznik mamicam! / Kot vsaka leto tudi letos t;;;^ pripravljamo preseneiSenje za mamice - stilsko preobrazbo za tri izžrebanke. Izpolnite kupon za svojo mamico in ga na dopisnici pošljite do 19. oiarca v naše uredništvo na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova 19, 300Q Celje, s pripisom: za mamico 03/490-70-60 aU Mt,«0-»e Med prejetimi dopisnicami bomo na ftadiu Celje 19. marca v živo izžrebali sreč Nagrajenke bomo objavili v Novem tedniku in na spletni strani www.novitednik.t www.radiocelje.coni. Stllska preobrazba za izžrebanke bo 26. marce. l^OPO/N/ZA MAMICO : Ime in priimek moje mame ; Naslov i Telefon Igralka Barbara Vidovič čas spremljal ekipo pri nasta- Cnastopila bo v vlogi Tarbu- janiupredstave.»Občutkipred le), prav tako ni mogla skriti premiero so vznemirljivi, mi- ustvarjalneganemira.kijeves slim, da je vsakdo v ekipi na- redil čudovito vlogo in da smo se dobro ujeli z režiserjem in sodelavci. Gledalce čaka vznemirljiva, pretresljiva, tudi zabavna predstava.« »Da bo Dogodek v mestu Go^ celjsko gledališče uprizorilo prvič, me je kar nekoliko presenetüo«, pravi Tina Kosi. »Predstava nosi v sebi bogato paleto različnih likov in omogoča igralcem in režiserju narediti nek presežek. Zato bo naša predstava, za razliko od tega, kar si ljudje predstavljajo pod Dogodek v mestu Gogi, izjemno svetla, mestoma tudi boleča, a duhovita. Prepričana sem, da čaka gledalce, ko se bo scena, ki je delo Angebne Arlagič, odprla, pravo presenečenje. Kot kažejo zadnje vaje, nam je uspelo narediU odlično predstavo in verjamem, da j o bomo igrali z velikim uspehom.« Prav tako se zdi Tini Kosi pomembno dejstvo, da bodo z dramo, ki je na spisku obveznega čtiva za sred- nje šole, dijakom poma^i pri njihovem pisanju esejev. Zgodba o Hani in vseh čudaških ljudeh, ki jo obkrožajo v tem mestu, o požaru v mestu, ki ga pravzaprav ni, je vizualno bogata in dinamična gledališka igra v Ueh dejanjih, v kateri nastopajo: Barbara Vidovič, Jagoda, Anica Kumer, Damjan TYbovc, Bojan Umek, Igor Žužek, Tjaša Železnik, Minca Lorenci, Mario Šelih. Vladimir Vlaškalič, Barbara Medvešček, Aljoša Koltak, Kristijan Guček, David Ceh, Lučka Počkaj, Tarek Rashid in Tanja Potočnik. MATEJA PODJED Foto: DAMJAN SVARC Od klasike do ragtimea v okviru Abonmaja Laško bo drevi ob 19.30 v Kulturnem centru Laško nastopil Slovenski kvintet trobil. Sestavljajo ga Stanko Arnold in Matej Rihter (trobenta), Boštjan Lipovšek (rog), Stanko Vavh (trombon) in Darko Rošker (tuba). Legendarni slovenski tro-bilni sestav, ki je pred kratkim praznoval svojo 30-let-nico umetniškega delovanja, vsakič znova prepriča s svo- jo tehnično in muz i kalno brezhibnostjo. Njihov repertoar obsega skladbe od renesanse, baroka, romantike do ragtimeain sodobnih del. Pomemben je njihov prispevek k slovenski ustvarjalnosti, saj je ansambel krstno izvedel številna, prav zanje napisana dela skladateljev Kreka, Ramovša, Petriča, Škerla, Mi-helčiča, Privška in drugih. V zadnjih letih je Slovenski kvintet trobil sodeloval s so- rodni 3 lon- donski The English Br, semble, HoViHoloHoff Brass Quintet iz Avstrije, Zagrebški kvartet saksofonov ... Za svoje izjemne dosežke je sestav prejel tudi navado Prešernovega sklada in Župančičevo navado. Tokrat bo peterica obiskovalce popeljala na glasbeno popotovanje od klasičnih do temperamentnih ragtime ritmov. BA NWIIPHY N«M»HY 11G min., (IVorbIt), komedija Režija: Brian Robbins Igrajo: Eddie Murphy. Thandle Newton, Terry Cfews, Clifton Powell, Mighty Rasta, Coba Gooding Jr., Eddie Griffin ZewRawetsiWi OCENJUJEMO Hororskop Nova plesna uprizoritev Plesnega foruma Celje Hororskop posega v animacijska obzorja mladih plesalcev, učencev zadnjih razredov de-vetletke in prvih letnikov srednjih šol, torej v čas mladostne vsevednosti, zvedavosti in prvih Amorjevih puščic. Uvodna scena predstavi vesoljno noč. Na platnu, se s pomočjo video vizualizacije slikajo planeti našega osončja. med njimi Mars, Venera in Zemlja. V poučnem in zabavnem tekstu avtorice Damjane Kenda -Hussu, s katero je koreografinja in mentorica Plesnega foruma Celje Goga Stefanovič - Erjavec postavila na oder že več odmevnih mladinskih in otroških plesnih predstav, se prepleta svet učenja, misli in domišljije. V ospredje video iluzije je postavljen niz čarobnih figur, efektna sce-- Št. 22-16. na osvetljena s srebrnim svetlobnim sijem, ki deluje sanjsko pravljično, pa spominja na nebeški svod poletnih noči in iluzije mladostnega pričakovanja. Po uvodni sanjavosti nočnega vzdušja se v prebujajočemju-tru prične razi^ani skupinski ples štirinajstih deklet in edinega fanta, ki ga koreografinja Goga Stefanovič spleta v živahnih prostorskih kompozicijah geometričnih likov, v prispodobah mladostne igre in v spektru medsebojnega druženja. To je čas ■ »hora est«, ko se posebno pozornost namenja novodobnemu odkritju horo-skopske privlačnosti, kar je v plesnem jeziku napeto in pristno izzvenelo ob posli-kavah časopisnih strani in v ritmu glasbene skupine The Stroj. Zgodbo zapleta bojevnik, planet Mars. Težavnost marec 2007 - marsovskih razinerij rešuje njegova vesoljna družica ino-dra Venera, mladostno kri pa prebuja zlato Sonce in vse to se dogaja v skoraj uri trajajo-. čem veselem vzdušju predstave. V solističnih plesnih segmentih Zemljanov se gibalno izvirno predstavijo značilnosti horoskopskih znamenj - ozvezdij, kar je še dodatno podkrepljeno v barviti kostumski fantaziji in s pomočjo frizerske domišljije. Fantič - Ribon, tako kot je bilo i; dnevnem horoskopu napovedano, na koru:u le realizira svoj težko pričakovani srčni trenutek, ko pa se mladostna razigranost umiri v tihoti noči, svoj vesoljni ples zaplešeta tudi Mars in Vene- Predstava je pravi posladek za mlade. Plesalci so se kot dobro uigrana ekipa spodbudno vživeli v igrivi tok dogajanja in se izkazali v široki paleti doseženega plesnega znanja. Multimedijski projekt za mlade Hororskop je humomo obarvana in z ve- liko mero optimizma uprizorjena zgodba o odraščanju današnjega mladostnika in o njegovih poteh iskanja lastne identitete. DALIBORKA PODBOJ Avtorska ekipa; besedilo: Damjana Kenda - Hussu; koreografija in režija: Goga Stefanovič - Erjavec; glasba: Matija Jašarov, The Stroj; kostu-mografija: Stanislava Vauda - Benčevič; vizualizacija video: Hana S. Vodeb; risbe horoskopskih znakov: Miha Kavčič.- oblikovanje: Iztok Skok- Izvedba: mladinska selekcija Plesnega foruma Celje: Matej Cernjul/Mars, Aja Zupanec/Venera, Nuša Pri-stovšek/Sonce in Zemljani/ Maruša Cernjul, Taja Čre-možnik, Neja Dvornik, Gniša Erjavec, Hana Hees-Pavlinc, Špela Kajtner, Goran Kusič, Maruša Maligoj, Lea Peper-ko, Eva Posedel, Maja Pukl, Iza Skok, Maja Šaver, Katarina Zupan, Ana Zupane. 16 ^REPORTAŽA Po nastopu na Pivu in cvetju v Laškem leta 2003 Ko so Ferdinanda Pajka iz Laškega kot majhnega fantiča spraševali, kaj bo, ko bo velik, je vedno po moško odvrnil, da bo muzikant. Danes, po sedemdesetih letih igranja v Laški pihalni godbi, 85-letnik pravi, da bi z velikim veseljem igrdl še sedemdeset let. Čeprav nerad, se je Ferdo Pajk zaradi zdravstvenih težav po sedmih desetletjih pred novim letom uradno poslovil od laških godbenikov, toda z mislimi je še vedno in povsod 2 njimi. Igranje v godbi mu jebilo od samega začetka v izjemno veselje in sprostitev. »Še danes, ko gremo na rokometno tekmo, se gospod Ferdo povsem razživi,« začne pogovor kapelnik Laške pihalne godbe Ivan Medved, »med tekmo, ko ne igramo, si v ušesa namesti glušnike in bere Družino ali kakšno drugo čtivo, ko pa smo na vrsti, da zaigramo, je takoj spet>pri stvari<.« Lani so ga godbeniki predlagali za Aškerčevo priznanje, kot zahvalo za njegovo dolgoletno delo. Seveda mu je Občina Laško priznanje tudi podelila. Med vaškimi veseljaki Ferdu Pajku je bilo komaj desetletje in pol, ko je po- stal član Laške pihalne godbe. Vanjo ga je vpeljal dedek sedanjega kapelnika Ivana Medveda. A da ne bo pomote: Pajkova glasbena pot se ni začela z včlanitvijo v laško godbo, ampak že nekaj let prej ... Tako kot v mnogih drugih krajih je tudi v Šentrupertu v začetku minulega stoletja delovala vaška godba. To je bil sestav raznih vaških veseljakov. Nastopali so v glavnem samo za cerkvene praznike. Vaje so imeli ponavadi po maši doma pri katerem od godbenikov. Član te godbe je bil tudi Ferdov starejši brat. Ferdo je z napetimi ušesi in izbuljenimi očmi s peči opazoval skupino muzikan-tov ter včasih z njimi na ves glas prepeval, da mu je kar slina tekla iz ust. Še bolj je bil vesel, če brata ni bilo doma. Takrat je vzel njegovo trobento in začel igrati. Z notami se je nekoliko seznanil v šoli, nekaj tovrstnega znanja je pridobil tudi v šolskem zboru tamburašev. Kapelnik vaške godbe je kmalu opazil, da glasba fantiča močno zanima, zato je njegovemu bratu dejal; »Bomo mi >pje-ba< kar v godbo vključili.« In res. »Pjeb« je kmalu začel »kljuvati« po inštrumentu. Včasih jezadel ton, včasih tudi člane. Pusti ga, naj se včlani.« Seveda je privolil. Ferdu pa je naročil: »Ko boš končal svoje delo inpospravil delavnico za seboj, lahko greš igrat.« Tako je Ferdo Pajk na jesen leta 1936 postal član Laške pihalne godbe. Gnala ga je želja po napredku v sedmih desetletjih igranja se je nanizalo ogromno anekdot in spominov, ki jih Ferdo rad deH z drugimi. Ob včlanitvi je bil daleč najmlajši godbenik, star samo 15 let, medtem ko so bili ostali stari med 25 in 60 let. Kljub temu, da med godbeniki ni imel svojih vrstnikov, ni nikoli pomislil, da bi nehal igrati. Prijatelje in zaveznike si je pač našel med starejMmi. Ferdo Pajk je imel stalno željo po napredku. Danes je srečen, ko vidi, da mladi prihajajo v godbo. Predvsem je navdušen nad mažoretno skupino, kakršno je pred mnogimi leti želel ustanoviti tudi sam. Ko je v Laškem nekoč gostovala godba iz Francije z mažoretno skupino, je dobil idejo, da bi tudi Laščani imeli mažorete. A ni še vedel, ka- ko bi ta dekleta vključil h godbenikom. Pa je kmalu dobü preblisk. «Za novo leto, ko smo godbeniki hodili po ulicah, nismo imeli nikogar, ki bi hodil od hiše do hiše voščit, zato smo prosili nekaj deklet, da so to počele, medtem ko smo godbeniki na ulici igrali,« pripoveduje z žarom v očeh. Seveda to niso bile mažorete v takem pomenu, kot jih poznamo danes. Büe so samo kot nekakšen »okrasek« godbi, pripoveduje Pajk, ki si je kar sam zamislü kroje za obleke, v katere so oblekli dekleta: »Uniforme so bile taka atrakcija, da so nemški godbeniki, ki so prišli v goste v Laško, posneli vsak detajl na njih.« Sicer je bil status godbenika nekoč zelo priviligiran, ne pozabi omeniti Pajk: »Med drugo svetovno vojno ni bil zaščiten le godbenik, temveč vsa njegova družina. Zato se nismo ozirali na to, da smo si morali nadeti nemške uniforme in nastopati za okupatorja. Raje to, kot da bi se s puško bori! proti svojim ljudem.« A bili so za godbo tudi težki časi- Preden je pivovarna leta 1985 prevzela pokroviteljstvo nad njo, so se morali godbeniki sami znajti in zelo so se namučili, da so prišli do potrebnega denaija. Prav tako ni bilo čutiti pripadnosti godbi. »Ko se je nekdo vsaj malo naučil igrati, je godbo zapustil in sam začel igrati. Okoli leta 1975 je bila zasedba v godbi že tako nizka, da bi skoraj potrebovali umetno dihanje. Pomoč sem iskal pri predsedniku obänskega sindikalnega sveta, županu, skratka hodil sem od Poncija do Püata, dokler se ni končno začelo obračati na bolje. Nikoli si ne bi odpustil, če bi godba takrat prenehala delovati. Zdaj imamo to srečo, da smo se številčno zelo okrepili,« nekaj težkih trenutkov omeni Pajk, ki je v svoji godbeniški karieri zamenjal kar devet kapel-nikov. Ferdo Pajk še danes velja za nekakšno vez med mladim in starim v Laški pihalni godbi. Zaradi njegovega smisla za humor in vedrega razpoloženja ga imajo vsi radi, predvsem pa cenijo njegov trad in prizadevanja, da bi godbo naredil še boljšo in še bolj prepoznavno. BOJANA AVGUŠTINČIČ V sedemdesetih letih igranja zamenjal devet kapelnikov - Laška pihalna godba kot filharmonija ne. A napak mu ni nihče zameril. Ravno nasprotno: vsi so ga vzpodbujali pri njegovi veh ki ljubezni. Priključitev »filharmoniji« Ko je Ferdo Pajk 15. marca 1936 prišel v Laško, da se izuči za krojača, je nekega dne opazil laške godbenike. »Takrat je bila to skromna zasedba, toda v primerjavi s tisto, ki smo jo imeli v Šentrupertu, je bila prava filharmonija,« se spominja Pajk. Godba ga je strašno mikala, zato je gospe, pri kateri se je učil za krojača, omenil, da bi tudi sam rad igral v laški godbi. Ta ga je na kratko odpravila: »K meni si se prišel učil, da boš imel svoj kos kruha. Ko boš to dosegel, boš lahko še o čem dragem razmišljal.« Ferdo je poklapan obsedel. A ne za dolgo. V jeseni, ko se je začela obrtna šola, se je seznanil z nekom, ki je bil krojaški vajenec pri laškem kapelniku. Omenil mu je, da je že igral pri vaški godbi in da bi se rad priključil Laščanom. To njegovo željo je vajenec zaupal svojemu mojstru, ta pa jo je prenesel Ferdovemu mojstru. Rekel mu je: »Ti, Franci, tvoj >pjeb< menda že kar obvlada igranje, mi pa tudi rabimo nove p^RiPORTAŽA 17 »Finte« svinjskega sejma Klasična prašičja kuga celjskega svinjskega sejma (še) ne ogroža - Ob izbruhu bolezni bodo sejem zaprli v teh dneh lahko spremljamo obupane kmete s Hrvaške, kjer zaradi klasične prašičje kuge osujajo brez živali, s tem pa tudi brez denarja. Bolezen se širi streljaj od slovenske meje, med območji v tako hne-novanem okuženem in ogroženem pasu so večinoma občine v severovzhodni Sloveniji. Tudi kraji v okolici Bistrice ob Sotli so že znotraj večjega kroga, meje pa so blizu Podsrede. ZaMiiisfMhn.kiseširiraed slovenskimi rejci, smo se v sredo ustavili na celjskem svinjskem sejmu, kjer je že v zgodnjih jutranjih urah mrgolelo prodajalcev in kupcev. Da ne bo pomole, ne toliko zaradi pujsov, temveč so ljudi privabljale druge stojnice, na katerih je moč kupiti spodnje hlače ali semenski krompir, da o »prvovrstnih« nožih, igračah in podobni šari ne govorimo. »Sejem je dogodek zase. Predvsem s stališča, da imamo v Celju največ trgovin, pa vseeno vsaj tisoč ljudi vsako sredo kupuje izdelke, za katere, če nič druge^, vedo, da so brez garancije. Namesto v trgovine s tapetami, klimo in še äm kupujejo tu, ne ^ede na blato, dež ali sneg,« je omenil veterinar Viktor Štokojnik, ki že skoraj 20 let vsako sredo sodeluje na tem sejmu. Kakor kaže. je po sejemskih peripeti-jah v preteklosti, Konjerejsko društvo, ki upravlja s prostorom, le vzpostavilo red. VidorŠtnki^že! Ija dogajanje na svinjskem ssjmu. Med pujsi Prostor, kjer se zadržujejo prodajalci pujsov, je ograjen in ločen od ostalega dogajanja, prodajalci pa so v klepetu povedali, da prihajajo predvsem s Kozjansk^. Lahko rečemo, da so bili bolj »za he-ce« in da jih bolezen, ki uničuje prašičje reje, (še) ne skrbi. »Pujsi so pregledani, oštevilčeni in zaenkrat nimamo težav. Itak sta v sejemskem času tu veterinar in inšpektor,« je pripovedoval prodajalec iz Lesične^, ki je, podobno kot drugi, raje ostal anonimen. Na tovornjaku, v urejenili, s svežo nasteljo postlanih »kletkah« je krulilo kar nekaj pujskov, ki pa so se povsem mirno odzivali na radovedneže. Veüna, ki prihaja na celjski svinjski sejem, so manjši rejci, cena prašičkov, ki jih ponu- vilnimi dogodivščinami, seveda ni dvoma. »Marsikaj se dogaja. Velikokrat vidim, da kupci prašičke naložijo kar v prtljažnik. Mislim, da imajo potem kar nekaj težav s prodajo avtomobila.« Zaščita pred boleznijo »Promet z živalmi je prepovedan z ogroženega območja, ki sega že v Slovenijo in prodajalcev s tega območja danes ni tu,« je pripovedoval Štokojnik, ki je predvčerajšnjim na prvi pogled ugotovil, da gospa iz območja Bistrice ob Sotli ni prišla. V ogroženem 3-kilometrskem pasu prašičev ni več, v 10-kilome-trskem pasu pa je promet dovoljen samo znotraj tega območja. «Problem je, ker ljudje redijo manjše pujse, do 25 kilogramov, sedaj pa jih ne smejo prodajati. Se huje pa je s pitanimi živalmi, ki jih ne morejo zaklali. V tem pasu je najbližja klavnica v Sevnici,« Podobno stanje bo, tudi zaradi evropskih predpisov, veljalo še približno dva me- seca potem, ko znakov bolezni ne bo več. Vedeti je treba, da prodaja pujsov na celjskem sejmišču poteka pod kontrolo in strogim nadzorom. »Sledljivost prašičev je zelo natančna. Vsak pujs ima svojo številko, vpisani so v register, vsak preniik takoj označimo, tako da je sledljivost res zagotovljena,« zagotavlja Štokojnik. Kot smo že povedali, bolezen za ljudi ni nevarna. >>Za prašiče pa je hudo nalezljiva, posebej zdaj, ko je tik ob meji, so možnosti za vnos v Slovenijo velike. Predvsem zaradi migracije ljudi, ne toliko prašičev, je velika možnost, da jo bomo dobili. In to predvsem s kakšnimi suhome-snatimi izdelki - v suhih salamah vemo, da se virus ohrani tri mesece. Za ljudi ni nevarno, vendar ti ostanki zaidejo v pomije, predvsem pri domači reji, in tako se okužijo prašiči. Ker se bolezen prenaša tudi z opremo, obutvijo in podobnim, je velika možnost, da se bo prenesla na našo stran. Veterinarji smo naredili vse, obiskali vse rejce v ogroženih ob- močjih, jih opomnili, opozorili in pregledali te reje. V večjih faraiah najbrž ni takšen problem, saj se po navadi držijo navodil. Vse ostale, ki imajo manjše reje, pa prosimo, da ne predstavljajo nevarnosti za prenos bolezni,« je poudaril Štokojnik. URŠKA SELIŠNIK Državno središče za nadzor bolezni je že minuli teden sprejelo več ukrepov, ki veljajo v 3- in 10-kilometrskem območju. Poleg identifikacije in popisa gospodarstev, kjer re^jo prašiče, so prepovedali premike in prevoze, obvezno je čiščenje in de- stev. Rejec mora prijaviti vsak pogin prašiča tvad-nemu veterinarju, prepovedan je promet z merjaš-čevim semenom, zahtevajo pa tudi postavitev dezin-fekcijskib barier na vhodih in Izhodih na gospo- darstvo ali objekt jajo, pa se gU)lje okrog 70 evrov. '>Splača se ne, Vendarnekaj moraš delati, vsi ne moremo biti gospodje,« so pripovedovali prodajalci. Da se kmetom, sploh malim, slabo piše. Da sicer še nekako preživijo, vendar se je treba ukvarjati z marsičim. Poleg prašičereje še vinogradništvo, pa biki... »Vsega po malem, le dela je veliko.« Ne le manjši rejd, na sejem prihajajo kupci, med katerimi večina kupi po enega ali dva pujsa. Nekaj je namenje-nili za nadaljnjo rejo, nekaj pa jih konča kot odojeL »Koliko se reja prašičev splača? Predpisi so ne ravno čudni, vendar je veliko ad-ministrarivnega dela. Vendar prodajalci še kar vztrajajo. Če sodim po tem, bi rekel, da se splača,« je omenil Štokojnik, ki nadzira dogajanje na sejmu. Predvsem v smislu, da se živali ne mučijo, da jih prevažajo v ustreznem prevoznem sr^stvu, da so označene in nimajo znakov bolezni ... Po predpisih mora vsak promet z živalmi nadzirati veterinar, oziroma po domače, brez veterinarja sejma ne bi moglo biti. Da se bolezen na celjskem sejmu še ne pozna, je potrdil tudi Štokojnik. V trenutku, če bi bil kdorkoli ogrožen, bi sejem seveda takoj zaprli. »Lali-ko rečem, da že vnaprej poznam vse bfinte(. S >starimi< trgovci ni težav, novi pa imajo seveda svoje ideje, ki pa so že vse obrabljene.« Da je delo na sejmu povezano s šte- Ponovimo, da je klasična prašičja kuga zelo nevarna bolezen, ki sicer ne ogroža zdravja ljudi, se pa izjemno hitro širi med rejami. Poleg tega povzroča veliko gospodarsko škodo, saj je treba usmrtiti vse živali v hlevih, kjer se pojavi. Najbrž ne bo odveč, če še enkrat ponovimo znake bolezni: obolelim živalim se poviša temperatura, težko hodijo, nimajo teka ... O teh znakih morajo rejci nemudoma obvestiti veterinarja. Rejci lahko preprečijo vnos in širjenje bolezni z doslednim spoštovanjem prepovedi krmljenja prašičev s pomijami, s preprečevanjem stika divjih z domačimi prašiči, z ustrezno označitvijo in evidentiranjem živali, z zdravo pitno vodo in krmo, z zagotavljanjem predpisanih higienskih razmer v hlevih In njihovi okolici, z ustreznim ravnanjem z živalskimi trupli in drugimi odpadki, ter s kupovanjem novih živali samo iz registrirane reje. ^ Celje, Brodaijeva 5 lokal za gosBnsko dejavnost v iztrn 'j Celje. Ulica tn^atov Vošnjakov 1 I nadstropje Wagovnice Nova vas v Izmeti 1.280,00 m^, Pdzeia, Polzela 209 b I. nadstropje blagovnice za trgovsi v izmeri 732,00 m^, 'm Prebold, Graščinska cesta 3 I. nadstropje blagovnice za trgovsl v izmeri 404,00 m^, Ti Slovenske Konjice, Delavska cesta 10 bkal za trgovsko d^avrost v izmeri 174.00 nf. Leveč, Leveč 71a lokal za trgovsko dejavnost v izmeri 69,00 m", 'i Velenje. Šaleška 2 lokal v BC Standand za trgovsko dejavnost v izmt Si Velenje, Kidričeva 53 lokal za trgovsko dejavnost v emeri 66,00 m^ 't Žalec, Celjska cesta 7 lokal v NC Žalec za tigovsko dejavno; Prosim v Vabimo ... pošljete na naslov; Mercator, d,d„ Cesta 277,28 n- vlogi predstavite tudi s svojo dejavnostjo. do petka 23.03.2007 Okroglo 3, 4202 ; oznako »za najem ] 18 ''M Brumzi odhaja po štirih sezonah Vse manj evropskih prvakov v Zlatorogu: Kokšarov, Kozlina, Gorenšek, Rezar »Z Matjažem Brumnom na žalost nismo dosegli dogovora o podaljša-njupogodbe,«jekratkonovico2 0ba-le komentiral direktor RK Celje Pivovarna Laško Andrej Šušterič. Matjaž Bnimen na položaju desnega krila se je namreč dogovoril za triletno sodelovanje s Koprom. 24-letni Ljubljančan ima strica v Celju, kjer se mu izteka štiriletna pogodba- V Golovec je prišel poleti 2003 kot «drogeraš«, vsaj tako so ga imenovali nevedni. Pred finalnim turnirjem pokala RZS je namreč kadil marihuano, njegove Prule so premagale Celje, njega so zasačili, pri čemer je bil kaznovan njegov novi klub (Celje), saj je dobil časovno prepoved igranja. Svoj prihod je kasneje nemudoma upravičil z goii, z izjemnim odrivom in s pestrim spektrom metov pa navduševal celjske navijače tako v Zlatorogu kot tujini. Imel je tudi nekaj smole s poškodbami. Utrpeli so koleno, notranja vez in pogačica, sledil je še izpah rame pri poskusu atraktivnega cepeEna. Slabše zdravje naj bi pogojevalo nižjo klubsko ponudbo ... »To so le izgovori in skrivanje za resnico. Lahko govorijo, karkoli želijo. Sam o tem ne bi rad preveč razglabljal. Razšli smo se korektno,« je bil precej dvoumen Brumen, ki ni uspel skriti grenkobe. leta2004vFlensburgu Torej je Koper ponudil toliko, kot ste zahtevali v Celju? Podrobnosti ne bi želel razlcrivati. Omenil bi le, da so bili zelo korektni glede izpolnitve mojih pogojev. Pogodbe sicer še nisem podpisal, bo pa triletna. Želim si igrati tudi na zunanjem položaju, čeprav je moja primarna vloga pisana na krilu. Številne želje po odhodih iz Zla-toroga so očitno vplivale na razpoloženje v moštvu, ki se je tako kol v Trebnjem spet srečno rešilo pred remijem. Kaj se je dogajalo v Slovenj Gradcu? Kaj naj rečem? Po dobri predstavi proti Kopru smo le stežka zmagali. Prikazali smo slabo igro, takšne si ne smemo več privoščiti. Potrošili smo zadnji kredit. Ne krivimo vas osebno, a zadnje besede ponavlja celotno moštvo že nekaj časa. Res je. Na prvenstveni tekmi proti Kopm je sledil naš dvig, potem smo se izjemno mučili z ekipo, ki bi jo morali v njeni dvorani odpraviti z desetimi goli razlike. Slabo smo začeli, domači rokometaši in navijači pa so se s fanatizmom združili proti nam. Komaj smo se izvlekli. Vse pogosteje se nam to dogaja. Ne najdemo rešitve ... DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ Pd vročem finalnem obračunu (4:1) so se pi in Simerjalčrno-beli dresi). !a Down Town kot tudi v veteranski ligi za Klateže. Premiera več kot zadovoljila Skalna klet je bila po ukinitvi štadiona Glazija zavetišče za celjske nogometaše, ki pa so dobili Areno Petrol. Zdaj na prejšnjem štadionu vadijo, na njem sta bili zgrajeni še dve igralni površini z umetno travo. Ideja bivšega reprezentan-ta in še vedno liderja NK MIK CM Celje Simona Sešlarja je bila zadetek v polno, kar je bilo razvidno že po udeležbi Lige Radia Celje, ki se je odvijala pod balonom. «Celje je dobilo krasen objekt. Veliko nogometašev se odloča za rekreacijo na umetni travi, saj je poškodb manj kot na podlagah v dvoranah. Ograda, ki je zadrževala žogo v igri, je poskrbela za zahteven ritem tekem. Liga je bila precej kvalitetna, v njej so nastopali tudi prvoligaški igralci,« je vtise strnil Oskar Drobne, najboljši nogometaš zmagovalcev prve izvedbe, moštva B&G av- tomobili. Najboljši strelci so biJi: 63 golov - Denis Oma-novič (Simer), 30 - Šaban Ka-rič(Galeb),27-AntonijoPra-njič (Vransko) in Boštjan Ho- džar (Vel kabel), 23 - Ismir Berbič (Coma). Za najboljšega vratarja so izbrali Zvonka Jagra (B&G). V veteranski ligi je slavil Keime team pred Jojic, ki je skrbno vodil ligo. žoge, V ozadju je Darko Klateži-Taverno in Črički, največ golov pa so dosegli: 43 -Predrag Vasič, 20 - Peter Kuk, 16 - Sandi Kompolšek, Samo Gorečan, 15 - Davor Perinič. Zdaj se pripravlja Liga Novega tednika, ki bo potekala na zunanjem igrišču od 9. aprila. V L ligo bo sprejetih 10 ekip. Prednost ima najboljša osmerica iz Lige Radia Celje. Ostala prosta mesta bodo dobile ekipe, ki se bodo najprej prijavile. Preostale bodo tvorile 2. ligo. Sistem bo dvo-krožni s prekinitvijo v mesecih juliju in avgustu. Veteranska liga bo ob četrtkih, ob sredah pa Podjetniška liga. Podjetje mora prijaviti najmanj 12 igralcev, vsaj 6 jih mora biti iz navedenega podjetja. Nastop ni dovoljen licencira-nim igralcem 1. in 2. lige. Pri-javnina je 250 evrov (inf. na tel. 03/490-1120). DS Foto: GREGOR KATIČ Najboljši strelec liga Denis Omanovič v akciji. Strel m Matevž Čater, Pet točk! še vedno se košarkarji Zlatoroga edini pri nas lahko pohvalijo z zmago nad Domžalčani v tej sezoni. Podvig so malce dražje, kot je bilo pričakovali, plačali v sredo na drugem medsebojnem obračunu, ki ga je Helios dobil z razliko 19 točk- V svoji dvorani je po treh četrtinah vodil s 70:59. Laščani bi se morebiti še laliko izognili porazu na prestižni tekmi, a so v zadnji četrtini dosegli pičlili 5 točk. Jutri bo v dvorani Hruševec regijski derbi med Sentjurčani in Šoštanjčani. DŠ, foto: KZS V 3. slovenski nogometni ligi - vzhod bodo prve tekme spomladanske^ dela sezone odigrali jutri oziroma v nedeljo. Tri ekipe i ' ; ' , " vinar iz Štor, Šentjur in 5 pri Jelšah, so vpripravljalnem obdobju trdo delale. Po jesenskem delu najbolje kaže Zavrču, igralci in Šmarčani zasedajo visoko 4. mesto, Štorovčani so 7. in Sentjurčani 9. Prvi medsebojni derbi bo naslednji teden (Štore - Šentjur). Vrnitve po poškodbah »Uprava nam je omogočila kvaliteme priprave, tako da smo lahko uporabljali nogometno igrišče na Olimpu, atletsk) dvorano na Kladivarju, bili smo tudi v Poreču. Če gledamo po pri-Ijateljskih tekmah, nismo bili najbolj uspešni, vendar prava I forma šele prihaja. Veseli nas, I da so se po poškodbah vrnili .nekateri igralci,« pravi trener in igralec Kovinarja Matjaž Štancar. V Štorah so izgubili I dva standardna ^ralcapive enaj-sterice. Roka Osojnika (Pohorje) in Matevža Čatra (Avstrija). Iz Krškega je prišel Amel Nadarevič, »Okostje ekipe je ostalo več ali manj nespreme-j njeno, upam da bodo igralci, ki so se vrnili po poškodbah, j zapolnili vrzel zaradi odhodov. 'Moja ocena je, da smo nekoli-jko slabši kot v jesenskem delu, 'zato tudi nimamo visokih ciljev. Letošnji je sredina lestvi-■ce,« je zakijuäl Štancar. 'Brez Ekmečiča» a j z Drobnetom ; Do večjih kadrovskih sprememb kot v ekipi Kovinaria je Iprišlo v Šentjurju. Moštvo je Kladivarjevih 15 odličij Zimsko državno prvenstvo v metih v članski, mladinski in pionirski kategoriji v Brežicah je celjskim atletom in atletinjam prineslo 14 medalj. Med starejšimi mladinkami je Živa Klarer Rebec zmagala v metu diska (35,10 metra) in kopja (43,30 m), med mlajšimi pa je rezultata še izboljšala in za peto zlato medaljo postavila osebni rekord v suvanju krogle - 13,11 m. Pri mlajših mladincih in mladinkah so zelo uspešno nastopili še Matevž Majcen (kopje, 1. mesto - 56,77 m), Gašper Mastnak (krogla, 2. mesto - 11,18 m) in Luka Planko (krogla, l.mesto - 12,74 m, disk, 3. mesto - 33,08 m). V pionirski konkurenci je bil Nejc Hriberaik drugi z diskom (31,18] in tretji s kopjem (25,30), kjer je zmagal Tomaž SelCan (28,35). Monika Lebeničnik je osvojila srebrno medaljo v metu diska (26,36), druga je bila v metu kopja (35,96). Se prej je ena najboi) obetavnih atletinj Kladivarja Cetisa nastopila v Slovenski Bistrici na dvoranskem DP v mnogoboju (60 m ovire, višina, daljina, krogla, 800 m) in zmagala. Vsestranska Lebeničnikova je svoj državni rekord v suvanju krogle izboljšala za 60 cm, zdaj znaša 12,71 m. DEAN ŠUSTER Jacliu Ingramu v Domžalah ni uspevalo. Njegov met iz igre je bil 4-15, Andrej Maček 1-5, Boško Stojakovič, Grega Mali in Terry Williams 2-8. Jutri tudi tretjeiigaši zapustilo šest igralcev: Ismet Ekmečič (Avstrija), Peter Ko-lar, Goran Radič, Venčesiav Novak, Nenad Ulaga (službene obveznosti) in Nik Šalej (Celje). Ekipo so okrepili Oskar Drobne (Koper), Urban in AnžeJevšenak (Šampion). »Priprave smo začeli 2. februarja, trenirali smo doma. Odigrali smo pet tekem, tri izgubili, eno remizirali, generalka pred prvenstvom pa fe bila zmaga nad Rogaško. Strelska forma še ni prava, vprašanje je tudi, če bo na prvi tekmi zaigra! Drobne, ki ga muči večji žulj,« pravi trener in igralec Šentjurja Damjan Romih. Cilj ekipe je obstanek v ligi, kmalu pa se bo sestala skupščina, ki naj bi prinesla novo vodstvo in tudi rtove cilje. Težave z vrataiji Nogometaši iz Šmarja pri Jelšah so v prestopnem roku iz^-bili le vratarja Luko Loi^a, ki je odšel v Rogaško, a imajo prav na tem igralskem položaju v tem trenutku največ težav. V moštvo sta se vrnila Andrej Železnik (Zavrč) in Boris Križanec (Ro^kaj. »Za nami je pet pripravljalnih tekem, treningi in udeležba igralcev so bili uspešni, nekoliko težav smo imeli z iskanjem igrišč. Glede na dober jesenski del pričakujemo uspešno sezono, raeeno pa moramo biti realni, zato je naš prvotni cilj še vedno obstanek v želje pa uvrstitev v zgomji del lestvice,« meni Primož Kidrič, iffalec in trener mlajših selekcij Smaija pri Jelšah. Sentjurčani bodo pričakali Zavre, Šmarje Tišino. Kovinar pa bo gostoval v Mariboru pri Železničarju. JASMINA ŽOHAR Katarina Srebotnik Poicai Fed ne, Portorož da Obe sta svoji vrhunski športni karieri začeli v Velenju. Jolanda Čeplak, ki se nam tu in tam le pusti uloviti, je uradno prebivalka Monaca, Katarina Srebotnik, ki je bila med srednjo šolo in po njej še dosegljiva, ima bivališče v Dubaju. Tri tedne ni nastopala na teniških turnirjih, vadila pa je v Novem Sadu pri trenerki Bi-Ijani Veselinovič. S Safino le občasno v ZDA bo odpotovala v nedeljo, sodelovala pa bo na turnirjih v Miamiju, Amelia Islan-du in Charlestonu. Njena dosedanja stalna partnerka, Rusinja Dinara Safina. se je odločila, da bo dvojice igrala samo na nekaterih izbranih turnirjih in se posvetüa posamični konkurenci, zato bo nekaj časa Ka-tarinina soigralka Japonka Ai Sugiyama, pred sedmimi leti številka 1 pri dvojicah. »Glede nastopanja v slovenski ženski ekipi za Fed Cup ostajam pri odločitvi, ki sem jo sprejela že z bivšim vodstvom zveze, kar pomeni, da tudi letos ne bom igral , da s iska ?kipa Še brez ene igralke med najboljšo stoterico na svetu nima možnosti, da bi se uvrstila v svetovno skupino,» sporoča Srebotnikova, nato pa dodaja vedrejšo novico: «Turnir v Portorožu, edini turnir WTA v Sloveniji, ki bo septembra, je ter-minsko postavljen takoj za zadnjim grand slam turnirjem sezone, v ZDA, kjer bom nastopila v vseh treh konkurencah, kar me bo izčrpalo. Po Portorožu me takoj čakajo nastopi na večjih turnirjih v Luksem-burgu, Stuttgartu, Z_fcrichu in Linzu, na katere bom odpotovala brez predalia, kar ni najboljša rešitev, a sem se kljub temu odločila, da tudi letos zaigram na turnirju v Portorožu in se doma predstavim kar najbolje, ker to dolgujem Sloveniji, navijačem in vsem ljudem, ki so se trudili, da se turnir organizira.« 180 cm visoka Srebotnikova je trenutno 22. igralka na svetu, njena najboljša uvrstitev pa je preboj med dvajse-terico. Pred štirimi dnevi je dopolnila 26 let. NA KRATKO KlaričjVengust, Srot 1 Združenje /ila slovesne gaklu šnikai Dskega nogometa v Slo-Šmarčan Bojan Pra-je kot trener vodil naj-■kem ob robu igrišča (355 tekem). Za aktivno sodelovanje v slovenskem klubskem nogometu so posebna priznanja prejeli dolgoletni predsednik in direktor celjskega kluba Darko Klarič, sedanji predsednik Marjan Ven-gust in župan MOC Bojan Šrot, za dolgoletno sponzor-sko aktivnost pa tudi Pivovarna Laško. Petič za žalski pokal Žalec: Jutri bo Karate klub Žalec v dvorani 1. osnovne šole pripravil 5. mednarodni karate turnir za pokal Žalca. Tekmovanje se bo začelo ob 10. uri z izvajanjem kat in opoldne nadaljevalo z borbami. Prireditelji pričakujejo 450 udeležencev iz Italije, Avstrije, z Madžarske, iz Švice, s Hrvaške, iz BiH in Slovenije. Nastopilo bo tudi 25 tekmovalk in tekmovalcev iz domačega karate kluba. Lani sta zmagala Luka Marič med člani in Igor Dedič med kadeti, doma je ostalo kar 28 medalj. »Tudi letos pričakujemo odlične uvrstitve na turnirju, ki je eden najmočnejših pri nas,« je optimist alfa in omega žalskega karateja Silvo Marič. VIKEND ;Ü' POD KOŠI Sobota, 17. 3. f > Liga UPC Telemach, 21. 'o' krog, Šemjur: Alpos - Elek-tra(19). LBSL, 21. krog: Hrastnik - Konjice (18), Polzela: Hop-si - Janče, Zreče: Rogla - Grosuplje (obe 19), Cerknica -Celjski KK (19.15). 2. SL. kvahfikacije za B ligo, 3. krog: Rogaška - Jesenice (18). 1. SL (ž), od 7. do 12. mesta. 2. krog: Črnomelj • Konjice Sp. Ribič (17), Rogaška Slatina: Kozmetika Afrodita - Neso Ihke (20). PANORAMA KOŠARKA 1.ASL 21. krog: Helios - Zlatorog 83:64 [2r-- --------- ., Lasy 'rečk( (DŠ) Tudi veterani streljajo Ptuj: Na državnem prvenstvu veterank in veteranov v streljanju z zračnim orožjem v vseh kategorijah so nastopili tudi tekmovalci iz celjske regije. Z zračno pištolo je v kategoriji nad 60 let 2. mesto osvojil Vinko Lavrinc (SD Dušana Poženela iz Rečice pri Laškem), 3. je bil Albin Vo-ler (SD Slovenske Konjice). Z zračno pištolo nad 50 let je 2. mesto dosegla Zora Lavrinc (SD Dušana Poženela). Karo- (obe SD Juteks Žalec) sta si z zračno puško nad 60 let pri-streljali prvi dve mesti. Z zračno puško nad 45 let se je na 2. mesto uvrstil Mirko Junačko (SD Mrož Velenje). (JŽ) pahič, Mali, Ingi 10, Williams 9, Stojakovič 6, NuhanoviČ 4, Brčina 3, Maček 2. Vrstni red: Helios 43, Slovan, Zlatorog 38, Elektra, Krka, Loka kava 31, Alpos Šentjur 30. Zagorje 28, Koper, Kraški zidar 26, Triglav 24, Postojnska jama 22. 1. SL (ž) Liga za prvaka, 2. krog: Ilirija - Merkur Celje 42:81 (8:22, 28:41, 35:58); Oberč 16, Moore 7; Conkova, Komplet 19, Radulovič 12, Jereb, Prša 8, N. Kvas 6. Kvatemik 5, Vulid 4. Vrstni red: Merkur, Kranjska Gora 4, Ježica, Ilirija 3, AJM, Domžale 2. ROKOMET 1.SL 19. krog: Prevent - Celje Pi-romrnaLašto 28:29 (15:15); Gams 8. Pleäej 5; Stojanovlč 6, GajiC 5, Brumen 4. Špiler. Ošlak 3. SulK, Lesjak, Špo-Ijarič, Kozlina 2, Sbvan - Gorenje 22:40 (11:19); Skuäek 9; Baškin 10, KezniCek 7. Be-dekovič 6, J. Dobelšek, Vu-kovit Sirk 4, Tamie 3, Ka-vaä, Mlakar 1. Vrstni red: Celje Pivovarna Lažko 34, Koper 31, Gorenje 30, Gold dub 27, Prevent 19, Trimo 18, SVIS 15, Rudar, Slovan 14, Ormož ŠPORTNI KOLEDAR SOBOTA. 17. 3. ROKOMET 1. SL (m), 20. krog: Celje Pivovarna Laäko - SVIŠ (18.30), Velenje: Gorenje -Prevent (19). 1. SL (ž), 18. krog, Ljubljana: Olimpija - Celje Celjske mesnine (16.30), Žalec: Ce-leia - Brežice (obe 18). KEGLJANJE L SL, 17. krog, Celje: Mi-rotcks - Bela krajina (14.30). MED GOLI SOBOTA. 17. 3. 2. SL. 16. krog, Velenje: Ru dar - Šenčur (18). 3. SL - vzhod, 15. krog Šentjur - Zavr Štajerska liga, □plotnica - Šošt 15). krog: Rogaška Claudius (vse 15). NEDELJA. 18. 3. L SL, 23. krog, AjdoväCi-na: Primorje - MIK CM Celje (15). 2. SL. 16. krog. Slovenske Konjice: Dravinja-Livar(15). 3.SL-vziiod,!5.krog, Maribor: Železničar - Kovinar, Šmarje pri jelšah: Trgovine Jäger - Tišina (obe 15). Štajerska liga, 15. krog: Šampion - Jurovski Dol (15). 20 KRONIKA iiiiir so trenutno žalske ceste, Več dela, manj smrti Hitreje končani postopki - Na cesti lani najmanj žrtev, letos napovedi neobetajoče Pred dvema letoma sta v veljavo vstopila dva zakona, ki sta močno burila duhove, Zakon o prekrških (ZP) in Zakon o varnosti v cestnem prometu (ZVCP). O tem, ali sta zakona vplivala na hitrejše reševanje prekrškov, zmanjšanje števila zastaranih zadev in števila smrtnih žrtev na naših cestah, smo se pogovarjali z inšpektorjem v oddelku za cestni promet Edijem Baumkirherjera. Ni še tako daleč, ko so nam bili znani veliki zaostanki, abo-licija predvsem manjših prekrškov, velik delež zastaranih postopkov, ko se je bilo inoč izogniti vročanju, vabljenju in zasUšanju. S plaCilom 41,73 evra ste lahko odplačali en dan v zaporu, omejena je bila tudi uvidevnost pri izreku opozorila, Polidjase kot prekrškovni organ zdaj hitreje odziva na prekrške, vodi postopke o njih, Raje kazen kot pas Kot smo že poročali, je v okviru akcije Slovenija, pripni se od 5. marca do minule srede na območju PoHdjske uprave Celje potekal poostren nadzor nad uporabo varnostnih pasov in otroških vamostnih sedežev. Poiidsti so v tem času ustavili več kot 1300 vozil, zaradi kršitev predpisov paso morali ukrepati kar 800-krat. Storaj 400 vo23iikov bo moralo plačal! kazen, v 36 primerih pa 50 napisali obdol-žilni predlog. Kaznovano je büo tudi nekaj tujcev, ki niso upoštevali predpisov, skoraj 400 voznikov so policisti le opozorili. Kot vedno |e tudi tokratni nadzor pokazal, da je eden največjih problemov v prometu, da vozniki in so-pcšniki ne uporabljajo vamosing pasu. Naj ob tem spomnimo, da se morajo po pred-pisili z vamostnim pasom pripeti tudi sopotniki na zadnjih sedežih vozlL saj je bilo nekaj tudi takšnih k^teljev. zmanjšalo se je število zastaranih zadev, pojasnjuje Baum-kirher. Najpomembnejše pri tem je, da Število mrtvih na naših cestah upada. Lani je življenje na Celjskem izgubilo 27 oseb, kar je najmanj v zgodovini sodobnega avtomobilizma doslej. Zahvala naj bi šla vremenskih razmeram, zimi, ki je lani trajala vse tja do sredine aprila. »Sanirani« zaostanici v prvem letu in pol od spre-jetja zakona je bila policija obremenjena s pisanjem in z izdajo odločb, kar je bil pogosto očitek njihovega sindikata. Tako so policisti za manjše prekrške v primeru prekoračitve hitrosti 10 kilometrov na uro in odvzema ene kazenske točke »prav po birokratsko pisali odločbe, kar je povečalo obseg dela«. S spremembo ZP-ja maja lani pa se vsi postopki zaključijo na kraju samem z izdajo plačilnega naloga brez dodamih časovno zapletenih postopkov. »Skoraj vse postopke zaključimo takoj z izdajo plačilnega naloga.« V primeru prometnih nesreč, zahtev za sodno varstvo in pritožb so po novem postopki zaključeni v roku od enega tedna do enega meseca. »Skorajda ni več zaostankov,« pove Baumkirher. V krajšem roku so rešene tudi zahteve za sodno varstvo, medtem ko pritožbe, ki jih je bilo mogoče dobiti celo preko Interneta, raznih društev in nekaterih posameznikov niso več uspešne, kot še poudarja. Posledice novega zakona so prinesle manj kršitev in nesreč v prometu, ter večji, kar 85-odstotni delež rešenih postopkovin desetkrat več izrečenih opozoril kot leta 2004. Smrtne žaisice ceste Kljub najmanjšemu številu lani umrlih na celjskih cestah, se Število teh letos po^ večuje. Zadnja številka je šest mrtvih, »razlog pa med drugim tudi izjemne vremenske ZVCP je kršitelje močno udaril po žepu, pristrigel krila prehitrim in pijanim voznikom ter prinesel novosti za mlade in neizkušene voznike, ki lahko že ob manjši vinjenosti izgubijo vozniško dovoljenje. Povzročitelji prometnih nesreč se kljub temu še vedno premalo zavedajo posledic svojih dejanj. Vozijo pod vplivom alkohola, droge, objestno, brez vozniškega dovoljenja, s tehnično neustreznimi vozili in s kraja nesreče vse pogosteje bežijo. Pogosto gre ob tem še za kaznivo dejanje, za kar je zagrožena zaporna kazen ali prepoved vožnje od 1 do 5 let. »Sankcije za prekrške so izredno visoke, pri čemer sem ne spadajo le globe, temveč tudi kazenske točke... Pa to nekatere še ni zresnilo.« Za vsakim umrlim ostanejo svojd, nepreskrbljene družine in osebne stiske. Povprečno je na enega umrlega tudi več kot pet ude-ležencevs hudo telesno poškodbo. Lani je največ ljudi umrlo na cestah žalste regije, kar tretjina vseh. Razlog je bü prevelika obremenitev cest, kjer se odvija največji tranzit med koroško, mariborsko in ljubljansko regijo, razvejana je tudi mreža lokalnih cest. »Na žalskih cestah bodo v precej večjem deležu kot doslej prisotni policisti drugih postaj, ki bodo povečali aktivnosti,« pravi Baumkirher. Leta2003 je na cesti Arja vas-Velenje umrlo kar 9 ljudi, kar so z vsakodnevnim nadziranjem prometa in ukrepi uspeli zmanjšad. A stanje se na tem območju še ni izboljšalo. Med najbolj nevarnimi je zdaj bivša regionalna cesta Medlog-Arja vas-Žalec-Šempeter-Vransko, Iger se zgodi med 30 do 4Ü odstotkov vseh nesreč na Celjskem. Število mrtvih na cestah nas uvršča v sredino evropskih držav, namen Nacionalnega programa varnosti v cestnem prometu v obdobju od 2007 do 2011 je prepolovitev nesreč, kar pomeni »138 mrtvih do leta 2010«, še pravi Baumkirher. MATEJA JAZBEC Uspešno proti prekupčevanju v prostorih policijske akademije v Tacnu je v torek generalni direktor policije Jože Romšek podelil priznanja pohdstom in kriminalistom za posebno uspešno operativno delo. Priznanje je prejela tudi skupina kriminalistov in dva delavca Uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ki so koordinirali akcijo proti prekupčevanju z drogami v Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor. Priznanje sta prejela poveljnik paznikov v mariborskem zaporu Črešnik Darko in sedanji poveljnik paznikov v Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje Tomaž Bračko, ki je v času akcije sicer še delal kot pomočnik poveljnika v Mariboru. Romšek je ob tej priložnosti posebej izpostavil uspešno in učinkovito sodelovanje policije in Uprave za izvrševanje kazenskih siikcij. tudi Tomaž Bračko. sedaj poveljnik paznikovv celjskem zaporu. Kdaj bodo sedli na zatožno klop? Novembra leta 2003 je Novi tednik prvi poročal o domnevnih nepravilnostih v podjetju Nepremične, celjski poUcisti so takrat preiskovali tudi poslovanje celjskega gradbenega podjetnika Stanka Božičnika. Vodja celjskega tožilstva Ivan Žaberl je takrat povedal, da so se kazenske ovadbe nanašale na neupravičeno pridobitev premoženjske m nepremoženjske koristi, zlorabo položaja in pravic ter na imičenje ali ponarejanje poslovnih listin. Za omenjena kazniva dejanja je predvidena zaporna kazen do pet let oziroma do dveh let zapora. Takratnemu direktorju nepremičnin Slavku Sotlarju so očitali zlorabo položaja in pravic ter neupravičeno sprejemanje daril, njegova dva sodelavca osumili sostorilstva oziroma pomoči pri kaznivih dejanjih, Božičnika pa ponarejanja ali uničenja poslovnih listin. Celjsko tožilstvo je kasneje pri- mer odstopilo Okrožnemu državnemu tožilstvu v Slovenj Gradcu, kjer pa so pred dnevi spisali tudi obtožnico. To nam je potrdila tudi vodja Okrožnega državnega tožilstva Slovenj Gradec Jelka Štumberger - Mlakar. Po izbruhu afere so Sotlarja poiidsti tudi pridržali, opravili nemalo hišnih preiskav in pogovorov s pričami ter osumljenimi osebami. Raziskovali naj bi predvsem oddajanje del prek javnih razpisov in javnih naroffl, so takrat pisali mediji. Očitno pa so s pomočjo tožilstva, ki je preiskavo usmerjalo, zbrali dovolj dokazov, da lahko vsi štirje osumljeni kmalu sedejo na zatožno klop, kjer se bodo zagovarjali za zgoraj omenjena domnevna kazniva dejanja. Tožilci namreč niso ovrgli nobenega. Kdaj naj bi se sojenje začelo, še ni znano. Štum-bergerjeva nam namreč ni mogla potrditi, ali je obtožnica že pravnomočna. SŠ Kazenska ovadba po smrti Krasničija ničija. Kot smo že pisah, so celjski policisti sredi februarja pred celjsko diskoteko Down Town zaradi kršitve javnega reda in miru obravnavali 29-letnega Naserja Kra Krasniči seje zaplete in nato v pretep z varnostniki, potem ko mu ti niso dovolili ponovnega vstopa v diskoteko. ker naj bi bü oborožen, Okoli četrte ure zjutraj je nezavesten ležal pred vhodom v diskoteko. Zaradi hudih poškodb so ga odpeljali v ljubljanski Klinični center, kjer je prejšnji četrtek umrl. Pri obdukciji, ki je bila opravljena na Inštitutu za sodno medicino v Ljubljani, je bilo ugotovljeno, da je smrt nastopila zaradi edema možganov. Zaradi podrobnejših preiskav vzroka smrri je sodni /alni sodnik določil izvedenca. Kot spo-celjske poUdje, bodo zoper tri osebe zaradi suma storitve kaznivega dejanja podali kazensko ovadbo. MJ $ HALO, 113 Avtobus čez nogi Nenavadna nesreča se je zgodila v sredo zjutraj v Vinski Gori. Otroci so zapuščali avtobus, s katerim so se pripeljali do šole. ko je eden od starejših učencev med prerivanjem mlajšo učenko potisnil pred avtobus. Ta ji je nato zapeljal čez no^. Deklico so odpeljali vvelenjski zdravstveni dom, nato še v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovili lažje telesne poškodbe. Želja lahko postane resničnost im Bffltt ic,p,,ifctottoroiitl5,tj!.:()34ä018IS REPORTAŽA 21 »Krkenzi kikiriki everi dej, jes aj krkifc TXirbofolk polni nočne lokale - Je koga sram, da posluša to glasbo? - Namesto polke kolo Danes se v Ljubljani obeta koncert Svetlane Ražna-tovič - Cece, ki je že predlani kljub negodovanju nekaterih napolnila dvorani v Ljubljani in Celju. Ker so vstopnice za koncert pošle skorajda v rekordnem času, bo imela Ceca v Sloveniji še en koncert. Srbska turbofolk glasba se sliši tudi iz večine nočnih lokalov v Celju. Lokali so vedno polni, toda ali res vanje hodijo le Srbi? V minulih mesecih smo se ob koncih tedna podali v te lokale in bili presenečeni. Ta glasba še zdaleč ne privablja samo in le naše »južne brate«. Trebaš mi. Magija, Kao nikotin, Gore od Ijuba-vi, Neke ptice nikad ne polete je le nekaj turbofolk uspešnic. Da o tem, kako tru-bači obnorijo marsikoga, niti ne govorimo. Če ste si ob pogledu na zgornji naslov prepevali staro znano pesem, potem veste, da so bili Rokeri s Moravu eni največjih zvezdniških »zajeban-tov« v Jugoslaviji, in potem tudi veste, o čem govorimo. Lepo Breno tako in tako poznajo vsi, saj je v časih skupne Jugoslavije slovela kot največja »turbofolk pevaljka«, a jo je s prestola te zvrsti zrinila Ceca. V Celju je skoraj nemogoče, da ne bi opazili plakatov, ki vabijo na koncerte največkrat srbskih turbofolk zvezd, ki se za nizko vstopnino s televizijskega Pink ekrana preselijo neposredno vva-šo bližino- In kaj pravzaprav turbofolk pomeni? »Med etnomuzikologi obstaja nek dogovor o tem, kaj je turbofolk. To je glasbeni žanr, ki kombinira orientalske oziroma vzhodnjaške načine glasbenega izražanja z zahodnimi glasbenimi vzorci- Gre za folk glasbo srbskega narod-no-zabavnega značaja, ki se križa s tehno in pop glasbo iz anglo-ameriškega prostora. Turbofolk ni nič izjemnega, saj ima vsak kulturni prostor lastno tradicijo, ki jo meša z anglo-ameriškimi vplivi,« nam je povedal dr. Gregor Tome, izredni profesor na Katedri in oddelku za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. »Lahko bi rekli, da sta tudi pri nas v 50. letih brata Avsenik izumila neke vrste turbofolk, ko sta srednjeevropski valček in polko me-šakz ameriško jazzovsko glasbo... Težko je reči, kdaj seje ta srbski turbofolk pojavil. V 80. letih je bil izjemno prisoten, ker se je prekrival z Mi-loševičevo oblastjo in je bil v funkciji vzpostavljanja legitimnosti tedanjega srbskega režima,« še dodaja Tome. Dajevozadju srbskega tur-bofoika kar dosti političnega prizvoka, nam je povedal tudi redni profesor na Oddelku za muzikologijo na Filozofski fakulteti dr. Svanibor Pet-tan: » Nekdanji srbski novinar Petar Lukovič je v začetkih vojne pri njih omenjal, da imata nacionalizem in glasba neke vrste propagandno nalogo, češ da je nemogoče živeti z drugimi narodi.« Smo foto studio v mest:u »Udri, Mujo« Trenutno v Sloveniji ni nobene raziskave o profilu poslušalcev te glasbe, naša novinarska raziskava pa je pokazala nekaj zanimivega. V družbi, s katero smo v preteklih mesecih hodili po turbofolk lokalih, so bili samo Slovenci. Tem je bila glasba všeč, čeprav vseh izvajalcev niso poznali. Kot glavni razlog za svojo simpatijo do tega žanra so navajali, da se na to glasbo laqe pleše, da je bolj ritmična in melodična v primerjavi z ostalimi zvrstmi. Zamtnivost, na kateio smo tudi naleteli, je, da je med ljubitelji te glasbe vehko mladih. Ti o nostalgiji pri tej glasbi ne morejo govoriti, saj se skupne Jugoslavije sploh ne spomnijo, besedila pesmi pa poznajo. 1\jdi pri njih je glavni odgovor na vprašanje, zakaj takšno glasbo poslušajo: »Ob tej glasbi je boljši žuT-« Tudi naša strokovna sogovornika Tome in Pettan se dobro zavedata, da je Guča v času festivala trubačev polna Slovencev Ali je torej komu nerodno javno priznati, da ga takšna glasba privlači? »Mislim, da je bilo ljudem to nerodno priznati pred leti, ker je bila ta glasba ožigosana kot nekaj manjvrednega, ali v času po vojni, ker so to glasbo povezovali z dojemanjem Srbije kot a^esorjem-Ampak ta glasba živi in tudi po vojni se turbofolk koncerti niso toliko oglaševali, kljub temu so bili vedno dobro obiskani , Je pa res, da je med mladimi, ki jih na Jugoslavijo ne vežejo spomini, veliko zanimanja za nekaj drugačnega in eksotičnega. Verjetno je to razlog, zakaj jo poslušajo,« meni Svanibor Pettan. »Kakšnega profila je povprečen poslušalec te glasbe, je težko reči. Če bi ugibal, bi rekel, da gre za tip razseljene osebe, ki je v mesto prišla šele pred eno generacijo in se še ni urbanizirala. Dvoživka z eno nogo v mestu, z drugo še vedno na vasi...« pojasnjuje Gregor Tome. »Nič bat!« že pred časom smo bili na Hrvaškem, kjer smo v nočnem lokalu, kljub temu, da se stanje v odnosih med ljudmi zaradi vojnega stanja še ni povsem umirilo, prosili, če nam zavrtijo nekaj skladb, ki 50 jih izvajali srbski izvajalci. Glasbenimi željam so nam brez problemov ugodili, še več, sami so izbrali še nekaj ostalih srbskih skladb in v lokalu ni bilo nikakršnega nemira zaradi tega. Zanimivo je tudi nekaj, takoj po vojni je bila na Hrvaškem izredno popularna in v lokalih velikokrat zavrtena pesem Šta je to u tvojim venama. Da je glasba očitno res mednarodni jezik, dokazuje tudi to, da je omenjena pesem na enem od prvih albumov Svetlane Raž-natovič-Cece ... »Turbofolk je kot vsaka druga glasba, nastajajo zanimive stvari, ogromno je povprečnega popevkarstva, nekaj je tudi slabega. Ampak tako je v kateri koli glasbeni zvrsti. Je pa res, da smo dolgo živeli v Jugoslaviji in ljudem gre očitno ta glasba bolj v uho kot na primer francoska ali italijanska. Po mojih podatkih naj bi od 10 do 15 odstotkov kupljenih zgoščenk in kaset pri nas bilo od izvajalcev, ki prihajajo iz držav nekdanje Jugoslavije,« razlaga Tome. Ampak to ni nič strah vzbujajočega! »V Sloveniji je daleč najpopularnejša še vedno narodno-zabavna glasba, ki jo ob drugih glasbenih zvrsteh posluša kar 58 odstoücov vseh ljudi, 10 odstotkov jih posluša tudi pop glasbo, rnalo več kot 30 odstotkov pa rock. Mogoče sta vtis in strah zaradi preplavlje-nosti Slovenije s turbofolkom pretirana. Slovenci so vedno bolj usmerjeni v poslušanje slovenske glasbe, čeprav je na trgu produciranja slovenske glasbe premalo,« še pojasnjuje Tome. Pettan ob tem še dodaja, da je tudi bojazen med slovenskimi glasbeniki, da bi jih ogrozil vdor tuje glasbe, odveč. »Mogoče je, da imajo takšen občutek ogroženosti, čeprav menim, da bo slovenska glasba imela vedno svoj poseben prostor. Če pa kdo hoče poslušati glasbo drugih narodov in kultur, ne vem, za kaj mu to ne bi bilo omogo- čeno. SIMONA ŠOUNIC Foto: GREGOR KATIC a Družba RADEČE PAPIR MUFLON, d.o mutlon Titova 99, 1433 Radeče vabi ksodelovanju kandidate za delovno mesto GRAFIČNI OBLIKOVALEC Pogoji: . VI. St. Izobrazbe grafične smeri < znanje vsaj enega tujega jezilo . poznavanje grafičnih računalniških programov • samoiniciativnost, kreativnost, estetika Nudimo vam: • možnost strokovnega izobraževanja • delo v perspektivnem, dinamičnem ter urejenem okolju < veliko izzivov Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas šest mesecev z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas. Vabimo vas, da se predstavite s kratkim življenjepisom in dokazili. Prijave pošljite v 8Hh dneh po objavi na naš naslov: Radeče papir muflon, d.o.o., Titova 99, 1433 Radeče. Varljivi mir na Kosovu Mesec junij bo mesec kosovske usode in velika preizkušnja za mednarodno skupnost Slabe tri ure je minilo, ko sem zapuščal kosovsko prestolnico in na radiu slišal, da se je v njej zbralo okrog tri tisoč demonstrantov, M se nikakor ne strinjajo s predlogi mednarodne skupnosti načelu z Martijem Ahtisaari)enL Želijo in zahtevajo samostojno državo in nikakor ne sprejemajo polovičarskih kompromisov, četudi jim ponujajo samostojno vojsko, zmia-njo politiko in še kaj. Kosovo je dežela, kjer je rodnost izjemno velika. Nikakršna izjema iilso družine s petnajst in več otroki, čeprav je res, da po nekaterih podatkih ludi tam število rojstev upada in je vse več družin s po »komaj« peti-ini otroki. Nobenega problema torej ni na prištinske ulice na hitro spraviti po nekaj tisoč ČAS IE ZA J;-^ aä^lMATINSKI VEČER ^ VdUMcnl v ZdrAvlll$£e Lftiko vsi, ■......—.....' JtJ «e ostAnete mvnotiuini ob ^iiHnAričnlh doživetjih dAlmacIle I In SlASbe KLAPE SOL s Paga. | p'-;;. .V petek, 30. m«rc« 2007 fc i^JJl; , ob 20. url L X ve£er|o ^fy. | ^^/7.!89,20S1T J^^^ i iÄiMrvMlIe in Inf. na M 6^7345 122 ^Ko^^- Rudnik Trepča je eden izmed najbogatejših na svetu. Bo z lasti Kosovcev? Ti so prepričani v to, vprašanje pa je, kakšen je razkorak med sanjami in resničnostjo. priznano? Odgovore na ta i carinske in druge formalnosti kal. V njem dobijo gostje sko-a srbski meji pri Raški, naju rajvse,razenjediizsvinjskega brez dela, lačnih in naveliča- , j • • , , nlhvsega,.slpa!»prepn&m. nek O- r i-r- pokra]mo, kamor se"" da se jim bosta, potem, ko bo Kosovo postalo prava država, cedila med in mleko. Dva prehoda je podobno opravilo čakalo tudi na kosovskem mejnem prehodu Kosovali. Prav ste prebrali! kjer je bil v nekdanji skupni peljal z Damiijem Topidem, V mednarodno priznani drža- državi največji rudnik svinče-voznikomtcivomjaka,kitjavo- vi Srbiji imajo mednarodne pre- vo-c^ove in srebrne rude, zi izdelke slovenskih proizva- hode z deželo, M naj bi bila kadmija, pirita in zlata. Pod jalcev. Bfl sem na njegovi 300. zibelka srbstva in zaenkrat š a. Ves dan si je vzel čas, da e je vozil po bližnji Trepči mednarodnim nadzorom skr- V dneh, ko sem bU na Koso- vožnji, ki jo je opravil v osmih vedno sodi k srbski državi. Po- bijo le še za to, da vse skupaj m, se vsaj na videz nič posebnega. Sploh letih. Po dobrih dvajsetih urah trebno je le vstopno dovolje- ne propade in da bi ohranili de- vožnje,povsehcarinskibinpo- nje oziroma viza, ki je bre?,- setinedolgekilometrepodzem- kako visi v zraku. Albanci so licijskihkontrolah.svaprispela plačna. Kartonček z vpisanimi Ijo. Po nekaterih ocenah je prepričani, da jih bo medna- vKosovskoMitrovico, kakšnih podatki je treba ob vračanju v Trepča še sedaj eden od najbo- rodna skupnost priznala najka- 60 kilometrov južneje od srb- Srbijo spet oddati obmejnim gatejših rudnikov v Evropi, sneje junija. Potem bo vse laž- ske meje, nedaleč od Raške. organom, kiganadzomjejo tu- Gračanica je že eno izmed je in boljše, so nam zatrjevali Vmes sva imela seveda nujne di mednarodne mirovne sile takšnih vasi oziroma mestec, naši albanski sogovorniki. Srb- opravke s policisti in cariniki. KFOR. Če bi ga slučajno izgu- Obkroženajepretežnozalban- ski prebivalci živijo v strahu. Vsakdo je zahteval zase kakšen bil, bi nastali zapleti, prehod skimi prebivalci. Srbi živijo v Kaj se lahko zgodi, če Kosovo priboljšek v obliki dinarjev, čez mejo bi se zavlekel kar za svoji enklavi. Kam dlje od pra- do junija ne bo mednarodno evrov in pijač. Ko sva opravila nekaj dni ali celo tednov. V tem gov svojih hiš si ne upajo. Naj- piimeru ne bi pomagali niti evri nujnejše potrebščine jim do-v modrih pismih. Na Kosovu movpripeljejopripadniMenot je že nekaj časa uradna valuta KFOR, ki tudi sicer vanijejonji-evro, z izjemo dinarjev, s kate- hov kraj. Kam gredo mladi in rimi laliko plačujete le v pre- kjesedružijo.semvprašalsrb-delih z večinskim srbskim živ- sko mladenko. Odgovorila mi Ijem. V Kosovski Mitrovid je je, da nikamor. Tlidi, Če so loto mogoče v severnem delume- kali odprti, se zgodi, da mimo sta, kjer živijo Srbi. Ti stražijo pripeljejo nasilneži, odvržejo tudi most čez reko Ibar, ki n sto deli na dva dela. Pred rr stom stojijo vojaki mednarod- njussovrstnikiskorajdaniveč. nili sil in nihče nima kakšnih tiidi to je peza neverjetnega s \ Aškerčeva 20,3000 Celje: tel.: +386 03/428 75 00 ^ e-pošta: ita.celje@izletmk.si; www.i2lelnik.si KRAJŠI IZLETI: SARAJEVO-MOSTAR 27.-29.4.. 25.-275., 23-25.6.. BRUSEU 26.-30.4., 21.-25.6.. BAVARSKI DVORC112.-13.5., 9.-10.6. • GRADOVI JUŽNE ČEŠKE 12.-13.5., 16.-176. . BOROMEJSKI OTOKI 20.-21.4.12.-13.5., 9.-10.6. . TIROLSKA 19.-20.5., 23.-24.6. • NAKUPOVALNI IZLET ARIZONA -BiH 21.4. 30.6.-7.7. « r>!tAS!3!i^AV! JA 00 !«OfiDKAPÄ 7.-21.7 »fSORV£SKif'JOf5Sä21.-28.7. KRAJŠi POČITNICIl OPATUA. celodnevna animacija, popusti za otroke. LOVRAN htl EXCELSIOR 3x polp sama 67,20 EUR; UMAG h« SOL UMAG 2x polp samo 61,20 EUR: POREČ htl PARENTIUW1 bogati vikend paketi BOGATA PONUDBA PRVOMAJSKIH POČITNIC II PLANICA 2007, nedelja 25.3.2007!!! mill z lETMOft KH», li 1.3 *t: UloiiM a, I»17. 4., s Jm K* li WH. 3 tot »#1 ». i, 4 iti: M UAm H i to I. i. i dK )• H. 4,4 Hm i n 9. i. 4 i« taMi^t. !7. i «1 k S dK V>W » t, ii^ h ^Mk«,4.5 AK m ID ti 4. IIK UiriM, H 4 SkMtbMli<. JI 4., m Wa JiW.t,»«: l
  • ka ». t, 4 M,' «tebrtS». hn.il«» 1. S, i to »4. i, t (okMIi, ^ 4 jmHHI«^ AVT(»US(fl !3.1. V4 fcč Rk ». 4M s,4 4* c^« iw^ ja 3, a. i, 3 d« I« 1>-Ij ä fini«» ki a 4 J dK iw^g, tai> k Nfiii«^. a 4. SdK bombe in granate, streljajo i strašijo ljudi. Zelja po dmže- posebnih želja, da bi hodil drugo stran. Hotel pričati, kako to v ri da, pa so me moji gostitelji pre-pri^li, naj ne rinem čez most. vraštva med dvema narodoma, pre- ki ga podpihujejo še različne izgle- tolpe z obeh strani z ropanji, izsiljevanji. Pred tem niti tuji vozniki to- Najmanj, kar bi se mi lahko vornjakov.MojemušofeijuDa-po njihovem pripovedovanju mirju se kaj hujšega v osmih letih, od kar vozi na Kosovo, še ni zgodilo, če odštejemo ne-l4, letnik 1986, pradom.Tolelo. 041 2711-179. KOSIlFIlCOAloino in rezervne dole pmdom. Ielefon04f 710-193,10315773048. 4'4diesei in 7etor 52-11, letnik 1986,s pnkolito kipet Tebnostroj, 41, prodom, [eno po dogovore. Telefon 041 793-B91. S245 ŠKROPiLlflCOAgromohomka,200liatmk-tofsko prikolito, novodno, ugodno prodom. Telefoo 041743-702. 1313 ROTACUSKOkosilairo 135 Sip prodam ali meajamzaBtsl2ITolofoa04fS79-358. S254 IRARIORZotor 5245,950 or, lomlk 1987, lepo obronjoa, prodam. Telefon 051 2254)92. Š257 SA«0N»KUDAU(0Sip,16m',gorskilrosi-k,2tinkosiiniraBts,127ini, prodam. Telefon 05f 673-752. b PRODAM NA zelo lepi, mirni, sontm legi, v Roziioijo pri Dromijob, prodom zazidoloo port©, lo, veliko 1460 m'. Telefoa OSf 321-925. S212 BUŽfNAAtonskibTepfk.Pmdanimaopakmi> tijD.stDnovoajskobiša + gosjiodorskopo skipje.Teielan|03|582fT34. 1215 GRAOlEHOportofo,1000 m',zo vikend oli hišo, 00 Domofliku v 7oložoh, prodom. Telefoa05l6SU04. Jisi liŠKO.SpodajaReilto. Prodono nove ito-novaajska bišo, prlbližao 300 m', od portoli 960 m', nn lepi, sonini logi. Telefon04t64t.650. 1303 KOZIE, Pijštnnj. Prodnmo linretko hišo z gospodarskimi objekti, teoo 60.000 EUR oz. 14.378.400 SIT Telefon 041 708-198. Svolovonje, Ivan Aodrej Krbovot, s. p., Gorira pri Šmoitnem 571, Celje; bttp://svetovonje-gojbo.net. n VOINIK-Prodomo opremljeno steoovonjdto bišo, približno 200 m' stoaovonjskib povdin, zgrajeno 1985, vseljeno 1995, zo 225.338 EUR oz. 54.000.000 SIT Telefeo 041 70B-f91. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovot, s. p., Goriro pri Šmon-00. 571, Celje; http://svetovaaje.gaj-bo.aet. ŽALEC, Atjn vos. Prodorno stoaovonjskn hišo, vrbio hišo labruflarko.stovbište 90 m', gospodorsko poslopje 48 m', vrtoo hišo približno 20 m^, travnik dvotišie 973 m', zgrajena 1965, zadnjo proaovo 2000, zo 116.842 EOR oz. 2S.OOO.OOD SIT Telefon a4t 708-198. Svetovanje, Ivoo Andrej Krbovot, s. p., GoriopriŠmari™57t,Coljo;bttp:// svetovaoje.gajba.flet. n nilOGIUDzzidonitn,vŠ>arjopriJolšah, predam. Telefon 040 354-308. p Za prodalo na stojnici «InterparfcuvCeliu ištiemo (laliko tutJi štufjenti ali mlajši upotcojenci) za ptomocijo in protJajo Itnjižnega programa MKZ. Tel.; 01-241-3372-KLIČITE DOPOLDANI SPALHICO. kompletno, z novim jogijem, vgradnihl.dd.ik, «godno prodom. T» lef..{03)54tt-708. 1324 ...moritomo,hreziogljolprodom Tolof.a05H01-565. 1225 FRANCOSKO posteljo .iodaoprodam.Tel> foo 031 267-923. 1358 J, blodlnik, PLANINA pri Sevniti. Piodoiao poslovo. gostiaski objokt, klet 169 m', ptrtjitje 169in^mnnsard.l69in',dvorišfe389 m",zgrajeaol992,,reaovlje..2000, zo 473.143,04 EUR oz. 113.384.000 StI.TeloFon04l 708-198. Svetovanje, Ivan Andrej Krbovot, s. p., Gotk. pri Smannem57t,Celje;http://svetovo-.je.,.jb...et. OB izvozo z evtoteste Lj.betnn pind.m grodbeaoporteio, velikost 1620 m', s plotoolm komunnimm prispevkom. Telefon 041 72ifl92. 1352 GRADBENO pnrtelo,»ojmk,odlit.os.ntna loga, elektrika, vodovnf, telefon nn por-teli, pridobljen. Iek.tijsk.inferm.tij. z. gr.dnjestnnovoaiske hišo, prodom z. 45.000 FOR. TeloFon 04f 60f-555.mk KUPIM PARCELO ali storejšebišo,vCeljo oh bližaji okolitLkopimzagotovi...Telefo.04t 672-374. 874 VIKEND.Iiliiši,di20kmizCeljg,lahko aedokontanaohvslabšo«stoaju,k»-pimzogotaviao.Tolefon04t 397-2tl- 1017 GRADBENO partefo, piibfižno IBOBdo 1500 m', no sooioi logi, do 10 km iz Celja, k.pim.Telofon04f 912-733,041 731-816 1381 ODDAM SAMOSTO)NI poslovne st...v..iski objekt |350m"),vCelj.(li,vo),i.por.h.im dovoljenjem, oddam v ..jem. i.fonno-tijepot.iefaa.04f 731-787. 1007 )BU71NiPmbohladainvaajomskladišt-ni proslor,90m"-Telefoo570f-95f2.i309 1CEUU, 00 Ostrožnem oddnm posfov.i prostor, velikost 45 or', nnmenjen zo rozlitne dejavnosti. Telefoo (03) 4921-470. 1318 VSTANETOVi.lkivC.ljooddaoioposlt«ne prostore, pisaroe, v 1. nadstropju, moi-o.staojoma,od35dol50m".TeieFo. 041687-030. 1329 VOINIK. Poslovni lokilzo tvnllioioo, liiiovi-00, atelje in podobno, 51 m", damo v aaiemzomesetnnnnjemoino450EOR •tekoii stroški. loleFoa 041 708-198. SvetovDoje, Ivon Andrej Krbovot, s. p., Gorira pri Šmartnom 571, Celje; http:// svetovaaje.gaibo.nel. PRIBU2lia6holro>nikov oh košnjo oddam vnojem.Telef.n5771-348. S259 (CEUU, zraven holnišnite,Oblokovaolka, oddom poslovoo prostore, 160 m^ zo medki.shod.jav.asl.Urejem parkiral proston.Iolofen041 7254)92. ia!2 VCEUOoddombišozodolovtezveijim porkiraimprost.rem.Tolofon041 725- Tofefoo 05f 673-011. Domoko, «orjot-kaNravot!.p.,7adobrova37.,Skofja vos. n POSLOVNI prostoroo Mnriborski tosli, vo!i-kost20ia30mUifdam-lelofoa04t 609-708. 13S4 nik itd. pr.d.m. Telefon 05t 424.303. DVOSOBNO slnoovoaie.ColjeOtok, 53 m', prodom zo 70.940 EUR. Telefoo 040 437-334. 783 PRODAM SEDEŽNO g.roit.r.,vtemai barvi, 2,7.2,4 m, stol potlvolmk prodom zo 50 EUR. leleFoo 041 783-271. 1296 FVSTEUO Bio slon, skoraj oovo, velikost 140-200, ogodao,auiaa prodom znrn-diseliive.TeleFaa041 331-586. 1275 SEDEŽNO loroitura prodom I» simholitm tem.Tolofo.(03|492fJl70. 1316 COTOVIHSKA Celje: 031508 326 detovni čas: ! vsak dan non-stop H STAKOVANJE na Otoki;, 70 ml obnovljeno, vsoljivol.7.,prodom ali zamenjam za 40 m', cena 84.000 EUR. Telefon 041 755-373. 1230 KUPIM STANOVANJE, do 80 m'olimanjio,starejša hišo, akalka Celja, Žalca, kupi starejša oseba. Gotovina takoj, brez posredni-kov.Telefon041 515-447. šio6 DVOSOBNOalitrisobno stanovanje kupim. Sem resen ktipec, pločilo v gotovini. Telefon 031 321-946. 674 GARSOKJEROalianosobno stanovanje nujno kupim zo gotovino. Telefon 041 352-267. 674 V CEUU bpim trisobno stonovonje v zadnji etaži objekta-gotovino. Telefon 030 919-511. 1229 ENO ali dvosobno stonovonje v Celju nujno kupim. Kudim pošteno plačilo. Telefon 041 601-555.mk ODDAM SOBO nudim študentki JohkodvemoprijD-teljicamo (do šole Lovs). Ugodno. Telefon (03) 5452-694. 1252 SOBEzaprenočiščoDddamvokoliciŽoko. Telefon 04U42-224. 13« OPREMUEKOgarsonjerovCalj(i,vČopovi ulici, oddam. Najemnina ISO EUR * strKki.Telefon031 56M02. 1359 DVOSOBNO stanovanje v centru loškega oddanivnBjem.TeleRIDEMO TUDI NA DOM POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36 MUDO kmvo, steletnm nil bmz, prodam, menjam tudi za bikca ali mlado iolcvo kiavo.IoWon 5413-019,041357-024. DVApujso, težko po 50 kg, prodamo. Infor-moriie po telolonu 103] 579-5660. BBRSKKA koilo, storojo 7 m.isrev In mlado kozo, prodam leleFon 031 377-791. 1273 (EIEUE družine, no Soli 7 ažioHh, prodam. lelela» 031705-961. 13« TELICO simentolko, brejo 5 mesecev, težko približno 550 kg, prodam.Telelon (03) 5797-011,031 211-560. 1303 lUUSKEkoie, z «ladiii ali brei, prodom, lelelon (03) 5741-410,051 354-921. Š246 KRMO simentolko, 1. telo, prodom, tena 600Ellli.IeHon041B9!-244. 1308 TELICO simentalko, brejo 6 mesecev, prodom. lelefan po 19. url, (03) 5731H140. TRI mesece store burske koze prodom. Telefon 041569-360. 1317 objavlja prosti delovni mesti 1. KOMERCIALISTA - keramičnih ploščic in kopalniške opreme Pogoji: - ustrezno izobrazbo in računalniška znanja - izkušnje iz podobnih del - smisel za delo s strankami - vozniški izpit B-kategorije 2. KOMERCIALNI ADMINISTRATOR - pomožna komercialna dela, fakturiranje Pogoji: - ustrezno izobrazbo in računalniška znanja - izkušnje iz podobnih del - smisel za delo s strankami Delovno razmerje bomo sklenili nim delovnim časom in 2-m6set n poskusnim rokom. Obvezno pisno prijavo z dokazili in kratkim življenjepisom pošljite na naslov podjetja. 28 ^^BW^I^^informacije Na osnovi sklepa stečajnega s Celju, v zadevi St 13/2006 z dni ENERGETIKA SOLČAVA d.o.c Solčava 16, SOLČAVA ZBIRANJE PONUDB (IV. narok) I. PREDMET PRODAJE 1. NEPREMIČNINA IN PREMIČNINE 11 Nepremičnina - energetska postaja Logarska dolina, kar v naravi predstavlja objekt kotlovnice brez zemljišča. K nepremičnini pripadatudivzemljovgrajenrazvodni sistem-cevovod v dolžini 1200 metrov. Likvidacijska vrednost nepremičnine je znižana za 60% in znaša 54.915,70 EUR.. Opomba: Nepremičnina - energetska postaja je zgrajena na tujem zemljišču, ki je v zasebni lasti. Izbrani ponudnik - kupec prevzame objekt v obstoječem stanju, po načelu »videno-kuplje-a razmerja z lastnikom zemljišča. I.2 Premičnine - voraien sistem za oorevanie na lesne sekance. vgrajen sistem za ogrevanje na kurilno olje, toplotne postaje, vse DO oenitvenem seznamu. Likvidacijska vrednost premičnin je znižana za 60% in znaša 108.928,39 EUR. Premoženje - nepremičnine in premičnine pod točko 1 se prodajajo v kompletu kot celota, izklicna cena je znižana za 60% in znaša 163.844,09 EUR. Varščina znaša najmanj 10% Izklicne cene. Premoženje je ocenjeno kot celota s cenitvenim poročilom z dne 16. 5. 2006. Izklicne cene sov skladu scenitvenimi poročili, kijih je izdelal stalni sodni cenilec in izvedenec g. Zvonko JEZERNIK, univ. dipl. ing.. II. POGOJI PRODAJE 1. Premoženje se prodaja po načelu »videno kupljeno- v kon> pletu kot celota. 2. Premoženje bo prodano najugodnejšemu ponudniku, ki ga bo izbral stečajni upravitelj pod nadzorom predsednika stečajnega serata(154. čl.ZPPSL). a Podpis pogodb in plačilo kupnine: za premoženje mora kupec podpisati pogodbo v roku 45 dni po prejemu poziva stečajnega upravitelja za sklenitev pogodbe, kupnino pa plačati v 15 dneh od sklenitve pogodbe. 4. Izklicne cene ne vsebujejo nobenih davščin in prispe\4^ov. Davščine in prispevki se dodatno zaračunajo izbranemu po-3vi Zakona o davku na dodano vred-'2006) in Zakonao davku na promet RS 117/2006). Vse dajatve in stroš- __________,.......jstništva mora plačati kupec. Če najugodnejši ponudnik v roku, ki je določen v točki 3, ne skJene pogodbe oz. odstopi od sklenjene pogodbe ali kupnine ne plača v dogovorjenem roku, ima stečajni upravitelj pravico odstopiti od pogodbe, oziroma razdreti že sklenjeno pogodbo brez dodatnega roka za izpolnitev. Premoženje preide v lastništvo kupca šeie takrat, ko je v celoti plačana kupnina. Kupec si mora sam pndobiti vsa potrebna soglasja oz. odobritve in potrdila za sklenitev pogodbe o nakupu nepremičnin vskJadu z obstoječo zakonodajo. Če kupec ne plača v roku celotne kupnine ali kakorkoli dnj-gače odstopi od nakupa, se mu vrne le tisti plačani det kupnine, ki ostane po pokritju varščine od dodatnih stroškov, nastalih zaradi kupčevega odstopa od pogodbe. nudniku nost (Uradni nepremičnin .EŽBO PRI PRODAJI 2 IRANJEtt/ Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb lahko sodelujejo domače fizične in pravne osebe ter tuje fizične in pravne osebe ob pogojih vzajemnosti, ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v določeni «šini izklicne cene. Sodelovati pa ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v 153. členu I, II. in IN. odstavkaZPPSL. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca in njegov točen naslov, ponujeni znesek, ponudbo pa mora podpisati odgovorna oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložHi: dokazilo o plačilu varščine potijeno s strani banke, fizične osebe potrdilo o državljanstvu, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter Zakoniti predkupni upravičenci po ZureP-1, ZON, ZGD, ZKZ in SPZ lahko uveljavljajo predkupno pravico v skladu z določili 149/3 čl ZPPSL. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse razpisane in navedene pogoje. Ponudniki plačajo varščino na transakcijski račun stečajnega dolžnika, odprt prt banki Celje, ša. 06000-0963715087, s pripisom namena nakazila: varščina za zbiranje ponudb. Ponudniku, ki ni izbran za najugodnejšega ponudnika, se varščina brez obresti vrne v osmih dnefi od izbire najugodnejšega ponudnika. POSTOPEK ZA ZBIRANJE PONUDB Rok za zbiranje ponudb je 15 dni po objavi. O izbiri najugodnejšega ponudnika bo odločeno v osmih dneh od poteka roka za zbiranje ponudb. Ponudniki bodo o izbiri najugodnejšega ponudnika obveščeni v osmih dneh od izbire. Prodajalec ni dolžan skleniti pogodbe o prodaji z najugodnejšim ponudnikom v kolikor ponudnik ne izpolnjuje vseh razpisanih pogojev ali kakor koli drugače ne sme ali ne more sklenHi kupoprodajne pogodbe. Ponudbe pod izklicno ceno se ne upoštevajo. Ponudbe brez položene varščine se štejejo kot neveljavne. Ponudbe pošljite po pošti na Okrožno sodišče v Celju, Prešernova 22, 3000 Celje s pripisom - Stečajni postopek St 13/2006 - Ponudba za odkup - ne odpiraj. DRUGO e infonnacije v zvezi s prodajo in ogledom premoženja dobijo zainteresirani ponudniki pri stečajnem upravitelju g. Kos Tomažu, H. 03 427 44 80, GSM 041 652-185 in na spletni strani www.sve- TQJÜU simefltalkl, teäi 160 kg, prodam. Cena poi)ogovoru.Ti!k(on 03128^114. BIKA simeiitalca, 350 kg, prodam za 750 EUR,Telefon031 640437. 1338 BIKCA «mentolco, starega 7 dni, prodam. Telefon03] 591-232. 1339 BURSK{ koze, stare 5 mesecev, z rodavni-kom,vAkBnlroli, prodam. Telefon 051 321-827. 1340 lEUČKO simenlaibo, težko 165 kg, prodam. Telefon 5702-634,041 823-925,ži37 IHJCO, me9npDsmiteäo275kä pnxkmza S00EllR.(La3(o),leyni 7341684.1350 TELIČKE in konio prodom ali menjam za govedo. Telefon 041 794-301. 1353 TEUCO smentnlko, brejo v devetem mesen, prodnm. Telefon 051 214-198, 1357 KMETIJSKI PRODAM fon (03) 5794-210. UDIKE oleandrov nspon KROMPIR, primeren la sojenje, različnih sort,prodomJelefonOfl 742-334. SIU2NEUe,suho»novMoliinulniin hlevski gnoj |iroiloni.Ielelon 041 741-028. 1293 SENO v kodiflh in okrogle bole prodom. Ielelon040 651-I2a. S,S4 VINO, meinni>, Mm rase, prodom, 0,90 EOR/litetlelefon 040111-310. S22S DOIUtEiginie:snd|iiet,višnjive<, breskev in bruškovšnops prodom-lelefon 03149IH22- 1304 SENO všlirioglolth holoh, moino menjovn I. Žilo, prodnm.Tel.fon 031 832-520. SUHObollmnosiiKi,vo)Uhb>lib,Gorito pri Slivnici, možnost dostove, prodom. Iele(on041010^94. Š250 UNSKOs>hokrmo,vrelod,ogodnop>o-doni.Telefoo041 759704 I3i5 KAKOIIOSINO belo in rdeie vino, i«li Bene orehe, prodom. Telefon 031 591-992. 1343 KUPIM VINaGRADNIŠKE(divje)breski m.Te- CIPRE5E zo živo mejo, 50 do 60 (m, polok-njenridpres,25do30Tminsa1elilsko onl.no, prodom. leHon 031451-775, 031 616-275. 1336 MEŠALEC zo beton, 100 EOR in klobsb stekleno ovolno mizo prodom zo 30 EUR.TeHon041420-132. 1341 STRIŽNO kosilnico lUo in zračno puško |radom.I.l.fon0312)5.951. S252 ODDAM GARAŽO v Celju, Vojkovo olico, oddom Tete-fon051 442400. 1302 m :oZ..|»nje,kije oponje v Ijokzen pvrnilo ze več kot 10.000 osebom, psreduj. zo vso stl> rostno obdobjo, brezplačno za mlajše žensko. Telefon (03) 5726-319, 031 505495.UopoldQtešniks.p.,0olenjo V0S15, Prebold. PRUAZNA k simpatična, 394etno uslož-henknžehprijoteljodaSlIet.Rosno. Telefon 041 24M47; .™.su|H!ro-lnn.si. 1274 ikreniTantjeiSčeta preprosta, zve-la dekleta. Mnogo jiH ie, zato puit-ä, Dozabrte na razocaraniateriih brez stroškov spoziiatte. Tel.: 03/67 26 319. gsm: 031/836 378. lefendepoldon, (03) 5403-731. 12S4 ZSMUALNlKE.IIaH 300,preilsaYenik S.m.c,2,20. 3B49. 1280 iRNOm»-kaobl.to,št.52,s,ebrii.smj.oi. kravato, enkrat rabljeno, prodom. Telefon (03) 5419-672. 1186 BIKCA, težkega 130 kg in predsetvenik, 2.20m,prodom.Telefon041 213-343. ž 125 HRASTOVA sodo, 320 in 150 I, ugodno prodom. Telefon (03| 573^005, zvečer. 1225 OTROŠKI avtosedež Chico prion, od 9 do 18 kg, star 2 leti, dobro ohranien, prodam zo50EUR.Telefon05l 375-994, po 16. no. Telebn{03| 8104-182,031393-560. ARS^-roiekliranie, Anton Stmiša, s. p., Gobrovec la, 3241 Podplat. KAREDI si som! S profesionalnimi stroii in napravami iz Izposojevoinice SAM, Ul. brotav Dobrotinškov13,Huilinia, Celje, telefon (041) 629-644, (03) 5414-311, Na podlagi 23. člena Statuta AMD Slander Celje OBČNI ZBOR AMD SLANDER CELJE v SREDO, 28. MARCA, v prostorih AMD Slander Celje, Ljubljanska cesta 37. Vljudno vabljeni! Predsednik AMD Šlander Celje POSLOVNEi 36 lel, premožen, lepe postave, želi prijateljico do svojih let. Lahko mamica, vdovo, rozvezono. Telefon 041 248-647; www.sijperalan.si. 1274 5TAR£iŠI hinl z dežele, brez obveznosii, sfčno želi spoznati dobrosrčno žensko zo skupno življenje pri njej ali pri njemu. Telefon 041 860-399. 1240 iimü'kfv^ v CEUSKI enoti nudimo čudovito delo i vrliuosktmploälom.Torro,Selo7,Vele-nj.,t.l.f.n 0(1 747-126. 70 ZAPOSUMO prijoTno dekle zo strežbo jedi inpijae.Ielefoo041411-S51.Booovimi, d.o.o.,Vir!tonjl7,Poilteinek. m NATllURICOvbistroju>Petelinčeki,v$em-jurju pri Colju, redno iupuslim..Ielefon 041 630-649. MontebTrude, d. O.O., AlmeKorlin0,3000Celje. REONOinposlim.«idjokomerdale(po,oji: 2letidelovnibizbš.nj,dobeipooojo-l.c...)lntel.fonista.kom.r.i.li(p.,.j k.mimikafivnast].Proin|eiiivlj.nj.pisi pošljite n.n«lov: Demon, s. p., Porižlje 145a,3314Brislovče. p Z«mje pri Slivnici 24, Gorica pri Slimci. 1054 BREZPUČNITiČAJ ANGLEŠČINE TOREK. 27. 3. 7007 Prijave: PREŠERNOVA ULICA 25, CEUE 03/5aa-36T3 12.3.:AnaŠUPRAHAsPa-ga deklico. Martina SPAN iz Sevnice - dekhco, Marinka PLAVCaK iz Šmarja - dečka, Alma IBRlSlMOViC iz Vfr lenja ^ deklico. Celeslina TOJNKO iz Šentjurja - dekli- Ijiško Poročili so se: Rajko JERENEC in Vlasta KAMPOŠ FAZARINC, oba iz Vojnika, FERK i Ptuj uPe- Nazarja - dečka, PINTER iz Prebolda - dečka. Anica JUG 12 Podčetrtka - deklico. Maja DEBEUAK iz Celja - dekhco. 8.3.: Darja KUCEK iz Podčetrtka - dečka. Urška ANTLEI iz Šmarmega ob Paki - deklico- 9. 3.; Renata KOSI iz Celja - deklico, Ana PLESNIK iz Gornjega Grada - dečka, Sa-bma MAJCEN iz Celja-dečka, Aleksandra TOROVA iz Celja - dečka, Nataša PECKO iz Velenja - dekhco, Helena DERGAN iz Uškega - dekhco, Mateja SOTLAR CVIKL iz Laškega - deklico. 10.3.: Mojca TURK iz Šent-juijapri Celju - dekhco, Nataša ŠTEMBERGER s Polzele - dečka. Damjanca TRATNIK iz Štor- dečka, Bo-žena JAN iz Gorice v Rožni dolini - dekhco. 11.3.: Silvana JUSlC iz Velenja - dečka, Monja JAZBINŠEK iz Žalca - dečka, Polonca POTOČNIK iz Lesičnega - dečka- KOSEC iz Ormoža tc 1 CetKOVIC in n, ,JH, oba iz Gorice pri staRn Laško Umrli so: Franc ANTLEJ iz Šmarjete pri Celju, 95 let. Dragica ŠULIGOJ iz Vrhove-ga pri Radečah, 84 let, Jožef MERHAR iz Ljubljane, 75 let, Rozalija ŽELEZNIK iz Gaber-nega nad Laškim, 86 let. Koste KUBUROVIC iz Ljubljane, 79 let, Ana LEVSTEK iz Ljubljane, 80 let, Neža KREVEU iz Canja pri Sevnici, 87 let, Aleš BRLOGAR iz Vodiškega nad Rimskimi Toplicami, 33 let, Juljana KOZEL iz Leskovca pri Ptuju, 85 let. Velenje UmrU so: Klementina Mi-livoja POUANEC iz Stopč, 70 let, Franc DELČNJAK iz Hrastovca, 85 let, Elizabeta VOLOVŠEK iz Ljubnega ob SavinjL 76 let, Avguštin PAČNIK iz Velenja, 66 let, Stanislav CEVZAR iz Velenja, 74 let, Albert Franc TOFF iz Mozirja, 68 let, Amon CIGLAR iz Velikega vrha, 74 let. lOVIfEDNIl INFORMACIJE Ljubezen, delo in trpljenje biln tvoje je življenje, nam ostala zdaj praznina in velika bolečina. ZAHVALA Zaspalo je trpeče srce ŠTEFKE RATAJC roj. Zidanski iz Loke pri Žusmu (16.10.1925-8.3.2007) Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremUi na zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše, denarno pomoč in podporo v najtežjih trenutkih. Posebna hvala osebnemu zdravniku dr. Janezu Šmidu in osebju ZD Planina, ZD Šentjur, patronaži, posebej ge. Süvi Novak in dr. Iliču za pomoč v njenih zadnjih minutah. Zahvala tudi g. župniku TonkoviCu za lepo opravljen obred, pogrebni službi Gekott, pevcem Rogla in govorniku g. Darku Bezenšku za ganljive besede na grobu. Žalujoči: sin Branko in Mirko, hčerki Silva in Ivanka z družinami ter ostalo sorodstvo Je ptiček na veji zapel, tebe. nam neznano pot vzel Na pot brez žalosti, sovraštva in trpljenja, na pot polno radosti, petja in veselja. ZAHVALA Po zelo kratki, a težki bolezni se je tiho poslovil od nas FRANC GABERSEK po domače Goznikarjev Franček iz Globokega pri Rimskih Toplicah (30.9.1928-7.3.2007) Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in sv, maše, Hvala g, župniku Jožetu Ibrku za lepo opravljen pogreb, pevskemu zboru za odpete žalo-stinke, g. Ivanu Jelencu za poslovilne besede in pogrebni službi Komunale Laäko. Iskrena hvala sestrama Klari in Alenki za pomoč pri negi bolnika na domu. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Andrej in Mirjana Glej. zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno, in nikdar ne more ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame MARIJE KLANČNIK iz Latkove vasi (22.2.1927-4.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, sv maše, prispevke za Anin dom ter izrazili ustno in pisno sožalje. Posebna zahvala g. župniku, PGD Groblja, sosednjim gasilskim društvom, preboldskim godbenikom, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Ropotar. Njeni domači innfirw.noiritecliiik.com in čakala, da i....... Sedla bo na rotna tla ter jokala, ker te več ni. Le kje je mili tvoj obraz in tvoja pridna roka, ki skrbela je za nas? Te bolezen je objela, še poslednjo moč ti vzela. V naših srcih je ostala bolečina, doma velika je praznina. Za yso dobroto hvala ti. v naših srcih boš ostal do konca dni. SLOVO Mirno, kot je živel, od nas tiho je odšel dragi mož, ata in stari ata ALOJZ CENTRIH iz Topolovega (14.6.1936-24.2.2007) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče ter svete maše. Hvala g. župniku Hriber-niku za opravljen cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, pogrebni službi Guzej za odigrano Tišino ter g. županu Kocmanu za poslovilne besede ob njegovem grobu. Lepo se zahvaljujemo tudi oddelku pulmo Splošne bolnišnice Celje za nesebično pomoč v težkih trenutkih ter vsem sodelavcem bolnišnice Celje in Celjskih mesnin. Hvala tudi Davorinu in Darinki za pomoč v najtežjih trenutkih. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala, V globoki žalosti žena Angela ter otroci z družinami O V ■■ ^ Mt ZAHVALA Ob boleči izgubi d ža, očeta in starega očeta IVANA DVORSKA iz Kozjega (1938-2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste bili v težkih trenutkih z nami ter mu darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Kozje za prijaznost in pomoč pri lajšanju bolečin, delavcem KIP vizije - Dragici Turk za negovanje in Slavku za nesebično razdaja-nje. Hvala sodelavcem iz Term Olimia za izrečena sožalja in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Guzej za opravljene storitve, g. župniku NOcu Maiovtu za tolažilne besede in opravljen cerkveni obred, g. Brglezu za izrečene besede slovesa, pevcem iz Kozjega za odpete pesmi, gasilcem, trobentaču ter nosilcem praporov, križa in luči. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Žena Veronika, sin Lado in hčerka Jožica z družinama Tam. kjer si, draga mami, ti, tam ni ne bolečine ne skrbi, solza, žalost, bolečina te zbudila ni. a ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN a 2007 je minilo leto dni, kar je tiho odšla naša draga žena, mamica in mamica MARIJA RAKUN Iskrena hvala vsem, ki se je v lepem spominjate, ji poklonite trenutek spomina in prižigate sveče. Žalujoči vsi njeni najdražji ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, dedija in pradeda STANISLAVA BRATINE se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča: hčerka Irena in sin Božo z družinama Kogar imaš rad, nikoli ne umre. ledaleč, dalečje... 16. marca 2007 bo minilo leto, kar nas je zapustil dragi ŠTEFAN ŠEMROV Hvala vsem, ki se ga spomnite z lepimi mislimi in kdaj postojite ob njegovem grobu. Milena z družino i Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo vedno ostal. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka in pra-dedka LUDVIKA MUHOVCA (7.8.1915-28.2.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in izrazili sožalje. Posebna zahvala koronarnemu klubu in g. kaplanu za lep cerkveni obred. Žalujoči vsi njegovi Pomlad se budi, vse že zeleni, a drage mame med nami več ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice JULIJANE DOBNIK iz Kamena (29.1.1932-3.3.2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem Alposa Šentjur, Petrola Celje ter sindikatu strojevodij za darovano cvetje in sveče. Vsem, ki ste nam izrazili sožalje, iskrena hvala. Posebej se zahvaljujemo dr. Hildi Prebil, medicinski sestri Jožici Krč, patronaž-nemu osebju, gospodu župniku in pogrebnemu zavodu Zagajšek, Žalujoči: Marko in Franci, Milao, Toni z družina- 30 -VODNIK liViTiiii KINO Kinematografi si pridržujejo pravico do sprememiie programa. Nepevabijsn 15.40, !8.10,20.40. Čudežna mraza 12.20. 14.30 18.40, 19.00 Sanjske punca jm 17.40,20.30,23.00 Heidi n.(B. 17.20,19.40 VeKkfHm 1130. 16.00,18.00,20.00,22.00 Asvroksni 13.30,16.i0.18.30,21.00,23.10 Zaipehan narod 17.00, 20,10 Norliit 1D.S0.13.10 16.20,18.50.21.10. predstave so v petä! m sOoto PETEK 18.00 Nqirijatna resnici 20.00 Uro SOBOTA 21.00 Končen: Unga 20.00 Ure SREDA 20.00 Nammen reriK 18.00 Neustrašen SOBOTA 18.00 Alatriste 20.00 Neusbašen NEOEUA 20.00 Alatriste PRIREDITVE PE11K,16.3. 9.00 Osrednja knjlžiuca Celje 16-00 Narodni dom Celje aMasajka •oknjigimo bi vodi Andreja Stoam ik Slovenski kvintet trobil 19.30 Domkulture Velenje Andrej Rozman Roza: Kaj se je zgodilo v sobi sto ali nekaj kapljic baldrijana kar tako rahlo tragičjm komedija 20.00 Local Celje ' RAZSTAVE Condor Travel karaoke /. tretjinam izbarv finale z nngra-damizaprve iri uvrščene 20,00 Likovni salon Celje___ Video inštalacije, umetniškega para Aleksandra Vajd (Slovenija) in Hynek Alt (Češka) o^nje 7.00 Podčetrtek Jederčevsejem • bogala sejemska in kuhnaiičuipo- 10.00 SLG Celje Asvnkani 1420.16.40, 19.00, 21.20,23.50 Naša mala n>is 14.50.7.10, 19.20, 21.30,23.40 Mali otroci 13.30 16.10, 18.50,21.40 Astarix in Vikingi 13.00.15.00.18.60, 18.40.20.30,2Z20 Heidi 13.50.16.00 Dvojna igra 18.10,21.10 predstave so vsalcd»! pisdslavs soy petek in SBiolB A. Lindgren/K. Aulitisova: Pika Nogavička 10.00 Hotel Breza Podčetrtek Oblikovanje ^ine na lončarskem vretenu - Boris Cestnik bnčarska delavnica 11.00 Dvorec Trebnik Dr. Dominik Gol 19.30 Farna cerkev sv. Jurija Šentjur_ Jubil^ni kmceitob 15-letnkiMe- 21 -00 Kulturni dom Sen^d Skupina Dogma koncert 2LOO Mladinski center Velenje " Kvalifikacije za nastop na festivalu Rock Otočec 2007 rmstopili bodo Blackspot, The Fugitives in Snorkl band iz Velenja terSircus iz Sbvenj Gradca 21.00 Kulturni dom Šentvid pri Planini Skupina Dogma koncert nšmartm I^tin^efni konc^ nidomLjSI^ Od Stavnice do svetovnega spleta Po razstavi bo popeljal njen soavtor Marjan Pušavec Tradicionalni Jožefov koncert Godbe na pihala KUD Ljubečna 17.00 KulRirnl dom Šentjur____ Špasteater: 5 ženslLcom komedija 11.00 do 19.00 Petrovče. --------Jožefovsejer Slavnostna prireditev ob ^letnici Društva upokojencev Celje 17.00 Osrednja knjižnica Celje, _Levstikova soba Univer2a za HI. živijenjško obdobje Jože Plečnik, veliki slovenski arhitekt predavala bo Darja Povše 19.30 SLG Celje 19,00 Zavod za zdravstveno varstvo Celje, galerija___ Slikarska dela Jureta Godca ot^nje razstave 19.30 SLG Celje__ S. Grum: Dogodek v mestu Gogi premiera 19.30Ku!tumi center Laško M. Von Mayenbui^: Paraziti abonma po posebnem razporedi in izven 19.30 Cerkev sv. Jožefa Ge^e www.radioGelje.coin Galerija Železarskega muzeja Teharje: Ujeti trenutki sveta, razstava Članov Društva popotnih fotografov infoto-reporterjev Ljubljana, do 10, 4, Galerija likovnih del mladih Celje: razstava grafik V, mednarodne grafične dela vnice na temo Arhitektura Celja, akademski sUkarjiMilanJakšič. Nada De-nit, Jelica Čuiafič, AimMilosavljevi£in EmilSfem, do31. 3, Galerija Mozaik Celje: likovna dela iz staine umetniške zbirke Galerija Mik Celje: likovna dela (sH-ke) akademskega slikarja Jožeta Hor-vata-Jakija, do 10.5, Razstavni prostor Cinkarne Celje: likovna dela Polone Kitak s Polzele, do 26, 4. Galerija Borovo Celje: slike (olja na platno) Amine Kolarič, do 20,4, Galerija sodobne umetnosti Celje: Barvni prostori, razstava TomažaCor-jupa. do 31. 3. Galerija Otto Škofla vas: likovna dela (slike v mešani tehniki) Vesne Filipič. do 31. 3. Galerija Otto Škofja vas: Ukovna dela (slike v mešani tehniki) Vesne Filipič. do 31, 3. Galerija Nikca Celje: otroška dela društva Otroci otrokom, narejena v ke-r<-umki, glini, emajlu, brušenem steklu. Galerija Volk: razstavadel AmirteKb-iari^, do31,3. Galerija Mozaik: razstava likovnih del iz stalne umetniške zbirke, do 31. 3. Zgodovinski arhiv Celje: Odper^-menta do e-zapisa, do 31.5. Pokrajinski muzej Celje: Gumbi iz zbiike Franca Pajtlerja, do septembra 2007. STALNE RAZSTAVE Petek ob 17.30, Prostor Strip delavnica z Borijem Zupančičem Petek ob 21.00, Prostor Kantavtorski nastop Borija Zupančiča in LeeZgonc Sobota ob 9.00, P2 Redna seja upravnega odbora Redno: Uradne ure: pisarna Cesta Miloša Zi-danška 28 (športni park), petek od 13. do 15- ure. SPORTANJE Vadba pilates joge: Objekt Tojnko v obrtni coni. Torek in petek ob I8-ÜÜ. Rekreacija: Telovadnica OŠ F. Malgaja. Sobota ob 14,30, pinkaponka. Kino Pokrajinski muzej Celje: arheološka razstava z lapidarijem, kulturna in umetnostnozgodovinska razstava, emo-loška razstava, razstava Schutzove keramike, razstava o Almi M, Karlin, numizmatična razstava. Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etno loška zbirka Šmid, Zgomjitrg Šentjur: stalnaarheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi. Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke. Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka, nova postavitev - trenutno ni na ogled. Muzej novejše zgodovine Celje -Otroški muzej Hermanov brlog - zaprt FotografskiateljeJosipaPeUkana: stalna postavitev. Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Iti-pex Celje, gostišče Hochkraut T^emer-je. Restavracija na celjski železniški postaji, Celeia park Celje in Glavna pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka. Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev. Galerija Oskar Kogoj Žalec: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Riirfo//ii.?wjzfa na temo Celjskigrofi. PLANINSKI KOTIČEK Planinsko društvo Celje Matica vabi: v soboto. 24. marca, na pohod po stopinjah Valentina Staniča. Odhod ob 5. uri s postajališča Glazija. Prijave v društveni pisarni v Stanetovi ulici 20. KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Tblefon 492-63-56 MATERINSKI DOM Telefon 492-40-42 DRUŠTVO OZARA CEUE pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju; Krekov trg 3, Celje, tel.: 03 492 57 50. CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 ŠENTCELEL^ Slovensko združenje za duševno zdravje - pomoč pri socialni in psihološki rehabilitaciji oseb z duševnimi motnjami Krekov trg 3, Celje Telefon 03 428-8890,428-8892 ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Malgajeva 4, Celje tel.: 03/548 6011 ali 051/ 418 446 "F KUDTechn lerspektivr a objavlja. tečaj z techno/electro/house DJ-a. Natečaj se bo končal 15.4. Celjski mladinski center objavlja javni poziv za Naj prostovoljca/prostovoljko 2006/07. Predloge zbiramo do Info Pisarna: neiiks - indeks neformalnih izobraževanj, kartica isic - medn. dokazilo o študentskem statusu. informacije o evropski prostovoljni službi. Brezplačen dostop do Interneta. Več info: immv.mc-celje. si 03/490-87-40 in 040-756-009 Redno dogaianievdvorani: tae do - športna rekreacija: ponedeljek in sreda ob 19.00. Vodi Grega Teršek; KUD Superstar - ples; torek ob 16. in 20. uri. Vodi Cvetana; breakdance - ponedeljek, sreda in petek med 15. in 17 uro. Vodi Dejan Gregi; KUD Desanka Maksimovič: sobota med 14. in 16. uro; VS Styling- modne delavnice: sreda ob 17 uri in sobota ob 10. uri; Društvo za planetarno sintezo: četrtek, vsakih 14 dni, ob 19. uri. KUD Technologia objavlja natečaj za najperspektivnejšega neuveljavljenega tečno/electro/housedj-a. Izbran bo na podl^ mnenja strokovne komisije, kibo ocenila predstavitveni mix. \mm Petek ob 20. uri: predstavitevknji ptja Bašina ali kot se sam poimenuje BIG-orja. ki je letos izdal knjigo Novi rock (1981 - 2000). H!TRONAROC!TE Dvakrat na teden, ob torkih in petkili, zanimivo branje o iivijenju in delu na območju 33 občin na Celjskem. Poštna dostava oa dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika€ 0,63 (150,97 SIT), petkova pa€ 1,25 (299,55 SIT). Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,09 (1.699,05 SIT) kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačila za eno leto, 3,5% pri plačUu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarjä 2007). Naročniki faraiplačno prejemajo še »se poselme izdaje Nouega tedniha. Naročniki imajo tudi pravico do štirih breiplačnih malih oglas«», d« «ne česHtke na Radiu Celje ter do iiarlice ugodnih nčdiupov. JiVVil v tudi letnik 2007 prilogo TV-OKNOl NAROČILNICA Kraj: Ne|irMitnanirečainll