Književnost in umetnost. Vodnik po Gorenjskem. Spisal Fr. Gartner. Kranj 1904. Založil, tiskal in izdal Iv. Pr. Lampret Ta lepa, tako po bogati vsebini kakor po lični zunanjščini odlikujoča se knjiga, ki jo je spisal naš tovariš, bo brez dvoma privabila marsikoga, da si ogleda divno Gorenjsko, ki jo je opisal Gartner s plemenitim navdušenjem in gorko ljubeznijo. Lepoto čarobne Gorenjske nam je v preprostib besedah naslikal pisatelj tako vzvišeno in vabljivo, da smo prebrali knjigo z resnično nasladjo. V lepem in gladkem jeziku niso opisane zgolj prirodne krasote, ki dvigajo domoljubno srce, med opisovanje sloveaske zemlje je vpletenih tudi mnogo zanimivih zgodovinskih podatkov, ki dajejo knjigi poleg mnogih lepib pokrajinskih podob notranje bogastvo in prikupno lice. Naj bi ne hodil nihče brez Gartnerjevega-Lampretovega »Vodnika«, kogar nanese pot tja na romantično gorenjsko stran! Ta knjiga nam je zopet dokaz, kako je učiteljstvo delavno na vsfeh krajih v korist — nehvaležni domovini, ki mu ne da poštenega kruhal Pisatelj ia založnik sta delala takorekoč brezplačno, da sta izdala knjigo, ki naj pomnoži promet s tujci in tako dvigne blaginjo dcžele. Isti pisatelj je izdal pred 2 letoma brošuro »Ljubljanski grad in promet s tujci«, da bi zbudil večje zanimanje med zunanjim svetom do dežele Kranjske. — Tu za Ijudi, ki na vsakem kraju in ob vsakem času delujejo za njeno korist, nima dežela deaarja. Kje bi ga pač dobila? Ali vam ne govorita že te dve knjigi učitel j a-pisatelja dovolj glasno, kje leže zakopani milijoni, ki jih nečete dvigniti? Toda pri nas so nekateri ljudje udarjeni s slepoto! Klerikalci ne vedo pod milim Bogom prav nič drugega, nego da samo ščujejo človeka proti človeku, obrekujejo poštene ljudi in kradejo siromakom čast in kruh. Sreča domovine in poštenih narodnih delavcev jim je deveta briga! Liga + 5. Popotnik priaaša v 4. štev. to-le' vsebino: 1. Matija Heric: Množitev in delitev z ulomki ste po najnovcjšib prciskavah in izkušnjab docela odveč. — 2. V. Pulkvo: Somatologija v ljudski šoli. — 3. Ivan Ivanovič: Solstvo v tujini. — 4. Ivan Šega: Pedagoški utriaki. — 5. Književno poročilo. — 6. Razglcd. Listek. — Pedagoški paberki. — Kronika. Nekoliko odgovora g. dr. llešiču.*) »Učiteljski Tovariš« je priobčil dne 1. in 10. aprila oceno o novi Scbreinerjevi-Hubadovi čitanki. Po tej oceni in po podpisancu udarja zloparjem zadnj i »Popotnik«. V imenu gospodov, ki sta sestavila čitanko, vihti lopar »im Bunde der dritte« g. dr. Fran Ilešič, ki je — žal — v svojem odgovoru bolj oseben nego stvaren, dasi ne ve, kdo sem, ki sem oblekel jekleni oklep »Lige + 1«. Bilo bi mi tudi vrlo malo težke brige, da izvobajo moj pravi jaz. V tem primeru bi mi bilo samo to neprilično, ker bi se morebiti nekaterih ljudi polastila vera, da je bila moja obsodba spisana že prej, preden sem prečital knjigo. A nečem jih zavesti v tako zmoto, ker žive že sedaj v veliki zmoti, da ne sme namreč nihče izreči niti grajalne besede niti svojih misli o tem in ob tem, kar bere, vidi in čuti, če nosi to »nedotakljivo« na vidnera mestu pečat z dekreti ia izpričevali dokazane avtoritete. To je brez dvoma »načelo lokalnega obzorja,« če smem citirati gospoda doktorja. Takisto je »načelo nasilstva in tiranstva,« če zahtevajo sestavljalci c. kr. čitank, da se moramo brezpogojno ukloniti njih naziranjem in brez pomisleka podpisati vse, kar podpišejo sami. Nič *) Gosp. dr. Ilcšič nas jc naprosil, naj ponatisnemo njegov odgovor v »Popotniku« v svojcm listu. Tcga ne moremo storiti. Ker je priobčil naš list oceno Ligo + 1, bi bilo umestno, da pošlje g. dr. I. svoj odgovor našemu listu, ali bi pa moral tudi »Pop.« pnobčiti to, kar je pisal naš list. Tako bi bilo pravilno. Ker se pa to ni zgodilo, tudi ne morerao ustreči želji g. doktorja. Sploh se nam zdi, da je konec v »Pop.« priobčenega zagovora okovan z ostjo, ki meri na naš list. Proti temu seveda ugovarjamo, ker nismo nikoli nasprotovali šolsko-kulturnemu stremljenju. ,Kdor tako misli o našeai listu, ta se obrača od nas. Gotovo pa je, da js nchal naš list hvaliti vsevprek in vsako stvar. Osamosvojili smo se ! Uredn. manj ni »nač elo doktrinarstva«, če si kdo umišlja, da se mora vsak pokoriti enemu edinemu recenzentu. Vkljub Ilešičevemu ugovoru se usojam še danes trditi, da so stavki, ki sem jih navedel iz čitanke v svoji oceni, bolj nemški nego slovenski in da se naj glase povedani v slovenščini, tako, kakor sem omenil v »U. T.« na str. 84, in 94. G. nasprptnik mi sicer očita, da poznam samo en slovenski kot. Ce hočej naj mi verjame, da sem prehodil že več slovenskih kotov in poslušal ljudi tudi tam, kjer govore priznano najlepši jezik. Ta nepokvarjena slovenska govorica mi še vedno zveni v duši, zato me ne more prepričati vse dokazovanje, da je »Kako se pride v nebesa« bolj naše nego »Kako pridemo v nebesa« — ali » . . . ampak vsak kos, ki ne pade sarn na tla, se z roko vzame z drevesa« bolj slovenski nego » . . . ampak vsak kos, ki ne pade sam na tla, vzamejo z roko z drevesa.« Grajal sem v svoji oceni, da ni v knjigi konsekvence in da ne vlada čitanke niti Levec niti Sket-JanežičnitiPleteršnik. Invresnici je tako! To dokazuje sam g. dr. I., ko zagovarja razne oblike ene in iste besede, ki so raztresene po knjigi, zdaj s Pleteršnikom, zdaj Zj Levcem, zdaj z Vukom itd. S tem je rečeno, da ni v knjiji enotnosti, kar sem trdil tudi jaz! Ce bere učenec zdaj spomladi, malo potem pomladi, idaj vrh, potem vrbu, zdaj leči, potlej se uleči — bi vend.Tle tudi rad vedel ali vsaj moral vedeti, zakaj ta izpreminjava. A njemu — če piše zdaj tako, zdaj drugače — prečrta učitelj besedo kar z rdečo tinto! In ni ga učitelja z dr. Ilešičem vred, ki bi hitel ob takih primerib razlagati učencem: Tako stoji v Levcu, tako v Sketu, tako v Vuku — a tako piši ti! Zato enotnost vsaj v ljudskošolsko čitanko! Ilešič je nasprotnik zahtevi, da bi se v jeziku moralo vse pokoriti enemu edinemu pravilu, precej nato pa zahteva v »načelu lokalnega obzorja in nepoznanja slovenskib nareči,« da mora naš jezik »polagoma dobiti vobče enotno naglaševanje«. Tu torej eno edino pravilo tam, kakor se komu zdi. Tako je vendarle doktrinarstvo vtaknilo svetovno obzorje in poznanje slovenskih narečij v svoj globoki žep! Ne morem razumeti zakaj, bi izražali slovenske stavke povratno, ako jih povetno lahko nepovratno. Nihče ne more in ne sme trditi, da je bolj slovensko »samostalnik se sklanja,« nego »samostalnik sklanjamo.« Tako bi človek tudi mislil — če bi seveda smell — da je v »Dragem zeljcu« vprašala slovenska Marijanica: »Kako imenujete to zeljce?« ali: »Kako je ime temu zeljcu?« — in šele potem, ko je prečitala to novo čitanko in se uverila o nezmotljivosti »Popotnikovega« zagovornika povratnega izražanja, lepo in nemško-slovensko: »Kako se imenuje? . . .« Prav na mestu se mi zdi, da poudarim baš ob tej priliki zabtevo Ilešičevo: Jasnost in pozornost v šolske knjige! Izhajati je treba s stališča gojenčevega — da govorim z dr. I. — z njegovega obzorja, zato mu povej ali napiši stavek tako, da ga bo lahko razumel, a da ne bošele ugibal,kaj pomeni. Tako se je zgodilo baš ob zgoraj imenovanem primeru na neki šoli, kamor je prišel učit in hodil nadzorovat neslovenske slovenščine zmožen učitelj, oziroma nadzornik, da se je namuznil učenec učencu, češ: Saj se samostalnik sam nc sklanja, ampak mi ga sklanjamo! Gosp. nasprotnik morda poreče, da je ta dokaz neumevanja povratnega izražanja otročji (morda otroškil), vendar nam kaže, kako se mu upira preprostega šolarja jezikovni čut, ki raste sam ob sebi v strogega kritika, in — če hočete — samoukega jezikoslovca, ki ga še ni pokvaril vpliv nemške vzgoje! O mnogih slovenskih izšolanihjezikoslovcih pasmetudiLiga +1 trditi, da so uživali v srednjihinvisokih šolah nemško vzgojo in zato morda še dandanes, ko jim je do absolutizma, nehote in nevede mislijo nemške stavke in govore slovenske besede! Vkljub vsemu odkimavanju je segel nemški vpliv do našega mozga in nekaterih se oprijemlje še današnji dan kot klop! Oprostite, da ne navajam imen! Toda daleč bi ne bilo treba hoditi od ljudskošolskih knjig, in naposled bo treba vendarle Ligašem toliko poguma, da izrujejo z božjo pomočjo in z dobro voljo tistih ljudi, ki niso zaverovani vase, vso nemško primes iz slovenske knjige! Oprostite mi odkrito besedo! Nikakor ni v korist šolsko-kulturnemu stremljenju, da tlači dobro narodno srce moreči duh nemškega birokratizma, da zahteva kruh, da se morajo slovenski sinovi v dobi učenja in v dobi izvrševanja svojega poklica vedno in povsod klanjati zahtevam nemške vlade in nemškega pritiska. Od tretjega razreda Ijudske šole do črnega groba se mora cesarski kraljevi človek moškega in tudi —¦ žal — ženskega spola prerivati med nemškimi knjigami in akti. Kamor seže, kamor pogleda — vse nemško. Dobri slovenski možje so v aktivnosti tudi med seboj trdi Nemci. Med seboj v gostilnici so Slovenci, a še tu Kranjci, Štajerci itd. V šolah so nemški profesorji, nemški ravnatclji in seveda tudi nemški nadzorniki. Ni vraga, da bi se jih ne prijelo ! Berite v tej čitanki n. pr. spis »Na Sadnem trgu v Bolcanu« ali lanskega »Popotnika« najdaljši spis ! Cela ne s' oublie pas! Zdi se mi, da mi potrjate, gospod kritik ! Zato pa odločno odklanjam očitck, da sem iz krogov, ki so daleč od šolsko-kulturnega stremljenja! Predrzno in razžaljivo je misliti, da ne umem tega stremljenja, ker pišem v šolsko-poli t išk i list! Vkljub temu očitku si upam trditi, da ne bo bolje, dokler ne dobimo slovenskih srednjih in visokih šol! »Načelo pedagoš.ke nerazsodnosti« je nasprotnikova zahteva, da piše besede, ki ustvarjajo en pojem, vsaksebi. Učenec bo dejal: Ce pišem »kolodvor« skupaj, zakaj bi ne pisal skupaj »širiindvajset«, ko je prvo in drugo en pojem? — Morda se smem tudi ogrevati za »zakaj«, namesto za »kajti«, ker se mi zdi prvi sorodnejši srbohrvaščini mimo drugega in ker ga v resnici ni v narodnem govoru. Tako sem tudi za »nihče«, a ne za »nikdo« (str. 95.), za »ležo«, a ne za »lego«, za »Ogrsko«, a ne za »Ogersko« itd. In naposled bi tudi rad umrl, ker sem vendarle človek. Komur se zdi, naj pogine! Zato, ker je poginilo mnogo križarjev v Mali Aziji, Slovencem še ni treba, čeprav so bili večkrat — slovenische Hunde! Jako komodno vojevanje je tisto s stališča zavijanja. Semkaj sodi (ne: spada!) 6. odstavek na str. 121. v »Popotniku«. Kričeče napake glede besednega reda, pravo zmešnjavo glede rabe naslonic in napačno rabo osebnih zaimkov sem s številom strani čisto natančno označil v »U. T.« na str. 85. G. kritik teh napak ni hotel najti, zato jih tudi ne zagovarja. Konštatujem tudi, da se ni dotaknil g. doktor niti z besedico mojih očitanj, ki sem jih navedel celo vrsto na str. 95. Spričo svoje zgovornosti in velike zaloge raznih paragrafov bi bil to gotovo storil, da se ne ujema z njimi. Morda se pa končno izčrpa tudi — sofizem. H koncu izjavljam, da ostajam pri zaključku (zadnji štirje odstavki na str. 95.) svoje ocene. In s tem je ta pravda z g. dr. Ilešičem z moje strani končana. Liga + /.