Časopis občine Kamnik, 16. avgusta 2019, leto 4, številka^ Kamfest znova v mestu Jutri, 17. avgusta, se bo v Kamniku zaključil že šestnajsti festival Kamfest, ki bo tudi letošnji avgust poživil z več kot šestdesetimi dogodki za obiskovalce vseh starosti in okusov. Jasna Paladin Kamnik - Kamfest, največji poletni kulturni festival v širši regiji, so tudi letos v sodelovanju s številnimi posamezniki in organizacijami organizirali člani Kulturnega društva Priden možic, ki so za festivalsko vzdušje v mestu poskrbeli že šestnajsto leto zapored. Tudi letos ni šlo brez novosti; ena večjih je gotovo ta, da se je Kamfest po dveh letih gostovanja v Keršmanče-vem parku, kar je bilo potrebno zaradi gradbenih del na mestnih ulicah, znova preselil v samo mestno središče. Pa tudi na obrobje, saj so organizatorji, kot je že v navadi, pripravili več odrov. Srce letošnjega Kamfesta je Glavni trg, kjer je postavljen Otroški oder, Mestni oder je svoje mesto našel za Kavarno Veronika, v mekinj-skem samostanu stoji Samostanski oder, ki letos za plačljive vstopnice gosti velika imena slovenske glasbe. Mobilni oder se seli po različnih kotičkih mesta, mladi so tudi letos zavzeli Park Evropa, sejem Diversity pa se razprostira od Glavnega trga do Samčevega predora. »Od vsega začetka, od leta 2003, Kamfest odkriva in raziskuje možne prireditvene prostore v Kamniku. Pa-lacij Malega gradu, Stražni stolp, dvorišče Veronike, Park Evropa, Samčev prehod, Trg svobode, Glavni trg, Keršmančev park, Dom kulture Kamnik, Katzenberg, samostan Mekinje, Sterletovo dvorišče, frančiškani, Galerija Dika, lapidarij na Zapricah, Male-ševa galerija in Titanova elektrarna so zgolj najodmevnejša, največja, najzanimivejša prizorišča, ki jih je Kamfest odkril do sedaj. Po dveh letih intenzivnega "fe-stivaljenja" v Keršmanče-vem parku smo se vrnili v mesto in se, najbolj do sedaj, posvetili Glavnemu trgu. Gotovo je veliko obiskovalcev, ki pogrešajo zeleno udobje največjega kamniškega parka ali pa razgled z Malega gradu, a festival se mora razvijati in pomagati lokalnim urbanistom pri razvoju - predvsem - javnega prostora,« nam je o lokacijah in tem, kako so jih letos sprejeli obiskovalci, povedal programski vodja festivala Goran Završnik, ki je skupaj z direktorjem Rokom Koscem tudi letos gonilo festivalskega dogajanja v Kamniku. Ekipo sicer tvori še vrsta mladih tehničnih in logističnih profesionalcev. In zakaj so letos uvedli plačljive dogodke? »V zgodovini Kamfesta so že bili plačljivi dogodki, lahko rečem, da vsako leto vsaj en koncert ali gledališki dogodek. Res pa je, da smo letos prvič postavili oder, ki ima celoten program plačljiv. S prodajo vstopnic smo popolnoma zadovoljni, saj si nismo delali utvar, da bo ta oder nabito poln vsak dan. Treba je tudi upoštevati, da je bila nacionalna usmeritev kulture leta 2003 obrnjena v smer dostopnosti kulturnih dogodkov, po domače: naj bo vse zastonj, leta 2019 pa, naj obiskovalci kulturnih dogodkov plačujejo za to, kar hočejo Organizatorji Kamfesta so se letos najbolj do sedaj posvetili Glavnemu trgu. / foto: boj ana Klemenc gledati. Spet po domače: naš drugi največji financer poleg Občine Kamnik, Ministrstvo za kulturo, želi, da festival tržimo. Naša vmesna pot je, da ljudem nudimo toliko raznolikega in kvalitetnega programa, da se plačljivi dogodki porazgubijo med preostalimi. Spet po drugi strani pa nam en dobro obiskan plačljivi oder v naslednjih letih lahko omogoči finančno zahtevnejše kulturne dogodke,« še pravi Završnik, ki kot močno rdečo nit letošnjega festivala vidi delo kamniških profesionalnih umetnikov, rojenih v osemdesetih. »Ponosni smo, da nam je, prvič v zgodovini kamniških prireditev, uspelo privabiti ustvarjalce te generacije, ki konkretno posegajo v nacionalni in evropski ustvarjalni prostor. Tadej Droljc, Nina Kožar, Anja Bezlova, Matic Sterle, Gregor Ftičar, Žiga Kožar pa tudi mlajša Manca Berlec in Gašper Selko in malo starejši Andraž Kožar, Oliver Pilič in Robi Pik. Nekateri od njih kot člani spremljevalnih glasbenih zasedb, drugi z avtorskimi, tudi družbeno angažiranimi projekti.« Pestro dogajanje se bo sklenilo jutri, 17. avgusta. »Jutri se bo Kamfest zaključil. Z močnim sporočilom prebivalcem Kamnika in občinskim oblastem, da pojem urejeno mesto ne pomeni le pločnika brez cigaretnih ogorkov, ampak konkreten in pošten odnos vseh do javnega prostora. S sporočilom javnim zavodom, da se marsikaj premakne, če vsi naenkrat potisnemo v isto smer. S sporočilom nevlad-nikom, da moramo delati bolj natančno in vidno. In z zahvalo občini, da vsa ta leta podpira - če že ne edini, pa zagotovo največji - urbani festival v tem delu Slovenije. Hvala tudi vsem stanovalcem ob prizoriščih za potrpežljivost,« zaključi Goran Završnik. OBČINSKE NOVICE Sistem Kamkolo zelo dobro sprejet V dobrih dveh mesecih, odkar je občina vzpostavila sistem izposoje električnih koles Kamkolo, ima ta že več kot 570 registriranih uporabnikov. Občina zaradi dobrega odziva že razmišlja o širitvi sistema. stran 3 AKTUALNO Kamnolom nameravajo razširiti Družba Calcit je podala pobudo za spremembo namenske rabe prostora, ki bi jim omogočila širitev kamnoloma v Stahovici. Ta pobuda je za občino in krajane pogojno sprejemljiva. stran 5 ŠPORT Tek na Grintovec odhaja med legende Tekači so se konec julija morda še zadnjič podali na tek na Grintovec, saj je Klub gorskih tekačev Papež zahtevno gorskotekaško prireditev organiziral zadnjič. stran 11 ZANIMIVOSTI Vodiškarjeva hiša postala muzej Hiša s slamnato streho je edinstven muzej življenja prednikov na Vodiškarjevi kmetiji, Iris in Tomaž Golob pa sta jo po petnajstih letih restavriranja letos odprla širši javnosti. stran 12 Šopek za najstarejšo Kamničanko V ponedeljek, 22. julija,jesvoj 101. rojstni dan dopolnila Izabela Hribar. Izabela Hribar je s 101 letom najstarejša Kamničanka. Jasna Paladin Kamnik - (Gospo Izabelo Hribar, ki je s 101 letom najstarejša Kamničanka, so na njenem domu (živi v varovanem stanovanju v Kamniku) ob) rojstnem dnevu obiskali župan Matej Slapar ter Vinko Polak in Marjana Berlec iz Društva upokojencev Kamnik. Slavljenki so čestitali s šopkom cvetja in košarico dobrot, ob tem pa naleteli na veliko dobre volje in iskren nasmeh. Izabela Hribar svoja leta namreč dsbro skriva in jebila obiska zelo vesela. Očetu Ljubljančanu in mami Kamničanki je bila rojena leta 1908 v Sarajevu, kjer je končala tudi osnovno šolo in štiri razrede nižje gimnazije z malo maturo ter seizučila za modistko. Kot pomočnica je bila zaposlena v modistični stroki do leta 1941, naredila pa je tudi mojstrski izpit in imela svojo obrt do leta 1946, nato se je zaposlila v podjetju. y 2. stran 2 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Občinske novice Šopek za najstarejšo Kamničanko 3 1. stran Leta 1951 se je njen oče upokojil in si zaželel bivati v svojem kraju v Sloveniji, zato je s starši odšla v Kamnik. V Sloveniji je bila najprej zaposlena pri mo-distki v Ljubljani, nato pa v podjetju Univerzale v Domžalah, kjer je bila vodja oddelka damskih klobukov in slamnikov do leta 1960, ko se je začela širiti konfekcija in so njeno delovno mesto ukinili. Istega leta se je zaposlila na občini v Kamniku, zaradi moževe bolezni pa se je leta 1972 upokojila. Ko ji je leta 1975 umrl mož, se je še za tri leta honorarno zaposlila na davčni upravi na Občini Kamnik. Kot nam pove, že celo življenje rada bere, riše oziroma slika ter izdeluje gobeline in voščilnice. Svoja dela je lani in tudi letos razstavila v prostorih Doma starejših občanov Kamnik. Zadnjih osem let živi v varovanem stanovanju v Kamniku, kjer se dobro počuti. Neizmerno pa je hvaležna za gene, ki ji še danes omogočajo voljo po druženju in ustvarjanju. Za visok življenjski jubilej so Izabeli Hribar čestitali župan Matej Slapar, Vinko Polak in Marjana Berlec. Na Veliki planini postavili kompostni stranišči Velika planina - Vedno večje število obiskovalcev Velike planine v poletnih mesecih zahteva tudi dopolnjevanje potrebne infrastrukture in tako je v teh dneh podjetje Kakis po naročilu občine postavilo dve kompostni stranišči (na sliki) na obeh večjih parkiriščih - na Rakovih ravneh pri kamnolomu in na Ušiv-cu. Kot poudarjajo na občini, stranišči nimata dodane nobene kemikalije, nimata vode in nimata vonja, uporabljamo pa ju tako, da po uporabi posujemo žagovino. Organska snov se v celoti predela v gnojilo ali biomaso za ogrevanje. J. P. Kamničan ODGOVORNA UREDNICA: ZAHVALE, OSMRTNICE, NAROČNINE: Jasna Paladin malioglasi@g-glas.si, 04/201 42 47 jasna.paladin@g-glas.si, 031/868 251 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 OGLASNO TRŽENJE: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, faks 04/201 42 13, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2019 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 30. avgusta 2019, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 22. avgusta 2019. V Bistričici gradijo kanalizacijo Občinski projekt gradnje kanalizacije in prenove vodovodnega omrežja v Bistričici je ocenjen na dobra pol milijona evrov. Dela bodo trajala do konca septembra. Jasna Paladin Bistričica - Po tem, ko je občina v minulih letih v sklopu kohezije zgradila na desetine kilometrov kanalizacije po Tuhinjski dolini, Tunji-cah in Stranjah, zdaj nadaljujejo gradnjo sekundarnih priključkov v Tuhinjski dolini in kanalizacije po manjših naseljih - tako je letošnje poletje na vrsti Bistriči-ca, kjer izbrani izvajalec izvaja gradnjo prve faze odpadne kanalizacije. »V večjem delu Bistričice odvajanje in čiščenje odpadnih voda ni urejeno. Projekt izgradnje odpadne kanalizacije je zasnovan tako, da se bo nova kanalizacija v dolžini 878 metrov priključila na obstoječi odpadni kanal v lokalni cesti Zgornje Stranje-Bistričica-Zakal, ki je zgrajen do objekta Bistričica 2. Izvedeni bodo tudi odcepi hišnih priključkov za vse objekte na tem območju, katerih lastniki bodo hišne priključke zgradili v skladu z dogovorom z upravljavcem Komunalnim podjetjem Ka- Zaradi gradbišča po glavni cesti skozi naselje velja popolna zapora, obvoz je urejen, s tem pa tudi dostop do izhodišča za Kamniški vrh in planino Osredek. mnik. Sočasno bo v vozišču lokalnih cest urejeno tudi odvajanje padavinskih voda v dolžini 798 metrov in obnovljeno dotrajano vodovodno omrežje v dolžini 740 metrov za vodooskrbo štiridesetih objektov. Dokončana bodo dela na javni razsvetljavi; omrežje javne razsvetljave je že bilo zgrajeno sočasno z gradnjo TK-optičnega omrežja v začetku letošnjega leta,« so nam pojasnili na občini in dodali, da bodo dela, ki so se začela 1. julija, predvidoma trajala tri mesece oz. do konca septembra. Vrednost projekta znaša približno 550 tisoč evrov. Občina je bila uspešna z vlogo za sofinanciranje mini- strstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, tako da bo naložba v višini 384.395 evrov sofinancirana iz državnega proračuna, preostanek pa mora zagotoviti občina. Drugo fazo, ki bo zajela gradnjo kanalizacije v severnem delu Bistričice, občina namerava izpeljati v prihodnjih letih. Slovesnost pri Titanovi brvi Člani Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik so tudi letos pripravili srečanje ob spomeniku pri Titanovi brvi in se tako spomnili prvih dveh žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. Jasna Paladin Perovo - Vstaja na Kamniškem se je začela 27. julija 1941, ko je kamniška bojna skupina dobila nalogo, da zažge vojaško skladišče bencina na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v kamniško okrožje, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem ter napade še nekatere druge vojaške objekte v Kamniku, a akcija zaradi izdaje ni povsem uspela. Skupina je pri pe-rovski brvi čez Kamniško Bistrico padla v zasedo, Nemci pa so ubili borca Kamniške čete Dominika Mlakarja in Antona Miklav-čiča, ki se ju Kamničani spo- Spomenik pri Titanovi brvi je postavljen v spomin na prvi žrtvi druge svetovne vojne na Kamniškem. / Foto: Jasna Paladin Predsednik Zveze borcev NOB Kamnik Dušan Božičnik / Foto: Jasna Paladin minjajo kot prvi žrtvi druge svetovne vojne v občini. Kot je v svojem nagovoru povedal predsednik Zveze borcev NOB Kamnik Dušan Božičnik, si s takšnimi dogodki v združenju prizadevajo razvijati in krepiti tovarištvo in domoljubje, opozoril pa je tudi na dokumen-tarno-igrani film Preboj o legendarnih bojih na Meni-ni planini, ki je že posnet in bo na ogled od oktobra dalje. Podžupan Sandi Uršič »Na nas je, da ohranjamo spomin, da smo hvaležni, ker živimo v miru, da smo ponosni na svojo državo in na slovenski jezik,« pa je zbrane nagovoril podžupan Sandi Uršič. Slavnostni govornik letošnje proslave je bil sicer častni predsednik Zveze slovenskih častnikov polkovnik Miha Butara, srečanje pa so s kulturnim programom popestrili pevci DKD Solidarnost in recitator Goran Peršin. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Občinske novice Sistem Kamkolo zelo dobro sprejet V dobrih dveh mesecih, odkar je občina vzpostavila sistem izposoje električnih koles Kamkolo, ima ta že več kot 570 registriranih uporabnikov. Občina zaradi dobrega odziva že razmišlja o širitvi sistema. Jasna Paladin Kamnik - Letošnje poletje je v Kamniku zagotovo zaznamoval tudi Kamkolo, občinski projekt, ki se je izkazal za zadetek v polno. Uporabnike vseh starosti na modrih kolesih s košarico lahko srečujemo po vsem mestu in v širši okolici, saj se nekateri z njimi zapeljejo tudi v sosednje občine. V primerjavi z drugimi občinami, ki imajo sisteme izposoje koles, smo Kamničani projekt še posebej dobro sprejeli. Odzivi uporabnikov nad pričakovanji občine O tem, kako uspešen je projekt, priča tudi statistika: »Doslej je registriranih že 570 uporabnikov Kamkolesa, od dneva odprtja do 6. avgusta pa so bila kolesa izposojena 5560-krat. Povprečno dnevno beležimo 89,66 izposoje, povprečna izposoja enega kolesa pa traja 54,71 minute. Največje število izposoj smo zabeležili 10. julija, in sicer 164. Sicer pa so si uporabniki kolo doslej največkrat izposodili pri blokih na Duplici (1605-krat), 1368-krat pri Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, 1128-krat na avtobusni po- Ob kamniški železniški postaji poteka ureditev križišča sklenjene kolesarske povezave do Glasbene šole Kamnik. / staji, 854-krat pri Qlandii in 604-krat pri Domu kulture Kamnik. Od odprtja sistema smo zabeležili tri okvare na motorjih (te je izvajalec reklamiral in zamenjal), ter nekaj manjših okvar (predrte zračnice, razrahljane zavore, menjava zvončka, izgubljeni odsevniki ...),« nam je povedala Petra Čop, vodja županovega kabineta, in dodala, da so občani Kam-kolo zelo dobro sprejeli. »Odzivi so celo nad našimi pričakovanji, kar nas izjemno veseli. Se pa zavedamo, »Povprečno dnevno beležimo 89,66 izposoje, povprečna izposoja enega kolesa pa traja 54,71 minute. Največje število izposoj smo zabeležili 10. julija, in sicer 164. Sicer pa so si uporabniki kolo doslej največkrat izposodili pri blokih na Duplici (1605-krat), 1368-krat pri Knjižnici Franceta Balantiča Kamnik, 1128-krat na avtobusni postaji, 854-krat v Qlandii in 604-krat pri Domu kulture Kamnik.« da bo treba projekt še izboljšati, nadgraditi. Zato smo tudi veseli vseh konstruktivnih pripomb, ki jih dobimo s strani uporabnikov. Seveda razmišljamo o širitvi. Tudi uporabniki večkrat izrazijo željo po dodatnih postajah in kolesih v mestu. Kdaj dejansko bomo projekt širili in kam, pa bomo javnost obvestili pravočasno.« Jeseni nova postajana Kranjski cesti Uporabniki kolesa se bodo že jeseni razveselili nove postaje za izposojo koles in drugih ukrepov za varnost kolesarjev, ki jih to poletje izvaja občina. Občina namreč pri železniški po staji naKranjski cesti gradi sklenjeno povezavo med dvema postajama za izposojo koles Kamkolo. »Predmet projekta je izvedba sklenjene povezave med dvema postajama zaizposo-jo koles, in sicer med postajo pri železniškipostaji na Uporabniki sistema Kamkolo so si kolo doslej največkrat izposodili na postaji pri bloki h na Duplici. / Foto: Jasna Paladin Vsi, ki bi še želeli postati uporabniki sistema Kamkolo, se lahko registrirate v prostorih TIC-a na Glavnem trgu. Letna članarina je deset evrov, izposoja koles pa je brezplačna. Kranjski cesti ter postajo pri Glasbeni šoli Kamnik. Na celotni poti sta dve območji, kjer so za ureditev kolesarske povezave potrebna večja Oraabena dela;tojeureditev križišča pri železniški postaji naKrvnjsld cesti terureai-tav dvosaranske kolesarske povezave, peš povezave in varnega prehoda za pešce na križišču Kajuhove in Kovinarske ceste. Na omenjenih odsekih se bodo izvedle ko- sicer z namenom umirjanja prometa inoagotovitve večjv varnosti, obnovila in prila-godtla se bo jevna razsvvtlja-va, obnovljeno bo odvodnja-vanje cest, izvedla se bo ureditev prometne signalizacije in navezava na obstoječe stanje. Na preostalih delih so potrebne manjše uredieve t- obhki ustreznih označb poti, parkovne ureditve in postavitev opreme za kole-svrje (ptrkitiščazakotesa, tenbsnitttbrivekzapopra-všSkkotes),« pojasnjujejo na vbčivi, kjep sosprojektom uspeštp kandidiraltna jav-nemrvzp:isp mm^rsftt z a infrastrukturo. Poleg ministrstva bo projekt sofinanciral tudi Evropski kohezijski sklad, in sicer skupno v višini slabih 183 tisoč evrov; vrednost celotnega projekta pa je 274.500 evrov. |OPbEaibWE§kPbOEPO kS sredina oktobra. Streha v muzeju je dotrajana Občina Kamnik je obnovila streho dela gradu Zaprice, a obnove je nujno potreben tudi osrednji objekt z muzejskimi zbirkami. Jasna Paladin Kamnik - Medobčinski muzej Kamnik je letošnje poletje za krajši čas prilagodil odpiralni čas, saj so delavci od konca junija do začetka avgusta prenavljali streho na vhodnem objektu dvorca Zaprice. Ta je bila dotrajana do te mere, da se je že pojavilo zamakanje in je bilo nujno potrebno preprečiti večjo škodo. Ker je objekt razglašen za kulturni spomenik, so se vsa dela izvedla koncu. »Nujno potrebno bi bilo pristopiti tudi k obnovi strehe na osrednjem objektu, kjer je muzej. V začetku leta je občinski oddelek za družbene dejavnosti oddal vlogo za sanacijo strehe na osrednjem objektu dvorca Zaprice na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje obnov kulturnih spomenikov, vendar na žalost nismo pridobili sredstev. Občina bo tako morala v prihodnjih letih sama zagotoviti denar, saj je streha tudi na Obnova strehe na vhodnem objektu gradu Zaprice v skladu z izdanimi kultur-novarstvenimi pogoji in v sodelovanju s konservatorko mag. Majo Avguštin s kranjskega zavoda za varstvo kulturne dediščine. Občina je za obnovo namenila skoraj petdeset tisoč evrov, nujna sanacija gradu Zaprice pa še zdaleč ni pri tem objektu zelo dotrajana in bi lahko odlašanje te investicije povzročilo nepopravljivo škodo tudi na muzejski zbirki. Restavrirati bi bilo treba tudi razpadajoči stolpič na vogalu obzidja,« so nam na vprašanje o nadaljnji sanaciji odgovorili na občini. EPUBLIKA M VARUH ČLOVEKOVIH VARUH ČLOVEKOVIH PRAVIC S SODELAVCI V KAMNIKU Sreda, 4. 9. 2019 Prostori obrne Glavn i trg 24 Kam n i k Čemenite, da so vam kršene pravice, se prijavite na 030 720 225* do ponedeljka, 2. spptembra2019, do 15. ure. sls *V primeru, da potrebujete tolmača za znakovni jezik, nap po sporočite v pisni prijavi na invo@varuh-rs.si. Naglušnim omogočamo pogovor obindukcjski zanki. 4 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Občinske novice, mnenja Znova akcija NVO gre v šolo Društva in druge nevladne organizacije iz občine Kamnik se bodo letos lahko predstavili v Osnovni šoli Stranje. Jasna Paladin Kamnik - Stičišče NVO osrednje Slovenije bo tudi letos v začetku oktobra (7. oktobra) pripravilo akcijo NVO gre v šolo, ki je dve leti nazaj potekala na Osnovni šoli Marije Vere, letos pa bodo društva možnost predstavitve dobila na Osnovni šoli Stranje. Društva se predstavijo učencem »NVO gre v šolo je akcija, kjer šole za en dan odprejo vrata nevladnim organizacijam (društvom, zavodom in ustanovam) in jim omogočijo, da se predstavijo učencem. Otroci, ki so tudi potencialni člani društev, bodo v času pouka spoznali njihove aktivnosti in dejavnosti, ki jih izvajajo. Nevladne organizacije s svojim delom na področju kulture, izobraževanja, športa, varstva okolja, pomoči sočloveku in številnih ostalih področjih bogatijo naš vsakdan, spodbujajo prostovoljstvo, medge-neracijsko učenje in prispevajo k bolj kakovostnemu Akcija bo letos 7. oktobra. Dodatne informacije za nevladne organizacije preko elektronske pošte: nina.groboljsek@ consulta.si oziroma po telefonu: 01 3209 484. življenju v družbi,« pravi Nina Groboljšek iz Stičišča NVO osrednje Slovenije in društva poziva: »Z zanimivo in interaktivno predstavitvijo boste nevladne organizacije pri mladih vzbudile zanimanje za članstvo in spodbudile praktično učenje med mladimi, okrepilo pa se bo tudi sodelovanje osnovnih šol z lokalnim okoljem. Prijave NVO zbiramo preko spletnega obrazca, ki ga najdete na spletni strani www.consulta.si. Vabljeni k sodelovanju.« Za vse dodatne informacije so na voljo preko elektronske pošte nina.groboljsek@ consulta.si oziroma po telefonu: 01 3209 484. Idejna zasnova za kolesarsko povezavo pri koncu Kamnik - V ponedeljek, 5. avgusta, je bil na Direkciji RS za infrastrukturo sestanek, na katerem so bila obravnavana vprašanja, ki nastajajo pri pripravi dokumentacije za kolesarsko povezavo Kamnik-Mengeš-Trzin-Ljubljana. Konec avgusta bo idejna zasnova zaključena in posredovana nosilcem urejanja prostora v pridobitev projektnih pogojev. J. P. Postopki denacionalizacije postopka, je vrnitev v naravi oz. vrnitev v last in posest nemogoča, saj gre za objekte in zemljišča, ki danes služijo javnemu interesu in so nujno potrebni za izvajanje posameznih nalog občine in njenih krajevnih skupnosti. V zameno za navedene nepremičnine bi Občina Kamnik izročila Zadrugi v last in posest nepremičnine, ki se nahajajo neposredno ob poslovnih prostorih Zadruge v središču Kamnika. Poleg tega pa bi Občina Kamnik Zadrugi plačala še 20.000,00 evrov. Občinski svet je podprl predlog sklepa o sklenitvi poravnave. S tem bodo ti postopki končno zaključeni in Občina Kamnik bo postala zemljiškoknjižni lastnik \ navedenih nepremičnin. To pa ; pomeni prosto razpolaganje in na ta način tudi odprte možnosti glede vzdrževalnih in obnovitve- J nih del. \ Cvetka Slapnik, s članica svetniške skupine I NSi Kamnik š Na junijski seji Občinskega sveta Občine Kamnik smo med drugim obravnavali predlog sklepa o soglasju za sklenitev poravnave v postopku denacionalizacije upravičene stranke Zadružne zveze Slovenije. Predmet poravnave so tri nepremičnine: dom KS Volčji Potok, nepremičnine pri trgovini v Srednji vasi in nepremičnine, ki predstavljajo objekte vrtca Antona Medveda v Šmartnem. Pri denacionalizacijskih postopkih gre za premoženje, ki je bilo lastnikom po drugi svetovni vojni podržavljeno, odvzeto brez vsake odškodnine in preneseno na druge uporabnike. Pri vseh treh nepremičninah, ki so predmet denacionalizacijskega N.Si Mnenje občinske svetnice 1—7 1 1 • v v • 1 • • Za boljše življenje starejših Mojca Škraba, svetnica DeSUS Po nekajmesečnih izkušnjah dela v novem občinskem svetu, kjer predstavljam stranko DeSUS kot svetnica, vam bom predstavila nekaj predlogov, kako omogočiti starejšim boljše življenje. Delo občinskega sveta je zelo dinamično in obsega vse pomembne in aktualne teme pri razvoju naše občine. Pohvaliti moram delo našega župana in svetnikov, ki so dobro sprejeli amandmaje naše stranke, ki vam jih predstavljam v Kamničanki, obenem pa bom pokazala pripravljenost pogovora z vsakim občanom glede občinske problematike. V občini Kamnik je veliko pomanjkanje domskih kapacitet za starejše, ko ti ne zmorejo ostati več doma in samostojno skrbeti zase, in tudi možnosti, da bi svojci lahko svoje onemogle starejše, ki še zmorejo ostati doma pod varstvom drugih oseb in za katere si želijo, da bi lahko ostali doma čez dan, ko zanje zaradi služb ali drugih zadolžitev ne morejo skrbeti, pripeljali v dnevno varstvo v domsko oskrbo. Ovire so pomanjkanje mest in visoka cena domskega dnevnega varstva. DeSUS predlaga, da se uredijo temu namenjeni prostori, občina pa naj družinam, ki si zaradi slabega finančnega stanja ne morejo privoščiti viso- kih plačil dnevnega varstva, zagotovi subvencije. V stranki DeSUS upravičeno pričakujemo, da bo tudi Občina Kamnik poskrbela za dostojno življenje svojih najbolj ranljivih občanov, kamor sodijo tudi starostniki, ki bivajo doma, ki živijo sami, so gibalno ovirani. Stranka DeSUS je s predlogom amandmaja k proračunu za leto 2019 že opozorila na težko problematiko ranljivih skupin starejših in predlagala občinski upravi in županu ukrepe za bolj kvalitetno in varno življenje starejših občanov, vključno z najnovejšo tehnologijo Rdečega gumba, klic Na pomoč, s preprostim pritiskom na tipko na mobitelih in urah, ki bi bila brezplačna. S skupnimi močmi bomo dosegli, da bo mesto Kamnik prepoznavno v državnih in mednarodnih merilih, tudi na področju lažjega in dostojnega življenja starejših občanov. Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin Kamnik - V Občini Kamnik že od leta 2000 deluje Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Kamnik. Gre za skupen organ za vse občinske gospodarske javne službe (obvezne, kot je npr. oskrba s pitno vodo, in izbirne, kot je npr. pogrebna dejavnost), namenjen varstvu pravic uporabnikov javnih dobrin. Svet daje pripombe, predloge in priporočila v zvezi z izvajanjem, načrtovanjem ter financiranjem gospodarskih javnih služb pristojnim občinskim organom in opozarja izvajalce gospodarskih javnih služb na pomanjkljivosti ter predlaga izboljšave. Omenjeni svet poziva občane k dajanju pobud, pripomb in predlogov na temo zaščite javnih dobrin v občini, in sicer na elektronski naslov obci-na@kamnik.si s pripisom »za Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin v Občini Kamnik«. J. P. Mnenje občinskega svetnika Kamnik - strateško ali stihijsko mesto? Matija Sitar Močnik, svetnik SDS V Kamniku in o Kamniku se je v preteklih letih veliko govorilo, a žal malo manj naredilo. Tekom zgodovine je bil Kamnik pomembno strateško mesto in prvo pomembnejše dejstvo o njem je, da je bila nekoč tu kovnica denarja. Kasneje je Kamnik postal tudi glavno mesto dežele Kranjske in bilo, poleg Ljubljane, najvplivnejše deželno mesto. Razviti sta bili nožarska in kovaška obrt, kasneje pa je postalo eno izmed pomembnejših trgovskih mest. Pred leti pa je v Kamniku delovalo več kot pet podjetij z več tisoč zaposlenimi. Žal pa v zadnjih letih (desetletjih) mesto stagnira oziroma - po mnenju nekaterih -celo nazaduje. Če je imelo mesto v svoji zgodovini strateški razvoj in pomen, je to v zadnjih letih zbledelo, mesto in občina se praktično ne razvijata (z izjemo nekaterih kozmetičnih popravkov) in sta prešla k stihijskemu urejanju prostora, gospodarstva, kulture, športa ipd. Težav in izzivov, s katerimi se je treba soočiti, je veliko: izgradnja nove osnovne šole, razvoj Velike planine, priprava raznovrstnih strategij (prostora, turizma, športa, kulture ...), ureditev območja nekdanjega KIK-a, obuditev mestnega jedra, razvoj in povezava podeželja, turizma ipd. Predvsem bo treba začrtati smernice za prihodnje urejanje prostora in infrastrukture, saj le dobro razvita infrastruktura omogoča nemoten razvoj ostalih dejavnosti. Razmisliti je treba, kako nadgraditi cestno infrastrukturo, ki bo omogočala normalno pretočnost prometa tudi v času prometnih konic (predvsem na območju obeh OŠ in na kamniški obvoznici) in kako bolje povezati podeželje z mestnim jedrom. Za razvoj turizma je ključno učinkovito cestno omrežje, da bodo lahko turisti v čim krajšem času prišli iz enega konca naše občine na drugi konec. V smisli turizma je občino Kamnik potrebno tržiti kot povezano celoto, kjer bo moral Zavod za turizem, kulturo in šport Kamnik učinkoviteje medsebojno povezati več turističnih ponudnikov in ponudbo predstaviti kot celoto, ne da je vsak prepuščen samemu sebi in lastni promociji. Za celostno ureditev območja nekdanje smodnišnice je žal že prepozno, nujno pa je treba zaustaviti oziroma omejiti stihijski razvoj območja in ga kasneje urediti v celovito obrtno cono. Seveda opaznejših sprememb ni možno narediti čez noč, ampak je treba zdaj začeti z majhnimi koraki in začrtati smernice razvoju mesta za prihodnost, da se ne bo urejalo nekontrolirano in po volji vsakokratne oblasti. Spominska slovesnost na Slopeh Slope nad Špitaličem - Člani združenja borcev za vrednote NOB Kamnik in krajevnega odbora NOB Motnik - Špitalič vabijo na proslavo in počastitev krajevnega praznika Krajevne skupnosti Motnik in Krajevne skupnosti Špitalič, ki bo v soboto, 17. avgusta, ob 10. uri pri spominskem obeležju na Slopeh. J. P. Prejeli smo Kolesarska pešpot Godič-Kamnik V Kamničan-ki številka 13 z dne 19. julija 2019 smo prebrali, da odgovorni načrtujejo gradnjo kolesarske poti med Kamnikom in Godičem. Zelo pohvalno, saj potrebujemo tako varne kolesarske povezave med Kamnikom in bližnjimi mesti, kot sta Domžale in Mengeš, kot tudi do destinacij, kot je dolina Kamniške Bistri- ce. Smele načrte podpiram, a dopolnjujem v bistveni točki. Občina načrtuje, da bo nova kolesarska povezava namenjena »le kolesarjem, ne pa tudi pešcem«. Načrtovalce kolesarske poti prosim, da še enkrat premislijo to omejitev. (1) Podaljšek Koželjeve poti v obliki pešpoti proti Kamniku obstaja »že desetletja« in je vpisan v register planinskih poti. (2) Sodobne kolesarske poti, kakršna je kolesarska pot regionalnega značaja Alpe-Ja-dran (Alpe-Adria), ki povezuje Beljak v Avstriji in Trbiž v Italiji, dovoljujejo kombiniran, peš in kolesarski promet. Domačini vseh generacij jo redno uporabljajo za sprehajanje. Kombiniran promet dovoljuje moder okrogel prometni znak »steza za pešce in kolesarje«. (3) Taka ureditev že lepo funkcionira na poti ob Kamniški Bistrici od Titana do mostu povezovalne ceste. To zares pomembno načrtovano pot bi morali pustiti odprto tudi pešcem vseh generacij. Zlasti, ker ne bo dovoljevala velikih hitrosti, saj ne bo asfaltirana. Imamo torej naslednje možnosti: 1. Urediti kolesarsko pešpot, kjer je hoja izrecno dovoljena, kar vodi v varno sobivanje. 2. Urediti kolesarsko pot, kjer peš hoja ni izrecno prepovedana. To tudi po- meni, da je dovoljena hoja ob robu kolesarske poti, kot je dovoljena hoja ob robu vozišča vsake ceste, z izjemo avtocest. Ta rešitev lahko vodi v konflik-tne situacije, če kolesarji ne bi pričakovali pešcev. 3. Mogoča je tudi dvopasovna ureditev, ločena dvosmerna kolesarska pot na eni strani in pešpot na drugi. Pri previsokih hitrostih kolesarjenja to lahko vodi v konfliktne situacije. 4. Najmanj zaželeno, stroškovno neumestno ter časovno in prostorsko potratno bi bilo urejanje vzporedne pešpoti po isti ali celo drugi trasi. Dr. Blaž Komac, Kamnik Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Aktualno Kamnolom nameravajo razširiti Družba Calcit je podala pobudo za spremembo namenske rabe prostora, ki bi ji omogočila širitev kamnoloma v Stahovici. Ta pobuda je za občino in krajane pogojno sprejemljiva, je bilo slišati na posvetu, saj okoliške krajane skrbijo vplivi na okolje in tamkajšnje zajetje pitne vode. Jasna Paladin Stahovica - Dobrih trideset hektarov veliko območje pobude za spremembo namenske rabe se nahaja severno in severozahodno od obstoječega kamnoloma in je večinoma poraščeno z gozdom. Poseg bi pomenil zmanjšanje površine gozda za 27 hektarov. Ker je ek-sploatacija načrtovana na severnem pobočju hriba, z južne strani (torej s ceste) ne bo vidna. Družba Calcit ima v lasti že večino potrebnih zemljišč, za manjkajoče parcele pa so že dogovorjeni z lastniki za odkup. Kot pravijo v Calcitu, bi širitev pridobivalnega prostora proti severu pomenila optimalnejšo lego kamnoloma, manjšo vizualno degradacijo, manjše vplive predvsem na bivalno okolje, kot pa poudarjajo, nameravana širitev ne bo povzročila večjih obremenitev na cestno infrastrukturo, saj naj bi se število kamionov, ki vozijo iz kamnoloma do končnih kupcev (okoli petdeset na dan), zaradi predvidenega zmanjšanja odkopnega materiala za potrebe gradbeništva zmanjšalo za polovico. Kamnolom si želijo razširiti zato, ker na delu, ki ga že izkoriščajo, belega kalcita in sivega apnenca ni dovolj za dolgoročno proizvodnjo, je pa hrib Grohat na severni strani z mineralno surovino še zelo bogat, kar so pokazale tudi nedavne raziskave. S spremembo namenske rabe bo podjetju omogočena pridobitev nove koncesije (obstoječa je veljavna do decembra 2021) za pridobivanje mineralnih surovin, ki bo manjša za približno trideset hektarov, bolj smiselna in usklajena z geološkimi in terenskimi razmerami na območju. Ker se skladno z zakonom izhodišča za spremembe in dopolnitve Občinskega prostorskega načrta Občine Kamnik oblikujejo v sodelovanju z nosilci urejanja prostora in tudi javnostjo, je občina konec junija pripravila posvet, s katerim je izmenjavo mnenj želela omogočiti že v zgodnji fazi postopka. Kot je poudaril župan Matej Slapar, si želi občina zagotoviti nadaljnji uspešen razvoj družbe Cal-cit, a hkrati želijo zaščititi tudi okolje, zato je pobuda za občino pogojno sprejemljiva. Krajane skrbi predvsem vpliv na zajetje pitne vode Iverje, pa tudi siceršnji vpliv na okolje. Kot je zatrdil izvršni direktor Calcita Miha Kirn, si želijo dolgoročen obstoj v kamniški občini, nameravamo pa poskrbeti za tak razvoj, ki bo čim manj invazi-ven za okolje. V Calcitu zatrjujejo, da s svojo dejavnostjo že do sedaj niso ogrožali pitne vode, s širitvijo pa se bo eksploatacija samo še bolj oddaljila od zajetja, zato škodljivih vplivov na okolje ni pričakovati. Baročna lepotica na Bukovem griču Izšla je prenovljena in dopolnjena izdaja knjige o cerkvi sv. Ane v Tunjicah. Milena Erbežnik Klanšek Tunjice - Drugega maja leta 2012 je minilo natanko 250 let, odkar je nekdanji komen-dski župnik Peter Pavel Glavar na svoj 41. rojstni dan blagoslovil vogelni, temeljni kamen za novo cerkev sv. Ane v Tunjicah na mestu, kjer je do tedaj stala manjša gotska cerkev, ki je bila prvič omenjena v dokumentih 19. julija 1510. V spomin in počastitev te obletnice je bila izdana knjiga Baročna lepotica na Bukovem griču. Knjiga je kmalu po izidu pošla. Zaradi velikega zanimanja zanjo smo letos izdali prenovljeno in dopolnjeno izdajo. V njej so upoštevana nova dognanja o naši cerkvi in njeni zgodovini. Našel se je tudi podatek o posvetitvi cerkve sv. Ane, ki se je iskal več let. V vizitacijskem poročilu je zapisano, da jo je posvetil škof Wolf 23. avgusta leta 1835. Ob tej priložnosti so bile v glavni oltar vzidane relikvije mučencev sv. Faustina, sv. Urbana in sv. Katari- današnje cerkve, priljubljene romarske gotske cerkvice sv. Ane. Že v 17. stoletju je imela poseben status, kar kaže označba »tempelj« v popisu leta 1684 - Templum Divae Matris Annae - kar pomeni svetišče svete matere Ane. Del njene opreme je ohranjen še danes: na križe-vem oltarju visi Križani, nad spovednico Metzingerjeva slika sv. Izidorja, relikviarij z relikvijo sv. Ane pa je shranjen v župnišču. Po Steleto-vih zapisih so domnevno del opreme gotske cerkve tudi kipci sv. Ane Samotretje, sv. Joahima in sv. Jožefa, ki so shranjeni v župnišču in čakajo na restavriranje. Pred nazornim umetno-stnozgodovinskim opisom današnje cerkve nas beseda vodi skozi življenje in delo Petra Pavla Glavarja, ki je med letoma 1762 in 1766 v Tunjicah zgradil našo lepotico. V knjigi je tudi njegova domnevna zadnja pridiga, s katero se je od tunjiških fa-ranov poslovil leta 1766 pred odhodom na gospostvo Lanšprež. Dopolnjeno in prenovljeno izdajo knjige Baročna lepotica na Bukovem griču so omogočili Župnija Tunjice, Občina Kamnik in Društvo Tun'ški glas. Posebna zahvala gre našemu župniku, upravitelju tunjiške župnije Luku Demšarju za podporo in finančno pomoč, kajti brez te pomoči nam knjige ne bi uspelo izdati, in vsem, ki so na kakršen koli način pomagali pri zbiranju gradiva in informacij. ne. V prenovljeni izdaji je dopolnjena tudi kronika Tunjic in njene okolice. Baročna lepotica na Bukovem griču zajema veliko zanimivih podatkov in dejstev. Kronološko si sledi opis zgodovine kraja, predhodnice Pregleden opis cerkvene zgodovine od 18. do 21. stoletja nakazuje njeno bogato in gospodarno delovanje. Podrobneje so predstavljene Križmanove orgle in štirje zvonovi. Knjiga se zaključi s pregledom duhovnikov, ki Avtorji prenovljene in dopolnjene izdaje knjige Baročna lepotica na Bukovem griču so Barbara Klanšek, Anže Slana, Olga Stele, Matej Stele, Ivan Nograšek in Milena Erbežnik Klanšek. so v Tunjicah opravljali duš-nopastirsko delo, in s seznamom tunjiških novomašni-kov, redovnic, cerkovnikov in organistov. Vsem avtorjem - Barbari Klanšek, Anžetu Slani, Olgi Stele, Mateju Steletu, Ivanu Nograšku in Mileni Erbežnik Klanšek -, ki so z vloženim znanjem, srčnostjo in ljubeznijo pisali in ažurirali besedila za objavo v knjigi, gre zahvala za njihov trud pri nastajanju knjige, ki bo ostala trajen dokument o zgodovini tunjiške fare. Prisrčna hvala Marjeti Humar za jezikovni pregled besedila in vsebinskim pregledovalcem Metodi Kemperl, Francetu Martinu Dolinarju in p. Franciju Seničarju. Dopolnjeno in prenovljeno izdajo knjige Baročna lepotica na Bukovem griču so omogočili Župnija Tunjice, Občina Kamnik in Društvo Tun'ški glas. Posebna zahvala gre našemu župniku, upravitelju tunjiške župnije Luku Demšarju za podporo in finančno pomoč, kajti brez te pomoči nam knjige ne bi uspelo izdati. Obenem pa se iz srca zahvaljujem vsem, ki ste nam na kakršen koli način pomagali pri zbiranju gradiva in informacij ter nas podpirali pri našem delu. PRAVILNO RAVNANJE Z ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO Odpadki, ki jih uvrščamo med odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), so najhitreje rastoča skupina odpadkov, saj v primerjavi z drugimi odpadki njihova količina raste kar 3-krat hitreje. Povprečno slovensko gospodinjstvo v enem letu kupi kar 35 kg nove električne in elektronske opreme, medtem pa jo ločeno zbere le 12 kg. Ob zavedanju, da je ločeno zbrano OEEO mogoče v veliki večini reciklirati, bo smotrno ravnanje z OEEO v prihodnosti vse bolj pomembno, zato v nadaljevanju podajamo nekaj koristnih napotkov. 1. USTREZNO LOČUJTE Nedelujoči računalniki, prenosniki, tablice ali mobilni telefoni in druga elektronika, ki je ni mogoče več popraviti, spadajo med nevarne odpadke, zato je vaša dolžnost, da jih odpeljete v bližnji zbirni center, kjer jih lahko ustrezno odložite v za to namenjen zabojnik. Manjše tovrstne odpadke pa lahko odložite tudi v posebne ulične zbiralnike za e-odpadke. OBRATOVALNI ČAS ZBIRNEGA CENTRA SUHADOLE: • Poletni urnik (1. marec-30. september): PON.-PET.: 6.00-19.00, SOB.: 8.00-13.00. LOKACIJE ULIČNIH ZBIRALNIKOV ZA DROBNO OEEO (OBSTOJEČI EKOLOŠKI OTOKI): Jakopičeva ulica - pri igrišču Klavčičeva ulica - pri trafo postaji, Ljubljanska cesta - pri OŠ Marije Vere, Frančiškanski trg, Steletova ulica - pri SKG Upravnik, Kovinarska c. - parkirišče pred Mercatorjem, Srednja vas - pri trgovini TUŠ, Šmartno pri Tuhinju - pri čistilni napravi, Tunjice - na parkirišču pri cerkvi, Stahovica - pot na Sv Primoža. OEEO lahko oddate tudi: • v okviru oddaje kosovnih odpadkov na podlagi predhodno izpolnjenega kupona (naročilo brezplačnega odvoza kosovnih odpadkov), • trgovcu, pri katerem ste kupili določen izdelek. 2. POPRAVITE, PONOVNO UPORABITE, PODARITE ALI POSODITE Preden izdelke zavržete, preverite, ali jih pred odpisom ni mogoče več popraviti, saj nekateri za delovanje potrebujejo le menjavo kakšnega rezervnega dela. Delujočo elektronsko opremo, ki je sami ne potrebujete več, lahko tudi podarite tistim, ki jo potrebujejo (npr. naredite objavo pod rubriko »podarim« po spletnih portalih ali družbenih omrežjih). Če sami kakšnega izmed izdelkov nimate in ga potrebujete le občasno, raje kot o nakupu novega premislite, ali si ga lahko sposodite. Skratka, preden se odločite za nakup novega izdelka, še enkrat premislite, ali nemara obstaja boljša rešitev. Okolje vam bo hvaležno. ODPADKI, KI JIH UVRŠČAMO MED ODPADNO ELEKTRIČNO IN ELEKTRONSKO OPREMO: 6 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Zanimivosti Jamarski tabor na Veliki planini Kamniški jamarji smo od petka, 5. julija, do nedelje, 7. julija, organizirali medklubski jamarski tabor na Veliki planini. Nastanjeni v koči zavoda za gozdove pri Šimnovcu smo v treh dneh iskali in raziskovali jame in brezna, skrita v nedrju velikoplaninske planote. Rajko Slapnik Velika planina - Pri iskanju vhodov v že v preteklosti poznane in potem pozabljene vetrnice v Globokih jamah na Konjščici, za Veliko gričo in za Ušivcem nam je bil v veliko pomoč priznani alpinist, himalajec in odlični poznavalec Velike planine Bojan Pollak. Njegovo poznavanje še tako skritih kotičkov na Veliki planini je res izjemno kot tudi temu primerno njihovo poimenovanje. V veliko pomoč nam je prišla knjižica Krajevna imena na Veliki planini iz leta 2018, ki jo napisal in izdal lansko leto prav on. Skupaj z jamarji iz Šaleškega jamarskega kluba Podlasica iz Topolšice smo locirali šest brezen (vetrnic), tri izmerili in naredili načrte. Preverili smo tudi količino in stanje odpadkov v vhodnem delu Jame v Kof-cah in količino snega in ledu v Mali vetrnici. Velikoplaninska planota je izrazito kraška, že registriranih, izmerjenih in z načrti opremljenih je petnajst jam in brezen. Vsaj toliko jih še čaka, da jih raziščemo in izmerimo. V soboto zvečer je v nekoliko okrnjeni zasedbi potekal tudi posvet o strategiji razvo- Spust v Megleno brezno v Jerohih / Foto: Rajko Slapnik Velikoplaninska planota je izrazito kraška, že registriranih, izmerjenih in z načrti opremljenih je petnajst jam in brezen. Vsaj toliko jih še čaka, da jih raziščemo in izmerimo. Raziskovalna ekipa pred kočo Zavoda za gozdove / Foto: Rajk ja Velike planine. Predvsem smo razpravljali o vplivu povečanega obiska turistov na kakovost podzemeljske vode, ki se izteka v vznožju velikoplaninske planote in priteka preko vodovodnega sistema v naše domove. Analize vode v izvirih izpod Velike planine, opravljene v zadnjih nekaj letih, so pokazale, da voda ni več tako čista, kot smo mislili. Zajetje Iverje je vir pitne vode za vodooskrbni sistem Analize vode v izvirih izpod Velike planine, opravljene v zadnjih nekaj letih, so pokazale, da voda ni več tako čista, kot smo mislili. Iverje Kamnik. Je glavni in največji v kamniški občini, oskrbuje več kot 18 tisoč ob- čanov. Vanj pritekajo vode izpod Velike planine, zato je skrb o strategiji razvoja Velike planine brez ustreznih varovalnih ukrepov glede vpliva na podzemne vode na mestu. Z donatorstvom JP CČN Domžale - Kamnik in Zavoda za gozdove Slovenije LPN Kozorog Kamnik je tabor v celoti uspel in odločili smo se, da se ponovno dobimo v še večjem številu naslednje leto. Pohod z namenom Pohod z namenom je ideja, ki jo v Športnem in kulturnem društvu Sela gojimo že dolgo, predvsem pa je Aleš Štrajhar tisti, ki vsako leto zbere ljudi okoli sebe, da se mu na tej poti pridružijo. Nataša Pivec Sela pri Kamniku - V petek, 19. julija, so se pohodniki Matjaž Kolenc, Barbara in Tone Mali ter vodja pohoda Aleš Štrajhar ob 13. uri opravili v skoraj sto kilometrov oddaljeni Podčetrtek. Prvo osvežitev jim je na Lokah pripravil Franc Šuštar. Pot so nadaljevali skozi Tuhinjsko dolino, kjer sta poho-dnike pozdravila Cestanarje-va Jaka in Anica. Na Ločici pri Vranskem pa jih je pričakal Alešev prijatelj Jernej in jim pripravil malico. V Celju sta se skupini pridružili še Alenka Rajter in Ines Zajc Žunič. Pot je vodila preko Šentjurja, kjer pa so v korak s skupino stopili še najstarejša pohodnica Lili Gerbec in najmlajša pohodnika Klara Štrajhar in Domen Mali. Pred njimi je bilo do cilja še 26 kilometrov. Na cilju, pri tabli Podčetrtek, jih je pričakal župan Podčetrtka Peter Misja. Za celotno pot je skupina potrebovala 22 ur potrpežljivosti, vztrajnosti in lahkih misli. Za končno okrepčilo in osvežilo pa sta na svojem počitniškem domu spet poskr- bela gostoljubna Milka in Nejc Štrajhar. Čestitke vsem pohodnikom, ki so zmogli prehoditi svojo zastavljeno pot. Razveseljivo pa je, da so se pridružili tudi mladi pohodniki. Pohodniki so si za letošnji cilj izbrali Podčetrtek. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Kultura Zapisan glasbi Dominik Krt je praznoval šestdeset let, od katerih je večino posvetil glasbenemu ustvarjanju. Aleš Senožetnik Zgornje Stranje - Dominik Krt je že od malih nog zapisan glasbi. Oče in mama sta pela v cerkvenem pevskem zboru v domači župnijski cerkvi v Stranjah, kjer je v času njegovega otroštva služboval župnik France Gačnik, ki je imel velik vpliv na Dominikovo življenje in ustvarjanje. Dominiku je že pri štirih letih zaupal solo petje. »Cerkev je bila moj drugi dom. Kot otrok sem opazoval župnika, ki je veliko igral klavir, in tako sem doma "trmaril", naj me vpišejo v glasbeno šolo,« se spominja Dominik Krt. Očeta mu je uspelo prepričati, njegovi poti pa so sledili še bratje Emil, Janez, Matej in Primož. Skupaj z osnovnošolskimi prijatelji so kasneje ustanovili prvi ansambel Ritem, v katerem so preigravali takratno popularno glasbo. Sledil je odhod na služenje vojaškega roka, kjer je začel s Dominik Krt / Foto: Aleš Senožetnik pisanjem prvih melodij za novi ansambel Bratov Krt, ki ga je nasledil Ansambel Krt, s katerim so poželi tudi največje uspehe, gostovali doma in v tujini in posneli dve kaseti. Vseskozi pa je ostal povezan s cerkveno glasbo. Od otroških let je bil organist v domači cerkvi v Stranjah, od leta 2012 pa v Mekinjah in drugod, kamor ga povabijo. V čast župniku Francetu Gačniku, ki je v njem prepoznal talent, je osnoval cerkveni zbor in ga poimenoval po njem. V Gačnikov spomin so na njegovo pobudo postavili tudi spominsko obeležje s kipom kiparja Miha Kača in v Plečnikovi cerkvi v Šiški skupaj s Simfoničnim orkestrom Domžale - Kamnik in drugimi zbori pripravili zahvalno mašo ob tridesetletnici Gač-nikove smrti. V svojem studiu je posnel okoli šestdeset avdio kaset in 250 zgoščenk in oral ledino pri nas v snemanju velikih zasedb na terenu. Vseskozi ostaja zvest komponiranju. Danes ima prijavljenih več kot petsto lastnih skladb in predelav za narodno-zabav-ne ansamble, pisal je za vse vrste zborov in med drugim izdal tudi štiri pesmarice nabožnih pesmi za otroške in mladinske zbore. Dne 19. julija je praznoval šestdeset let, letos pa obeležuje tudi petdesetletnico orglanja. Za svoj talent in prehojeno pot se je nedavno zahvalil z zahvalno mašo v cerkvi Marije Vnebovzete v Mekinjah. Upa, da bo tudi v prihodnje še osrečeval ljudi s svojim poslanstvom, saj, kot pravi, brez glasbe ne zna živeti. Dom kulture Kamnik glasbeni center Prima % RITMA FLAVTA GLASBENE URICE PETJE KLAVIR KLARINET 5AK50F0 MI VIOLINA DJ-PROGRAM CIRKUS FOLKLORA WWW.GC-PRIMA.SI TEL. ŠT.: 068 125 970 GLASBENICENTERPRIMA@GMAIL.COM Gorenjski Glas vabljeni k vpisu abonmajev za sezono 2019/20 j Dosedanji abonenti od 2. do 18. septembra. Rovi abonenti od 19. septembra do 1. oktobra. V času Festivala Kamfest in Festivala Dnevi narodnih noš in oblačilne dediščine bo vpis mogoč na stojnici Doma kulture Kamnik po znižani festivalski ceni. Se vidimo ... pod krošnjo kulture 01 8318 226 I 01 8397 606 uujuu.domkulture.org I ¡nfoDdomkulture.org 8 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Društva C3 K IDRIJSKIH ŽLIKROFO V Sobota, 24. avgust 2019 IDRIJA Več kot 25 jedi z idrijskimi žlikrofi Stojnice mikropivovarjev in regionalnih vinarjev Tržnica izdelkov Idrija Izbrano in drugih lokalnih proizvajalcev Glasbeni program in program za otroke . Prost vstop Brezplačno parkirišče 1 ura vožnje iz Kranja www.idrijski-zlikrofi.si Medijski pokrovitelj: Gorenjski Glas Bližajo se pete Tunjiške igre brez meja Zabavna prireditev bo v soboto, 31. avgusta. Jasna Paladin Tunjice - Člani Društva Tun'ški glas se v teh poletnih dneh z vso vnemo pripravljajo na organizacijo že petih Tunjiških iger brez meja, ki bodo znova poskrbele za obilo smeha in dobre volje. Ekipe, ki so se na tekmovanje že prijavile, se bodo v različnih igrah med seboj pomerile v soboto, 31. avgusta, ob 16. uri, v tekmova-lišče pa se bo znova spremenilo igrišče pod podružnično šolo v Tunjicah. Rezultate in s tem zmagovalno ekipo bodo na prizorišču razglasili ob 18. uri, takrat pa se bo začelo tudi zabavno druženje s skupino Suha špaga. Doživeto pričevanje o medvojnem in povojnem komunističnem nasilju na Škofjeloškem Poučna biografija klene in bistre 88-letne Škofjeločanke, ki je doživela medvojno in povojno komunistično nasilje. Njeno sporočilo je, da se bomo le z resnico osvobodili boleče preteklosti in se kot narod ozrli v lepšo prihodnost. Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Gorenjski Glas r^ v I 1 • v v Sreča rada obišče iskrene ljudi Kar dva dogodka z dobrodelno noto sta v prvi polovici leta osrečila varovance Varstveno delovnega centra Sožitje Kamnik. Irena Bizjak Kamnik - Oba sta bila za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki bodo pod okriljem Društva Sožitje Kamnik prihodnje leto praznovali dvajsetletnico delovanja v prenovljenih prostorih nekdanje šole na Lokah v Tuhinjski dolini, dokaz, da Kamničani sprejemajo in spoštujejo njihovo drugačnost ter jim nudijo podporo na poti v njihov lepši vsakdan, njihovo samostojnost in kakovostno življenje. Dogodek, ki se je v februarju odvijal pod simboličnim naslovom Od ljudi za ljudi, bo njim, njihovim svojcem in strokovnim delavcem VDC za vedno ostal v spominu. Kajti ljubezen do glasbe je združila ansambel Galop in ljudi, ki v svoji iskrenosti nosijo glasbo v srcu. Spremlja jih med delom, jih navdihuje med ustvarjanjem in zapolnjuje prosti čas. Člani ansambla Galop so namreč s čudovitim koncertom s številnimi gosti obeležili desetletnico glasbenega ustvarjanja. V nabito polni športni dvorani, ki je prekipevala od čustev in energije, so v prvih vrstah navdušeno prepevali naši varovanci, njihovi starši in delavci VDC, ki so jim galopovci podarili brezplačne vstopnice. Težko pa je bilo skriti solze ganjenosti, ko sta predstavnika Varovanci in strokovni sodelavci Varstveno delovnega centra Sožitje Kamnik VDC iz rok Mateja Omovška in Nine Uršič prejela bon v vrednosti tisoč evrov. Nobena beseda zahvale ne bi mogla nadomestiti širokih nasmehov, objemov in stiskov rok ob tej dobrodelni gesti. »Pa kam jih peljite,« so nam donatorji položili na srce. In smo jih. Najbolj vroč junij -ski dan smo preživeli na Go-ričkem. V parku Vulkanija so nas s pomočjo osupljive tehnologije popeljali v čas nastajanja našega dragocenega planeta, izbruha zadnjega vulkana na naših tleh, nas z vlakcem povabili k panoramski vožnji, čemur je ob skoraj otipljivem navdušenju sledilo še kosilo in obvezen sladoled. Hvala an- samblu Galop in mimogrede, vaša podarjena zgoščenka nas spremlja vsak dan in z njo spomini na koncert in izlet. Življenje varovancev pa so obogatili tudi člani Lions kluba Kamnik. V preteklih devetnajstih letih so že večkrat prisluhnili našim potrebam. Pomagali so nam pri nakupu šivalnih strojev in dela namenskega pohištva, nam pomagali pri izvedbi specialne olimpijade za gorenjsko regijo, tokrat pa so nas ob 15-letnici dobrodelnega delovanja obdarili z donacijo v vrednosti tisoč evrov za izvedbo projekta Terapija z vrtom. Omogočili so nam nakup visokih gred, ki dopolnjujeta obstoječi vrt in starejšim ter gibalno oviranim varovancem omogočata smiselno in sproščujoče delo v naravi. Krožna klop, ki še vedno diši po novem, pa objema košato drevo ob robu igrišča. Nekateri prisegajo, da so drevesa živa, tudi mi. Saj se nam zdi, da ob naših pogovorih, smehu, drobnih zaupljivostih in iskrenih objemih tudi listje drugače šelesti. Kljub vsem oviram, ki jih našim varovancem na pot prinaša življenje, nam je dobro. Tudi zaradi vas, premnogih Kamničanov, ki z nami sodelujete ali pa nam namenite le nasmeh in pozdrav. Pestro dogajanje v dnevnem centru Konec julija je bil za udeležence in zaposlene Dnevnega centra za mlade, gibalno ovirane iz Kamnika, zelo razgiban in zanimiv, saj smo se v roku dveh dni odpravili kar na dva izleta. Anja Repanšek Kamnik - V četrtek, 25. julija, smo se odzvali na povabilo Planinskega društva Postojna in se pridružili otrokom planincem v dolini Kamniške Bistrice. Najprej se je vsak od nas predstavil s kratko predstavitvijo in fotografijami. Nato smo otroke razdelili v skupine in jim organizirali kviz. Kljub vročini je sledila priprava tabornega ognja, petje pesmi ob njem in različne delavnice, ki so jih pripravili vodniki. Za konec pa so nas planinci pogostili še s kosilom in nas presenetili z ročno izdelanimi darili ter planinskimi knjižicami. Preživeli smo čudovit dan v naravi in se Obiskovalci in zaposleni Dnevnega centra za mlade gibalno ovirane iz Kamnika so se to poletje odpravili na dva izleta. popoldne utrujeni, a veseli vrnili nazaj v center. V petek, 26. julija, pa smo se odpravili na celodnevni izlet na Štajersko. Naša prva postojanka je bil Špičnik, naselje v Zgornji Kungoti, ki je znano kot osrčje vinogradov. Tam smo skupaj s fotografom Juretom Kravanjo, s katerim tedensko sodelujemo, naredili čudovite fotografije. Naša pot se je nadaljevala v Maribor, kjer smo si najprej ogledali terarij in akvarij, nato pa smo imeli še ogled mesta z lokalnim vodnikom. Vodenje smo zaključili pri stadionu Ljudski vrt. Od tam nas je kombi odpeljal proti domu, kjer smo na poti že snovali načrte, kam se bomo odpravili na naslednji izlet. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Društva Življenje je kot reka Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je znova organiziralo poletno druženje svojih članov v Izoli. Maksimiljana Mali Kamnik - V poletnih dneh je glavna tema pogovorov in aktivnosti dopustovanje. Po vsakodnevnem ritmu življenja prav vsi potrebujemo malo spremembe in nekaj drugačnih dni v letu, ki se jih veselimo. Tudi starejši si želijo spremembe na morju ali v gorah, vendar marsikdaj te želje ne morejo uresničiti: morda jih ovirajo visoke cene letovanja ali pa ne želijo sami v drugo okolje. Za dopustniško spremembo članov Medgeneracijsko društvo (MD) Jesenski cvet Domžale vsako leto poskrbi z organizacijo »tabora«, ki je tudi letos junija potekal v Hotelu Delfin v Izoli. Medgeneracijsko društvo Jesenski cvet je humanitarno društvo, ki deluje v občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče, v javnem interesu, in skrbi za kvaliteto življenja starejših ljudi predvsem v nema- terialnem smislu. Osnovni program se imenuje Skupine starih za samopomoč, kar pomeni, da se starejši vsak teden na istem mestu ob isti uri za uro in pol srečajo in se družijo ob vodenem pogovoru, ki ga organizira njihov usposobljen voditelj. Tako ohranjajo in bogatijo svojo socialno mrežo, niso osamljeni in bolj kvalitetno preživijo del svojega časa. Skupina nekaterim postane skoraj nadomestna družina. Vemo, da je medsebojno druženje velikega psihološkega pomena za ljudi in da je osamljenost marsikdaj hujša od drugih bolečin. Prirejamo pa še druge dogodke za člane in eden od teh je tudi Večdnevni med-generacijski tabor. Naše »taborjenje« ni le bivanje v hotelu in kopanje v morju, pač pa aktivne članice in voditeljice skupin pripravijo pester program, ki člane poveže, razvedri in tudi česa nauči. Vsako leto letovanje zaključimo s strokovno ekskurzijo in z ogledom kakšne znamenitosti. Letos je bila to znana vasica Koštabona v slovenski Istri. Rdeča nit letošnjega druženja je imela naslov Življenje je kot reka. Naša društvena reka je kar dolga, vijugasta in široka, saj bo MD Jesenski cvet leta 2020 praznovalo dvajsetletnico delovanja. Skoraj prav tolikokrat so se člani družili tudi na poletnih letovanjih, najprej v Termalnem zdravilišču Radenci, zadnjih nekaj let pa v Hotelu Delfin v Izoli. V reki življenja našega društva se je nabrala vrsta spominov, a tokrat naj vam predstavimo nekaj utrinkov z letošnjega dopustniškega druženja. Vsak dan smo se srečali v skupinah, kjer smo se še bolje spoznali in imeli možnost izraziti svoja mnenja, stališča in spomine. Ker je bila letošnja tema pogovorov Življenje je kot reka, smo razmišljali o svojih spo- minih na to, kako smo se vključili v društvo, kaj nam druženje v skupinah, ki jih organizira društvo, pomeni in posebej, kaj nam pomenijo naši »tabori«. Našo reko smo tudi narisali ali pa o njej napisali pesem. Vsi udeleženci tabora so izrazili, da jim druženje v skupinah MD Jesenski cvet pomeni zadovoljstvo, bolj prijeten čas in veselo druženje ter povezavo z ljudmi. Nekateri so navedli, da na teh skupinah izvedo marsikaj novega zlasti o tistih stvareh, ki so zanje pomembne, spoznavajo nove ljudi in kraje ter se tudi veliko zabavajo. Drugi so poudarili, da se pripravljajo na svojo starost in ob vključitvi v skupino jih je te manj strah in izgubljajo predsodke do nje. Najmlajši pa spoznavajo starejše in eden od mladostnikov je slikovito povedal, da je bilo zabavno na letovanju, ker se znajo tudi starejši nasmejati in poveseliti. Seveda pa so redni »taborniki« največje navdušenje izrazili ravno nad tem, da lahko pridejo na letovanje ali »tabor« po naše. Če le dopušča zdravje, se večina rednih članov tabora vsako leto ponovno udeleži poletnega letovanja. Poudarili so, da je to zato, ker se družimo in še bolje spoznamo med seboj in ker imamo vedno veliko zabave in zanimivih pogovorov, petja in glasbe. Pa tudi sprememba okolja in spoznavanje novega kraja je pomembna, pa seveda kopanje, postrežba v hotelu, ko ni potrebna vsakodnevna skrb za kuhanje, in seveda je tu tudi zabaven program. Tudi letos nas je navdušila Marjetka Popo-vska s svojimi pesmimi, spoznavali smo se s starejšimi iz Izole skupaj z njunima voditeljema Branko Kni-fic in Tonetom Kladnikom. Onadva sta bila med prvimi ustanovitelji programa Skupine za samopomoč starim v Sloveniji in nam vsako leto pripravita tudi kratko in zanimivo predavanje. Zelo zabavna je bila tudi igra lupljenje čebule, kjer smo sodelovali prav vsi in se nadvse nasmejali. Seveda smo tudi zaplesali in večkrat zaploskali našemu mlademu harmonikarju Blažu. Naše društvo in s tem tudi kraje, od koder prihajamo, smo s posebnim programom predstavili tudi vsem gostom hotela Delfin. V letošnjem celovečernem programu je zaigral harmonikar Blaž, zapele so naše članice, predstavili smo vsebino dela našega društva in predvajali kratek film z naslovom Življenje je kot reka, ki ga je pred leti posnela Zveza društev za socialno gerontologijo Slovenije kot strokovno in promocijsko gradivo za svoje delo. Polurni film je režiral g. Mravljak, snemali so ga pet let in res mojstrsko prikazuje življenje starejših in pomen strokovnega programa Skupine za samopomoč starim. Po končanem predvajanju filma sem od več navzočih slišala mnenje: »Sedaj pa res razumem, kaj delate v društvu. Gre res za zahteven strokovni program, ki skrbi za počutje starejših in za njihovo vključevanje v družbo. Na ta način marsikomu pomagate osmisliti življenje in mu povrniti vero in upanje v življenje.« Veseli smo, da naše društvo bogati življenje vsem generacijam, ki se v njem združujejo, tako starejšim, srednji generaciji in tudi otrokom in mladim. Nepozabna doživetja v lovski koči Sredi julija se je na Selih odvijal že četrti doživljajski tabor za otroke. Bojana Klemenc Sela pri Kamniku - V organizaciji Športno-kulturnega društva Sela je enaindvajset otrok iz Sel in okolice doživelo tri pustolovske počitniške dni v Lovskem domu Sela. V idilični okolici so otroci preživljali zabavne dneve, polne dogodivščin in pestrih aktivnosti. Da se imajo red dobro, zagotovo dokazu- je zanimanje za doživljajski tabor, saj po besedah vodje tabora Nataše Pivec prijavljeno število otrok vsako leto presega nočitvene zmogljivosti v lovski koči, kar nekaj otrok pa se je udeležilo že vseh štirih taborov. Dejavnosti na doživljajskih počitnicah so prilagojene otrokom od prvega do četrtega razreda, čeprav je letos sodelovalo tudi nekaj mlajših in Otroci so na doživljajskem taboru spoznavali smučarske skoke na mobilni skakalnici Mini Planica. / Foto: Bojana Klemenc starejših otrok. »Veliko je gibanja na prostem. Smo izredno hvaležni, da nam služi vreme, saj smo ravno ujeli ta prave dni brez dežja. V ospredju so raznovrstne športne igre in ustvarjalne delavnice (izdelava nakita, posebne zastave in lutk), zadnji dan pa je namenjen pohodu na Črnivec, kjer si otroci lahko privoščijo zaslužen sladoled,« razlaga Nataša Pivec, ki je skupaj s Katjo Koprivnikar poskrbela, da je vse teklo kot po maslu, pomagali pa so jima še Aleš Prosen, Špela Repič, Barbara Petrušič, Vanda Mačkov-šek in Lili Konda. Letošnji vrhunec tabora je predstavljala Mini Planica, mobilna skakalnica, s katero otroci na inovativen način spoznavajo smučarske skoke. Poleg spodbujanja gibanja tako Mini Planica kot celoten doživljajski tabor otroke učita premagovanja strahu, vztrajanja pri reševanju problemov in zabavanja v učenju nečesa novega. Tabor so otroci zaključili s pogostitvijo in z lutkovno predstavo o medvedkih, ki so jo zaigrali staršem. Vsi zadovoljni so odšli domov z obljubo, da se drugo leto ponovno srečajo, Nataša Pivec pa se zahvaljuje vsem za pomoč pri izvedbi tabora. 10 petek, 16. avgusta 2019 Kamničan ^ Šport Na evropskem prvenstvu dva calcitovca Plavalci v velikem slogu zaključili sezono V zadnjih tednih so se na državnih prvenstvih pomerili mlajši dečki in deklice, dečki in deklice ter starejši plavalci Plavalnega kluba Kamnik. Najmlajši plavalci Plavalnega kluba Kamnik pod vodstvom trenerjev Mihe Potočnika in Karmen Kaplja / Foto: Helena Končar Posamično se je najbolj izkazal Jernej Prebil, ki je s časom 1:53.89 postal mladinski državni prvak na 200 m prosto in hkrati osvojil tretje mesto v absolutnem seštevku. Kristijan Erjavec Kamnik - Na evropskem prvenstvu za gorske kolesarje, ki ga je gostilo mesto Brno na Češkem, sta dres slovenske reprezentance nosila tudi dva člana kamniškega Calcit Bike Teama Rok Nag-lič in Blaž Žle. Naglič je najprej nastopil s štafeto, s katero so končali na 12. mestu. Nato je oba čakala še dirka v krosu. Žle je bi 51. med mladinci, Naglič pa 46. med člani elite. »Na evropsko prvenstvo sem se res dobro pripravil, zadnje tri tedne sem posvetil samo tej dirki. Progo sem si res dobro ogledal ter naredil plan za dirko. V četrtek smo imeli štafeto. Sam sem si to vzel kot test za nedeljsko dirko v krosu. S štafeto sem bil zelo zadovoljen, noge prave, forma na mestu in sem se res veselil nedelje. A glej ga, zlomka, v četrtek zvečer sem začutil bolečine v grlu in sem upal, da se do nedelje ne razvije v kaj več. Vendar ni šlo vse po načrtih. Po samem startu dirke sem imel še dober občutek, a se je kaj hitro izkazalo, da se je zdravje malenkost poigralo z mano, saj enostavno nisem mogel pritiskati na pedale, tako kot bi si želel. V športu je tako: enkrat dobiš, drugič izgubiš. Pred mano je še nekaj dirk, še je čas za dokazovanje,« je povedal po koncu EP Naglič. Blaž Žle pa: »Nepričakovano sem odšel na evropsko prvenstvo v Brno. Ekipa, ki je odšla z nami, je za vse dobro poskrbela. Vreme se je spremenilo in se malo ohladilo, kar je bilo dobro. Od starta sem šel na polno in šlo je nad pričakovanji. Žal so drseče skale poskrbele za presenečenje in dvakrat sem padel ter iz 40. pozicije padel na 50. Borbal sem do konca, a fantje so bili res dobri. Končal sem na 51. mestu in zadovoljen z vožnjo. Za naslednjič vem, da bom vozil bolj z glavo in zagotovo bo rezultat boljši.« Helena Končar Kamnik - V Kranju je od sobote, 13., do nedelje, 14. julija, potekalo Moštveno in posamično prvenstvo Slovenije za mlajše dečke (letnik 2007 in mlajši) in mlajše deklice (letnik 2008 in mlajše) v 50-metrskem bazenu. Prvenstva se je udeležilo 279 tekmovalcev iz šestindvajsetih slovenskih klubov. Barve kamniškega kluba je zastopalo devet plavalcev in pet plavalk pod vodstvom trenerjev Mihe Potočnika in Karmen Kapla, ki so z odličnimi rezultati in doseženimi osebnimi rekordi navduševali ter pokazali velik napredek v plavanju. Najboljše rezultate so dosegli Rok Vejnovič, Ivana Lukan in Marko Gabriel Končar, ki so osvojili skupno devet medalj. Rok Vejnovič je postal državni prvak na 200 m hrbtno in prejel bronasto odličje na 200 m mešano. Ivana Lukan je postala državna podprvakinja na 50 m prsno in 200 prsno ter bila tretja na 100 m prsno. Marko Gabriel Končar je štirikrat prejel bronasto odličje: na 50 m prosto, 100 m prosto, 400 m prosto in 200 m prsno. Rok Vejnovič si je priplaval tudi šest diplom v konkurenci mlajšega letnika: eno zlato na 200 m hrbtno in pet srebrnih v disciplinah 50 m hrbtno, 50 m delfin, 200 m mešano, 200 m prsno in 400 m prosto. Kamniški plavalci tudi v šta-fetnih preizkušnjah niso popuščali. Najboljšo uvrstitev je dosegla kamniška štafeta na 4 x 50 m prosto v postavi: Marko Gabriel Kon-čar, Mark Anej Lapuh, Rok Vejnovič in Matevž Vrhov-nik, ki je med 29. ekipami zasedla odlično 7. mesto. Pohvale si zaslužijo tudi vsi ostali kamniški plavalci in plavalke, ki so na najpomembnejšem tekmovanju sezone izboljšali svoje osebne rezultate in pripomogli, da se je Plavalni klub Kamnik v ekipnem točkovanju med šestindvajsetimi klubi uvrstil na izjemno deseto mesto. To so: Taja Klemen, Tajda Spruk, Klara Temni-kar, Nina Vrhovnik, Andraž Cencelj, Miha Justin, Mark Anej Lapuh, Bor Mikuš, Liam Negodič in Matevž Vrhovnik. Tekmovali tudi v kategoriji dečkov in deklic Moštveno in posamično državno prvenstvo Slovenije v 50-metrskem bazenu je potekalo v Ravnah na Koroškem od petka, 19., do nedelje, 21. julija. Na njem so sezono v velikem slogu zaključili kamniški plavalci v kategoriji dečkov (2005 in 2006) in deklic (2006 in 2007), ki so podirali svoje osebne rekorde in se uvrščali med najboljše. Tekmovanja se je udeležilo 198 plavalcev iz petindvajsetih slovenskih klubov. Kamniške barve je pod budnim očesom trenerja Mihe Potočnika zastopalo sedem plavalcev: Taja Vejnovič, Iza Videc, Nik Peter-lin, Jakob Prebil, Bor Slana, Jaka Varga in Tevž Štupar. Naši junaki so pokazali veli- ko borbenosti in hitre zave-slaje, saj so domov prinesli šest srebrnih kolajn in osem bronastih ter šest diplom v mlajšem letniku. Zabeležili pa so tudi šestnajst nastopov v popoldanskih finalih ter dobre uvrstitve v štafetnih nastopih. Naslov državnih podprvakov so si priborili Taja Vejnovič (400 m prosto in 200 m prsno), Jakob Prebil (100 m hrbtno in 400 m mešano), Bor Slana (200 m hrbtno) in Nik Peterlin (1500 m prosto). Bronaste medalje so osvojili: Taja Vejnovič (100 m prsno), Jakob Prebil (50 m delfin in 100 m delfin) in Bor Slana (00 m hrbtno) Na tretjo stopničko je stopila tudi štafeta 4 x 200 m prosto v postavi: Nik Peterlin, Jakob Prebil, Bor Slana in Tevž Štupar. Veselili smo se tudi vseh ostalih uvrstitev v popoldanskih finalih med najboljših šestnajst, ki so jih dosegli: Iza Videc, Taja Vejnovič, Bor Slana in Nik Peterlin. Kamniška sedemčlanska ekipa je na Moštvenem in posamičnem prvenstvu Slovenije za dečke in deklice zasedla odlično sedmo mesto med 25 klubi. Letno odprto združeno prvenstvo Slovenije Po dveh državnih prvenstvih, ko smo se veselili uspehov mlajših kategorij kamniških plavalcev, so tudi starejši plavalci Plavalnega kluba Kamnik poskrbeli za veselje in odlične rezultate. Od 1. do 4. avgusta je v Kranju potekalo Letno odprto združeno prvenstvo Slovenije 2019 v 50-metrskih bazenih, ki se ga je udeležilo 308 plavalcev iz štiriindvajsetih slovenskih klubov in štirinajst tekmovalcev iz petih tujih klubov. Pod vodstvom trenerjev Emila Tahirovica in Mihe Potočnika se je prvenstva udeležilo deset plavalcev iz 1. in 2. selekcije Plavalnega kluba Kamnik: kadetinje Eva Bende, Marja Maček Sitar, Žana Peterlin in Maja Vezenkova, kadet Gašper Stele, mladinke Maja Berlisk, Tina Dolinar in Neža Tekavčič, mladinec Jernej Prebil in članica Živa Dobrovoljc. Kamničani so skupno zabeležili 54 startov in se uvrstili v šestindvajset finalnih obračunov. Naši plavalci so pokazali odlične nastope in osvojili veliko osebnih rekordov. Posamično se je najbolj izkazal Jernej Prebil, ki je s časom 1:53.89 postal mladinski državni prvak na 200 m prosto in hkrati osvojil 3. mesto v absolutnem seštevku, na 400 m prosto pa si je priplaval bron. Z osvojenim 3. mestom na 50 m prosto je na stopničke stopila tudi Marja Maček Sitar. V štafetnih preizkušnjah so naše štiri kadetinje Eva Bende, Marja Maček Sitar, Žana Peterlin in Maja Vezenkova pokazale dobro pripravljenost in veliko borbenosti ter se kar trikrat zavihtele na stopničke. V kategoriji kade-tinj so v štafetah 4 x 100 m prosto in 4 x 100 m mešano osvojile drugo mesto, v štafeti 4 x 200 m prosto pa so stopile na tretjo stopničko. Prijave za Veronikin tek so že odprte Kamnik - Letošnji 11. Veronikin tek bo v soboto, 12. oktobra. Predprijave, ki prinašajo nižjo startnino, so že odprte. »Tudi letos bomo odraslim tekačem pripravili desetkilometrsko traso, ki bo potekala po mestu Kamnik in izven njega,« pojasnjuje vodja športnih programov na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik Franci Kramar in dodaja: »To tekaško tekmovanje postaja vedno bolj priljubljeno med tekači, tudi zato, ker je to za marsikoga odlična priprava na Ljubljanski maraton.« Start teka za odrasle na deset kilometrov bo ob 11. uri. Tudi letos pa na Zavodu za turizem, šport in kulturo Kamnik niso pozabili na mlajše ljubitelje teka. Ti bodo tekli od 9.30 dalje na 600 metrov (letnik 2008 in mlajši) oziroma na 1000 metrov (letnik 2004 in 2005 ter letnik 2006 in 2007). Najmlajši tekači bodo tekli ob 13.30, ko bo potekal tek vrtcev - Ciciban teče. Vsi starti bodo na Glavnem trgu. Startnina v predprijavi znaša 15 evrov, od torka, 8. oktobra, dalje je redna startnina 20 evrov. J. P. Sobota, 12. oktobra 2019 ob 9.30, Glavni trg v Kamniku a, tekaški ^ ék j» POKAL trša občine ^^ Kamnik KAMNIK Gorenjski Glas Gorenjska ifeg moj planet Pretecimo ga! Kamniška sedemčlanska ekipa je na Moštvenem in posamičnem prvenstvu Slovenije za dečke in deklice zasedla odlično sedmo mesto med petindvajsetimi slovenskimi klubi. Kamničan ^ petek, 16. avgusta 2019 ii Šport Tek na Grintovec odhaja med legende Tekači so se konec julija morda še zadnjič podali na tek na Grintovec, saj je Klub gorskih tekačev Papež zahtevno gorskotekaško prireditev organiziral zadnjič. Aleš Senožetnik Kamniška Bistrica - »Ni mi lahko pri srcu, a sem se odločil, da bo letos zadnjič, in ko nekaj rečem, se tega držim. V organizacijo je bila vpeta cela družina in okoli 250 prostovoljcev, brez katerih izvedba tekme na takšnem nivoju ne bi bila mogoča. V vsako od dvajsetih prireditev smo dali svoje srce, ne le jaz, temveč vsi, ki smo sodelovali. Odslej pa bi rad sebi in svoji ekipi omogočil kakšen dan dopusta več, saj organizacija takšnega teka zahteva ogromno časa in volje, ki nam je sicer še ni zmanjkalo, a jo bomo usmerili v kašne druge projekte,« je povedal vodja tekmovanja Dušan Papež, ki je slovo napovedal že lansko leto, a za zdaj še ni znano, ali se bo organizacije tekmovanja, ki ne predstavlja le velikega napora za tekače, temveč tudi izjemen podvig za organizatorje, morda lotil kdo drug. Tek na Grintovec, ki so ga prvič organizirali leta 1996, je vse odtlej predstavljal sinonim za gorske teke pri nas, v teh letih pa je vsako leto privabil številne domače in tuje tekače, ki morajo na desetki-lometrski progi premagati skoraj dva tisoč kilometrov. Meja teka se je z leti spuščala, letvico pa je najvišje postavil Novozelandec Jonathan Wya-tt, ki je leta 2006 postavil rekord proge s časom 1:15:43. Na startu morda zadnjega teka na Grintovec je bilo 247 tekačev. / Foto: Aleš Senožetnik Tudi letošnjega jubilejnega dvajsetega teka se je klub slabemu vremenu, zaradi česar so morali organizatorji cilj prestaviti na Kokrško sedlo, udeležilo 247 tekmovalcev. Skrajšano šestkilometr-sko traso s 1200 višinskimi Kralj in kraljica Grintovca sta postala Luka Kovačič in Mojca Koligar. / Foto: Aleš Senožetnik Družini Papež je Cene Griljc podaril sliko Grintovca. Senožetnik metri je najhitreje premagal Kranjčan Luka Kovačič, v ženski konkurenci pa je bila najhitrejša Mojca Koligar. »Ciljal sem na prvo mesto, saj sem si zmage in naziva kralja Grintovca želel, odkar sem se začel ukvarjati z gorskim tekom,« je povedal zmagovalec, ki je s časom 46:51 premagal drugouvr-ščenega Timoteja Bečana in tretjega Gašperja Bregarja. »Upala sem, da bom lahko izboljšala lanskoletni čas, vendar žal okoliščine niso dopuščale teka na vrh,« je povedala zmagovalka Mojca Koligar. Tako kot številni drugi tekmovalci si tudi letošnja kralj in kraljica Grintovca želita, da bi se tradicija nadaljevala in bi se tekači lahko tudi v prihodnjih letih udeleževali tekov na najvišji vrh Kamniško-Savinjskih Alp. »Potolažili so me, da se iščejo novi organizatorji, vesela sem, da si tudi na občini želijo, da se tradicija nadaljuje, tako da pričakujem, da to ni konec, temveč je le zadnjič v organizaciji Kluba gorskih tekačev Papež,« je povedala Koligarje-va, Kovačič pa je dodal: »Tek na Grintovec je res nekaj posebnega, je legendaren, zato upam, da to vseeno ni bil zadnji in se bo tradicija nadaljevala.« Odbojkarji začeli priprave na sezono Dva meseca pred začetkom nove sezone je Marko Brumen, ki se po treh letih vrača na kamniško klop, prvič zbral svoje varovance. Na prvem srečanju je bilo vseh štirinajst igralcev, ki bodo v sezoni 2019/20 nosili dres Calcita Volleyja. Miha Štamcar Kamnik - Kamničani bodo znova tekmovali v štirih tekmovanjih. Sezono bodo začeli v srednjeevropski ligi, nadaljevali v Pokalu Slovenije in v pokalu Challenge, šele februarja pa se bodo priključili državnemu prvenstvu, v katerem bodo na-skakovali naslov državnega prvaka. Dva meseca napornih treningov Tudi po vrnitvi na kamniško klop je Marko Brumen ostal zvest svojemu običaju, saj je priprave začel natančno dva meseca pred prvo uradno tekmo v novi sezoni. V letošnji bo to v srednjeevropski ligi, ko se bodo Kamničani v prvem krogu pomerili z ACH Volleyjem. Čeprav je bil uradni začetek priprav šele v popoldanskih urah, so se v dopoldanskih pod vodstvom kondicijskega trenerja Sama Korošca igralci že potili v fitnesu. »V prvem obdobju priprav bomo imeli tedensko od deset do dvanajst treningov, tako da bodo igralci na polno obremenjeni. Čaka nas prijetno druženje na igriščih za odbojko na mivki Pod skalco, razmišljamo pa tudi, da bi šli še na Veliko Planino, kamor se bo podala tudi naša ženska ekipa. Ker imamo na voljo štirinajst igralcev, praktično za vsako igralno mesto po dva enakovredna, imamo čudovito podlago za delo šest na šest, tako da bo vsak trening boj za mesto v prvi postavi. Na začetku bodo vaje bolj aerobno usmerjene in bo tehnika podrejena telesni vadbi, po drugi strani pa bomo imeli trikrat tedensko tudi fitnes in dvakrat trening na stadionu, tako da bomo morali paziti, da jih ne utrudimo preveč,« je o tem, kaj igralce čaka prvi mesec priprav, spregovoril Brumen, ki prve tekme načrtuje v septembru. L&J Doktor Gregor Voglar 128 strani, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Knjiga opisuje zapleteno življenjsko zgodbo našega "zdomca" od skromne naklanske hišice do mogočnih kremeljskih palač in ga obenem uvršča v takratni čas in življenjski prostor. Dr. med. Jurij Kurillo je delo zasnoval in prispeval poglavja o zgodovini evropske medicine, o Gregorju Voglarju, o "terapevtskem" postopku puščanja krvi ter o usodnih valovih kuge. is EUR * Poštnin» Gorenjski Glas ^ Letno gledališče Khislstein Kranj « Y\ ©@ rtCr KONČNO ,,_ . _,, 2025 KRANJ petek v^V sobota 23 i > J BRADE 31 avgust * P avgust ob 21h ' ob 21 h ¿j W S-1™" ZTKK Gorenji «as SSBsfl) ^59 [*£ DUBIOZA KOLEKTIV i 2 ■ If>*