f ciasito ii|pPtf.TiiOLEKiiva Litostroj^
V
LETO XI.
LJUBLJANA, JULIJ 1970
ŠTEVILKA 7
Vroči meseci v projektivi HE
DVAKRAT VROČI: PRVIČ ZARADI POLETJA, DRUGIČ ZARADI NAKOPIČENIH OB VEZNOSTI.
VSAKO LETO SE DOGAJA, DA PROTI POLETJU NARASTEJO ZAHTEVE PO PONUD BAH. TODA TOLIKŠNEGA ŠTEVILA VPRAŠANJ HKRATI IN TAKO ZAHTEVNIH ŠE NE POMNIMO. DOLŽNOST PRIPRAVE TEH PONUDB JE TOLIKO TEŽJA, KER PROJEK11-VA DELNO ŠE IZDELUJE DOKUMENTACIJO ZA NAROČILA, KI JIH BOMO DOBAVILI V PRIHODNJEM LETU, BOGATEM NA DOBAVAH ZA HIDROELEKTRARNE.
DEL NOVIH DOLŽNOSTI PROJEKTIVE KASNEJE PREIDE NA NAŠE PROIZVODNE OBRATE. ZATO NE BO ODVEČ, ČE NA KRATKO PRIKAŽEMO DELO PROJEKTIVE HE V POLETNIH MESECIH.
Dolžnost za slovo
Trenutno montirajo strokovnja-	njih hidroelektrarnah ali z njimi
ki Litostroja turbine v nasled- poskusno obratujejo:
HE	Država 		Število turbin
Sholayar II	Madras, Indija	1
Kodayar	Madras, Indija	1
Donkea	Gvineja	2
Mahabad	Iran	2
Potpeč	SFRJ •	1
Vrutok II	SFRJ	2
Raven	SFRJ	1
Kalimanci	SFRJ	2
Čeprav je pri teh 12 turbinah težišče dela na drugih, v projektivi HE naletimo na odmeve. Sko-ro dnevno prihajajo poročila z o- adhiti, lil ui mogočo samo-prečitati. Marsikdaj mora konstruktor odgovarjati na vsebovana vprašanja, pojasnjevati, zavzemati stališča ali sodelovati pri odpravljanju morebitnih pomanjkljivosti. Delo na »repu« naših tovarniških obveznosti za projektanta res ni obsežno, toda 8 ljudi v oddelku mora vsaj z
enim očesom vendarle spremljati dogajanja na gradbiščih. Inž. Štokelj, ki smo ga »posodili« kot vodjo gradbišča v HE Donkeo,
d c* j v. t-Ulll UU Verz-ill/SLilli nctvunni#
večji obseg.
Dokumentacija za dobave v letu 1971
V prihodnjem letu bo moral Litostroj dobaviti turbinsko opremo za naslednje hidroelektrarne (navajamo le večja naročila):
HE	Število turbin	Teža opreme
Mratinje	3	1.022 ton
Orlovac	4	755 ton
Buško Blato	1	288 ton
Trebinje	1	237 ton
Mangapapa	2	65 ton
Ranganga River		120 ton
Skupno	1 H	2.487 ton
Razen let 1956 in 1966, ko smo morali dobaviti 2.566 oz. 3.980 ton opreme, bo leto 1971 med najbogatejšimi v zgodovini turbinske proizvodnje Litostroja.
Za turbine, ki smo jih sami konstruirali (Mratinje, Orlovac, Mangapapa), je dokumentacija za glavne skupine gotova in v roku oddana. Trenutno so v delu risbe za nekaj naknadno naročene opreme za HE Orlovac ter nekatere manj pomembne dele opreme za ostale objekte. Dela potekajo v rokih. Preko poletja bo trajala tudi še priprava dokumentacije za talne izpuste v HE Ranganga v Indiji.
Žal se naša sodelavca Escher Wyss in Riva pri turbinah za HE Buško Blato in Trebinje ne moreta pohvaliti s pravočasno
Pripravo dokumentacije.		Prva
	1 Število	Vrsta
	| turbin	turbine
Varaždin	2	Kaplan
Ajba	1	cevna
Moste IV	1	Francis
Peručica III	2	Pelton
Skupno	6
tvrdka povzroča zamudo s stalnimi popravki, druga pa nam je dostavila dokumentacijo — še to nepopolno — z več kot trimesečno zamudo. Torej bosta HE Buško Blato in Trebinje preko poletja še zaposlovala nekaj kon strukterjev z dopolnjevanjem tuje dokumentacije za uporabo v Litostroju.
Ob dolžnostih v zvezi z naročili je treba še navesti študijo o možnosti povečanja moči turbin v HE Zvornik, ki jo pripravlja odsek za nizkotlačne turbine.
Zore nova naročila
Pričakujemo, da bomo v kratkem podpisali pogodbe za opremo v naslednji tabeli naštetih hidroelektrarn, ki jo bo treba dobaviti leta 1972:
j Moč po	i Teža
j turbini	|	opreme
46.014 kW	1.178	ton
4.100 kW	161	ton
črp. 8.000 kW	53	ton
59.000 kW	443	ton
1.835 ton
Te dobave bodo pomembne v marsikaterem pogledu. Obsegle bodo našo prvo večjo cevno tur bino (premer gonilnika 3 m) in našo prvo reverzibilno turbino, ki bo v črpalnem obratovanju dvigala 4 mVs na višino do 137 m. Turbine za HE Peručico, ki bodo večje kot dosedanje, bodo pomenile naše doslej najmočnejše Pel-tonove turbine.
Ponudbe za vse te turbine so že gotove in nas torej ne bodo več obremenjevale, razen črpalne tur bine za HE Moste, ki terja glede na naj novejša laboratorijska dognanja predelavo prvotnega projekta. Tudi te turbine preko poletja še ne bodo terjale izdelave dokumentacije — razen morda HE Ajbe — ker pričakujemo podpis pogodb šele na jesen. Pač pa bo potrebno v teh mesecih sode-lovanje projektante’- pri pogaja-
HE
Država
Maskeliya Oya Gordon River Kariba North Gorizia
Ceylon
Tasmanija
Zambija
Italija
Ceylon želi Peltonove turbine, za Tasmanijo in Zambijo so potrebne Francisove turbine, naši sosedi pa so prosili za ponudbo cevne turbine.
Kdor ob spoštovanja vrednih močeh teh turbin še nima prave predstave o odgovornosti in zamudnosti pripravljanja ustreznih ponudb, naj upošteva, da je treba za sestavo prvih treh ponudb preštudirati nad 700 strani tiskanih angleških navodil, ki so jih pripravili vestni konsultanti.
HE
Število
turbin
Split II	2
Žur	2
Čapljina I	2
Čapljina II	2
Gorica (Treb.)	2
Pri Splitu gre za povsem nove turbine, ki so za 23.000 kW močnejše kot dosedanje. — Žur bo visokotlačna elektrarna s 624 m padca.
Ko bo morda čez nekaj let prišlo do realizacije, večšobne Peltonove turbine ne bodo več vzdržale konkurence s Francisovimi turbinami, ki jih uporabljajo v svetu vedno na višjih padcih. Zato se bo projektiva HE lotila razvojne naloge in v alternativi zasnovala visokotlačne Francisove turbine, ki imajo pred Peltonovi-mi prednost v višji vrtilni hitrosti in manjšem generatorju. — Agregati HE Čapljine II so pred-
njih s kupci. Pogajanja pa so najbolj intenzivna prav pred podpisom pogodb.
Ponudbe za izvoz
Prav v poletje je padla priprava ponudb z?, naslednje HE:
Število	Moč po
turbin	turbini
2	52.500 kW
2	150.000 kW
4	155.000 kW
1	2.500 kM
Preko poletja bo treba za izvoz pripraviti tudi nekaj manjših ponudb za rezervne dele.
Ponudbe za domači trg
Inženirji jugoslovanskih projektantskih zavodov so odšli ali odhajajo na dopust. Ob povratku se žele temeljiteje spoprijeti s projekti novih hidroenergetskih objektov, ki so jim zaupani v obravnavo. Pri Litostroju so zaprosili, da preko poletja pripravi naslednje ponudbe:
Vrsta
turbine
Francis Pelton alt. Francis Francis črp. Kaplan
Moč po turbini
143.000	kW
140.000	kW
145.000	kW 145.000 kW
14.000 kW
videni za proizvodnjo energije in črpanje, kar pomeni zaradi znatne moči zelo odgovorno projektantsko delo. Poleg teh bo treba pripraviti še nekatere manjše ponudbe kot npr. rekonstrukcijo tlačne naprave za jez HE Doblar, rezervne dele za turbine HE Ras, zapiralne organe za vodovod Zagreb itd.
Za 40 ljudi obveznosti torej preko glave! Lotili smo se jih od kraja in mimo. Delo je odgovorno in panike si ne smemo privoščiti, če naj bo opravljeno v redu. Le nekaj ne bo potekalo v redu: naši dopusti.. .
L. Šole, dipl. ing.
Velik uspeh Litostroja v Gvineji
Naši monterji so končali z delom v največji hidroelektrarni, ki je bila doslej zgrajena v Gvineji. Dve Francisovi turbini v HE Donkea bosta dajali letno 300 milijonov kW/h električne energije. Elektrarna ima najmodernejšo opremo in daljinsko upravljanje. Elektroprojekt iz Beograda, ki je bil tudi investitor vseh del, je s to gradnjo končal prvo fazo kompletnega elektrosistema Co-nakry — Kindia. Ta sistem zajema veliko akumulacijsko jezero Bania, ki bo imelo 218 milijonov m3 vode, jezero Kale z 11 milijoni m3 in Grandes Chutes s tremi milijoni m3 vode.
HE Donkea je za Grandes Chu-tom — kjer sta tudi dve naši turbini, že druga centrala na reki Samu. Pod jezom na Bani ji pa je predvidena še ena elektrarna.
Gvineja se razvija v deželo, kjer se potrošnja električne energije zelo hitro dviga. Še leta 1963 je bila letna poraba 5 megavatov, medtem ko je bila sedaj že 15 megavatov. To pomeni, da se je potrošnja električne energije v sedmih letih potrojila. V Gvineji imajo vse možnosti za porast pridobivanja elektrike na podlagi vodne energije, saj je dežela znana po svojih rekah, ki pa žal še niso izkoriščene.
Obenem z elektrarnami so v Gvineji zgradili tudi moderen daljnovod visoke napetosti, ki je dolg 120 km in to od Conakrija do Kindije, novo razdelilno postajo Matoto pri Conakriju, razdelilno postajo v Grandes Chutes itd. Vsa ta dela je opravilo zagrebško podjetje Dalekovod.
Ob slavnostni otvoritvi nove elektrarne, kjer je bil tudi član IS Mitja Mejak, so izrekli mnogo pohvalnih besed in čestitk za opravljeno delo. Prav tako pa so poudarili prijateljske odnose med Jugoslavijo in Gvinejo, h katerim je prav gotovo pripomoglo dolgoročno in solidno gospodarsko sodelovanje.
M. Vidmar
Naš barometer
Konec junija bomo na našem barometru ugotavljali položaj črnih stolpičev nasproti pokončni črti »50,00 % — junij«. Beli prostor levo od nje predstavlja naše neizpolnjene obveze, medtem ko črni stolpiči, ki črto presegajo, prikazujejo dobre rezultate našega dela. 50 odstotkov pa je tudi število, ki nam bo med branjem teh vrstic ves čas brodilo po glavi in nas opominjalo, da je pol poslovnega leta že za nami. Mi pa bomo ugotavljali, če je že tudi polovica storjenega od tega, kar smo predvideli za letošnje leto. Zato si oglejmo barometer.
* E S
B	C	&	f	J
g	t	e	£	o
^	s	9	£
REALIZACIJA	FAKTURIRANA		
	PROIZVODNA	SKUPNA	
		| ; FINALIZIRANA	
		5 j ODPREMLJENA	
		| FINALIZIRANI	
		| ODPREMLJENI	
OSEBNI DOHODKI			
Tudi ta pregled je napravljen na isti način kot odčitki iz barometra: prvi številčni stolpec prikazuje odstotkovno izpolnitev šestmesečnih kumulativnih dinamičnih planov, zadnji pa šestmesečno odstotkovno izpolnitev celoletnih planov. Da zadovoljive rezultate lažje najdemo, smo jih obeležili z zvezdicami. Zado-voljivost pa ocenjujemo pri prvem stolpcu s 100 % in več, pri
Čeprav ne nameravamo obravnavati vzrokov za večja ali manjša doseganja pKmiranih vrednosti, naj omenimo vsaj to, da so pogoji za posamezne vrste proizvodov dokaj različni, prav tako tudi planirane količine, kar moramo pri ocenjevanju upoštevati.
Uvodoma smo trdili, da je podjetje junija prvič v letošnjem letu ustvarilo več kot 1/12 letnega plana skupne proizvodnje, torej več kot 8,33 %. Doka žimo to v pregledni odstotkovni tabeli po mesecih in proizvodnih
drugem pa	s preko 50 %.			enotah:			
mesec	I	II	III	IV	V	VI	Skupno
PE FI	3,90	5,22	6,91	6,42	5,68	8,61	36,74
PE MO	8,13	7,69	8,06	10,23	10,68	8,86	53,65
PE PK	7,73	7,08	8,63	8,20	8,72	9,20	49,56
PE VET	10,52	11,08	11,26	9,90	12,46	10,61	66,13
Podjetje	6,01	6,44	7,72	7,88	7,83	8,87	44,75
Z 8,87 odstotka smo našo trditev dokazali. Ker pa je skupni šestmesečni rezultat žal le 44,75 odstotka, nam jih ostane do konca leta še 55,25 odstotka, oziroma
povprečno 9,20 odstotka na mesec. To pa je več, kot znaša dosedanji najuspešnejši mesec junij. In kako bo julija?
N. V.
Bežna ugotovitev je naslednja: od sedmih stolpičev trije zaostajajo, štirje so prešli meje 50 odstotkov, od teh štirih pa dva celo letni cilj — 100 odstotkov! Za junij ugotavljamo, da je bil premik vseh stolpičev do sedaj najbolj izdaten. Prvikrat v tem letu smo tudi v proizvodnji ustvarili več od 1/12 letnega plana!
Ker pa moramo računati le z rezultati vseh šestih mesecev sku-kaj, še ne moremo razviti zastave zadovoljstva; še vedno obstaja beli prostor levo od pokončne črte »50,00 % — junij«. Ta mesec se resda ni povečal, obstaja pa še!
Oglejmo si sedaj še številčne odčitke iz barometra-.
Finančna realizacija	%	- %
— fakturirana	126,19 *	62,62
Blagovna proizvodnja		
—	skupna —	finalizirana	94,16	44,75
	91,97	42,49
— odpremljena	90,46	41,75
— avtomobili — Analizirani	216,68 *	132,18
— avtomobili — odpremljeni	178,24 *	108,73
Osebni dohodki		
— izplačani	105,46	52,34
Prvi številčni stolpec prikazuje odstotkovno izpolnitev šestmesečnih kumulativnih dinamičnih planov, zadnji stolpec pa prikazuje šestmesečno odstotkovno izpolnitev celoletnih planov. Zadovoljive rezultate smo obeležili z zvezdicami.
Vidimo, da pri skupni, Analizirani in odpremljeni blagovni proizvodnji zvezdic ni. Torej pri tistih ekonomskih kazalcih, ki jih merimo s tonami. Pri dinarjih pa je vse v redu.
Takšno ocenjevanje bi pritrdilo tistim, ki se včasih hudujejo nad tonažo: kaj, vraga imamo od ton, važni so dinarji! To je res. Toda izza tonaže se skrivajo naši naročniki — naročila naših kupcev. Naročila pa običajno označujemo tako, da poleg opisa navedemo še, koliko tehta in kcliko stane. In ko si prizadevamo za večjo tonažo, želimo doseči dvoje:
—	zadovoljiti hočemo čim več kupcev, saj z večjo tonažo iz gotovimo več konkretnih naročil,
—	večja tonaža pa nam kasneje omogoča, da prej pridemo do več denarja.
Seveda se pri gornjih ugotovitvah izogibamo razpravljanju o predvidenih, kalkulativnih, računskih, dejanskih in ne vemo še kakšnih težah. To zahteva drugačno obravnavo.
Res pa je, da pridemo do dinarjev tudi brez tonaže, pred-
vsem takrat, ko predstavljajo naročila tako imenovane neblagovne usluge:	zunanj emontažna dela,
razna popravila, obdelavo od naročnika dostavljenega materiala itd., kar vse dodatno doprinaša k finančni realizaciji ali pa delno nadoknadi tisti denar, ki ga ne dobimo zaradi premajhne tonaže. Sklenimo gornja razmišljanja o tonaži z naslednjim: še naprej se bomo morali prizadevati za čim večjo tonažo, vedoč, da so izza nje naši naročniki — z denarjem, katerega za dobro poslovanje še kako potrebujemo.
Ne moremo pa mimo razveseljive ugotovitve, da je avtomobilska proizvodnja že presegla letni plan. Čestitamo! Veseli smo, da so se plahi začetki (vsaj pri planiranju) spremenili v odločnejše korake!
Dobro se premika tudi stolpec fakturirane realizacije, vsekakor delno na račun avtomobilov. O izplačanih osebnih dohodkih pa je verjetno toliko mnenj, kolikor nas je zaposlenih; skupna ugotovitev bi bila morda naslednja: osebne dohodke izplačujemo v odvisnosti od dosežene fakturirane in blagovne realizacije. To pa nam nakazuje možnost, da jih povečamo.
Kot običajno, poglejmo tudi tokrat, kako so se konec junija odrezale naše proizvodne enote. Zato si bomo ogledali odstotkovno doseganje planov skupne proizvodnje, ki izgleda takole:
% %
Cementarne	97,68	38,93
Talni transport	57,50	16,95
Žerjavi, reduktorji	77,44	39,92
Turbine	84,50	38,53
Črpalke	82,95	39,32
Diesel-motorji	80,03	48,75
Strojni deli	157,92 *	34,74
Stiskalnice	78,08	48,72
Orodje	143,96 *	76,30 *
PE FI — skupno	82,98	36,74
PE MO	111,13 *	53,65 *
PE PK	92,45	49,56
PE VET	123,18 *	66,13 *
Podjetje — skupno	94,16	44,75
Sfeflefd Sč3ovqa^<x*
SKLEPI DS
Na 13. redni seji delavskega sveta z dne 4. 6. 1970 je glavni direktor podjetja seznanil delavski svet z zadnjimi razgovori pri firmi Renault glede nadaljnjega sodelovanja v zvezi z novimi predpisi, iz česar je razvidno, da bodo v avtomobilski proizvodnji obstala samo podjetja, ki bodo sposobna organizirati ne le montažo avtomobilov, temveč tudi proizvodnjo avtomobilskih delov. S tem v zvezi se Litostroj dogovarja s francoskim partnerjem o postavitvi novega objekta za takšno proizvodnjo.
Člani delavskega sveta so bili mnenja, da se klasični proizvodnji posveča premajhna pozornost in da nekatera delovna mesta niso polno zasedena. Generalni direktor je pojasnil, da je v pripravi pet- in petnajstletni plan podjetja in njegove razvojne politike. Vanj bo vnesena tudi klasična proizvodnja. Z obravnavo tega plana bo kolektiv podrobno seznanjen.
DS je dopolnil svoj sklep 19. redne seje tako, da se osmrtnice objavljajo ne samo za umrle člane kolektiva, temveč tudi za vse umrle upokojene člane podjetja, če bo podjetje pravočasno obveščeno. Osmrtnice naj se objavljajo v časopisu Delo.
Na predlog izvoznega oddelka je DS spremenil svoj sklep 12. redne seje tako, da se članom kolektiva, ki se nahajajo na montaži HE Mahabat, priznajo stroški prehrane nad 60 dolarjev mesečno na osebo in to v breme naše montažne kvote.
DS je dopolnil določila pravilnika o delitvi dohodka, osebnih dohodkov in drugih prejemkov, ki se nanašajo na dnevnice in nočnine in sicer:
a)	zaradi zvišanja stroškov se prizna povišanje polne dnevnice od 60 na 80 din,
b)	nočnine se obračunavajo v višini celotnega predloženega hotelskega računa, vendar največ 120 din.
Na predlog izvršnega odbora sindikata je DS sprejel naslednje sklepe:
1.	Godbi Litostroj se odobri znesek 60.000 din za nabavo novih instrumentov in novih oblek.
2.	Odobri se regres — denarno nadomestilo za dopuste v višini 250 din za vsakega člana kolektiva, ki bo izplačano predvidoma do 15 . 7. 1970.
3.	Odobri se 155.000 din za razširitev in obnovitev počitniških kapacitet.
4.	Sklep 11. redne seje DSP se spremeni in se glasi:
V	Moščcniški Dragi se zviša cena penziona v sobi za 10 dinarjev na osebo, v vikend hišicah za 5 din na osebo.
V	Fiesi se zviša cena penziona za 5 din na osebo.
Na Soriški planini ostanejo cene nespremenjene.
5.	DS priporoča DS/PE/S, da na zborih ljudi dajo svoj pristanek, da se dosedanji prispevek v višini 0,40 din za godbo poveča na 1,50 din mesečno. Ta sredstva bi bila namenjena izključno 1 din za godbo in 0,50 din za kolektivno solidarnost.
SKLEPI UO
Na 26. redni seji dne 2. in 3. 6. 1970 so člani UO naročili:
a)	iniciativnemu odboru za Sorico, da pripravi poročilo o doslej doseženih dogovorih in da predlog o nadaljnjih ukrepih,
b)	sekretariatu, da da poročilo o doseženih razgovorih v zadevi zemljišča v Umagu.
c)	O A — specialistu medicine dela, da pošlje poročilo v zvezi s sklepom 25. redne seje z dne 8. 5. 1970,
d)	KS in FRS, naj sprožita postopek v zvezi z gradnjo socialnih stanovanj.
Člane UOP so seznanili z rezultatom dela posebne strokovne komisije za pregled sistemizacije za leto 1970. Komisija predlaga 40 korektur, ki predstavljajo le minimalno oziroma najnujnejšo korekturo sistemizacije v okviru danih možnosti za leto 1970.
UOP naroča KS, naj korekture vnese v seznam sistemizacije za leto 1970 in izda njeno prečiščeno besedilo.
UOP je vzel na znanje poročilo KS, da je potrebno zaradi izredno težkih in neugodnih delovnih pogojev v PE PK prevrednotiti celotno skupino delovnih mest v težavnostnih pogojih. V zvezi z razpravo o pogojih dela v PE PK je UO vzel na znanje obvestilo glavnega direktorja, da v PE PK akordno delo kljub novemu pravilniku še ni odpravljeno, z mesecem avgustom pa bo v celoti prenehalo.
UOP naroča EAS, da predloži UOP spisek nadur za posamezne PE/S, posebno pa za one nadure, ki so opravljene v FS.
UOP je sprejel poročilo sekretariata, da so dela v zvezi z ureditvijo in poslovanjem bifeja v obdelovalnici pred zaključkom in je sklenil,
—	da se s 15. 6. 1970 premakne polurni delovni odmor na 10 do 10,30 ure,
—	toplo malico bodo delili od 10. do 12. v vseh bifejih, razen v malem bifeju obdelovalnice, kjer bodo organizirali prodajo mrzlih malic in brezalkoholnih pijač od 8. do 19,30. Popoldne bi bil odprt za toplo malico samo veliki bife v obdelovalnici od 18. do 19,30 ure;
—	da se tudi ostale bifeje postopno modernizira.
UOP je v celoti potrdil poročilo KS o razdelitvi sredstev v zvezi z razpisom natečaja posojil za individualno gradnjo.
Naj višji možni znesek za dodelitev posojila individualnemu graditelju ali za dodatno posojilo pri nakupu stanovanja sme znašati največ 50.000 din. Najvišji možni znesek za dodelitev posamezniku za adaptacijo stanovanjske hiše sme znašati največ 20.000 din.
Posameznim DS PE/S se dodelijo kvote za posojila za individualno gradnjo, adap-
tacije in dodatna posojila za nakup stanovanj po naslednjem razdelilniku:
DS PE/FI DS PE/VET DS PE/PK DS PE/MO DS PE/PA DS TS DS GKS DS SAS
360.000
145.000
45.000
100.000 100.000 100.000 280.000
70.000
DS PE/S opravijo dokončno razdelitev sredstev posameznikom upoštevajoč mnenje in predlog komisije za individualno financiranje gradnje stanovanj in strokovne službe glede višine sredstev in takojšnje ali pogojne dodelitve. Upoštevati morajo poročilo strokovne službe glede prednosti posojila prosilcem, pri katerih je zagotovitev in vselitev v stanovanje odvisna od dodatnega posojila.
Ustavi se postopek in primeri indvidu-alne gradnje in adaptacije se odložijo. Tu gre za neizpolnjevanje pogojev iz naslednjih razlogov:
—	če prosilci niso predložili potrebne dokumentacije,
—	če je objekt oddaljen več kot 25 km od podjetja,
—	če je zahtevek preuranjen (prosilci nimajo vsaj 2 leti priznane delovne dobe v podjetju),
—	če že dalj časa stanujejo v novozgrajenem objektu,
—	če so že enkrat prejeli posojilo za adaptacijo in je iz dokumentacije razvidno, da ne gre za pridobitev novih stanovanjskih prostorov pri adaptaciji.
Zavrnjene prosilce bomo upoštevali v prihodnjem letu, če bodo izpolnjevali zahtevane pogoje.
DS PE/S lahko odobri posamezniku posojilo največ do višine 80.000 din, vendar pa le kupcu, ki prvič kupuje novo stanovanje.
Posameznim DS PE/S so dodeljena sredstva za posojila posameznikom po naslednjem namenskem razdelilniku:
DS PE/FI	700.000
DS PE/VET	240.000
DS PE/PK	81.000
DS PE/MO	190.000
DS GKS	630.000
DS TS	260.000
DS SAS	150.000
UO PA in posameznim 199.000
Sredstva, določena posameznim DS PE/S, so namenjena predvsem kupcem novih družbenih stanovanj v okviru gradnje treh stanovanjskih stolpnic pri SGP Savi.
DS PE/S morajo obvezno upoštevati pri razdeljevanju posojil prioriteto za vse varčevalce, oziroma kupce, ki so že v Jetu 1968 in v letu 1969 dobili posojila, a zaradi stalnega zviševanja prodajnih cen stanovanj in pomanjkanja stanovanj na tržišču, niso doslej uspeli skleniti kupne pogodbe, oziroma si zagotoviti stanovanja.
V kvotah za posamezne DS PE/S so zajeta tudi sredstva garancij iz preteklega leta. DS PE/S morajo obvezno upo š te vati znesek zacarantiranih sredstev.
Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera I-amplč — Tel. uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 50 Sdin — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru.
Z obiska v cementarni ŠAR
Naša fotografinja Betka Kocjančič je po službeni dolžnosti obiskala gradbišče cementarne ŠAR na Kosovu
Izmed množice posnetkov, ki jih je fotografinja prinesla s te poti, vam jih nekaj posredujemo
Montaža cevnega mlina za mletje surovine
Montaža pogona cevnega mlina za mletje surovine v cementarni ŠAR
Zaprle so se šolske duri
ŠOLSKO LETO 1969/70 SE NA SPLOŠNO NI VELIKO RAZLIKOVALO OD LANSKEGA. VSI ODDELKI IZOBRAŽEVALNEGA CENTRA SO IMELI PODOBNO VSEBINO IN OBSEG DELA. ZATO NAVAJAMO NAJPREJ LE NEKAJ SPLOŠNILI PODATKOV O POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH CENTRA.
POKLICNA ŠOLA
V	šolskem letu 1969/70 je obiskovalo poklicno šolo 242 učencev, in sicer 130 strojnih ključavničarjev, 4 ki j učavničar ji-varilci, 5 rezkalcev, 62 strugarjev, 11 livarjev, 5 modelnih mizarjev in 25 obratnih elektrikarjev. 3 livarje smo usposabljali za drugo podjetje.
V	prvem letniku je obiskovalo pouk manj učencev, kot bi jih potrebovali. Vedno teže je dobiti fante za nekatere poklice; za livarje se npr. že dve leti ni prijavil niti eden.
Ob koncu šolskega leta smo dosegli naslednji učni uspeh:
1.	letnik je obiskovalo 68 učencev, od katerih je izdelalo razred 66,1 %
2.	letnik je obiskovalo 90 učencev, od katerih je izdelalo razred 76,6 %
3.	letnik je obiskovalo 84 učencev, od katerih je izdelalo razred 86,9 %.
Na šoli je izdelalo s pozitivnim uspehom 77,2 % učencev. Povprečna ocena znanja učencev je 3,12.
Seveda to še niso končni podatki o učnem uspehu, saj bo ta dokončno znan šele po opravljenih popravnih izpitih ob koncu avgusta.
Pri pouku je bilo treba premagovati razne težave. Vedno znova je bilo treba zapolnjevati vrzeli v znanju učencev, saj se vpisujejo na našo šolo učenci s slabšim učnim uspehom v osnovni šoli, ne pa tisti z vsaj povprečnim znanjem. Večini je treba veselje do poklica šele vzbuditi. Več kot četrtina učencev je iz drugih republik. Le-ti imajo poleg drugega težave z jezikom. Precej učencev prihaja iz neurejenih družinskih razmer, oziroma je potekalo njihovo življenje v nasprotju z zdravo rastjo osebnosti mladega človeka. Te in še druge okoliščine so zahtevale intenzivno vzgojno delo. Če upoštevamo vse navedeno, potem je učni uspeh na poklicni šoli zadovoljiv. Vidi se tudi postopna rast učne ga uspeha od prvega do tretjega letnika, v čemer se zrcalijo rezultati dela prosvetnih delavcev.
Tudi pri zaključnih izpitih so rezultati podobni. Izpite je opravljalo 73 učencev. Od teh je bilo uspešnih 85 %. Vsi negativno ocenjeni razen enega imajo po en popravni izpit in računamo, da bodo v začetku septembra svoj neuspeh popravili.
Učnemu uspehu se pridružuje tudi uspešna izvenšolska dejavnost. Težišče te dejavnosti je v domu izobraževalnega centra, kjer je delovala domska skupnost gojencev, seveda ob pomoči vzgojiteljev. Tudi šolska skupnost učencev je opravljala svoje naloge kot prejšnja leta. Le včasih je prišlo do izraza bolj nekritično poudarjanje pravic kakor pa opravljanje dolžnosti.
Rezultati vseh teh dejavnosti so vidni v delu mladinske in taborniške organizacije, kluba OZN, modelarskega krožka, fo-tosekcije in kulturne sekcije ter šolskega športnega društva, pa tudi v zelo uspešno izvedeni krvodajalski akciji mladine Rdečega križa.
ODDELKI ZA ZAPOSLENE
Zaposleni Litostroj čani so se v šolskem letu 1969/70 izobraževali v dveh oddelkih delovodske šole, v treh oddelkih tehniške srednje šole, kot izredni slušatelji visoke ekonomsko-komercialne šole, prav tako pa tudi v številnih tečajih za varnost pri delu in v strokovnih ter jezikovnih tečajih. Šolanje v šolah za zaposlene ob delu ni lahko in ga ne zmore vsakdo. Odpovedati se je treba marsičemu, treba je najti čas ne samo za predavanja, ampak tudi za učenje in vaje. Pot šolanja je v tehniški šoli dolga, saj je trajala doslej štiri leta tudi za slušatelje, ki so prej kon-
čali poklicno šolo. Z naslednjim šolskim letom bo za te slušatelje uvedena triletna šola s tem, da bodo morali kandidati opraviti razredni izpit iz večine predmetov I. letnika.
ALI SMO RES LAHKO ZADOVOLJNI?
Ni vseeno, kako v podjetju gledamo na izobraževanje v poklicni, delovodski in tehniški šoli za zaposlene. Nekaj podatkov govori o tem, da bi bilo treba izobraževanju zaposlenih posvetiti več pozornosti.
Že nekaj let npr. nismo imeli oddelka poklicne šole za zaposlene. Ko smo letos v mesecu juniju objavili razpis v to šolo, ki traja leto in pol, se je prijavilo le 5 kandidatov.
V jeseni tega leta bodo slušatelji dveh oddelkov delovodske šole obiskovali zadnji semester, nato pa opravljali zaključne izpite. Ob razpisu v novi prvi semester se je prijavilo 17 kandidatov. Vsako leto smo vpisali po en oddelek tehniške srednje šole. Ne vemo, če bomo imeli za naslednje šolsko leto dovolj kandidatov.
Zanimanje za izobraževanje zaposlenih v omenjenih šolah torej upada. Toda to upadanje se ne kaže le v številu kandidatov, temveč tudi v njihovi strukturi, Mnogi sposobni člani kolektiva, ki bi si glede na svoje delo morali pridobiti še več znanja, se ne vpišejo v te šole. V zvezi s tem si lahko zastavimo več vprašanj: Ali smo res tako zelo zadovoljni s kadrovsko strukturo v našem podjetju, da pri več kot 3.000-čIanskem kolektivu skoraj ne potrebujemo izobraževanja v navedenih šolah? Ali nam res manjkajo samo še priučeni delavci? Kje so vzroki, da ni skoraj nobenega interesa za izobraževanje pri tistih, ki bi to najbolj potrebovali in bi bili zanj sposobni?
Izkazalo se je, da so preveč optimistična gledanja, da bi gra-
V pravilniku o delitvi smo k lestvici funkcionalnih dodatkov dodali šest tako imenovanih stimulativnih stopenj za delovna mesta izvrševalcev ročnih, strojnih in v transportu, ki so razporejena od 13 AS do 23 AS. Po obravnavi dopolnitev pra vilnika o delitvi smo na osnovi predlogov uvrstili v to obliko stimulacije še nekatera delovna mesta z zahtevano srednjo strokovno izobrazbo, ki vključuje blizu 270 delavcev in niso v sku pinah izvrševalcev ročnih, strojnih in v transportu.
Podobno kot za fukcionalni dodatek smo tudi za stimulativni dodatek določili kazalce, po katerih se delavcu določa večji ali manjši dodatek. Te kazalce bi lahko strnili v: kakovostno izvrševanje del, delo po zahtevah tehnologije, racionalno uporabo sredstev za delo, pripomočkov in podobno ter izpolnjevanje dolžnosti z ozirom na organizacijo in koordinacijo dela.
Stimulativni dodatek velja za delavca tudi v nadurnem delu. Zato odpade 50-procentno nadomestilo. Delavec je pri tem do določenega števila opravljenih
dili samo na zavesti ljudi. Verjetno jih k izobraževanju ničesar ne spodbuja. Ob tem se nehote vsiljuje primerjava o zahtevah po strokovnosti v prosvetni stroki, ko si morajo prosvetni delavci do 1. 1972 z izrednim študijem pridobiti ustrezno izobrazbo, sicer pa bodo morali zapustiti sedanje delovno mesto. Zato kar 12 prosvetnih delavcev v IG študira in zgodilo se je, da je eden izmed njih odpovedal službo, da se lahko posveti študiju.
Kot že omenjeno, je šolanje ob delu težavno. Toda ob razumevanju in določenih olajšavah, ki jih povsod nudijo tistim, ki se ob delu izobražujejo, bi to obremenitev zmogli posebej tisti sposobni Litostrojčani, ki bi podjetju tudi lahko največ prispevali. Saj so bile omenjene šole organizirane v našem izobraževalnem centru prav zato, da bi se strokovna teorija kar najbolj povezovala s prakso in da bi si slušatelji poglobili svojo splošno razgledanost. V nekaj letih smo uspeli pridobiti kot predavatelje priznane strokovnjake v podjetju z visokim strokovnim znanjem in kar je še posebej pomembno, z dragocenimi strokovnimi praktičnimi izkušnjami. Tak kader bi nam zavidala marsikatera šola, posebej, ker si je pridobil tudi izkušnje v samem načinu poučevanja. Oddelki navedenih šol ne pomenijo samo ugodnosti zaradi bližine delovnega mesta slušateljev, ampak predvsem zaradi izobraževanja, povezanega s sodob nimi tehničnimi in znanstvenimi dosežki. Sicer se pa o vrednosti tako izobraženih kadrov lahko prepriča vsakdo pri vseh tistih, ki so tehnično ali poklicno šolo za zaposlene končali v prejšnjih letih. Prepričani smo, da bo tako tudi z absolventi delovodske šole za zaposlene, saj skrbimo za kvalitetno izobraževanje.
Vse omenjene šole so bile organizirane ob precejšnjih naporih podjetja in izobraževalnega centra. Vsakdanje težave v zvezi s proizvodnimi nalogami nam ne bi smele zasenčiti načrtne izobraževalne dejavnosti za že zaposlene, od katere je prav tako odvisen uspeh v proizvodnji.
Hrabroslav Premelč
nadur na boljšem v primerjavi s poprejšnjim 50-procentnim dodatkom. Po določenem številu nadur pa se vrednost manjša.
Delavcem z nižjo AS se ta vrednost manjša pri manjšem številu nadur kot pa delavcem z višjo AS. Pri velikem številu opravljenih nadur v primerih izrednih del pa so po pravilniku o delitvi dane možnosti za posebne enkratne nagrade.
S stimulativnim dodatkom so se spremenila razmerja med delovnimi mesti s stališča skupne vrednosti ocene delovnega mesta. Zbir točk po posameznih osnovah to prikazuje dovolj plastično. Trdimo lahko, da razmer ja še vedno ne ustrezajo. Ne glede na možnost preseganja norm so zlasti vrhunska delovna mesta izvrševalcev še vedno premalo ovrednotena. Z načrtovanjem delitvenih razmerij za leto 1971 bomo skušali v okviru razponov za posamezna delovna me sta doseči tako vrednotenje, da bo glede na kvalifikacijo za posamezna delovna mesta porasel tudi interes delavcev za strokovno izpopolnjevanje • in za daljši staž v podjetju.	KV
0 stimulativnem dodatku
OB POVEČANIH PLANSKIH NALOGAH ZA LETO 1970 IN BISTVENO NESPREMENJENEM ŠTEVILU ZAPOSLENIH SMO ZA OSEBNE DOHODKE V LETOŠNJEM LETU PLANIRALI VEČ SREDSTEV. ZARADI ŠTEVILNIH ODHODOV KVALIFICIRANIH IN VISOKO KVALIFICIRANIH DELAVCEV SMO SE ZATO ODLOČILI, DA ZLASTI ZA TA DELOVNA MESTA UVEDEMO OBLIKO STIMULACIJE, KI BI ZADRŽALA ODHODE. ŠE POSEBEJ PA SMO ŽELELI S TEM DOSEČI PREVREDNOTENJE DELOVNIH MEST Z ZAHTEVANO KVALIFIKACIJO IN VISOKO KVALIFIKACIJO V PRIMERJAVI Z DELOVNIMI MESTI V NEPOSREDNI PROIZVODNJI.
PRIŠLI V MESECU JUNIJU 1970
Zaradi izpolnitve delovnih mest:
MO
Ročni formarji: Lazar Kondič, Stipe Ba-rišič, Mihael Kovačevič, Ratomir Babič, Savo Marič, Josip Sikavica, Stojan Despot in Nedo Rujevič; ročni čistilci: Anton Mrvar, Alojz Ferme, Marjan Drobež, Ivan Hrastovec; žerjavovodja: Branislav Miloševič; ključavničar: Marjan Pavlin; jedrar: Milan Škalonja in pripravljalec peska Silvo Jelenc.
>tr. ključavničarji:	Rajko Ardalič,
Guzijan, Vlado Grahovec, Vlado Ra-
Konstr.
Pero
kita, Muharem Ajkunič, Nedeljko Mijič, Joviča Rujevič, Franc Matjašič; obločna varilca: Janez Meden in Brane Perič; pe-karja Jože Nose in Anton Hrastovec.
Strugarji: Janez Gantar, Bojan Setnikar, Boris Melik; monterja: Ifet Smajlagič in Anton Dreflak; snažilca: Anton Potrbin in Janez Gregorič; ključavničarja: Boris Kalčič in Boris Bunc; pleskar: Alojz Kramberger; skoblar: Jože Zadravec.
VET
Delavci: Jair Topljana, Milan Furar, Dra-giša Pasarikič; pol. teh. plinov: Arnold Terčič; avtomeh.: Jože Burgar; elektrikar: Marjan Kos.
Delavci: Anton Gegorič, Bojan Strnad, Marjan Janežič, Jože Pečjak, Silvo Beguš, Anton Podkrajnik; prevajalec ing. Viktor Budkovič; avtomehanik:	Vinko
Babnik; skupinovodja:	Avgust Heuffel;
avtomeh.: Jože Kalan.
Kom. sektor
Rej. Vladislav Cargonja; predajalec Brane Porle; sklad, del.: Janez Vrtačič; prevajalka: Jasna Hadžič; avtomeh.: Marjan Resnik; delavec: Franc Polanko; eviden-čnik: Marija Šimec; blagajnik: Elizabeta Sotlar; prodajalec: Jernej Jan.
Sobarice: Martina Turnšek, Ivanka Albi-iani in Dragica Zobovnik; glavna servir-ka:	Dragica Kosančič; statistik:	Zlata
Braščak; snažilka: Gorica Banjačkovič.
N B
Kurir: Branko Fink; transp. del.: Anton Brdnik; ref.: Milan Rajlič in Branko Stojan.
PTO
Transp. delavca:	Silvester Blatnik in
Franc Miklavc; evidenčnik: Minka Bak-šič.
Kontrolorji: Mirko Pilič, Janko Korene in Albin Struna.
Blagajničarki: Nasiha Draksler in Olga Jelončič; pom. kuh.: Ana Bizjak.
I C L
Mat. knjigovodja: Magda Podboj.
Spl. sektor
Snažilka: Natalija Turjačanin.
ODŠLI V MESECU JUNIJU 1970
MO
Ivan Mezan, Alojz Vončina, Ignac Molek, Pavel Markovič, Anton Opeka, Leopold Kašič, Jože Kaplan, Miro Slemen-šek.
Jože Žekš, Franc Peterlin, Jože Kutnar, Franc Jesenko, Rajko Ardalič.
Rafael Kaker, Anton Rovšek, Dragutin Jovanovič, Janez Podrekar, Henrik Perko, Marjan Žagar, Jože Jereb, Andrej Sekač, Andrej Teme, Jože Komar, Adolf Mihalič, Žarko Polajnar, Martin Ovčar.
VET
Arnold Terčič, Valentin Štcrban, Ciril Hrovat, Jernej Mazi, Arij Ahmetaj
T P D
Peter Varlec
KS
Dana Berčič, Josipina Kosmač, Karel Zavodnik, Marija Kobe, Nino Mihalck, Marjan Resnik, Cvetka Jambrošič, Marija Jelenc in Olga Bezovnak.
Jakob Kopitar, Anton Novosel, Pavel Popovič, Zivojin čokič, Andrej Marinko, Niko Grebenar.
DR
Leposlava Kantar.
PB
Inž. Velibor Radonič.
SK
Franc Konjar in Matiček Košir.
P R B
Inž. Ratko Torbica.
PTO
Jože Grm.
PK
Jovan Rujevič.
ZAHVALA
Ob tragični izgubi našega dragega MATIJE KOŠIRJA, metalurškega tehnika, se najtopleje zahvaljujemo upravi TZ Litostroj, sindikalni podružnici, planinskemu društvu in njegovim ožjim sodelavcem za izraženo sožalje, darovano cvetje in za vso pozornost in pomoč.
Posebna zahvala govorniku za ganljive poslovilne besede ob odprtem grobu, litostrojski godbi in vsem članom kolektiva, ki so ga spremili na njegovi poslednji poti.
Družina Košir
ZAHVALA
Ob smrti moje žene PAVLE ZAJC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem PTO in sindikatu Litostroja za denarno pomoč in cvetje.
Franc Zajc
in otroci Franci, Irenca in Tinček
ZAHVALA
Ob prerani izgubi našega dragega sina in brata HERMANA AMBROŽIČA se toplo zahvaljujemo delavcem livarne sive litine in sostanovalcem bloka I. za denarno pomoč in izrečeno sožalje. Posebna zahvala pa še Alojzu Grudnu in Miju Matjašiču.
Družina Ambrož
Inženirski kolokvij o varstvu pri delu v Litostroju
Višja tehnična varnostna šola iz Ljubljane je organizirala zelo zanimiv republiški kolokvij o aktualni problematiki o varstvu pri delu v naših delovnih organizacijah. Kolokvij je bil v salonu restavracije Litostroj.
Zelo zanimivega snidenja varnostnih inženirjev so se udeležili kot gostje tudi predstavniki sekretariata za delo SR Slovenije, republiškega sekretariata za prosveto in kulturo, republiškega inšpektorata dela, gospodarske zbornice, univerze, zavoda za varstvo pri delu in drugi. V imenu našega podjetja sta bila navzoča tehnični direktor ing. Franc Pentek in vodja varnostne službe ing. Vilko Krapež.
Na kolokviju so obravnavali zelo pomembna vprašanja iz področja varstva pri delu, kot so: mesto službe varstva pri delu v delovni organizaciji, škoda, ki prizadeva gospodarske organizacije zaradi nezgod pri delu, izpad proizvodnje zaradi poškodb in naloge odgovornih oseb v zvezi z varstvom pri delu.
Podelili so potrdila o opravljenih strokovnih izpitih o varstvu pri delu 34 inženirjem, ki bodo delovali kot strokovnjaki v delovnih organizacijah na področju tehničnega varstva.
Strokovnjaki iz vse Slovenije so si ogledali tudi del naših obratov in bili zadovoljni z dejavnostjo naše varnostne službe.
Tega dne so tudi na televiziji prikazali krajši sprehod skozi našo tovarno.
Vsi udeleženci so bili soglasni v tem, da bi bilo potrebno še več takih kolokvijev.
Ing. Vilko Krapež
Maticu v slovo
Usodno nesrečna in nepozabna je bila sobota, 13. junija, ho si se v prelepih slovenskih gorah nepričakovano in za vedno poslovil od svojih dragih domačih, sodelavcev in znancev. Za vedno si odšel s svo-iima prijateljema, s katerima si želel zaključiti večdnevni plezalni tečaj še z vzponom na vrh Mojstrovke. Vsi trije ste uživali nad pogledom proti sosednijm vrhovom s prepadnih sten te plezalne poti in se veselili skorajšnjega uspeha. To lahko sklepamo iz nasmejanega obraza Tvojega prijatelja in iz zadnjega posnetka, hi dokazuje, da ste bili skoro že na cilju svoje poti. Ti posnetki so Tvoje zadnje delo, ki si jih kot spomin zapustil svojim. Usodni in za nas neznani dogodek je spremenil vaše veselje v trenutek presenečenja in prepadne stene so Tebe in Tvoja prijatelja sprejele v svoj objem. Tako se Ti je žal res izpolnila želja: »Če bi moral mlad umreti, bi umrl najraje v gorah.«
Ko smo v ponedeljek zvedeli za nesrečo, smo bili nad novico zelo presenečeni, obenem pa smo na tihem še vedno upali, da boš vzdržal nadčloveške napore in si rešil mlado življenje. Žal smo z vsakim dnem zgubljali to upanje, končno pa so Te prijatelji le rešili iz krute Mojstrovke, toda brez iskrice življenja. Zapustil si tudi nas, svoje sodelavce, med katerimi si živel tako malo časa. Bil si v službi kvalitete v jehlolivarni, nazadnje pa si sodeloval pri
izdelavi analiz, v statistično-analitshem biroju. Tih si bil in skromen, skoraj neopazen v širšem krogu.
Veliko število sodelavcev, znancev in prijateljev Te je
spremljalo na Tvoji zadnji poti. Ob odprtem zadnjem domu, ki je bil ves obdan s cvetjem, smo se za vedno poslovili od Tebe in marsikatero oko se je orosilo ob poslovilnih besedah Tvojih prijateljev in sodelavcev. Vsi smo se zavedali, da smo s Teboj zgubili dobrega in zvestega tovariša in sodelavca, ki nas zapušča mnogo prezgodaj, v cvetu mladosti. Ohranili Te bomo v trajnem spominu.
Naj Ti bo lahko to spanje v zemlji domači!
Tvoji sodelavci
Užaloščenim sorodnikom pokojnega Matije Koširja izrekamo naše globoko sožalje!
Poškodbe v juniju
V	mesecu juniju smo imeli v podjetju 63 poškodb, od tega 10 na poti v službo oziroma iz službe. V MO je bilo 17 poškodb, v PK 9, v FI 26, v VET 2 in v sektorjih 9 po škodb.
Zaradi poškodb smo izgubili 962 delovnih dni, 336 v MO, 60 v PK, 403 v FI, 40 v VET in 123 v sektorjih.
Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 16, prste rok 20, ostali del roke 9, noge pa si je poškodovalo 15 delavcev.
Največ poškodb je bilo v četrtek 15, sledijo ponedeljek 14, sreda 13, petek 10, torek 6, sobota 4 ter nedelja 1 poškodba.
V	mesecu juniju je bilo 14 poškodb več kot v istem mesecu lani.
Služba varstva pri delu
NEKAJ MODNIH NOVOSTI ZA LITOSTROJSKO UPORABO
Udeleženci kolokvija med razpravo
Bluza a la Havaji
MAXI
MINI
MAM