plačati« t goiuriai. IZHAJA VSAK TOHKK, O KI'K TEK IN SOBOTO. Ona poHamezni številki Din 156. TRGOVSKI UST Časopis za trgovino, industrijo in olbrf. ^irednfStvo ib upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi uiici. — Doptsi se ne vračajo. — St. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953. Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 D, za pol leta 90 D, z n četrt lete 45 D. mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži sc v Ljubljani LETO IX. LJUBLJANA, dne 9. januarja 192(1. Telefon št. 5S2. ŠTEV. 4. Zborničnega predsednika Ivana Kneza zadnja pot. Vzorno delovanje pokojnega Ivana Kneza, njegov trud in njegove zasluge za narodno gospodarstvo, bogata vsebina stremljenj tega vzornega moža, vse je prišlo dc najčastnejšega izraza v ogromni udeležbi občinstva, ki je hotelo izkazati pokojniku zadnjo čast, v napisih na vencih in v veličastni tišini, ki je bila odsev žalosti in težke zavesti vseh, da spremljajo na zadnji poti moža, katerega bomo težko pogrešali. Videli smo ljudi iz vseh slojev, iz vseh krajev. Že pred tretjo uro se je zbrala včeraj pred kolodvorom ogromna množica in točno ob tretji uri so se začeli cerkveni obredi. Po končanem blago-sl ovij en ju se je cd pokojnika v imenu gospodarskih krogov poslovil g. Dragotin Hribar. V svojem govoru je opisal delovanje pokojnika, njegove zaslugo za razvoj slovenske trgovine, industrije in bankarstva. Razmere, v katerih je začel delovati pokojnik, so bile tako v političnem, kakor tudi v gospodarskem oziru za Slovence zelo neugodne. Smotrenemu in vztrajnemu delovanju pokojnika, ki je želo zaslužene uspehe, moramo biti vsi hvaležni. Zlasti gre pokojniku toplo priznanje za njegovo delovanje v trgovski in obrtniški zbornici. Slava njegovemu spominu! Odzvali so se klici od vseh navzočih. V imenu gospodarskih korporacij in organizacij Zagreba se je poslovil od pokojnika predsednik Saveza in-■dustrialaca g. S. D. Aleksander. V svojem poslovilnem govoru, ki je napravil globok vtis na vse navzoče, jo v kratkih stavkih podčrtal velike zasluge pokojnika, ki ni delal samo za dosego materijelnih ciljev, ampak, ki je vedno stremel za tem, da da našemu gospodarstvu nacionalno obiležje. »Mrtve ostanke blagopokojnika,« je Tcončal g. Aleksander, »predat čemo #iaterinjskoj zemlji, enoj grudi, koju je on tako žarko i strastveno ljubio. Svjetla njegova uspomena sjat če ješ dugo u našem krugu! Časna spomen i slava Ivanu Knezu!« Pevci društva »Merkur in Matice so zapeli pokojniku v slovo žalo-sifnke, nakar se je razvil nedogleden sprevod. Za družino in sorodniki pokojnika sta bila v sprevodu prva veliki župan g. Vilko Baltič in komandant dravske divizije general Dragomir V. Stojanovič. Za njima so bili v sprevodu predsednik Saveza industrijala-ca iz Zagreba g. S. D. Aleksander, predsednik Zveze industrijcev gosp. I>rag. Hribar in tajnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo gosp. dr. Fran Windischer. Njim so sledili številni zastopniki oblastev, gospodarskih korporacij in organizacij, industrijskih podjetij, denarnih zavodov in dolga vrsta prijateljev in znancev pokojnika. Videli smo zastopnike gospodarskih korporacij iz Zagreba in sicer poleg že omenjenega g. S. D. Aleksandra,. še podpredsednika trgovske in obrtniške zbornice gosp. Amadea Cameluttija, generalnega tajnika zagrebške trgovske in obrtniške zbornico g. dr. A. Čuvaja, gen. tajnika Saveza industrijalaca g. M. Bauera, tajnika Saveza trgovaca g. Benko Juhna in gen. ravnatelja d. d. Tanin g. Brau-ma. Od ljubljanske zbornice za trgovino, obrt in industrijo so se udeležili med drugimi: podpredsednik g. Iv. Ogrin, prov. predsednik g. Schrey in svetniki gg.: Jos. Lenarčič, Ivan Jelačin ml., V. Weixl, R. Stermecki, E. Franchetti, A. Šarabon, V. Rohr-man, F. Bonač, L. Petovar, Jos. Smert-nik, K. Elsbacher, J. Ložar, F. Hafner, Ivan Rebek, J. Urban in vsi zbornični uradniki. Od Zveze industrijal-cev so bili v sprevodu tajniki gg.: ing. M. Šuklje, dr. A. Golia in Goriup, mariborsko skupino je zastopal ravnatelj Krejči iz Ruš. Nadalje smo videli v sprevodu predsednika gerentskega sveta g. dr. D. Puca in gerenta g. Turka in Likozarja, ves konzularni zbor, načelnika g. dr. R. Marna, direktorja g. dr. Borkota, predsednika odvetniške zbornice dr. Majarona, g. Josipa viteza Pogačnika in gen. ravnatelja Skubeca, gen. ravnatelja A. Tvlcača in ravn. Krof ta, ravnatelja Tostija, dr. C. Pavlina, načelnika ljubljanskega gremija g. Stupica. načelnika gremija Ljubljana okolica g. Zebala, podpredsednika »Merkurja« g. J. J. Kavčiča in množico odličnih zastopnikov naše trgovine, industrije, obrti in bankarstva, ki so vsi prišli, da izkažejo velezasluž-nemu pokojniku zadnjo čast. Zdi se, da ni obrata v Ljubljani, ki ne bi bil zastopan v sprevodu. Po vseh ulicah, koder se je vila ta vrsta, povsod so delale špalir številne množice občinstva. Na pokopališču pri Sv. Križu počivajo v družinski grobnici zemski ostanki Ivana Kneza. Spomin na njegova dela, na njegovo blago dušo, bo pa ostal večno med ljudstvom. Slava, nevenljiva slava spominu Ivana Kneza! Ureditev nedeljskega počitka. Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji priobčuje: Radi netočnih vesti v dnevnem časopisju o ureditvi nedeljskega počitka opozarja Zveza trgovskih gremijev in zadrug, da ministrstvo za socialno politiko dosedaj ni uradno objavilo nikake naredbe glede odpiranja in zapiranja trgovin ob nedeljah in da tudi oblastnim inšpekcijam dela ter uradom velikega župana v Ljubljani in v Mariboru ni o kaki naredbi ničesar znanega. Zato ostanejo do nadaljnjega dosedanji predpisi v veljavi. Nasprotno odgovarja dejstvu, da je ministrstvo za socialno politika preneslo kompetenco za ureditev tega vprašanja na velike župane in da se je za ljubljansko oblast že vršila tozadevna anketa, dne 19. decembra 1925, ob kateri priliki je Zveza v imenu včlanjenih gremijev podala svojo izjavo in stavila predlog, da naj bi bile ob nedeljah po deželi vse trgovine z mešanim blagom, kakor tudi vse trgovine z življenskimi potrebščinami v širšem pomenu besede sploh dopoldne štiri ure odprte. Zveza je ta svoj predlog motivirala s tem, da je to v interesu podeželskega prebivalstva, ker je ves nakupovalni-promet po deželi koncentriran na nedeljo ter da bi bila vsaka druga odredba proti interesom ne samo trgovcev, marveč celega prebivalstva in končno, da je število zaposlenega trgovskega osobja v podeželskih krajih razmeroma zelo majhno, dočim imajo mesta, kjer je več zaposlenega osobja, itak že vpeljan popolen nedeljski počitek. Zastopnik velikega župana je obliubil, da bo o predlogih referiral ministrstvu za socialno politiko in bo Zveza gremije o nadaljnjem razvoju tega vprašanja pravočasno obvestila. Gibanje cen v veletrgovini. Za mesec december t. 1. priobčuje j banju cen v veletrgovini nastopno beograjski »Privredni pregled« o gi- i poročilo: Dafea povprečje leta 191S januar 1928 januar 1924 februar 1924 marec 1924 * april 1924 maj 1924 junij 1924 julij 1924 avgust 1924 september 1924 oktober 1924 november 1924 december 1924 januar 1925 februar 1925 marec 1925 april 1925 junij julij avgust oktober november december 1925 povprečno v 1. 1925 Napram mesecu novembru 1925 se je celotni indeks dvignil za 43 točk ali za 2.8/o. Porast cen izkazujejo naši izvozni predmeti: žito, koruza, krompir in nekateri predmeti sadnih izdelkov. Skupina poljskih pridelkov se je podražila za 93 točk ali za 7%. V tej skupini se draži žito in koruza vsled ugodnejše konjunkture v inozemstvu in vsled ukinjenja izvoznih carin. Skupina živine in živinskih izdelkov se je podražila za 110 točk ali za 5.5%. V tej skupini so se podražile cene za živino in za jajca, in sicer pri živini za 20% in pri jajcih za 25%. V skupini: sadje in sadni izdelki se je indeks dvignil za 55 točk ali za 4%. Draže se v tej skupini suhe češplje, še bolj pa žganje. Ostale tri skupine poljedel. živilu in sadje i» gradivo kolonij. industr. uelotni pridatki produkti zelenjave blago izdelki indeks 100 100 100 100 100 100 100 2740 1901 912 2240 1954 2830 2098 2295 2626 910 2062 1667 2618 2034 2380 2888 994 2062 1685 2618 2101 2433 2479 1005 2092 1709 2523 2040 2351 2290 969 2060 1683 2484 1978 2245 2082 1036 2132 1681 2292 1911 2158 2211 1123 2161 1711 2340 1984 2188 2317 1203 2161 1712 2889 1995 2256 2482 1347 2097 1709 2402 2049 2108 2417 1401 2154 1547 2246 1978 2080 2394 1670 2145 1549 2048 1981 2019 2520 1726 2257 1602 2102 2037 2115 2544 1836 2265 1608 2207 2112 2164 2263 1869 2191 1531 2067 2012 2212 2009 1850 2346 1521 2015 1993 2191 2009 1859 2444 1542 2079 2009 2181 1881 1982 2438 1538 2029 2006 2217 1742 1646 1972 1519 1954 1842 1922 1787 1683 1856 1474 2040 1785 1589 1787 1399 1766 1406 1955 1042 1340 1846 1250 1745 1378 1892 1572 1385 1785 1422 1774 1355 1868 1597 1478 1895 1477 1774 1356 1862 1640 1861 1882 1633 2022 1462 1969 1804 ne izkazujejo znatnejših izprememb. Kolikor se jo cena pri posameznih predmetih dvignila, za toliko je pri drugih predmetih padla, tako da je ostal celoten indeks skoro neizpreme-njen. Tekom meseca decembra 1925 je bil izvoz slab, ker so ovirale zamrznjene reke izvoz žita in koruze, pri ostalih predmetih pa se kaže slabši promet. Od začetka tega meseca so se poljski in nekateri živinski in gozdni produkti oprostili izvozne carine. Tudi uvozna trgovina izkazuje slabe kupčije. Ako primerjamo povprečne cene v letu 1924. s povprečnimi cenami v letu 1925. in povprečnim stanjem valute, vidimo sledeči rezultat: v letu 1924. v letu 1925. I. II. .2217 2445 1861 1882 Povprečni kurz dinarja v Curihu je znašal v L 1924: 7:10 %, vi. 1925 pa 8.60 odstotkov. Dinar se je torej popravil v povprečju za 21%, celotna indeksna številka pa se je znižala samo za 10%. Od povprečne cene skupine III. IV. V. VI. celotne 1260 2137 1655 2358 2016 1633 2022 1462 1969 1804 posameznih skupin izkazuje samo skupina sadja in sadnih produktov znaten porast, dečim so se vse druge skupine pocenile. Za znižanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin. Zveza trgovskih gremijev in zadrug v Sloveniji je poslala vsem grepiijem in zadrugam v Sloveniji naslednjo okrožnico: Podpisana Zveza namerava v teko- čem letu izvršiti posebno akcijo, da se v našem poštnem prometu, ki je za trgovsko poslovanje najdalekosežnejše-ga pomena, zopet vzpostavijo mirodob-ne razmere. Paralelno s tem namerava Zveza ponoviti pri novem ministru pošt in brzojavov dr. Benj. Šuperini akcijo za znižanje poštnih, brzojavnih in telefonskih pristojbin, v kolikor ovirajo cenen promet. Za izvedbo te akcije so nam potrebni podrobni podatki o nedostatkih odnosno ovirah v seda (dem poštnem prometu in predlogi, kako bi se dale sedanje razmere brez znatnega povečanja stroškov z obstoječimi napravami in osobjem izboljšati. Zato Vas naprošamo, da nam podrobno sporočite za Vaš gremijalni okoliš sledeče podatke: kakšne ovire in nedostatki obstojajo v. Vašem gremijalnem okolišu a) glede pisemske pošte, b) glede poštno-paketnega prometa, c) glede brzojavnega prometa in d) glede telefonskega prometa in sicer 1. ali odgovarja čas sklepa pošte, čas ekspedicije in čas prihoda, razdelitve in dostavljanja pošte interesom hitrega in točnega trgovskega prometa? 2. Ali se mnogokrat dogajajo z za,-kasnitvijo in kaj je domnevni vzrok takih neredno«ti? Kako je z dostavo ekspresnih pošiljate v? 3. Ali so bile v Vašem gremijalnem okolišu med vojno in po vojni ukinjen ne voznopošine zveze in na katerih črtah ter iz kakšnih Vzrokov? 4. Ali je bil od strani interesentov odnosno od strani poštne uprave napravljen Irak poizkus, da se ukinjeno poštnovozne zveze obnovijo in iz kakšnih vzrokov nj prišlo do pozitivnega rezultata. Kaj predlaga grcmij v tem oziru. * 5. Ali odgovarja razpored poštnih, brzojavnih uradov in nabiralnikov potrebam Vašega gremijalnega okoliša? Kje bi bilo želeti izprememb? 6. Kje bi bilo z ozirom na intenzivnost prometa -povečati število poštnih dostav in poštnih zvez? 7. Ali odgovarjajo sedanje poletne in zimske uradne ure pri poštnih uradih interesom Vašega članstva, ali ne bi bilo z ozirom na vlakove zveze želeti, da se poslovne ure nekoliko iz-premenijo in kako? Ali odgovarjajo krogi železniških poštnih ambulane potrebam Vašega trgovstva? 8. Kolika je obremenitev poštnih paketov v primeru z vrednostjo blaga one stroke, ki je v Vašem okolišu najbolj razvita po sedanjih poštno-pa-ketnih pristojbinah. 0. Kakšne izkušnje imate v pošlno-pakelnem prometu, ali delajo poštni uradi težkoČe zaradi ambalaže pri prevzemanju poštnih zavitkov, ali prihajajo paketi na naslovnika poškodovani in kakšne izkušnje imate glede reklamacijskega posl o j»o n ja ? 10. Ali se dostavljajo poštni zavitki naslovnikom redno in hitro, ali z zakasnitvijo? Kakšne izkušnje imate glede razpošiljanja kvarljivega in občutljivega blaga? (Mesni izdelki, kvas, steklo, kemikalije itd.). 11. Kakšne nedostatke opazujete v brzojavnem prometu glede potvarjanja besedila, tečnosti dostavljanja in ekspedicije brzojavk in kaj predlagate v tem oziru? 12. Kakšne so ovire telefonskega prometa, kakšne pritožbe imajo interesenti glede telefonskih zvez, jasnega razumevanja pri pogovorih in odmere telefonskih pristojbin? 13. Katere.pristojbine se Vam zdijo v pisemskem in vzorčnem prometu za tuzemstvo pretirano visoke, koliko so znašalo pred vojno in katere bi bilo treba znižati? 14. Ostali nedostatki in predlogi za zboljšanje? V interesu našega trgovstva je, da dobimo na gornja vprašanja čim too-nejše konkretne podatke, na podlagi katerih nam bo mogoče z uspehom intervenirati pri poštnem in brzojavnem ravnateljstvu, kakor tudi pri ministrstvu in doseči, kolikor bo to v okviru razpoložljivih kreditov izvedljivo, od-poanoči. Priporočamo zato vsem grem ijem, da izvedejo podrobno anketo o razmerah v poštni upravi po vseh važnejših krajih svojega okoliša ter nam vse nabrano gradivo čimpreje dostavijo. 31 LISTEK. Pravila naših delniških družb. Univ. prof. dr. Milan Škerlj. (Nadaljevanje.) Posebej treba opozoriti na n e o m e j-1 j i v o s t zakonitega zastopstva. Gospodar — principal — podjetja je delniška družba, torej pravni subjekt, ki ni človek; nji je treba nekoga, ki v vseh ozirih ravna za njo, in sicer s tako popolno oblastjo, da se vsakdo, ki ima posla z družbo, sme brezpogojno zanesti, da velja to, kar je ukrenil družb in organ. Reklo bi se: saj tudi oče, varuh, skrbnik zastopa svojega otroka ali varovanca, in vendar važnejših ali izrednih poslov ne sme sklepati brez sodne odobritve, zakaj ne bi moglo načelstvo biti v važnejših stvareh vezano na odobritev kakega drugega družbinega organa tako, da bi pravni posel broz odobritve ne veljal niti napram tretji osebi, sopOgodniku. Odgovor ni težek: zaradi zanesljivosti in varnosti prometa. Kakšno bi bilo poslovanje delniške družbe, ki mora tako kakor vsak podjetnik izkoriščati konjunkturo, torej naglo odločati, ako bi sopogod-nik nikoli ne vedel, ali bo obveljalo, kar je pogodil z načelstvom! Kdo bi v sedanjem naglem poslovnem življenju, ko se pogodbe sl lepa jo brzojavno in po telefonu, hotel poslovati z delniško družbo, Da pomagamo delavsko-zavarovalnim ustanovam. Ravnateljstvo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev nas prosi, da objavimo- naslednji dopis: Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani uvede s 1. I. 1026 na podlagi soglasnega sporazuma z Zvezo blagajniških zdravnikov pavšalno honoriranje obiskov zdravnikov na domu bolnikov. S to novo ureditvijo honoriranja obiskov so v zvezi sledeče posledice, na katere urad obolele zavarovane člane opozarja. Po veljavnih določilih bolniškega reda je vsak zavarovani član v slučaju, ako zahteva in polrebuje zdravniške pomoči, dolžan zdravnika obiskati v odrejenih or-dinacijskih urah na domu zdravnika, odnosno v ambulatorijih. Le izjemoma, ako je zdravstveno stanje zavarovanca tako, da mu je popolnoma nemogoče zapustiti posteljo, imajo člani pravico zdravnika klicati na svoj dom. Dosedaj so člani proti tem predpisom težko grešili. Ugotovljeno je nebroj slučajev, da na dom klicani zdravnik bolnika niti doma ni dobil, pač pa pri delu zunaj hiše, mnogokrat so klicah člani zdravnika na dom, zgolj iz komednesti in pri obolenjih lahke narave. Pogosto so člani klicali zdravnika več dni po vrsti, ne da bi bilo to potrebno. Uradovi zdravniki so hodili na doni zdravit razna trganja, glavo- in zobobole, malenkostne ureznine itd. Tako so zdravniki postali sužnji neuvidevnih članov, ki niso razumeli, da so taki obiski zvezani z visokimi stroški, katere je urad moral plačevati na škodo težkih bolnikov. Nobeno čudo ni, da bolniško zavarovanje hiti v veliko pasivnost. Urad je moral ugotovili, da so bolnike pri tem razkošnem razmetavanju javnih sredstev podpirali tudi nekateri delodajalci, češ, saj plačujemo prispevke. Zasebni pacijent kliče zdravnika na dom le v dejansko in skrajno nujnem slučaju, ker mora pač štediti. Pri javnem denarju pa je štede-nje še bolj potrebno, zlasti še, ako je da-nar namenjen zdravju delovnega naroda, torej eminentno socialnim svrham. Klicanje zdravnika na dom je posebno priljubljeno pri simulantih, ker s fingira-njem nujnosti in nevarnosti bolezni hočejo zanesljivejše doseči denarno podporo. V boju proti simulantom od strani urada in zdravnikov morajo naravno trpeti tudi rosni bolniki. Temu se ni čuditi. Izkoriščevalci zavarovanja so v bistvu vzrok vse kritike proti poslovanju urada. Da ni izkoriščevalcev, bi urad ne bil prisiljen izdajati strogih formalnih predpisov in resni bolniki bi mogli uživati skrbnejšo zdravniško nego. Tako pa i zdravniki i urad izgublja visok odstotek svoje energije pri simulantih. Urad je radi vedno večjega izkorišče-vanja od strani simulantov in onih, ki bolezni pretiravajo, prisiljen k najbolj energičnejšim ukrepom in upa pri tem na pomoč cele vestne in odgovornosti so koje načelstvo ne bi moglo dajati za družbo obveznih izjav? Saj bo celo sodišče varuhu malolethega varovanca trgovca, moralo dati splošno odobritev tudi za posle velikega obsega, in če varuh ni trgovec, bo moralo dati dovoljenje, da se postavi trgovini na čelo prokurist ali vsaj generalni trgovinski pooblaščenec. S tem torej morajo delničarji računiti, da je družba brezpogojno zavezana s pravnimi posli, ki jih za njo sklene načelstvo. Vse kavtele, ki jih za ta del morda predpisuje statut ali ki jih sklene skupščina, veljajo samo v razmerju in od družbo in načelstvom, veljavnosti in obveznosti pravnih poslov za družbo se ne dotičejo. Ce načelstvo krši take omejitve, je odgovorno družbi za škodo; tudi če ni škode, bo kršitev lahko imela posledico, da se načelstvo odstavi, pravni posel pa velja. Sicer pa me je par praktičnih primerov iz prvih let po prevratu uverilo, da so družbo same za ta del precej popustljive — ne samo delniške .družbe, Ce se je po notranji ureditvi zabranjeni posel posrečil in je družba od njega imela korist, se ne vpraša več, ali je bil za-branjen. Vspeh odloča, kakor marsikje drugje. Zavest, da je družba izročena načelstvu, bi morala delničarje vesti do izbora najboljših strokovnjakov in ob-' enem najbolj vestnih mož, ki bi vedno upoštevali zakon in družbina pravila. Ali tudi skupščinske sklepe, ki dajejo navodila za poslovodstvo in zastopstvo? Zavedajoče javnosti. Proti onemu članu, ki bi zdravnika klical na dom, ne. da bi bila za to podana neobliodna potreba in nujnost slučaja, se bo urad poslužil zakonitih določil in takemu članu predpisal povračilo vseti stroškov, ki so uradu nastali radi brezvestnega in izkoriščava-jočega dejanja člana. Simulauti kvarijo ugled zdravnikov, ki svojo službo vrše v najtežavnejših razmerah, zelo pogosto v življenski nevarnosti. Ni čuda, da pod takimi razmerami tudi zdravniki dostikrat izgube potrpežljivost. Ker zdravniki v zavarovanju izvršujejo najvažnejšo in bistveno nalogo zavarovanja, bo urad z vsemi sredstvi ščiitl one zdravnike, katerih vestno delo in trud izrabljajo simulanti. Ista sredstva pa bo uporabljal tudi proti onim zdravnikom, ki bi s svojim postopanjem ogrožali zdravje ali življenje zavarovanih članov. Ko bo število izkoriščevalcev padlo na najnižjo stopnjo, ne bo več pritožb ne proti zdravnikom, ne proti zdravilom, in ne preti poslovanju urada. Zavarovanje potem tudi ne bo več pasivno. Institucija zavarovanja ni tuja, sovražna institucija, iz katere bi bilo utemeljeno izžeti zadnjo kapljo življenske krvi, oni je poklicana, da ščiti zdravje in delavno zmožnost zavarovanih članov. To ji mora javnost omogočiti. Zato zavarovanje sloni na načelu samouprave vseh interesentov, to-raj tudi na načelu vzajemne samopomoči, vseh interesentov. .ADRIA" prašek za pecivo in vanilin sladkor priznano najboljši! Odklanjajte slične a manjvredne Izdelke! Trgovina. Odbor za vnanjo trgovino. V ministrstvu za vnanje zadeve se je osnoval odbor za vnanjo trgovino. Člani tega odbora so: pooblaščeni minister dr. Bogumil Voš-njak, načelnik konzularnega oddelka Hrana Markovič in bivši generalni direktor carin Sava Kukič. Seznam sejmov in razstav. V pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo je interesentom na vpogled seznam sejm-skih prireditev in razstav, ki Se bodo vršile v raznih državah v Času od januarja do junija 1926. Trgovsko - politični program Čehoslo-vaško. Čehoslovaška vlada sestavlja program za trgovska pogajanja s posameznimi državami, ki prihajajo v poštev. Naj p reje se bodo vršila trgovska pogajanja s Poljsko, Jugoslavijo, Ogrsko, Nemčijo in Švico. Kok se je za enkrat določil samo za pogajanja s Švico in Poljsko. Pogajanja s Poljsko so se pričela dne S. t. m. v Pragi. Ta dan pričakujejo v Pragi Teoretično brez dvoma, ker je napram družbi načelstvo vezano na skupščinske sklepe. Toda ravno skupščina je najslabša stran celega ustroja delniške družbe. Več glav več vet, je tudi tu res le, če tudi posamezne glave kaj vedo, to pa se o' mnogih delniških družbah, katerih delnice so jako razširjene v občinstvu, ne fla trditi, namreč ne, da bi o podjetju, o njega zmožnostih in šansah več vedeli nego dejanski vodje podjetja, prav izbrano načelstvo. Skupščina bo torej ravnala modro, ako izbere v načelstvo prave može, potem naj jim pa ne veže rok brez najnujnejše potrebe, da jih ne spravlja v moralni in inteligenčni raz-dvoj, ali pokoriti se nerodnim sklepom skupščine in tako škodovati družbi, ali pa ne pokoriti se in tako kršiti povsod potrebno disciplino, obenem pa, če se stvar posreči, osmešiti skupščino. No v praksi se ne bo mnogo filozofiralo; navadno bo skupščina tam, kjer zakon ali statut načelstvo omejujejo v poslovodstvu ali — na znotraj — v zastopstvu, sprejela predloge, ki ji jih stavi načelstvo, ker sama ne bo vedela skleniti nič boljšega; zopet razlog za previdnost v izberi načelstva. Eno kolikor toliko uspešno kavtelo pa daje zakon (čl. 229. trg. zak.) sam: če statut ne določa drugače, izvršujejo zastopstvo in poslovodstvo vsi člani načelstva skupaj (kolektivno), to se pravi, med njimi je načelno treba soglasno- dohod Poljske delegacije Na teh pogajanjih se l>o revidiral trgovski dogovor ist aprila 1. 1925. Pogajanja s Švico se pri-čno v drugi polovici meseca februarja. Za pogajanja z drugimi državami roki še niso določeni. Industrija. Zaposlovanje inozcmcev. Inšpekcija delit v Ljubljani službeno razglaša: V smislu predpisa § 7 pravilnika o zaposlovanju tujih delavcev (Uradni list štev. 362/108 ex 1925) se bodo izdala vsem onim inozemcem, ki so bili na ozemlju naše kraljevine zaposleni že predno je stopil zakon o zaščiti delavcev v veljavo, posebna uradna potrdila, da navedeni zakon zanje ne velja. Zato se pozivaj«' vsi inozemski delavci, vajenci, uradniki, nameščenci, gospodarski in drugi uslužbenci, ki so bili z-ajjcsleni v naši državi že pred dnem 14. junija 1922, da v lož« čimpreje prošnje za izdajanje omenje-nih potrdil. Prošnjam treba priložiti uradna dokazila, da so bili res zaposleni pred navedenim datumom, dalje dokaze o njihovi strokovni usposobljenosti, o vrsti posla, ki ga opravljajo, ter naslov podjetja, oziroma službodajalca, kjer so zaposleni. Prošnje morajo biti predpisno kolekovane (25 Din) ter jih je treba vložiti najkasneje do dne 28. februarja 1026. Teh prošenj ne morejo vlagati delodajalci za inozemce, ki so pri njih zaposleni, temveč prizadeti uslužbenci s a m L — Če bi se po izteku roka ugotovilo, da po-samni inozemci nimajo potrebnih uradnih izkazil, se bo smatralo, da veljajo zanje odredbe zakona o zaščiti dela vre v ter se jim bo nadaljnje zaposlen je prepovedalo. Obenem se bo uvedlo predpisano kazensko postopanje. — Prošnje treba vložiti pri Inšpekciji dela v Ljub- • Ijani, Dunajska cesta 40. Konferenca o Steinbeissovih podjetjih. Dne 5. t. m. se je na Reki pričela konferenca med italijansko in jugoslovansko delegacijo o Steiubedssovih podjetjih v zvezi s pristaniščem v Šibeniku. Vizum za obiskovalce dunajskega velesejma. — Avstrijska zvezna vlada je na prošnjo uprave dunajskega mednarodnega vzorčnega sejma ukrenila, da bodo obiskovalci sejma lahko brez vizuma po- -tovali v Avstrijo. Avstrijska vlada bo pravočasno objavila tozadovna navodila. Trust železne industrije. Ameriški listi prinašajo vest, ki je vzbudila vsesplošno pozornost. Gre za trust velikih ameriških iu nemških jeklarn. Ameriške tovarne, ki pristopajo tnistu, so last bančne firme Dillon Reed and Co., na nemški strani beremo imena skupin Wolff, Thyssen, Rhein-Rlbe, Klockner in eventualno tudi Krupp. Letna produkcija no^ vega trusta bi znašala 14 milijonov ton jekla. Formalna napoved novega trusta se bo izvršila menda že v prihodnjik-dneh. Senzacionalno vest potrjuje tudi, . Associated Press«, uradna ameriška poročevalna agentura. sti, da se v družbinem podjetju in v imenu družbe na ven kaj ukrene, posamez-nik sam ne more z veljavnostjo za družbo ničesar storiti. Ravno načelo kolektivnosti, ki je samo po sebi dobra kavtela za zanesljivo poslovanje, pa je zopet absurdno, če ima upravni svet večje število članov, saj ne morejo vedno sedeti skupaj. Zato si naši statuti pomagajo — na povsem zakonit način — tako, da določajo kolektivno zastopanje po dveh i» dveh članov pačelstva. Navadno je to izraženo s tem, da naj družbino firmo podpisujeta po dva in dva člana upravnega sveta; pomniti tu treba, da to, kar je glede zastopstva določeno za podpisovanje firme, torej v pismenih pravnih poslih, velja tudi za ustno sklepanje pravnih poslov in — če ni drugače določeno v statutu — tudi za poslovodstvo, za notranje ukrepe v obratu. Dejanski pa v notranjem obratu upravni svet po statutih redno odloča v svojih sejah po večinskem načelu, čemur ni prigovarjati1; vedeti treba le in biti si v sve-sti, da je družba, če je urejeno kolektivno zastopstvo po dveh in dveh članih, pravno zavezana, tudi ako bi bil upravni svet zaključil, da naj se dotični pravni posel ne sklene. — Poedinega zastopstva: da bi smel vsak član načelstva za se družbo zastopati, naši statuti ne poznajo. (Dalje sledi.) Sle v. 4. Tum 1 i 100% na {ista mast iz kokozovih orehov, zajam{eno izčiščena in hisijenična, se zopet dobiva v vsih trgovinah. Denarstvo. Naš dolg v Franciji 1 milijarda 378 milijonov frankov. Jugoslovanski finančni minister dr. Stojadinovič je zaključil razgovore za ureditev dolgov kraljevine SHS v Franciji. Celokupni dolg znaša eno milijardo 738 milijonov frankov. V ta zne-iK*k so vračunani tudi dolgovi bivše kraljevine Črne gore. Dr. Stojadinovič je priredil na čast francoskemu finančnemu ministru Doumeru svečan obed. Fakiiik&ti naših tisočakov iz Ogrsko? Breiskava proti razširjevalcem falzifika-iov naših tisočakov se z vso energijo nadaljuje. Na Iirvatskern je v afero zapletenih precej cseb, katere so vse večinoma že aretirane. Ali je falzdfikate izdelovala ponarejevalnica v Budimpešti, še si pozitivno ugotovljeno, sumi pa se, da »d tako francoski kakor naši falsifikati iz ene in iste ponarejevalnice. Ako se ugotovi, da so dcšli tudi naši falzifikati iz Ogrske, bo naša vlada enako kakor francoska zahtevala od Ogrske povrnitev' Škode, katero so ji povzročili falzifikati. Finančna delegacija opozarja, da je izšel v Uradnem listu štev. 117 z dne 31. decembra 1825 »Poziv našim državljanom, lastnikom osporjenih obveznic 1 % noga loterijskega posojila iz leta 1881, i % nega konvertiranega posojila iz leta 1895 in 414 % nega posojila iz leta 1909«. Opozarjajo se vsi, da se ravnajo po tem razpisu. Ponarejeni dolarji. Ameriško poslanstvo v Beogradu je sporočilo našemu ministrstvu inostranih del, da je ameriško finančno ministrstvo ugotovilo, da se nahajate v prometu dve novi seriji falsifi-3iranih novčanic, katerih popis je slede-M; Prvi falsifikat je ponarejena nevča-aica federalnih rezervnih novčanic od 5 Solarjev, emitiranih od centralne banke v Newyorku s kontrolno besedo »P« in s številko klišeja na licu 1377 in na drugi strani 3326. Razun tega se nahajajo na teh novčanicah podpisi A. V. Melona, s<*-kretarja blagajne in Frank Vitea, blagajnika Zjedinjenih držav Amerike, kakor " tudi portret predsednika Lincolna. FaLsi-ficirane novčanice te serije so napravljene potom fotografskih klišejev na fi-aem papirju. Vse falsiiicirane novčanice. »o izdelane zelo jasno in močno ponatisnjene, razam številke, ki je črne barve mesto plave, kakor je to na praviti novčanicah. Se zdi, da je ena in ista številka B 1673175 D na vseh novčanicah. Tu- • di pečat je črne barve mesto plave. Drugi talsifikat je ponarejena, novčanica od 20 dolarjev, izdana od rezervne federalne ' banke iz St Luisa s podpisoma Carter Glasa, sekretarja blagajne in Yon Burke-ja, blagajnika Zjedinjenih ameriških držav s sliko predsednika Slevedanda. Številka klišeja je nečitljiva ali je sploh ni. Ta falsifikat je zelo slabo izdelan. V splošnem je lahko opaziti, da je novča-nica ponarejena. Prejeta falsificirana '»ovčanlca te serije ima številko H ‘'IKmSlO. Madžari ponaredili za 25 milijonov ‘francoskih bankovcev. Uradno objavljajo iz-Budimpešte: Po neumornem delu so policijske poizvedbe napredovale. Ladislav G6r6 je bil dne 7. t. m. dopoldne aaslišan, priznal je vse ter med drugim izjavil, da je razbil za izdelovanje francoskih bankovcev uporabljeni. tiskarski stroj ter njega delo prodal nekemu starinarju. Pri starinarju so dele stroja zaplenili ter jih odnesli na policijo. G3r8 je izpovedal, da so natiskali 25.000 koma-' Atrv po tisoč frankov, nekateri so bili šfcartirani, ker se niso posrečili. (Natis--auli so torej bankovcev približno za 25 milijonov francoskih frankov.) G8r8 sam ' Je osebno izročil natisnjene falsifikate princu Windischgratzu. Tiskarna se je nahajala v kleti kartograflčnega zavoda. ■V preiskavi radi ponarejenih francoskih frankov je nastopil odločilen moment 35 ozirom na dosedanje uspehe preiskave ;J® dne 7. t m. posetil ministrski predsednik grof Bethlen državnega upravitelja Horthyja, kateremu je obširno poročal •» sedanjem stanju preiskave in poizvedb. Ifwrthy je vzel poročilo ministrskega predsednika 7, velikim zadovoljstvom na »nanje ter je izrazil upanje, da bo delo policije v interesu dežele kronano s po-»oljnim uspehom. Move novčaniee po 3 dinarjev. Iz Beograda poročajo, da je Narodna banka dobila prvo pošiljatev novih novčanic po 5 dinarjev v srebru, ki se bodo dale *'’» promet sredi tekočega meseca. Pričetek polloranja češkoslovaške narodno banke. — Konstruirajoča glavna skupščina nove češkoslovaške emisijske banko bo 15. februarja t. 1. Banka bo začela poslovali s 1. marcem t. 1. Imenovanje guvernerja se bo izvršilo v najkrajšem času. t&JS&TJM 5wC Ako pljel„ByddhaMJak vEivaš že na zesnSl! raji k«* •—ati i .i iii r )mxi 1------------------------------------------------------------ '.113 Iz naših organizacij. Ob novem letu nismo dobili niti od ene gremijalne organizacije novih naročnikov. Minlimo, da bi gremijulna tajništva mogla žrtvovati malo truda tudi svojemu gladin. S samim tarnaujem 110 odpravimo ničesar, treba je, da dvignemo javno svoj glas, zato je treba podpirati svoje gla-iilo. Več agilnosti, pa tudi več stanovske zavednosti! Uprava »Trgovskega lista«. Izredna glavna skupščina Zveze indii-strijcev. Predsedništvo Zveze industrij-cev sklicuje I. izredno glavno skupščino Zvezo industrijčev, ki se vrši v petek, dne 15. januarja 1926 ob 10.30 predpoldne v dvorani društva »Kazino«, Ljubljana, Kongresni trg 1. Dnevni red: 1. Naznanilo Predaedništva. 2. Državna industrijska politika in naša industrija. (Poročevalec tajnik g. ing. M. Suklje.) Prvi letošnji sestanek Društva iadn-strijcev in veletrgovcev v Ljubljani bo v pondeijek dne 11. t. m. ob 8. uri zvečer v posebni sobi restavracije »Ljubljanski dvor::. Vsi člani so uljudno vabljeni. Gremij trgovcev za polit, okraj Slovenj-gradec in Prevalje opozarja svoje člane mi sledeče: Vsi trgovci, kateri se bavijo s trgovino s slanino, suhim mesom, klobasami, salamami itd., se v smislu Uradnega lista st. 104/348 od 10. novembra 1925 (Pravilnik za ogledovanje klavnih živali in mesa) opozarjajo, da so obvezni dati pregledati od preglednika živine in mesa za klanje namenjene živali in meso tudi za domačo poralx>. Stenografski tečaj otvori Trg. društvo »Merkur« v Ljubljani in vabi nameščence in nameščeni:e, ki imajo do tega veselje, da se prijavijo v društveni pisarni, Gradišče 17,/T. do najkasneje 12. t. m. RAZNO. Pašič o Stedenju v državnem gospodarstvu. Ob priliki razprave o državnem proračunu za 1. 1926/1927 je finančni odbor sklenil, da zniža do skrajne meje vse državne izdatke. Pod utisom tega sklepa je vlada ob sodelovanju poslancev vladne večine imela daljšo konferenco, kateri je predsedoval ministrski predsednik Pašič, ki je otvoril konferenco /. daljšim iM-ogramaličnim govorom. V svojem govoru je naglasa!, da so se naši državni izdatki zviševali posebno zaradi obnovljenja države, ki je veliko trpela v vojnem času. Obnovitvena dela so se omejila, zato sp tudi izdatki za ta dela manjši. Imamo pa še izdatke, ki so posledica vojne in še trajajo, treba pa jih je »manjšati na znosno izmero. Osebni izdatki so številčno ogromni, morejo se pa zmanjšati, ako se polagoma izvede redukcija uradnikov in naprav. Vlada se bo s tem vprašanjem bavila v najkrajšem času. Že itak visoki izdatki za vojne nabave se zvišujejo še s tem, da se ob ne-prikladnem času kupuje hrana za ljudi in kr,na za živino. Zato je treba nabave centralizirati in jih izvrševati ob pravem času. To Ijo vsekakor znatno zmanjšalo izdatke. Pašič je nadalje govoril o konkretnih primerih štedenja v državnem gospodarstvu, nakar so pojasnjevali položaj še posamezni ministri in poslanci, ki so se v bistvu strinjali z izvajanji ministrskega predsednika. Za španskega honorarnega konzula v Zagrebu je imenovan generalni tajnik zagrebške trgovske in obtmiške zbornice g. dr. Adolf Čuvaj. Imenovanje švedskega častnega konzula v Sarajevu. — Naša vlada je podelila eksekvatur g. Nikoli Berkoviču, predsedniku trgovske in obrtniške 7,bomice v Sarajevu, katerega je švedska vlada imenovala za častnega švedskega kon- Neniško kalijevo posojilo. Angleži so podpisali na nemško kalijevo posojilo 70 milijonov funtov, štirinajstkrat več kot je bila razpisano. To je velikansk uspeh politike nemškega generalnega ravnatelja kalijevega sindikata Diehna, ki je šel dosledno za določenim ciljem. Podlaga te politike je bilo združenje nemške in francoske kalijeve industrije. Ko je Oiehn objavil prve točke pogodbe med nemško in francosko kalijevo industrijo, so mu Nemci očitali, da je šel predaleč in da se je Francozom preveč vdal. Uspeh je Diehna opravičil. Vsled njegove popustljivosti se je zbližanje hitreje izvršilo, kakor bi se bilo sicer; in če pogledamo danes nazaj, vidimo, da so zmagali vsi, tako Nemci kakor Francozi in da so uspehi združitve preveliki, da bi se še sedaj spcrekali. Z združitvi,jo so napravili mogočen biol;, kojega privlačna sila se je izkazala za mednarodni kapital, zlasti pa za anglosaški, izredno velika, tako velika, da so bile začetne težkoče pri vprašanju kalijevega posojila v Ameriki na mali premagane. Diehn je bil več let v Siugapore in je. dobil tam vpogled v medjiarodno trgovino in v način občevanja in poganjanja. Nemci so sedaj hudi, zakaj je nemška premogovna industrija manj spretna in se ni znala dogovoriti s francosko industrijo produkcije železa. To bi bilo tem laže, ker sta železo in premog nekaj povsem različnega. Nepopustljivost je bila pa na obeh straneh zelo enaka. Trgovski koledar za 1. 1926 je izšel in se dobiva pri Trg. društvu »Merkur« v Ljubljani, Gradišče 17/1. Cena 20 Din s poštnino vred. Prijateljske pogodbe med Turčijo, Litvansko in Finsko. Zbornica je ratificirala prijateljske pogodbe, sklenjene v Varšavi mod Turčijo, Litvansko in Finsko. Belgija in Rusija — Belgijski zunanji minister Vanderveldo je dospel v Pariz in konferiral 7. ministrskim predsednikom Briandom glode ureditve odnošajev s Sovjetsko Rusijo.’Sestal se bo tudi s sovjetskim poslanikom. »Privreda«. V Zagrebu je 1. t. m. izšla prva številka nove mesečne revije »Pri-vredn«, ki jo službeno glasilo zagrebške Trgovske in obrtniške zbornice. »Privre-dar bo izšla vsakega prvega v mesecu, urejuje jo: informativni oddelek Trgovske in obrtniške zbornice v Zagrebu. Pr- va številka »Pri vred e« vsebuje predgovor uredništva, strokovni članek o železniški zvezi Bihač—Otočac—Senj, nadalje članek zborničnega tajnika dr. Adolf« Čuvaja o organizaciji gospodarske propagande, nadalje razpravo o nelegalnem obrtu in merah za njega pobijanje izpodt poresa zborničnega tajnika M. Festetič«, članek o devizni politiki, ki ga jo napisal g. dr. Ivo Belin, kakor tudi mnogo* drugega dobrega informativnega gradiva. Letna naročnina znaša za tuzemstvo* 150 Din. Posamezna številka stane 2& dinarjev. Uprava lista je v Zagrebu, Ti*? 29. lištopada 1918. Premožna Amerika. Ameriški državni: trgovski tajnik Hoover je priobčil pm-gled o gospodarski bodočnosti Amerik* v letu 1926. V uvodu pravi, da je v preteklem letu produkcija in poraba priseg)* vse (heedanje rekorde. Amerikan*« žtvt dama najbolje med vsemi narodi cveta, breeposelnost je malenkostna. Pii h ran ki naroda v znesku 30 milijard tolarjev so najvišji v zgodovini Zed. dri**.. Ta previšek kapitala je imel za posledico ponujanje kapitala po nizki obrestafc meri in nadalje visoke plače ter doslej nepoznano gibljivost in primernost ve* p rod akcije in razdelitve. Eksport blagu in kapitala je bil letos največji v zadnjik dvanajstih letih. Vsi narodi so na pol«, do gospodarske in denarne stabilnosti. Anglija in Nemčija si še nista popolaa-tna opomogli in trpita predvsem na brezposelnosti. Gospodarski položaj franc*-skega naroda je izboren, a odpor javnega mnenja je doslej onemogočil uredite* državnih financ. Tudi Rusija gre navz*ar in sicer v razmerju, kakor gre komunizem navzdol. Eksport ameriškega blag*, se je rlapram letu 1924 dvignil za ctk 7 odstotkov, impoTt pa za ca 17 odstotkom. Nasprotno se je pa eksport kapitala topnim letu 1924 dvignil za 1 milijardo tolarjev; 90 odstotkov te milijarde je šlo v* dežele s stabilizirano valuto. Od leta tflfik pričakuje Hoover še ugodnejših rezultatov. Ljubljanska borza. V petek, dne 8. januarja 1926. Vrednote: Investicijsko posojilo iz lat* 1921 den. 77, bi. 78; Tobačne srečke iz late. 1888 denar 315, blnrro 818; Zastavni Krti. Kranjske deželne banke den. 20, bi. 22; Krna. 1 zadolžnice Kranjske dež. bnnke den. 20, M.' 22; Celjska posojilnica d. d., Celje den. 200, 'M. 202, zaklj. 202; Ljubljanska kreditna banka den. 210; Merkantilna banka, Kočevje den. 100, bi. 104; Prva hrvatska štedionica, Zagreb den. 955; Slavenska banka d. d., Zagreb -den 49; Kreditni zavod za trg. in ind., Ljub-Jjana den. 175, bi. 185; Strojne tovarne in livarne d. d., Ljubljana den. 125; Združene papirnice Vevfe, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana den. 110, bi. 118; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana den. 100, bi. 110; »Sesiri, tovania klobukov d. d., Škofja Loka den. 11S, bi. 120, zaklj. 115. Blago: Smrekove deske paralelne I. II. 20 in 25 mm, fco meja bi. 580; Deske 20 nun, III, fco meja den. 460, bi. 490; hrastovi hlodi (Sunja-Sisak) I. II., fco nakl. poat. bi. 475; hrastovi plohi neobrobljeni I. II. 80, 90, 110, 130 mm, fco nakl. post. bi. 1050; Bukovi hlodi od 30 cm prem. napr. I., od 3 ni iiapr., fro nakl. post. bi. 240; pšenica domača, fco nakl. post. 1 vag den. 310, bi. 310, zaklj. 310; pšenica bačka, fco vag. nakl. p. bi. 295; koruza um. sušena, fco vag. sreni, postaja bi. 100; ■koruza v peči sušena, fco vag. slov. post. 2 vag. den. 170, bi. 170, zaklj. 170; koruza nova, ■čnsu primerno suha. fco vag. ban. post. bi. 125; koruza nova, času primerno suha, fco vag. fjav. post. bi. 130; Ajda domača, fco vag. »lov. post. bi. 260; pmso domače, fco vag. •ilov. post. 1 vag. den. 215, bi. 215, zaklj. 215; otrobi drobni, fco vag. slov. post. bi. 128; oves rešetani, fco vag nakl. post. bi. 190. TRŽNA POROČILA. Kovinski trg v začetku leta, — železo in premog sta v modernem gospodarskem življenju postala tako važen faktor, da smatramo povpraševanje po njih za znak splošnega položaja. Kovinski trg je zelo fin barometer, ki z znižanim povpraševanjem takoj reagira na gospodarske zmede in nam zmeraj poda natančno sliko politično-gospodarskcga položaja do-tične dežele. Zato gospodarski položaj Evrope v preteklem letu precej lahko pre^jamo, če pogledamo sariu razvoj kovinskega trga v označeni dobi. Najprvo k< nštatirajo, da se napovedovanja v začetku leta 1025 glede nadaljnjega razvoja in konsolidacije evropskega gospodarstva žalibog niso izpolnila. Sicer je bilo leto 1925 boljše kct prejšnja leta, a o stabilizaciji razmer v Evropi še nikakor ne moremo govoriti. Gospodarske razmere so se med vojno in po vojni zelo premaknile, tako glede produkcije kakor glede razdelitve. V produkciji omenimo nastoj velikih industrij v posameznih državah, za katere pravzaprav ni bilo prave podlage in ki se držijo le s pomočjo visoke zaščitne carine. Zgled sta nam Italija, ki si je kljub pomanjkanju premoga in železa ustvarila močno železno industrijo in jo skuša z vsemi sredstvi držati, in. pa Indija, ki gre za istim ciljem. Tudi se ni leta 1925 dosegel noben mednarodni sporazum v železni industriji, čeprav je konferenca v Locarno dala lepe nagibe. Tudi z novimi karteli v posameznih državah ni bilo nič kaj posebnega; izje- ma je menda samo Francija. — V Evropi pride v poštev seveda tudi denarni trg, skoz vse leto skoz. Položaj na tem trgu je bil v preteklem letu več kot nezadovoljiv, Evropa je še zmeraj pod pritiskom vojnega gospodarstva. Kupna moč posameznih držav je slaba. Treba bo rešiti vprašanje medzavezniških dolgov in tako dvigniti evropsko produkcijo in evropski konsuin. Stališče največjega upnika, Amerike, je napram tem vprašanjem zelo egoistično; pri tem pa Amerikami no pomislijo, da jim obubožana Evropa ne bo mogla dosti dati. — Pomen Francije na kovinskem trgu pred vojsko ni bil velik; po vojski je pa ziaslel in se je v zadnjih dveh letih prav učinkovito dvignil. Seveda se je ivzršilo vse to v čudnih razmerah, ne ravno ugodnih. Padajoči frank je omogočil sicer bolj cenene nabavne stroške in s temi v zvezi rečjo možnost prodaje in zvišano produkcijo, a tu notri tiči kup nevarnosti. Govorili smo že o tem. — Priobčujemo produkcijske številke v milijonih ton; za leto 1925 imamo seveda šele cenitev, a se od dejstva ne bo bistveno oddaljila. Surovo železo. 1913 1923 1924 1925 Nemčija t9.r> 4.4 7.6 io.n F rancija 5.1 5.3 7.5 8.3 Anglija 10.3 7.4 7.4 6.2 Belgij a 2.4 2.2 2.8 2.6 Surovo jeklo. 1913 1923 1924 1923. Nemčija 18.6 5.9 9.6 12.5 Fiancija 4.6 5.0 6.9 7.3 Anglija 7.7 8.5 8.3 7.4 Belgija 2.4 2.3 2.9 2.5 Čudimo se nazadovanju angleške produkcije surovega železa; razmere na angleškem železnem in jeklenem trgu se bile že od začetka leta sem naravnost obupne. Cene so šle neprestano dol, in šele na koncu leta je začel dobivati položaj drugačno lice. — Na belgijsko produkcijo je vplival delavski štrajk V sredi leta zelo neugodno, in tudi sedaj še ne-more produkcija doseči številk pred štrajkom. — Položaj na Luksemburškem je bil pa skoz vse leto zelo ugoden, zlasti pa še med štrajkom v Belgiji; šele na koncu leta se je začela belgijska in francoska konkurenca močneje javljati -— Pozornost vzbuja prirastek nemške produkcije v zadnjih letih, čeprav še ni dosežena višina predvojnih let. Danes je Nemčija med državami produkcije že spet prva. Domači trg je bil na Nemškem med letom precej nepovoljen, tuja konkurenca je bila prehuda. V zadnjih dveh mesecih se je začel nemški eksport zopet dvigati. — češkoslovaški trg je bil tekom leta precej stabilen, špekulacija je čisto i/ključena. Pogrešali so stavbno gibanje, ki je dalo v prejšnjih letih toliko zaslužka. MOTOCIKLI B. S. A. — Niij’>olj siflirirt In ekonomični zn trgovske! potovanja. Nov« r.ulžnae cen« zn 192'» Jugo-Auto Ljubljana» IGROMI D. Z O. Z. carinsko posredniški ln spedlcljskl bureau LJUBLJANA Kolodvorska ul. 41 T«(«(oa t«Uiurt)«R it«*. 454 Marto* brzojavkam: . Podružnice -MARIBOR, JESENICE, RAKEK. Obavlja v>e v to Zonlopnlkl drutbe stroko ipadaJoCe »polnih vo* posle Mafhltreje In (fiOflfTll ®" pod nojkulantntml |UIIUH|I mn ektprmn« p oo o)l. polIVkc. Trbovci! Obrtniki! Pri trrdki 10 Sl P PETELINC : LJUBLJANA biitu iiUrrms* spemenika, »b uti dobile ne potrebščine n iMIJ«, knjth, ertljarj« la R<«)t na vvllko la malo p« »»InNJI dumi «enl. Veletrgovina • v M tovarna rinskega kisa, d. z o. z., Ljubljana, nudi : najfinejši in najokusnejši : namizni kis iz pristnega vina. ZAHTEVAJTE PONUDBO l Tehnično in higMno najmoder-neje urejena kisarna v Jugoslaviji. Phana: IjvbUaaa, Dunajska cesta St la, H. nadstropje. v Ljubljani prlporoCa Špecerijsko J blago ramovntno Sganje | moko ln gj deielne pridelke | raznovrstno I rudninsko vodo j [ Lastna praiarna aa kavo ln mlin za dl- I Save z električnim obratom. NA BAZPOI.AOOI 111-: ?■ .■■gSllllfc==rri? nam,Hi, Na debelo liiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini JADRAN ... Na dabelo izvozna in uvozna družba z o. z. V LJUBLJANI Veletrgovina s špecerijskim, kolcnijalnim blagom in deželnimi pridelki Brzojavi: „PRDRRH*\ IJubJana — Telefon interurtan it. 113 CBNIKI KJE SE KUPI? L« pri tvrcUd Ljubljana Mta Pnitrnoitg« spomsnik« o<» NaJbolJM MvaJnl »troj za rodhlnsft' M>rtno rabo, svetovno nts^h z Orttsner - Adler- l'li< Idolm no«am»i»e 4el«i« »k. je In L*- I J***« oJja, jermena, pnevuinUka. i ’ Pasi a i »_«_.» > . t Brodarsko akclonarako dtuitvo „OCEANIAw Glavno odpravnlitvo v Trstu. Bedna mesečna trgovska proga Jadransko morje, Marseille, Španija, Maroko do Kanarskih otokov Odh«4 k Splita vaakcga 1. maaao« •„ „ Šibenik« , 4. * ■ a ■ i, Suiaka „ W. . * » Trsta « 14. „ pristaja •▼•»tnala* ▼ Oružu ia: Marseilla, Barcelono, Valan' aijo, Oraa, Melilla, Malaga, Tacgler, Caaa-Blanca, Tenoriffe ia La* Palma«, pristane po potrebi tadl ▼ oatallb Bedlukak. Petnajstdnevna Irgovika proga za Egejsko morje ti: JSniaka, Trata, SpUta, eventualno ia Orni* ra: l’atr&H. Kal-mU>, Pite], Volo, Solun, Cavallo, Metilnno, Cbio*, Sinimo, po potrebi Ohyiion, Dedeagai, Rodi, Kandljo in Kanejo. Za pojasnila se je obrniti rta ravnateljstvo na Sudaku ia glavno odpravništvo v Trstu ali na društvena ' tastopstva na Reki, v Šibeniku, Splitu in Gružu. fiHofojte in razširjajte Trgovski listi liska knjlffe, pravfla« cenilce, račune, letake. Časopisa. lepake, broSure, posetnice In razglednice. Izvriuje vsakovrstne trgovske kakor tudi vse druge uradna tiskovine. ----- Lastna knjigoveznica. LJUBLJANA - SIMON GREGORČIČEVA UL. 13. * TELEFON 553 14^0^7-. Za T»*o^^IndiirirfJ*» d. A. Odgoy«tai urednik dr.. IVAN PLH88, »MERKUR« kat taUjatdj« in tffikarj.: A.SKVBR, Ljubljana.