Poftopalište latllf. Splošno o pokopališču ladij. Sable Island, peščeni otok, poseda svetovni rekord gledc brodolomstva. Statistika tekom 80 let izkazuje 213 brodolomov v bližiai imenovanega otoka, ki leži pred južao-vzhodao Kaaado. Sable Island je vrh 300 km dolgega podmoraega pogoi ja, ki se dviga 15 do 20 m nad morsko površiao. Dolg je otok 40, širok le 1H km. Nikjer ni mogoče prav pristati niti ob aajbolj ugodaem vremenu radi silovitega valovanja morja. Gosta megla zavija otok skoro aeprestaao ter prikriva smrt, ki čaka v zaaedi aa ladje. Bližina največje proge (linije) za ladje iz celega sveta: Evropa —Njujo.l- ie kriva, d¦_. zahteva Sable Islaad vedao nove žrtve. Kak strab da je otok za moraarje, jo razvidn- iz dejstva, da je dobil ir " »Pokopališče ladij v Atlantskem Oceaau«. Na otoku raste le dviji grab in puščinska trava. Ako se je b: cdolomcen posrečilo, da so se rešili utopljenja in priplezali aa otok, so pomrli od lakote, če jih ai slučajno šc pravočasno zapazila mimo vozeča ladja. Ladje se r.an_ini yo možnosti o.°-ibljejo otojsca vsaj 50 milj na daleč. Samaritansko delo trgovca. Zgodoviaa beleži, kako je bil vržen aa Sablc Island veletrgovec Tomaž Hancock iz severnoameriškega mesta Boston. Ko je bil rešea po grozaih mukah, je odposlal na otok ladjo leta 1758, ki je bila polaa: goveje živiae, ovc, koz, sviaj ter konj. Živali so spustili prosto na otok iz tega aamena, da bi imeli brodolomci vsaj za prvo silo dovolj prchrane. Že leta 1760 so pregledali izpuščene živali. Angleški trijamboraik, ki je vozil v Ameriko 1000 vojakov, se je razbil v megli pred otokom. 72 možem se je posrečilo, da so priplavali aa celino. Od trgovca zaplojeae živali so jih preredile tako dolgo, dokler jih ni rešila mimo jadrajoča ladja. Od tega slučaja naprej so se množili slučaji, da so sc morali brodolomci preživljati od živalske zaloge, ki se je počasi maajšala. Do danes so se ohraaili le še koaji, ki se podijo popolnoma podivjani v majhaih čredah po pustiaji. Ti konji so pritlikavi, imajo cotasto dlako, dolgo grivo ia repi jim segajo do tal. Po vzgledu bostonskega trgovca so spustili na otok kunce, ki so se skraja zelo naglo množili. Ko so se pa zateklc nekoč iz razvalin razbite ladje na otok podgaae, se je zagnal njih nagli razplod uaičujoče med zajce. Podgaaja nadloga je zavzela tak obseg, da je skle nil'a vlada v Novi Šotlandski, da bo v iateresu brodolomcev uaičila golazen. Celo ladjo so aaložili z mačfcami ia jih spustili po otoku. Mačke so storile svojo dolžaost. Ko ai bilo nobene podgaae več, so postale mačke opasnost. Mačke so iztrebili s pomočjo psov, da bi lažje uspevala reja kuncev. Nad zajce so se spustile kanadske sove, ki niso zapustile otoka, dokler ni bil ubit zadaji — kunček. Roparji na ctcku. Leta 1774 je pričelo na Sable Islaadu tolovajsko življeaje. Omeajenega leta se je javilo pri vladi Nove Šotlaadske več mož, ki so prosili za dovoljeaje, da bi se smeli naseliti na otoku. Vlada je izdala dovoljenje pod pogojem, da izseljenci prisežejo, da bodo priskočili vsakemu brodolomcu na pomoč. Po prisegi je došlo do aaselitve. Leta 1781 je že poročal ugleden časopis »Atlantic Neptuae«, da se je ustanovila na strahotnem otoku uprav grozna reševalna služba. Na onih mestih, ki so bila usodepolaa za mimo jadrajoče ladje, so organizirali izseljeaci signalne ognje in so vabili na ta aačia ladje v past ter pogubo. Naplavljeai zaboji ia sodi so bili njih plea. Ako je kateremu od nesrečnikov le uspelo, da se je potegnil iz morskib valov aa skalovje otoka, so ga tolovaji brez usmiljeaja ubili, da je bila zabrisana za zločiaom vsaka sled. Celih 20 let so ugaajali roparji aa otoku grozodejstva z brodolomci, predno se je odločila vlada, da je odposlala na otok oboroženo ekspedicijo. Omenjeao odposlanstvo je aašlo gnezdo — prazao ia dognalo, da so bili tolovaji še pravočasno posvarjeai ter so pustili kot dokaz za izvršene zločiae prazne zaboje ter okostja ubitih ponesrečencev, ki so se rešili na suho iz 40 razbitih ladij. Rešilna postaja. Radi prežalostae izkušnje z roparskimi kolonizatorji je bila leta 1807 usta novljena na otoku rešilna postaja, ki je predvsem očistila pustinjo preostankov razbojništva. Še le leta 1873 je bil zgrajea aa zapadnem delu otoka svetilnik, katerega je valovje izpodjedlo tekom 10 let. Tudi drugi svetilnik je zapadel isti usodi in so ga morali obabviti. Še le v najaovejšem casu je dobil vzhodai del otoka še en svetilnik. 40 mož broječa posadka oskrbuje med obema svetilaikoma službo za dajanje svarilaib zaameaj. Morski valovi se zaganjajo še danes ob otok s tako srditostjo, da ga skrajšajo vsako leto za 1400 m ia bo tekom 100 let popolaoma zgiail.