— 2 — Iz ptujske komisije za določevanje cen. Dne 23. t. m. je imela komisija za določevanje cen sejo. Določila se je cena mesu in sicer goveje 20 K in 22 K z dodatkom kosti 18 dkg na 1 kg, telečje 16 in 18 K. Nove cene so stopile v veljavo dne 26. t. m. Te cene so se določile na podlagi poiskusne-ga klanja treh glav živine in sicer ene boljše krave, ki je živa tehtala 482 kg in bila kupljena po 13 K za i kg žive teže, druga slabša krava je bila kupljena po 11 K, ena telica po 12 K. Pri vseh treh bi bilo po prejšnjih mesnih cenah nad 1800 K kosmatega dobička, to je brez vpoštevanja mesarjevih obratnih stroškov. Na zadnjem sejmu dne 19. t. m. so bile sledeče cene goveji živini : slabe krave po 7 do 9 K, boljše krave, biki, telice po 10 do 13 K, prvovrstni voli po 14 do 1650 K. Razgovor je bil zelo zanimiv. Navzoči zastopnik mesarjev je trdil, da zakolje na teden po 2 glavi živine. Nato so jo opravičeno reklo, daje to premalo dela za enega mesarja, da tudi drugi delavci in uradniki ne delajo samo 2 dni v tednu, da je torej menda preveč mesarjev v Ptuju. Zapisniki klavnice pa so pokazali, da vsak ptujski mesar zakolje na teden več ko 10 glav s teleti vred. Pokazalo se je, da nestrokovnjak ne more točno določiti mesarjevega dobička, ki je odvisen od sreče pri nakupu in od spretnosti pri razprodaji ter od obratnega prometa. Tako se nam pač godi v vseh strokah. Zastopnik mesarjev je pristal na cene, kakor so se določile. Povdarilo se je še, da se mora enako postreči vsem strankam po enaki ceni, da se ne sme čisto meso brez kosti in žil prodajati po višjih cenah, temveč da mora vsak odjemalec enakomerno vzeti tudi kosti in manj vredne dele. Da komisija ne izgubi svojega šaljivega ime,na „podraževalna" komisija, se je na koncu soje prečitala ravnokar došla prošnja pekov za podraženje kruha zaradi podražo-nja moke. O zadevi se ni moglo sklepati, ker je večina članov že odšla. Zastopnik pekov je povedal, da najfinejša moka stane že 18 K, črna krušna moka pa 14 K brez prevoznih stroškov in da peki ne morejo kruha dajati po nižji ceni, kakor je cena moke. Še na slabšem so peki, ki so odvisni od svojih gospodarjev trgovcev, od katerih morajo jemati moko. Izrazila se je zahteva, naj vlada prime tudi velike prekupčevalce in banke, ki dajejo po 25% dividende, povrh pa še akcije zastonj svojim delničarjem, da zakrijejo velikanske dobičke. Jjrezvestnost velikih špekulantov podražuje vse predmete in g tem spravlja državo v nevarnost; mali obrtnik, ki živi od svojega dela, je ravno tako žrtva kakor konsument.