ftev. 3. Leto LXV.
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati na uredništvo — naročnino, reklamacije in vse administrativne stvari pa na upravništvo v Ljubljani, Učiteljska tiskarna, Frančiškanska ul. 6/1. Vse po-šiljatve je pošiljati franko. Reklamacije so proste poštnine. Rokopisov ne vračamo. Telefon uredn. 312.
V LJubljani, 22. januarja 1925.
Poštnina plačana v sotovlnl.
LJ5KI TC^f
Izhaja vsak četrtdc. Naročnina znaša za neorganizirane 40 Din, za inozem. 60 Din. Posamezna štev. 1 Din. Članstvo „Pov. UJU " ima s člana-
«m*. -¡Sgf»» f//'ca.
Stanovsko poiitiSko glasilo UJU. - Poverjeništvo Ljubljana
ano narocnmo oglase in re-tice vseh vrst je Din 2-50 od petit .eratni davek po-,št. ček. ur. 11.197.
Pošljite zanesljivo do 25. t. m. prijave naročnikov za 3. in 4. številko Zvončka
Vodstvo Pov. UJU in Orjuna.
Že na seji širjega sosveta Pov. UJU dne 5. t. m. v Ljubljani je zavzel poverjenik stališče do napada, ki ga je objavila »Orjuna« dne 31. decembra 1924 v svoji 63. številki na sedanje vodstvo organizacije.
Ker je ta napad mnogim našim čla>-nom neznan, ga priobčujemo v celoti, kakor se glasi:
»Našemu učiteljstvu.
Dalje časa že prejemamo od strani naših članov učiteljev ostre pritožbe proti sedanjemu vodstvu UJU. Ker so baš učitelji naši najboljši člani in ker vidimo samo v tem stanu nositelje naše bodočnosti, je smatral Oblastni odbor potrebnim to stvar razčistiti.
Ne smatramo se upravičenim vmešavati se v interne zadeve vodstev strokovnih organizacij, dokler le te ne zavzamejo dimenzij, ki so škodljive naši nacionalni stvari. Pritožbe pa, ki prihajajo na nas čez vodstvo UJU. so takega značaja, da smatramo za svojo dolžnost, jim ugoditi.
V ta namen smo sklenili, da bo priobčil naš list vse upravičene pritožbe, ki jih danes odklanjajo drugi listi. Zato pozivamo vse naše člane učitelje, da takoj pošljejo svoje utemeljene in z dokazi podprte pritožbe na tajništvo Oblastnega odbora Orjune, Ljubljana.«
Na ta napad je poverjenik tov. L. Jelene odgovoril v imenu vodstva organizacije javno na gori omenjeni seji širjega sosveta in je izvajal pred vsemi predsedniki okrajnih učiteljskih društev sledeče:
»Ta napad je prišel nepričakovano, ne samo zato. ker je poverjeništvo šlo Orjuni vedno na roko. temveč še bolj zato, ker se poverjeništvo ni nikdar in nikjer pregrešilo zoper našo nacionalno stvar. Na ta napad ne moremo molčati. Pozvali smo predsedstvo Oblastnega odbora Orjune v Ljubljani, da naj pride na dan z dejstvi. Dejanja nai govore, potem naj pride Orjuna s tako težkimi obdolžit-vami.
Ko dobimo od Oblastnega odbora Orjune odgovor na naš poziv, da hočemo iakta, na katerih podlagi so nas napadli, potem bomo govorili dalje. Zato prosim, da pooblastite poverjeništvo, da stori v tej zadevi ob svojem času primerne korake. Razume se samo ob sebi, da bo
LISTEK.
T. SELI ŠK AR:
Protialkoholno vprašanje.
i.
Ko sem čital v nekem slovenskem amerikainskem časopisu pretresljivo sličico iz življenja naših rojakov v Ameriki. kako se sistematično uničujejo z alkoholom, dasi je tam uveljavljen zakon, ki ziaibranjuje uživanje alkoholnih pijač (prohibicija), sem se spomnil na naše razmere in na to vprašanje, ki je še skoraj v celoti nerešeno v neizmerno škodo našemu narodu. Dan za dnem gledam in opazujem naše ljudstvo, poslušam divje krike pijanih duš, in čutim vso grozno žalost, ki lazi iz roda v rod kakor vedno bolj naraščajoča epidemija, puščajoč za sabo vedno večjo četo telesnih in duševnih degenerirancev. ki so očitni znaki narodove slabosti, narodovega propadanja. Srčna kultura pada, niža se! Če bo šlo tako dalje, tedaj moramo pričakovati dobo, ko ne bo samo pijanost Slovencev na prvem mestu — ampak se bo poleg tega blestela tam tudi surovost in nemo-nalnost. ti dve zvesti spremljevalki pijančevanja. Vem. da nisem prevelik pesimist. zato nikakor ni ta obsodba pretirana. Verjemite mi, da je to, da je opazil
spregovoril o tej aferi tudi »Učiteljski Tovariš« svojo besedo.«
Upravičeno smo pričakovali, da bo uredništvo Orjune po tej javni izjavi lojalno popravilo svoje poročilo, ker je na drugi strani ,popolnoma jasno, da je prejel Oblastni odbor napačne informacije. Posebno še. ker je poverjenik podal zastopnikoma. ki sta se zglasila v pisarni poverjeništva v imenu predsednika Oblastnega odbora, potrebna pojasnila.
Toda ni se zgodilo to in tudi odgovor je prejelo poverjeništvo šele na ponovni poziv predsedniku Oblastnega odbora. In ta se glasi sledeče:
»Prejeli smo Vaš cenj. dopis z dne 11. januarja 1925, št. 15 in Vain naznanjamo, da sta nam izjavila naša delegata, da Vam nista dala nikakega zagotovila o kakem terminiranem pojasnilu s točno navedbo dokazov, »da škodujete z Vašim postopanjem naši nacionalni stvari.« Tej izjavi se priključuje tudi Oblastni odbor, ki stoji na stališču, da ne gre navajati vodstvu UJU konkretnih slučajev. In to, ker nikakor ne moremo izročati imena svojih informatorjev tistim, ki bi zamogli izvrševati nad njimi konse-kvence. Pripravljeni pa smo v bodoče vedno vse pritožbe, ki bi prišle na naš naslov, skupno z gornjim naslovom obravnavati in jih po možnosti rešiti v obojestransko zadovoljstvo.
V slučaju, da bi se gornji odbor s tem ne zadovoljil, smo pripravljeni navesti tudi konkretne« slučaje, toda samo z dovoljenjem naših informatorjev, ki pa si ga moramo še preje preskrbeti.
Upamo, da boste s temi predlogi zadovoljni, ker bi bili sicer primorani Vaše javne napade v »Učit. Tovarišu« zavrniti v našem glasilu »Orjuni«, k"ar bi nam bilo jako neljubo.
Oblastni odbor Orjuna Ljubljana.
Ker ne moremo smatrati gornjega odgovora za zadoščenje na težke javne očitke, ki jih je napravila »Orjuna« 31. decembra pret. leta na vodstvo organizacije. smo dolžni dati našemu članstvu sledeča pojasnila, da se ne bo vodstva organizacije po krivem napačno sodilo:
1.	Vodstvo organizacije se absolutno ne zaveda*, da bi se kdajkoli in kjerkoli pregrešilo zoper našo nacionalno stvar.
2.	Vodstvo organizacije tudi ni bilo opozorjeno na kako tako dejanje s strani
ta naš greh celo sam reprezentant naše države v prvih dneh svojega bivanja v Sloveniji, za nas tako strahovita obsodba, da nam inona biti misel, kako popraviti to zablodo tako potrebna, kakor je potrebna medicina bolnemu telesu.
Ko sem prebiral različno protialkoholno literaturo, sem bil zelo skeptičen in o marsikateri trditvi sem dvomil. Ko pa sem prišel med ljudstvo, sem začel opazovati. Tedaj sem uvidel. da je alkohol za narod zlo — ki je bolj nevaren kakor oborožen sovražnik. Osobito pa je prišlo to Drepričanje takrat, ko sem se pričel baviti s patologično psihologijo. Ko sem pričel delati psihološke eksperimente na individujih, ki so podvrženi pijančevanju — in tudi s takimi, ki so sicer znani kot trezni — pa so ali imeli starše podvržene temu, ali pa celo dede in babice. Rezultati takih opazovanj in eksperimentov so, v kolikor so obrnjeni v to smer, naravnost frapantni in bi to priporočil vsakomur, ki se količkaj zanima za bolne psihološke pojave.
Toda o vsem tem, najsibo to o resničnosti tega zla ali pa o posledicah tega zla, se je že toliko govorilo in pisalo, da je ponavljanje istega odveč. Tudi o pro-tisredstvih se je že pisalo. Toda o tem manj — in vprašanje: kako zajeziti ta hudournik narodovega propadanja.. je še danes navno tako važno, kakor je bilo pred desetimi leti. če ne še bolj!
svojega članstva, ki se sedaj baje zateka do »Orjune«. da zadevo »razčisti«.
3.	Od Oblastnega odbora Orjune nismo zahtevali nobenih imen in jih tudi ne bomo, ampak sa/mo dokazov za težke javne obdolžitve v »Orjuni«.
4.	Odločno bomo zahtevali, da se vsi slučaji, ki sedaj — kakor smo se uverili — temelje le na sumničenjih — razčistijo iz oči v oči pred razsodiščem organizacije in da se da tudi prizadetim prilika zagovora, ker smatramo to pot za edino pravilno in pošteno.
5.	Dokler se ni poslužilo te poti. moramo smatrati vsako drugo pot in postopanje za vtikanje nepozvanih v interne
Učiteljski pravnik.
NAVODILO UČITELJEM, KI BODO POSLOVALI KOT PREDSEDNIKI VOLILNIH KOMISIJ.
Ker je zelo mnogo učiteljev izbranih za predsednike volilnih komisij za državnozborske volitve, prinašamo izvleček predpisov, da prihranimo prizadetim čas in olajšamo delo:
Na dan 7. februarja 1925.
1.	Sestanek članov volilnega odbora v zgradbi odrejeni za glasovanje točno ob 15. uri poooldne. (Čl. 55.)
2.	Prejem od občinskega urada:
a)	toliko skrinjic, kolikor je od prvostopnega sodišča potrjenih kandidatnih list,
b)	zaboje (aLi zabojčke) s kroglicami, ki so pod pečatom, kakor tudi ključ od njega, ki ie tudi pod pečatom,
c)	stalni volilni imenik dotičnih občin,
d)	knjiigo za vpisovanje glasovalcev (katera postane potem, ko se jo drugi dan izpolni, glasovalni zapisnik),
e)	knjigo za vodenje zapisnika,
f)	kandidatne liste za skrinjice,
g)	pečat dotične občine, ali pečat policijske oblasta, tam kjer ni občinski zastop organiziran,
h)	pisarniški materijal kakor: 2 mizi, 1 za volilni odbor, druga za skrinjice; stolice, rdeči vosek, črnilnik in peresa, papir za pisanje in su-šilnik. sveče, kuverte, nit. gumi arabikum itd.
Cez vse te stvari je .izročiti občinskemu uradu reverz, ki ga podpiše predsednik in člani volilnega odbora. (Čl. 55.)
3.	Pregled skrinjic, če so v porabnem stanju. Paziti, da so usta dobro odprta in da je spodnji del prostora omotan s platnom, tako da se ne sliši ropot krogljice. Za tem je pregledati je li platno, s kojim so skrinjice od znotraj omotane celo. ne raztrgano, in ali so skrkijice popolnoma prazne. (Čl. 55.)
4.	Pregled zabojev s krogljicami. ali so zaklenjeni in ali je pečat čitljiv.
5.	Prilepiti kandidatne liste na skrinjice in za tem skrinjice uvrstiti na mizo v onem redu. kakor so vložene kandidatne liste.
6.	Zakleniti skrinjice z vsemi tremi ključi. Po eden ključ od vsake skrinjice vzame predsednik, drugi ključ dobi član odbornik, a predstavnik liste dobi tretji ključ od svoje skrinjice. Ako koja skrinjica niima predstavnika liste, vzame njen kjuč predsednik.
Tedaj, oglejmo si nekoliko različna sredstva, ki smo jih začeli po malem uporabljati proti temu strašnemu sovražniku. Na žalost pa bom moral govoriti najprvo o sredstvih, ki se jih poslužujejo drugod z večjim ali manjšim uspehom, zakai pri nas se še ta proti-akcija skoraj niti ne opaža.
Pijančevanje se je razpaslo po vseh državah — kamor je prodrla civilizacija. In ne samo. da se je razpasla. Zviti civi-liziranec ie izbral alkohol tudi za uničevanje onega, ki mu je bil napotu. Dasi skuša dandanes Amerika izpodbiti dejstvo, da se je posluževala alkohola za iztrebljenje Indijancev, je vendarle to gola in strašna istina! Nič manj ne delajo tako druge civilizirane države še dandanes — seveda bolj skrito, zakaj dnevno odhajajo iz svetovnih pristanišč neštete ladje, ki vozijo izključno samo alkohol v razne kolonije Amerika pa se je vendarle zavedla svojega zločina — potem ko je bilo že skoraj prepozno in je uvedla prohibicijo — to je. popolno prepoved uživanja alkoholnih pijač. Imela je na vesti rdeče pleme — in spoznala je pogubonosen vpliv alkohola predvsem v ' delovnih močeh. Poskusi so namreč dokazali, da se je produkcija v tovarnah, ki je zaposlovala po večini trezne delavce, neverjetno dvignila. Toda vprašanje pa je: Je li prohibicija uspešna — ali ne? Če ni celo škodljiva?
zadeve organizacije in bomo ternu primerno tudi postopali.
6.	Odklanjamo vsako varuštvo od koderkoli nad našo organizacijo, ker nam je edina naša vrhovna instanca za vse zadeve, ki se tičejo organizacije, pokrajinska skupščina in delegacija.
7.	Izjavljamo, da ta konflikt ne iz-preminja našega načelnega stališča do vzvišenih nacionalnih idealov in stremljenj. ki tvorijo temelje Orjune in smo prepričani, da prejmemo popolno zadoščenje, ko nam bo dana možnost dokaza,, da je bil napad na vodstvo organizacije krivičen.
Toliko našemu članstvu v vednost, da bo na jasnem!
7.	S platnom ali drugače zapreti usta skrinjice in zapečatiti. (Čl. 55.)
8.	Odrediti pisarja, sluge in stražo. (Cl. 56.)
9.	Sestaviti prvi zapisnik (glej obrazec I., prvi zapisnik«), (Čl. 56.)
10.	Zapreti vrata od volilne sobe in zapečatiti jih. na vosek je pritisniti občinski pečat. (Čl. 56.) Kliuč od vrat vzame predsednik.
11.	Postaviti stražo pred sobo, da ne pusti nikogar notri. (Čl. 56.)
Na dan 8. februarja 1925.
1.	Sestanek volilnega odbora ob 7. uri zjutraj pred vratmi sobe, v koji se vrši glasovanje. (Čl. 57.)
2.	Straža se odpusti. (Čl. 57.)
3.	Pregleda se nepokvarjenost pečata na vratih in se vstopi v sobo. (Čl. 57.)
4.	Pregledajo se skrinjice, ali so v istem stanju. v katerem so se sinoči ostavile. Pregleda se tudi ostali volilni materijal, če je v redu. (Čl. 57.)
5.	Sestaviti drugi zapisnik (glej obrazec II. zapisnik). (Čl. 57.)
6.	Predsednik odpečati in odpre usta na skrinjicah in tudi to zapiše v zapisniku, koji se za tem podpiše. (Čl. 57.)
7.	Predsednik odpre zabojčke s krogljicami. Začne se tretji zapisnik. (Čl. 57.)
8.	Puščajo se volilci v glasovalno sobo. Eden za drugim, a ne več kot pet na enkrat. (Čl. 62.)
8. a) Najprej glasuje odbor. Predsednik glasuje v občini, kjer predseduje volitvam. Predložiti pa mora potrdilo, da je vpisan v volilni imenik svoje občine, ki si ga mora prej preskrbeti in ki ga je priključiti zapisniku III. (Čl. 52.)
8. b) Ves čas volitev morata biti za mizo vsaj dva člana vol. odbora, predsednika sme nadomeščati le občinski odbornik (čl. 59.); če odide varuh skrinjice in nima namestnika, se volitve nadaljujejo, a vse se zabeleži v zapisnik (čl. 60.); nihče ne sme z orožjem na volišče, tudi straža ne. (Čl. 61.).
8.	c) Volilni odbor sestoji: iz predsednika; namestnika, ki ga izvoli občinski odbor po določilih zakona: in po enega predstavnika vsake kandidatne liste. Kjer voli več občin skupaj, ima vsaka občina svojega zastopnika. (Čl. 52 in 53.)
9.	Predsednik se sproti prepričuje iz stalnega volilnega imenika, ali je dotični volilec naveden v njem, in ako je, mu izroči takoj krogljico in postopa po čl. 63. zakona. (Čl. 63.)
10.	Ako kateri glasovalec ne ve. kako se glasuje, mu predsednik pokaže, in ako je nepis-
Resnica je, da se je prohibicija izkazala nepraktično — in celo. škodljivo! Naj priobčim zelo zanimiv članek iz nekega slovenskega amerikanskega lista, ki govori o posledicah prohibicije: Prohibicija med ameriškimi Slovenci.
Skoro ne mine teden, da se ne bi eden ali drugi naših agitatorjev bridko pritoževal nad pijančevanjem, ki se je razpaslo po nekaterih naselbinah. Slovenci. tukajšnji in v »mili domovini«, so od nekdaj radi pili. Toda v Ameriki se je po prohibiciji obrnilo v tem oziru »iz dežja pod kap«, posebno kar se tiče nekaterih narodnosti, in naša pravijo da ni izvzeta.
Preje so »ljudje pili večinoma pivo, sempatam kozarček rakije. včasih kdo tudi čašo »vinca rujnega«. Ko je prišel delavec iz fabrike ali majne. ga je spil »flašo« ali dve, če ga je imel v kleti fa-milije. ki so držale »board«. so tudi skrbele. da boardarji niso trpeli žeje. V krajih, kjer ga niso točili doma. je poslal aitek. ko je prišel z dela. hčerko ali sinčka v salun. pa ga mu je prinesel za ni-kel v »pelci«. Ako ni bilo drugače, je šel sam ponj, če treba tudi desetkrat na večer. Ali pa se je mimogrede oglasil v salunu in ga spil »ta velki glaž, zraven pa pojedel še »sandvič«. ki ga je dobil povrhu.
*	(Dalje prih.)
men, pove mu po imenu nosilca liste, in prvega kvalifikovanega. kojega je kaka skrinjica. (Cl. 63.)
11. Ako se najde kateri glasovalec, ki ga nihče ne pozna, se njegovo ime, priimek in posel z opisom, vpiše v izvanredni zapisnik (glej obrazec »izvanredni zapisnik«). (Cl. 63.)
12.	Ako nastane velik nered, mora predsednik poklicati v pomoč državno in občinsko oblast, ki se mora odzvati pozivu, (čl. 58.)
13.	Ako se javii kak volilec, na katerega ime je že glasoval drugi in se predsednik od članov uveri, da je ta pravi volilec, se njegovo ime zapiše v zapisnik glasovalcev, na kojega ime so drugi glasovali, to je navaden zapisnik na poli papirja. Tak volilec ne more glasovati, a tak zapisnik mora biti z ostalimi akti spravljen in izročen glavnemu volilnemu odboru. (Cl. 65.)
14 Ako se javi koji glasovalec, kateri nc more vsled težke telesne pohabljenosti glasovati na način, kakor je predpisano in privede osebo, ki hoče v njegovem imenu glasovati, donesti o tem odlok lin unesti ga v zapisnik, a pooblaščencu dovoliti, da glasuje. (Čl. 63.)
15.	Ako nered vzame obširnejo obliko, mora se glasovanje po pristanku večine članov volilnega odbora prekiniti. Rešitev o prekinjenju se zabeleži takoj v tretji zapisnik in to rešitev vsi člani ki so glasovali za prekinjenje. podpišejo.
(Cl- 68->	,	,	v-
16.	Predsednik vzdržuje red. Vsakogar, ki
se pregreši zoper red. predsednik zapiše v tretji zapisnik, zajedno z dejanjem, ki ga je napravil.
(Čl. 68.) J ., J
17.	Ob 18. uri odredi predsednik, da se vrata na dvorišču zapro. Oni volilci, ki se nahajajo se na dvorišču, se dopustijo, da glasujejo.
(Čl. 68.) J , . ,
18.	Ko ni več nikogar, da bi glasoval, predsednik zapečati zabojček s krogljicaffli in ga zaklene. Ključ ostane pri predsedniku. (Cl. 71.)
19.	Po glasovalnem spisku (onem. v katerem je pisar zapisoval glasovalce) se šteje, koliko je bilo glasov, in to število z besedami zapise na kraju spiska .in to podpiše predsednik s člani, a številko vnese v tretji zapisnik, kjer se vpiše tudi kdaj je bilo glasovanje zaključeno ter vse še potrebno, ki se tedaj tudi zaključi in podpiše. (Cl. 72. in 73.)
20.	Predsednik otvori skrinjico in šteje krogljice pa načinu, izloženem v čl. 74. zakona. (Cl. 74.) Krogljice mora prešteti predsednik, član občinskega odbora in dotični predstavnik liste (varuh skrinjice).
21.	Istočasno s tem se začne voliti četrti zapisnik, v katerem se o vsaki skrinjici zapiše z besedami, koliko je dobila glasov in pod vsako zabilježko o vsaki skrinjici podpišejo^ se vsi člani volilnega odbora s predsednikom. (Čl. 74.)
22.	Kadar se izvrši štetje krogljic vseh skrinjic, se končuje četrti zapisnik. Na ta zapisnik (glej obrazec četrti zapisnik) se udari zaporedoma na ime predsednika občinski pečat.
23.	Vsi zapisniki, stalni volilni imeniki in glasovalni zapisnik se sedaj zavijejo v zaboj, ki se zapečati in naslovi na glavni volilni odbor. Ta zavoj ostane v volilni sobi. (Čl. 74.)
24.	Predsednik zaklene in zapečati volilno sobo v navzočnosti odbora in ponovno postavi stražo. Straža čez noč ne sme pustiti nikogar v sobo. (Cl. 74.)
Na dan 9. februarja 1925.
1.	Ob 7. uri zjutraj se sestane volilni odbor pred vratmi sobe, v koji se je glasovalo. Predsednik se prepriča, da je pečat na vratih v redu, odpre sobo in vstopi notri.
2.	Predsednik se uveri. ali ie v sobi vse v istem redu. kakor se je sinoči ostavilo.
3.	Ako zapazi kako nerednost, sestavi peti zapisnik, v katerem se konstatira ta nerednost in ta zapisnik nese z ostalimi volilnimi akti glavnemu volilnemu odboru (glej obrazec V. zapisnik). Ako je vse v redu, se volilni materijal vrne občinskemu uradu, da oni reverz vzame nazaj in raztrga.
5.	Predsednik vzame zaboj z volilnimi akti in se poda na pot proti okrožnemu mestu, kjer se nahaia glavni okrožni volilni odbor.
6.	Ko dospe v mesto, predsednik izroči in stavi na zapisnik volilne akte glavnemu okrožnemu odboru.
(Podrobna navodila, dalje kazniva dejanja in kazensko postopanie ie pa razvidno iz »Zakona za volitve narodnih poslancev za narodno skun-ščino kraljevine SHS.« XVI. snopič, ki se naroča lahko potom Učiteljske knjigarne v Ljubljani.)
1. Zapisnik.
Sestavljen dne 7. februarja 1925. v volilnem lokalu v šoli občine.
Točno ob 15. uri se sestanejo v zgradbi, določeni za glasovanje za poslance v narodno skupščino člani volilnega odbora in njih namestniki. ti so:
Predsednik: g.......
vsled uverenja državnega odbora broj........
in člani:
Občinski odbornik:.......
odrejen vsled sklepa občinskega odbora ......
Predstavniki list, imenovani po vrstnem redu skrinjic:
Nato sprejme odbor od občinskega urada potrebno število skrinjic in zabojčkov s kroglji-canri, abecedni volilni imenik, knjigo za vpisovanje glasovalcev, knjigo za pisanje zapisnika, kandidatne liste, občinski pečat in drugo, kar je potrebno. Pregledajo se skrinjice in se ugotovi, da so v redu. da so usta skrinjic odprta in ne za-mašena. Skrinjice se pritrdijo na posebno mizo. nasproti mizi, za katero bodo $edeli člani volilnega odbora. Na prvo mesto se pritrdi skrinjica z listo — — —, na drugo mesto — — —na
tretje —--, na četrto-----. na peto
---, na šesto--- —.na sedmo---,
na osmo — — —, na deveto---na deseto
— — —.Na vsako skrinjico se je prilepila do-tična lista, v vrstnem redu. kakor omenjeno.
Nato so se skrinjice zaklenile s tremi ključi ter se zapečatijo tako. da so tudi usta skrinjic popolnoma zaprta. En ključ vzame predsednik volilnega odbora, drugega občinski odbornik, tretjega predstavnik dotične liste, oziroma predsednik tudi tretjega, glede kandidatnih list. katere nimajo predstavnika.
Pregleda se zaboj s krogljicamj in če so pečati nedotaknjeni. Ključ se nahaja v zavoju pod pečatom.
Nato se določi za zapisnikarja — — — in kot stražarja--- —.
Sklenjeno in podpisano. Zapisnikar:	Predsednik volilnega odbora:
Člani volilnega odbora:
II.	Zapisuik.
Sestavljen dne 8. februarja 1925. v volilnem lokalu v šoli občine.
Točno ob 7. uri se sestane volilni odbor pred vrati glasovalne sobe, se uveri, da je pečat na vratih glasovalne sobe nedotaknjen, predsednik nato odpusti stražo, odpre vrata sobe in vsi člani odbora se podajo vanjo. Odbor je pregledal skrinjico in zabojčke s krogljicami in ugotovil, da je tudi vse drugo v redu.
Sklenjeno in podpisano: Zapisnikar;	Predsednik volilnega odbora:
člani:
III.	Zapisnik.
Sestavljen takoj po drugem zapisniku. Predsednik odbora odpre skrinjico, nato zaboj s krogljicami in odredi, da se prične z glasovanjem volilcev.
Volilci se spuščajo v sobo po 5. Vsakemu volilen» kateri ni vedel kako se glasuje, to predsednik razloži in ga v smislu čl. 63. volilnega zakona poduči.
Vsakemu volilcu predsednik tudi razloži, če-gavo kandidatno listo predstavljajo glasovalne skrinjice.
(Nadalje se pišejo vse pripombe med volitvami.)
Glasovanje je trajalo neprekidno do 18. ure, ob tej uri se je zatvorilo vrata zgradbe, oni volilci, ki so že znotraj, se pripuščajo glasovanju,
tako da je glasovanje završeno ob ____ uri.
Nato zapečati predsednik zaboj s krogljicami. potem ko ga je preje zaklenil.
Po zapisniku glasovalcev se ugotovi, da je glasovalo volilcev:
Sporazumno se zapisnik sklene: Zapisnikar:	Predsednik volilnega odbora:
člani:
IV.	Zapisnik.
Sestavljen dne 8. februarja 1925. ob uri: Prične se z odpiranjem skrinjic po vrstnem
redu.
Skrinjica štev. 1. kandidatne liste dr. Veko-slava Kukovca vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 2. kandidatne liste dr. Antona Korošca vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 3. kandidatne liste dr. Antona Novačana vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 4. kandidatne liste Josipa Drofenika vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 5. kandidatne liste Rudolfa Golouha vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 6. kandidatne liste Franca Schauerja vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 7. kandidatne liste Stjepana Radiča vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 8. kandidatne liste Frana Korena vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 9. kandidatne liste Antona Brandnerja vsebuje krogljic:
Skrinjica štev. 10. kandidatne liste di. Milana Stojanoviča vsebuje krogljic:
Nato se zapisnik, seznam glasovalcev in abecedni volilni imenik zloži v en zavoj in pod občinskim pečatom naslovi na glavni okrožni volilni odbor.
Zavoj se pusti na mizi volilnega odbora. S tem se zaključi delo volilnega odbora.
RAZSODBE DRŽAVNEGA SVETA.
Odločbe državnega sveta z ozirom na zakon o uradnikih in ostalih državnih uslužbencih priobčuje g. Vodopivec v »Činovničkem Glasniku«. Te odločbe so:
1.	Tudi neprevedeni uradniki (člen 243.), ki so dovršili zakonito določeno službeno dobo (čl. 139. in 239.) dobivajo pokojnino po novem zakonu (odločba z dne 8. oktobra 1924. št. 31.581).
2.	Glasom čl. 239. zakona prejemajo uslužbenci, upokojeni po pravomočnosti tega zakona, pokojnino po odredbah dotedanjih zakonov, a podlaga za odmero pokojnine je edinole plača, ki jo je imel uslužbenec pri upokojitvi (odločba z dne 17. oktobra 1924. št. 32.796).
3.	Protizakonito ni, ako je uradnik z ukazom postavljen v nižjo skupino, kakor jo predvideva njegov čin glasom čl. 1. uredbe o razvrstitvi, ker zakon v uradnikih ne pozna čina. temveč deli uslužbence edino le po skupinah in osnovnih kategorijah (odločba z_dne 17. oktobra 1924. št. 32.039).
4.	Nepravilna razvrstitev uslužbenca (čl. 225.) ni predmet spora pri državnem svetu, ko gre za vprašanje pravilne odmere rodbinske pokojnine dotične-ga uslužbenca. Vprašanje o pravilni razvrstitvi bo državni svet razpravljal, kadar se pojavi to vprašanje kot predmet posebne tožbe (odločba z dne 2. oktobra 1924. št. 33.303).
5.	Za 15% povečana osnovna plača (čl. 31.) se računa v pokojninsko osnovo * le onim upokojenim uslužbencem, ki imajo 35 let efektivne državne službe, a vojna leta se ne računajo za dosego pravice na to povišico (odločba z dne 24. oktobra 1924, št. 33.633).
6.	Na podlagi čl. 146.. 1. odstavek zakona o uradnikih je osnova za računanje rodbinske pokojnine osebna pokojnina uslužbenca, ki io je imel ob času smrti ali ki bi jo imel. ako bi bil v tem času upokojen. A osnova za odmero osebne pokojnine je edinole plača, ki jo je imel dotični uslužbenec ob času upokojitve (odločba z dne 1. novembra 1924, št. 34.749)
7.	Uslužbenec, ki ima na dan upokojitve 34 let. 6 mesecev in 1 dan službe. ima pravico na polno pokojnino po točki 2., čl. 239. zakona, ker se glasom
čl 140. zakona začeto polletje računa kakor polno leto (odločba z dne 4 novembra 1924, št. 34.642).
—§ Razglas o prenosu poslov prosvetnega oddelka za Slovenijo na velika župana ljubljanske in mariborske oblasti.
Z dnem 31. decembra 1924 se izvrši likvidacija prosvetnega oddelka za Slovenijo po odločbah ministra za prosveto z dne 22. julija 1924. P št. 7301. in z dne 24. julija 1924, P. št. 7368 (»Uradni list« z dne 12. avgusta 1924, št. 229/75 in 232/75).
Vsi posli, ki spadajo v področje velikih županov, preidejo dne 1. januarja 1925 v pristojnost velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti.
Zaradi tega naj se naslavljajo izza dne 1. januarja 1925 vsa poročilja. vsi predlogi, vse vloge itd. na velikega župana ljubljanske ali mariborske oblasti.
V	Ljubljani, dne 30. decembra 1924.
Veliki župan ljubljanske oblasti: dr. Baltič s. r.
—§ Odločba o pooblastilu za šefa ljubljanskega oddelka ministrstva za prosveto.*
Na podstavi člena 28. uredbe o ureditvi ministrstva za prosveto in členov 15., 52., 110.. 135. in 156. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih pooblaščam šefa oddelka ministrstva za prosveto v Ljubljani, da sme odločati:
1.	o postavljanju uradnikov pomožnih in začasnih skupin kakor tudi ostalih državnih uslužbencev:
2.	o premeščanju uradnikov pripravljalnih in pomožnih skupin kakor tudi ostalih državnih uslužbencev;
3.	o prevajanju vseh uradnikov in ostalih državnih uslužbencev na višjo stopnjo plače kakor tudi o prevajanju uradnikov pomožnih skupin in ostalih državnih uslužbencev v višjo skupino;
4.	o pravici do pokojnine in pokojninskih prejemkov državnih uslužbencev in njih rodbin;
5.	o prestanku službe na podstavi in v zmislu člena 135. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih;
6.	o dovoljevanju odmora po členu 109. zakona o uradnikih kakor tudi o odsotnosti po privatnem poslu do 40 dni.
0	bolovanju pa do treh mesecev.
V	Beogradu, dne 11. dec. 1924.
P. br. 13.843.
Minister za prosveto:
•	Pribičevič s. r.
—§ Kdaj se ne plačuje taks v zmisiu člena 128. uradniškega zakona? Mini-
starstvu Prosvete Kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca Opšto odelenje P br. 12.423 17. XI. 1924. god, u Beogradu. Ministarstvo Prosvete dobilo je od Mi-nistarstva Financija — Generaine Direkcije Posrednih Poreza pod Br. 57.891 od 10. novembra ove godine akt sledeče sa-držine: »Na osnovi ovlaščenja iz tač. 15., čl. 6 Zakona o taksama Ministar Finan-sija pod današnjim Br. 57.891 rešio je, da i dalje ostanu u važnosti sledeči pro-pisi. koji predvidjaju oslobodjenja od taksa. i to: — Cl. 128. zakona o činovnicima
1	ostalim državnim službenicima grad-janskog reda koji glasi: »Državni služ-benici oslobodjavaju se plačanja dekret-nih i svih ostalih taksah za predstavke ill traženja koja se odnose na lična ili porodična prava po ovom zakonu, kao i za priloge za Službenički list.« — Ovo oslobodjenje važice i po čl. 278 i 279. zakona o ustrojstvu Vojske i Mornarice. — Čl. 222. istog zakona, koji glasi: »U di-sciplinskom postupku ne plačuju se takse.« Čl. 112. zakona o državnom saobra-čajnom osoblju koji glasi: »Službenici oslobodjavaju se plačanja dekretnih i svih ostalih taksa za predstavke ili traženja koja se odnose na lična ili porodična prava Po ovome zakonu, kao i za priloge za Službenički list.« Čl. 290. voj-nog kaznjenog zakona, koji glasi: »U krivičnim predmetima. vojna lica ne plačajo nikakve takse ni kod vojnih vlasti. ni kod vojnih sudova; no za prepisiva-nje akta, bilo sami bilo vlast propisuje. plačan ju taksu po zakonu o taksama.« Oslobodjenje predvidjeno poslednjim stavom čl. 103. Carinskog zakona, koje glasi: »Izvozne prijave i dozvole za od-lazak oslobodjene su od plačanja svake
*	»Uradni list« št. 124 od 31 dec. 1924.
*	Razglašena v »Službenih Novinah kraljevine Srba. Hrvata i Slovenaca« št. 298, izdanih dne 29. decembra 1924. (Prilog LX. — 1924.) — »Uradni list« št.
124 od 31. dec. 1924.
%
takse« ostaje i dalje uvažnost i izuzev za taksu iz trečeg stava odeljka VII. T. br. 303 taksene tarife, koju ovo oslobodjenje ne obuhvata. O prednjem se izve-štavate radi znanja i daljeg rada.
—§ Doklade za usvojeno deco. Direkcija državnega računovodstva razglaša z ozirom na mnogoštevilna vprašanja. da se doklade za usvojeno deco ne izplačujejo, ker je naredba. s katero so bile te doklade dovoljene, že ukinjena.
—§ Ureditev pokojnine starim upokojencem. Na intervencijo UJU in mnogih učiteljev in učiteljic ljudskih šol. ki so bili upokojeni po starem zakonu, je glavni prosvetni svet sklenil, da se morejo vrniti v službo samo oni upokojeni učitelji: 1. ki do 1. januarja 1925 še niso stari 60 let; 2. ki se pismeno obvežejo, da bodo po reaktiviranju služili najmanj tri leta. Eventualne prošnje za umirov-ljenje pred potekom tega roka ocenjuje prosvetni svet; 3. ako so bili umirovljeni na lastno prošnjo in to po letu 1921.. ko je bilo njih delo nadi mnogih izgub učiteljev v svetovni vojni najbolj potrebno državi; 4. oni. ki imajo vso formalno kvalifikacijo po členu 29. zakona o ljudskih šolah; 5. ki so se odlikovali s praktičnim delom v šoli; 6. oni. ki v prošnji za reaktiviranje prilože zdravniško spričevalo, da so zdravi in za učiteljsko službo popolnoma sposobni. Obenem imajo priložiti spričevalo pristojne oblasti o svojem delovanju in poslovanju od časa upokojitve dalje. Zdravniška spričevala izdajajo zdravniške komisije, ki jih določi prosvetno ministrstvo.
—§ Akontacija na račun neregulira-nih penzii Delegacija ministrstva financ za Slovenijo in Istro v Ljubljani. Št. A IV. 5210/7 ex 1924. Ljubljana, dne 2. januarja 1925. Udruženju Jugoslovenskog Učiteljstva u Beogradu. Poverjeništvo Ljubljana. Na Vašo direktno na naslov gospoda finančnega ministra vlogo z dne 20. novembra 1924. št. 577 o gornjem predmetu prejel od ministrstva financ, generalne direkcije državnega računovodstva pod D. R. br. 131.291 z dne 18. decembra 1924 to-le rešitev: »Delegaciji Ministrstva Financija Ljubljania. Iz-vestite Udruženje Jugoslavenskog učiteljstva. Poverjeništvo u Ljubljani, da se je naredba Ministrstva Prosvete Odele-nja za Osnovnu Nastavu od 18. VIII. 1924. god. O. N. Br. 39.751 morala poni-štiti, jer je doneta protivno zakonu o Državnom Računovodstvu, i da se po pitanju akontacija na penzije bez iznimno mora postupiti prema našem razpisu od 27. X. 1924. god. D. R. Br. 117.901. — 18. decembra 1924. god. Beograd. — Po naredbi Ministra Finansija Načelnik: Mi-lovanovič m. p.« — Pripomnim, da je bil razpis D. R. br. 117\901 vročen prosvetnemu oddelku v Ljubljani s tukajšnjim dopisom z dne 18. novembra 1924 št A IV. 5210/2—1924.
—§ Direkcija državnih železnic v Ljubljani je izdala odlok od 23. decembra 1924. št 73.397-VI.. s katerim odloča, da šolska vodstva lahko direktno prediože prošnje za železniške legitimacije.
—§ Spričevala o siromaštvu za oprostitev kolka za šolska spričevala. Nekar tera šolska vodstva zahtevajo od dijakov za prvi semester zopet nova spričevala o siromaštvu, dasi je v taksnem zakonu in pravilniku izrecno rečeno, da veljajo taka spričevala eno leto od dne iz-danja.
—§ Železniške vozne olajšave za uradnike. Kot spopolnilo a. 82. predpisa o brezplačni vožnji na državnih železnicah ie prometni minister odredil, da tudi višji državni uradniki lahko uporabljajo tretji vozni razred, izvzemši uradnike prvih treh skupin I. kategorije ter one oficirje, ki imajo nad 30.000 Din letne plače. Za te uradnike in oficirje ostane še nadalje v veljavnosti omejitev iz čl. 82. predpisa. Iste olajšave so veljavne tudi za rodbinske člane uradnikov.
Ferijalni Savez učiteljstva.
—f Vsem ferijalcem(kam)! Vsi tova-riši(ice), ki niso do 31. decembra 1. 1. obnovili staro članstvo, se smatrajo k a-k o r »n o v i« č 1 a n i in plačajo do 1. februarja 40 Din. Isti znesek plačajo oni, ki sploh še niso bili člani F. S. — Mrovlje, Črnomelj.
—f Ferijalni Savez učiteljstva. III.
Počitniški izlet. Po sklepu lanskega leta II. poč. izleta v Šibeniku se vrši III. počitniški izlet na Kosovo polje,
\
in sicer po sledečem načrtu: Ljubljana. Beograd1. Niš, S kopi je , Kosovo polje, S koplje. Niš. Negotin. P r a h o v o , po Donavi Smeder e vo, Beograd , Ljubljana. Vsak udeleženec II. počitniškega izleta ima tudi ipo šibeniškem sklepu pravico povabiti po enega udele-ženca(ko). katerega maj javi vsak do 1. februarja t. na m°j naslov! Da ustreženi mnogim prošnjam, se sprejemajo prijave onih tovarišev(ic). ki niso še nikdar z nami potovali, in sicer do 2 5. j a-n u a r j a tudi na moj naslov. V slučaju številnih prijav si pridržimo pravico, da prijave po 20. t. m. ne sprejmemo! — Vsak priglašenec mora biti član F S.! — Naš sestanek bi se vršil na Veliki ponedeljek! Prosim vse udeležence, da mi javijo, če se s tem strinjajo. Sestanek bi bil v Slov. Konjicah! Za vsako informacijo na razpolago! — Slavko Mr ovije, Črnomelj.
Neodrešena domovina in obmejno šolstvo.
—r O nerednosti šolskega pouka je
govoril v rimskem parlamentu nemški poslanec Tinzl. Šolska uprava je preveč zaposlena s politično funkcijo šole in z raznarodovanjem, pa nima zato časa za skrb, da bi šola redno delovala, kar je predpogoj za vsak uspeh. Šolski začetek se je letos vršil v zmešnjavah, ni bilo učiteljev in večkrat je moral eden poučevati v več razredih, mnogo je občin, kjer še danes ni učitelja Učne osebe se inenjaArajo. učne knjige niso pripravljene. Same zmešnjave in nerednosti šolskega pouka v pravem smislu ni. Kakor je v Poadižju "med Nemci, tako prilično je med Jugosloveni v Julijski Krajini, najhujše ie v Istri.
—t O reviziji Gentilejeve šolske reforme je govoril novi italijanski naučni minister Fedele, kakor poroča z Rima. Ni povedano natanko, kako revizijo misli novi minister. Povdarjal pa je, da mora biti ljudska šola prava vzgojiteljica italijanskega naroda (enako jugoslovenske-ga ljudstva v Italiji). Šolo napravi, kakor se je že večkrat reklo, učitelj, ki je vreden tega imena. To je res, to je pametno povedal minister Fedele. Mi vedno naglašamo. da mora biti šola vzgojiteljica naroda in mora biti učitelj vreden svojega imena. Slovenska poslanca sta že opetovano razlagala na merodajnih mestih, kako ie s šolo v Julijski Krajini in poslanec dr. Besednjak je imel tudi velik govor o šolstvu v parlamentu. Sedaj je zopet prilika, zavzeti se z največjo energijo za slovensko šolo!
Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo.
—t Obrtno-nadaljevalna šola v Mariboru 1923./24. in 1924./25. 1. Za šolsko leto 1 92 3.12 4.
1.	Za vajence: Pripravniški razred z 6 vzporednicami, torej 7 razredov 1. letnik s 5 vzporednicami, torej 6 razredov; 2. letnika s 3 vzporednicami, torej 4 razredi: za vajence torej vkup 17 razredov.
Za vajenke: «Pripravniški razred z 1 vzporednico, torej 2 razreda; za vajenke torej vkup 6 razredov. — Torej vseh 23 razredov.
2.	Pouk je pričel dne 1. novembra 1923 in je nehal dne 31. maja 1924.
3.	V pripravnicah po 7 tedenskih učnih ur, v letnikih po 8, samo v 2. d letniku je bilo le 4 tedenskih ur, ker ta razred (živilna obrt) ni imel risanja. Na teden je bilo torej 171 učnih ur.
4.	Vštevši vodjo je bilo 25 učnih "i(>či. med njimi 5 ženskih učnih moči.
5.	Začetkom šolskega leta je bilo vpisanih 889 učencev, in sicer 646 vajencev in 234 vajenk. ob sklepu jih je ostalo še 757, t. j. 536 vajencev in 221 vajenk.
Ob sklepu šolskega leta so štele stavbene obrti 55 vajencev, mehaniško-tehniški 25 vajencev, umetni obrti 119. kemiško-tehn. obrti 11, živilni in uživalni obrti 20, oblačilni in tkaninski obrti 300, drugi obrti 9.
6.	Izmed vseh vpisanih učencev je doseglo učni zrnoter 631 (426 205), nere-dovanih je ostalo 258 (220 38), in sicer zaradi prejšnjega izstopa, bolezni, nerednega posečanja itd. Glede na odlične učence nimam posebne evidence.
7.	Učne moči, usposobljene za o.-n. ali mešč. šole. so prejemale za uro 17 Din, druge 15 Din. razredhišfcvo se je štelo kot 1 ted. učna ura po 13 Din.
8.	Dohodki skupaj 117.470.14 Din. in to država 59.224.79 Din. okraj 5000 Din,
občina 10.725.35 Din, zbornica 15.000 Din. zadruge 9835 Din, banke 4350 Din, šolnina 13.335 Din.
9.	Izdatki: Učno osobje 90.702 Din, šolske potrebščine 18.090 Din, drugo 8678.14 Din.
10.	To leto ni bilo razstave, ker smo sklenili, da naj se napravi samo vsako drugo leto, drugače izgubi občinstvo, ki se mu tu pokažejo uspehi, zanimanje. Lani je razstava uspela zelo lepo.
11.	Za šolsko leto 1 924./25.
1.	Za vajence pripravniški razred s 5 vzporednicami, torej 6 razredov, I. letnik s 6 vzporednicami, torej 7 razredov. II. letnik s 3 vzporednicami, torej 4 razrede. Za vajence 17 razredov.
Za vajenke: Pripravljalni razred, torej 1 razr.: I. letnik z 2 vzporednicami, torej 3 razrede, II. letnik z 1 vzporednico, torej 2 razreda. Za vajenke torej 6 razredov. Vsega 23 razredov.
2.	Pouk je začel dne 1. oktobra 1924.
3.	171 ur na teden se poučuje kakor
lani.
4.	Poleg vodje je še 26 učnih moči, torej vkup 27, med njimi 7 ženskih moči in 2 strokovna učitelja-obrtnika.
5.	Vpisanih je 948 učencev, in sicer 685 vajencev in 263 vajenk.
6.	Za .o.-n. šole in za meščanske šole usposobljeni za uro 20 Din, drugi 17 Din. za razredništvo kakor v lanskem letu.
7.	Izdatkov po proračunu: 129.300 dinarjev.
Splošne vesti.
Vtikanje lajikov v učiteljska imenovanja in personalije. Z ozirom na zadnje pojave, da se že vsi mogoči faktorji vtičejo v učiteljske personalne zadeve, moramo odločno povdariti, da so učitelji državni uradniki in ima torej edino državna uprava biti merodajna pri tozadevnih odločbah. Postopati in varovati moramo zakon in zakonite določbe tako v interesu stanu, kakor tudi v interesu službe, t. j. šolstva. Vse druge vplive moramo smatrati, za kvarne in škodljive razvoju šolstva, t. j. stvari sami. Kakor se lajiki nimajo vtikati v nameščanja drugih državnih uradnikov, n. pr. sodnikov, davčnih uradnikov, pri pošti itd., tako moramo tudi mi gledati, da se odstrani vplivanje lajikov in vmešavanje v personalije, ker smo ravno tako državni uradniki kot drugi in zahteva neodvisnost in interes službe, da se to načelo izvede. Demagogi so izrabljali in ščuvali mase proti učiteljstvu z geslom, da »ljudstvo plačuje učitelje« in so pripustili take vplive. Sodniki, profesorji in vsi drugi državni uradniki so tudi plačani iz državne blagajne, pa vendar ni nad njimi tega terorja. Zahtevamo od državne uprave in od onih, ki vodijo in odločujejo v prosveti. da v vsakem slučaju čuvajo našo neodvisnost ter nas ščitijo kot državne uradnike pred kvarnimi vplivi vmešavanja s strani lajikov. Proti tej kugi, ki se je razpasla v zadnjem času, se bomo borili dosledno in odločno. Zahtevamo neodvisnost!
—	Finančni inšpektorati. Finančni minister je odredil razdelitev sedanjega oddelka financ na oblastna finančna inšpektorata v Ljubljani in Mariboru. Za likvidatorja finančnega oddelka ie določen delegat finančnega ministra v Ljubljani dr. Karel Šavnik. Istoitako se razdele finančni oddelki v Zagrebu in Splitu. S tem se bo delilo tudi računovodstvo prosvetnega oddelka.
—	Glasbeni del »Čudežnih gosli« prosimo, da nam vrnejo oni, ki smo jim ga izposodili. Radi bi ustregli novim prošnjikom. zato prosimo nujno.
—	Seja narodno-prosvetnega odseka Pov. UJU se vrši dne 2. februarja t. 1. ob V29. dopoldne v pisarni poverjeništva, na kar opozarjamo vabljene tovariše. Preskrbe naj si pri šolskem vodstvu potrebne legitimacije za polovično vožnjo po navodilu, ki ga objavljamo v nastopni notici.
—	Začasne železniške olajšave za državne uradnike. Ker še niso izgotov-ljene uradniške legitimacije za znižane vožnje na državnih železnicah, je prometni minister odredil, da se uradnikom in ostalim državnim uslužbencem dovolijo začasne olajšave na sledeči način: Postajne blagajne bodo uradnikom in ostalim državnim uslužbencem izdajale vozne listke za polovično ceno pod pogojem, da vsak državni uradnik nai postajni blagajni pokaže objavo, ki mu jo izstavi urad, pri katerem službuje. V tej objavi mora biti označeno ime in priimek. kategorija in skupina uslužbenca kakor tudi urad. Objava mora biti od uradnega predstojnika potrjena s podpi-
som in pečatom; označena mora biti tudi pričetna in končna postaja nameravane vožnje. Za rodbine državnih uradnikov bo izdajal objave urad, pri katerem službuje dotični uradnik. Državnim upokojencem bo objave izdajal urad pri katerem upokojenec dobiva svojo penzijo. Ta način ostane v veljavi do 1. aprila 1925.
—	Pregled učnih knjig. Prosvetno ministrstvo je odredilo, naj pošljejo bivše pokrajinske uprave v svrho kontrole sezname vseh učnih knjig, ki se rabijo v osnovnih šolah.
—	Praktičen način upeliave centralnega glasila za članstvo. Za novo leto je izšla prva številka »Glasnika jugosloven-skih železničarjev«, ki je glasilo centralnega odbora UJNŽ. Ta list je nadomestil »Jugoslovanskega železničarja« od 5. jar nuarja. »Jugoslovanski železničar« bo izhajal kot doslej dvakrat mesečno, namesto tretje številke »Jugoslovanskega železničarja« pa dobe vsi člani »Glasnik jugoslovanskih železničarjev« iz Beograda, ki bo prinašal obče zadeve, ki tičejo ves stan države. Lokalna vprašanja se bodo obravnavala v pokrajinskem glasilu.
—	Srezki prosv. referent v Mariboru.
levi breg. nujno rabi v svoji pisarni osebo za pisarniške posle. V poštev pridejo le učitelji oziroma učiteljice, ki z zdravniškim spričevalom dokažejo, da za poučevanje niso sposobni, vendar pa lahko vršijo posle v kaki pisarni. Prijave lahko pošljejo srezkemu prosv. referentu Maribor. levi breg.
—	Odlikovanja. Z redom sv. Save
IV.	razreda so odlikovani: Anton Likozar, naidučiitelj v pokoju in mestni gerent v Ljubljani, profesorji Josip Bučar. Albert Sič, dr. Janko Šlebinger. Alojzij Tavčar, profesorica Marija Wessnerjeva ter član opere Narodnega gledališča Hugon Za-they, vsi v Ljubljani. Z redom sv. Save
V.	razreda: Leopold Punčuh, bivši župan in okrajni šolski nadzornik v Logatcu, Jakob Špicar, posojilniški tajnik in pisatelj v Radovljici, Janko Baraga, šolski nadzornik v Koroški Beli, Janko Toman, nadučitelj v Moravčah, Fran Kavčič, nadučitelj v pok. pri Dev. Mariji v Polju, Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah, Josip Turk. okrajni šolski nadzornik v pok. v Radovljici.
—	Umrla ie ga. Amalija Lavtar. vdova po šolskem svetniku Luki Lavtarju. Pokojnica je bila tašča velikega župana g. dr. Pirkmajerja ter je dosegla starost 76 let. Bila je izredno blaga gospa, priljubljena in spoštovana v vseh krogih. Blag ji spomin!
—	Državni službi se je odpovedala učiteljica v Ljubljani Asta V od u>še)k.
Na višjo pedagoško šolo v Beograd je odšlo iz Slovenije 5 učiteljev. Iz Ljubljane ie odšel učitelj Ante Anzulovič.
—	Razpisana učna mesta. S počet-kom II. semestra šolskega leta 1924./25. se oddado naslednja učna mesta: na dr-
' žavnem moškem učiteljišču v Ljubljani učno mesto za matematiko in fiziko kot glavna predmeta ter učno mesto za petje in glasbo, na državnem ženskem učiteljišču v Ljubljani pa učno mesto za katoliški verouk. Učitelji na moškem in ženskem učiteljišču so zavezani poučevati po potrebi na obeh zavodih.
. — Občni zbor Zveze duševnih delavcev v Sloveniji bo v soboto 21. t. m. ob 3. popoldne v prostorih Slov. Matice v Ljubljani. Kongresni trg 7. Dnevni red: 1. Poročilo odbora in nadzorstva. 2. Sprememba pravil. 3. Volitve. 4. Slučajnosti.
—	Izplačilo honorarjev za nadure.
Na zahtevo ministra prosvete je glavna kontrola dala svoi vizum za kredit v znesku dveh milijonov dinarjev v svrho izplačila honorarja za nadure srednješolskim profesorjem.
—	Okrajnim učiteljskim društvom. Javite na občnih zborih izvoljene društvene odbore. — UJU pov. Ljubljana.
—	PREDSEDNIKOM OKR. UČITELJSKIH DRUŠTEV. Razposlali smo pretekle dni vsem predsednikom potrebno število »Izkazov« o vplačani članarini. Prosimo vse predsednike, da te izkaze tako"; razpošljejo na vse šole ta-mošn.ega okraja, upraviteljem oziroma poverjenikom, ki nai se ravnajo glede pobiranja članarine v smislu navodila, ki je natisraeno na izkazu.
Smrtna kosa. Dne 8. januarja t. 1. je umrl v celjski državni bolnici bivši vipavski nadučitelj g. Anton Skala. Pokojnik je bil rojen leta 1858. v Ljubnem na Gorenjskem, maturiral v Ljubljani, služboval pa prva leta med Brkini tam ob bivši kranjsko-primorski meji. pozneje pa dolgo vrsto let v solnčni Vipavi.
Po prevratu ga je italijansko nasilje pregnalo v Jugoslavijo, kjer je bil pozneje radi bolezni upokojen. Več let je bil zastopnik učiteljstva v okrajnem, šolskem svetu v Postojni, leta 1905. je bil pa tudi on med tistimi, ki so razbili zadnjo deželno učiteljsko konferenco ter s tem »predrznim« činom pokazali, da tudi učiteljstvo odločno zahteva svojih pravic. Ohranimo mu blag spomin!	—k.
—	Angelca Pantar, učenka V. razreda v Mežici je vjela živega metulja na dan pred Sv. večerom v neki dolinici v gozdu, ko je šla s prijateljico iskat mah za iaslice. Še živega metulja je izročila g. učitelju Moderndorferju v Mežici.
Slovenska Šolska Matica je izdala za leto 1924. dvoje knjig: 1. Fink; Posebno ukoslovje zgodovinskega pouka na osnovnih šolah in 2. Locke-Jerovšek: O človeškem razumu. Knjige so prejeli doslej vsi oni poverjeniki, ki so vposlali sezname članov ter vplačali nanje pripadajočo članarino. Prvotno je bilo določeno, da izide kot tretja knjiga tudi Pedagoški Zbornik, a se je moralo to misel opustiti radi obsežnosti Lockejeve knjige, ki ima v velikem oktavnem formatu in v petitu stavljena 206 strani, torej nad dve običajni Matični knjigi. Naknadno dobe poverjeniki še Matično Letno poročilo z imenikom članov, ki bi se moralo pridejati praviloma že prvo imenovanima knjigama, a se tega ni storilo. ker ni prejel blagajnik še do danes, t. ¡j. do 2 0. januarja vseh članskih seznamov, dasi čaka nanje že par mesecev. Zdi se. da ne zaležejo ne prošnje niti opomini, bodisi ustni ali pismeni, prav ničesar. Naravna posledica vsemu temu seveda ie,.da bo oziroma je število Matičnih članov za leto 1924. precej nizko padlo. Pohvalno treba omenjati, da so nekateri poverjeniki vpisali v Matični krog vse šole in vse učiteljstvo do zadnjega, kakor n. pr. Ptuj in Ormož, je pa poleg tega nekaj okrajev, kjer pogrešamo v našem krogu do polovice učiteljstva. Slovenska Šolska Matica je strogo kulturno društvo; pod njenim okriljem bi moralo biti brez vsake reklame vse slovensko učiteljstvo brez razlike političnega prepričanja. Če pade število- Matičnih članov onkraj državnih mej, je um-ljivo; da Da vlada tudi tostran granic. t. j. med nami samimi nerazumevanje za društvo, ki je tekom svojega 25-letnega obstanka dvignilo šolo in učiteljstvo do precejšnje višine, je žalostno dejstvo, ki ga tem potom dajem v znanje učiteljski javnosti. Na članske sezname hočem počakati še do konca prosinca, morda bodo do takrat vendar kaj zalegle moje besede — Pavel Plesničar. blagajnik. Ljubljana. Komenskega ulica 8.
—	Nekaj številk. Dne 24. t. m. bo-deta izžrebani prvi dve številki II. književne tombole Jugoslovenske Matice. Z izžrebanjem teh številk bode tudi zadetih 150 amb. ki so določene za dobitke, te književne loterije. Teden pozneje, v nedeljo 1. februarja bo izžrebana in razglašena tretja številka1, ki skupaj s prvima dvema tvori dobitek terno. Kvaterna (štiri številke) bode izžrebana v nedeljo, dne 7. februarja, činkvin pa v nedeljo, dne 15. februarja. V tednu od 15. do 28. februarja bodo polagoma izžrebane številke za tombolo, tako da: bode tombola razglašena že v nedeljo, dne 1. marca t. 1. Vseh knjig, ki tvorijo 505 dobitkov književne loterije, je 7288. Od teh gredo Tavčarjev roman Izza kongresa, Finž-garjev Dekla. Gradnikova Pot bolesti, Tičarjeva knjiga O boju proti malezjji-vim boleznim, Ribičičeve Zavratne pošasti in Zupančičev Ciciban v najmanj 405 izvodih med naš narod širom naše države. Vse knjige skupaj tehtajo 1020 kg. obsegajo okoli 60.000 tiskanih pol in okroglo 1 milijon tiskanih strani. Pri tem pa ni vštetih onih sto mladinskih dobitkov. ki so namenjeni za ljudske šole v Sloveniji. Iz navedenih številk in dejstev je razvidno, kolikega pomena je ta književna loterija in koliko najboljšega berila, bode prišlo tem potom med naše ljudstvo. Posamezna tablica stane 3 Din. Rojaki, sezite po njih!
—	Pokrajinski odbor Jugoslovenske Matice vljudno sporoča, da se vrši žrebanje prvih dveh številk II. književne tombole v soboto, dne 24. t. m. ter da bodeta potem ti dve številki priobčeni v vseh slovenskih listih, ki nosijo datum 25. januarja. Matica bode priobčevala izžrebane številke tudi v »Učiteljskem Tovarišu« Odbor se obrača do p. n. slovenskega učiteljstva z vljudno prošnjo, da še v zadnjem trenutku ukrene vse, kar je v njegovi moči. da se poslane tombol-ske karte v resnici tudi prodado. Event.
preostale tablice naj se prav si trn m o vrnejo pokrajinskemu odboru v Ljubljano, in sicer dne 20. t. m., tako da bodo vsekakor pred 24. t m. v Ljubljani. Tablice,, ki bi 24. t. m. ne dospele v Matično pisarno, se smatrajo razprodanim. Jugo-slovenska Matica je trdno prepričana, da ji bo šlo slovensko učiteljstvo tudi pri tej akciji z isto vnemo na roko. kakor v vsakem slučaju do sedaj. Matica pa tudi s ponosom izjavlja, da ji ravno delo slovenskega učiteljstva v veliki in izdatni meri omogoča sploh njeno kulturno delovanje med našim narodom, saj je ravno učiteljstvo oni idealni faktor, ki največ in tudi najuspešneje deluje za Jugoslo-vensko Matico in za njene idealne namene.
—	Pretplatite sebe ili svoju školu od
1.	januara 1925 na Srpski Književni Glasnik. najstariji. najugledniji i najraspro-stranjeniji jug »slovenski književni časopis. Urednik Svetislav Petrovič. Raniji urednici: Bogdan Popovič, dr. Jovan Skerlič. Pavle Popovič, Slobodan Jova-novič i dr. Vojislav M. Jovanovič. Izlazi dvaput mesečno, u sveskaima od osam-deset strana. uz saradnju svih najpozna-tijih naših književnika i naučnika. i daje sliku celokupnog duhovnog života i na-šoj zemlji i inostranstvu. Godišnja pret-plata 180 Din. polugodišnja 90 Din. tro-mesečna 45 Din. Pretplatu treba slati: Administracija Srpskog Književnog Glasnika. 9. Skopljanska ulica. Beograd. Pre-poručen od Ministairstva Prosvete za knjižnice pučkih škola.
—	Konkurz za spreiem gojenk v Nu-diljsko šolo Rdečega križa v Beogradu. (Šola je pod nadzorstvom ministrstva narodnega zdravja). Redovni tečaj šole za nudilje počne 15. marca i 15. septembra. Vpisanje v šolo traja do 1. marca i 15. avgusta. V poštev pridejo samo državljanke SHS pod sledečimi pogoji: 1. Da ima kandidatkinja najmanj štiri razrede gimnazije ali odgovarjajoče druge šole, o čemur naj predloži šolsko izpričevalo.
2.	Da je zdrava in močna, kar naj dokaže zdravniško izpričevalo. Pri vstopu v šolo se vrši ponovni pregled. 3. Da ni mlajša od 18 in ne starejša od 30 let. kar potrjuje krstni list. 4. Da položi sprejemni pismeni izpit. 5. Da pristane na vse obveze od strani šolske uprave. 6. Da ni predhodno obiskovala slične šole, katero je zapustila ali bila iz nje izključena. Kandidatkinje morajo v prošnji za sprejem navesti s čim so se do sedaj bavile ter priložiti spričevalo o lepem vedenju iz občine ali ustanove pri kateri so bile v službi. V šolo sprejete kandidatkinje imajo brezplačno stanovanje, hrano, pranje perila, uniformo in mesečni dodatek od 100 Din v prvem letu. Ves čas bivanja v šoli so gojenke obvezne nositi uniformo. Šola traja dve in pol leta. Sprejete kandidatke morajo prinesti s seboj: močno obutev, zimski plašč, dovoljno perila, črnih nogavic in potrebščine za šivanje. Po končani šoli se gojenke uvrstijo v II. kategorijo državnih uradnikov. Prošnje z dokumenti treba poslaiti »Šoli za Nudilje«, Beograd, Deligradska 29.
—	Iz torbice belokranjskih palčkov. Zbral in ilustriral Albin Čebular. Naša lepa Bela Krajina je neusahljiv vir narodnih zakladov. Marsikaj smo že dvignili tam. Pesniki, pisatelji, skladatelji, slikarji in znanstveniki so našli tam bogato snov za svoja dela. Učitelji in duhovniki imajo na deželi največ prilike zbirati narodno blago, ker žive med narodom. Zbiranje ni tako enostavno, ampak zahteva mnogo vestnega dela. Tovariš Čebular, ki je prišel takoj po prevratu na Talčji Vrh, se ni vdal povojni psihozi, aimpak je zavihal krepko rokave in se lotil s plevelom zaraščene ledine. In danes je položil pred nas prvi tiskani obračun svojega dela. Lična zbirka je to in tu najdemo pesmice, uspavanke, na-gajivke in narodne otroške igre tako primitivne. kakoršne si pač more zamisliti le nepokvarjena duša belokranjskega pastirčka. Nekaj pesmic je prav dovršenih, drugim se pa pozna, da so bile prinešene od drugod, kar seveda opazi le dober poznavalec. Čebularja poznamo sicer v šoli kot izbornega učitelja, spretnega in neumornega delovodjo v rokotvorni šoli, dalje uporablja svoj prosti čas kot pre-parator. slikar in risar. Uredil je Talča-nom tudi moderen čebelnjak in ima tudi opazovalno postajo za meteorologijo in geodinamiko. Skratka, marljiv prosvetni delavec je. ki naj bi imel še obilo posne-malcev. Njegovo delo priporočamo v prvi vrsti belokranjskim šolam in rodoljubom, ker je čisti dobiček namenjen za novo planinsko kočo na Mirni gori pri Planini, ostali pa, ki jih zanima naša otroška literatura, pa naj segajo pridno
po knjigi, da omogočijo Čebular ju, da nam razveže še nadaljno torbico belokranjskih palčkov, ki čuvajo tam ob Kolpi in po belokranjskih ložah in pašnikih naše narodne zaklade.	B. R. *
—	Zahvala. CM družba je nakazala za šolski oder na Planini pri Črnomlju Din 500. Za velikodušen dar se družbi najvljudneje zahvaljujem. — Zagažen Iv., šol. upravitelj.
Na tehniški srednji šoli v Ljubljani je razpisano mesto profesorja za srbohrvaščino. Prošnje, opremljene v smislu člena 12. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih, naj se predložijo oddelku ministrstva trgovine in industrije v likvidaciji v Ljubljani najkasneje do 31. januarja 1925.
Razpis šolske zgradbe. Občina Tomišelj razpisuje zidavo nove šole na jezeru pri Preserju. Natančne informacije dctoe reflektanti pri krajnem šolskem svetu na Jezeru in. v obč. pisarni občine Tomišelj na Jezeru št. 9. Ponudbe je vposlati do 30. t. m.
—	Lepa hvala vsem tovarišem in to-varišicam, ki so mi pomagali pri prodaji mladinskih igric »Oporoka kralja Matjaža« in »Gospod in sv. Peter«. Da je mladina rada segla po njih. kažejo slučaji, da je mnogo šol razven vposlanih 10 komadov še naknadno naročilo 20—40 izvodov. — Pri tej priliki bi prosil šole. ki mi zneskov še niso vposlale, da iste kmalu nakažejo, oziroma mi vrnejo neprodane izvode v prvotnem ovitku z označbo »Ne sprejmem — nazaj«. Ker je ena izmed igric primerna za uprizoritev ob državnih praznikih, bo šolam, ki razpolagajo z odri, gotovo dobrodošla. Cena 3 Din za dve igrici gotovo ni visoka! Oskar Ž o 1 n i r . šolski upravitelj — Cir-kovce pri Pragerskem.
—	Tečaj za izpite na meščanski šoli bo otvorila v teku tega meseca Zveza jugoslov. železničarjev. Pokrajinski odbor bo o vsem potrebnem one, ki so se prijavili, pismeno obvestil.
—	O metodiki risanja, ki temelji na proučevanju otroške psihe, je predaval v univerzitetni dvorani dne 18. t. m. popoldne učitelj risanja na ruski šoli v Po-novičah g. Mihail Hrisogonov. Predavanje je bilo jako zanimivo na podlagi otroških risb, ki so jih izvršili učenci ruske šole. Predmeti risb so bili vzeti iz otroškega obzorja. Posebno je dopadla risba, kako so otroci risali iz spomina igro »ringa raja«. Večji učenci so pa tudi prav dobro naslikali težje predmete po naravi — tako razne posode, cvetlice, metulje in drugo. — Predavatelj je žel na koncu predavanja splošno priznanje. Med poslušalci so bili večinoma člani »Ruske matice«.
Imenovanja in napredovanja.
—i Imenovani so na osnovnih šolah:
v Framu Helena Rauniher (tI/l), v Št. Ilju v Slov. gor. Rozalija Girlinger-Žolgar (II/2), na IV. ženski osnovni šoli v Mariboru Angela Milčinski (II/l). Marija Far-kaš (II/l). Kristina Petrič ((II/l), Emilija Kraje (11/1), Berta Brence (II./2), Emilija Vah (II/2); na III. ženski osnovni šoli v Mariboru Ida Vodenik (II/l) in Marija Humek (II/l); na II. ženski osnovni šoli v Mariboru Avgusta Fajgelj (H/2); v Golem Marija Pegan-Šušteršič (II/2), v Tr-bovljah-Vodah Angela Bučar-Sitar (II/2), na Blanci Pavla Bregant-Majcen (II/2), v Zasipu Amalija Jegljič (II/l). v Ljubljani (II. moška osnovna šola) Fran Trost (II/2); v Tribučah za šolskega upravitelja Fran Mercina (II/l), na Vinici za šolskega upravitelja Ivan Mercina (II/l). na Planini pri Rakeku za učitelja Andrej Kenič (II/l), Sv. Katarina pri Trbovljah za upravitelja Josip Zaje (II/l) in za učiteljico Ernesta Zajc-Blažica (II/), v Rov-tah za upravitelja Bogumil Medvešček (II/2). v Kaplji pri Marenbergu Olga Mi-klavčič (11/2), v Uncu pri Rakeku Silvester Cerut (II/2). — Ta imenovanja so nas presenetila posebno z ozirom na to, ker stojimo tik pred ocjdajo služb po razpisu in ker smo zadnjič javno tolmačili nejevoljo učiteljstva zaradi oddaje služb in premeščanja po čl. 71. čin. zak. Razmere postajajo od dne do dne nestalnejše in ob dvanajsti uri opozarjamo merodaj-ne činitelje. naj prejenjajo z nezdravim postopkom in naj člen 71. velja le za izredne slučaje, če je prizadeti zadovoljen s tako namestitvijo ali v slučaju disciplinskega izreka. V interesu šolstva, stanu in v občenarodnem interesu moramo odločno to zahtevati in se bomo vztrajno nadalje borili za svoje zahteve.
—i Imenovanje in napredovanje v prosvetni službi. Profesor zagrebške univerze dr. Boris Zarnik je pomaknjen v
2. grupo I. kategorije. Profesorji v Ljubljani Adolf Robida. Nande Marolt in dr. Fran Novak pa v 5. grupo I. kategorije. Za kustosa v narodnem muzeju v Ljubljani v 5. grupi I. kategorije je imenovan doktor Fran Kos.
Obrambni vestnik.
—ob Eden od nepoklicanih, ki se vtiče v učiteljska imenovanja. V 1. številki letošnjega »Tovariša« smo poročali, da se v učiteljska imenovanja vtičejo vsi mogoči ljudje in da hočejo učiteljstvo premeščati kot šahovske figure. Rekli smo, da osumničijo kompetenta z vsemogočimi očitki in da ribarijo le v kalnem, ker ne morejo dokazati ničesar onim, proti katerim nastopajo. Kot tak se je izkazal neki gospod Berščak. ki je v »O r j u n i« napadel tov. Merci-n o, ki je bil iz nacionalnih ozirov odpuščen od italijanske oblasti in kateremu so iz istih razlogov Italijani izgnali hčer-učiteljico. Razumljivo je. da se je tov. Mercina moral potezati za službo v naši kraljevini. Tov. Mercina ni okleval kot naprednjak nikoli in ga poznamo kot moža na mestu, ki ne vrti prepričanja po vetru. In kaj je storil ta g. Berščak? Napadel je tov. M e r c i n o anonimno v »Orjuni« z dne 20. decembra 1924 s sledečo notico: »Ni pozabljeno. Kakor smo informirani reflekti-ra na mesto učitelja v Logatcu ali na Rakeku znani poveljnik vojaškega oddelka na postaji Štanjel takoj v začetku svetovne vojne, kojega imajo naši Kra-ševci in Vipavci gotovo še dobro v spominu. Ne bomo tu razpravljali o njegovem delu, ko je še nosil uniformo avstrijskega »hauptmana«, opozarjamo samo tem potom talko gospoda Mercino, kakor merodajne činitelje, da to njegovo delo še ni pozabljeno in da Orjuna budno pazi in bo zlasti pazila na vse take ljudi ob meji. Upamo, da se razumemo.« — Na to notico je šel tov. Mercina k »O r j u n i», kjer je vse pojasnil in zahteval zadoščenja. Ker se je uredništvo prepričalo, da je tendenciozno informirano, je dalo tov. M e r c i n i ime dopisnika na razpolago. Ta dopisnik je neki gospod Berščak, ki je prinesel v »O r j u-n i« z dne 17. januarja 1925 sledeči popravek: »Ni še pozabljeno. Pod tem naslovom sem nedavno priobčil v »Orjuni« o. g. Mercini notico, v dobri veri. da so moje informacije točne. Ker sem se pozneje prepričal, da sem bil napačno informiran, te notice ne vzdržujem. — Berščak 1. r. — Uredništvo »Orjune« je pristavilo k temu popravku še sledeče: »Priobčujemo gorenjo izjavo, ki jasno priča, da smo vedno pripravljeni lojalno popraviti krivico izvršeno morda vsled napačne informacije. Obenem ponovno opozarjamo vse naše dopisnike in informatorje, da v njih dopisih navajajo samo čisto resnico, ker bomo sicer vselej objavili njih ime po krivici napadenim.« — Ta slučaj nam jasno kaže, kako krivično in napačno je, če se upošteva pri učiteljskih imenovanjih glasove ljudi, ki bi ne smeli imeti nobenega vpliva na učiteljska imenovanja. Ta gospod Berščak je stavil potem kot priče in se je Skliceval še na tri naše kolege. Zanimati se bomo morali, kdo je ta gospod Berščak in kaj je, ker tega v »O r j u n i« ne pove, pomagal mu je pa še tiskarski škrat. Povemo še enkrat, da se bomo brezobzirno borili proti vsem enakim slučajem, ki so se pojavili v zadnjem času in kličemo nepoklicanim: roke proč od učiteljskih imenovanj in zadev, ki Vas nič ne brigajo! Pričakujemo, da bo dala tudi šolska oblast tov. Mercini zadoščenje, ker kakor je videti iz zadnjih objavljenih imenovanj, je sumničenje v »O r j u n i« vseeno imelo nekaj vpliva na imenovanje in bi skoro rekli, da je vkljub popravku doseglo svoj namen.
—ob Znani »Slovencev« notičar, predsednik Slomškove zveze Ivan Štrukelj skuša in se trudi na vse načine, da bi zanesel potom svojih notic intrigo v 'našo organizacijo. Ker se »Slomškovi zvezi« to ni posrečilo potom okrožnice na naša okrajna učiteljska društva, nadaljujejo v »Slovencu« potom »Učiteljskega vestnika« svoje intrigantsko delo. Vsak slučaj zvrača namenoma na vodstvo naše organizacije in na UJU sploh, čeprav dobro ve. da organizacija ne nosi najmanjše krivde in tudi nima pri sedanjih razmerah one odločilne moči. da bi mogla preprečiti vse — posebno kar želi gospod Štrukelj in njegova družba. Nesramen postaja s tem, da se vtiče v stvari. ki so popolnoma interne zadeve organizacije in njenih članov in govori namenoma, kakor bi bil član organizacije in
bi tudi njega tikale omenjene zadeve. Slomškarija in zabavljači naj le lepo molče. kajti škodovala iim še ni naša organizacija, pač pa so že imeli od nje mnogo koristi, čeprav igrafo Ie vlogo trotov v panju, ki se okoriščajo od dela drugtt.
Maša gospodarska organizacija.
VABILO
k izrednemu občnemu zboru društva »Učiteljska samopomoč«, ta se bo vršil v nedeljo, dne 1. februarja 1925 ob 15. uri v pisarni Hranilnice in posojilnice Učiteljskega konviktai v Ljubljani, Frančiškanska nI. 6/1. s sledečim vzpo-redom:
1.	Poročilo načelstva.
2.	Volitev 1 odbornika in 3 namestnikov.
3.	Prememba pravil.
4.	Slučajnosti
Odbor.
NB: Če bi ob 15. uri sklicani občni zbor ne bil sklepčen, se ob 15.30 uri skliče drugi občni zbor (§ 12.). ki je sklepčen pri vsakem številu navzočih društvenikov.
— Učiteljska samopomoč. Društvo ima danes 768 vpisanih in 79 sprejetih članov. Posmrtnina znaša Din 1536.—. V zadnjih mesecih pristopajo v prav lepem številu novi člani — od septembra 1924 do danes okrog 300. Nekaj nabiralnih pol kroži med učiteljstvom. precejšnje število jih pa leži neporabljenih pri šolskih vodstvih. Prosimo vljudno, da jih dvignete iz prahu, napolnite z imeni prigla-šencev in vrnete »Učit. samopomoči«. V tel?u prvega polletja sprejema društvo tudi starejše tovarišice in tovariše (nad 45 let). Priglasite se takoj, pozneje bo prepozno! Vsak član »Učiteljske samopomoči« naj pridobi društvu vsaj še enega novega člana. — Za 1. februar 1925 je sklican izredni občni zbor (glej vabilo). Na občnem zboru se bo stavilo nekaj važnih izprememb k društvenim pravilom. n. pr. o zvišanju prispevkov za smrtne slučaje in s tem zvišanje posmrt-' nine. o delni odpravi zdravniških certifikatov itd Želeti je. da se občnega zbora udeleži prav mnogo društvenikov. posebno iz Ljubljane in bližnjih ob železnici ležečih krajev.
—g Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta so darovali: Gospa Katarina D r o 1, učiteljica v pok. in posestnica v Gradu pri Bledu. 250 Din; Julij Mayer,-nadučitelj v Dobu. 5 Din kot mesečni prispevek za januar t. 1. in Alojzij K e -c e 1 j 10 Din letnine za 1925. — Letošnja darila znašajo 1395 Din.
—g Učiteljski dom v Mariboru. Članarina in darila: Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo 650 Din; učiteljstvo osnovne šole v Vojniku 100 Din; upokojeno učiteljstvo v Mariboru 130 Din; učiteljsko društvo za laški okraj 200 Din; učiteljsko društvo za konjiški okraj 250 Din; Gradišnik Anton, nadučitelj v Polju, 20 Din; Černy Viktor, nadučitelj pri Sv. Juriju (Prekmurje) 25 Din; Fran Bratuš, učitelj v Poljčanah.10 Din; Fran Voglar, ravnatelj državnega ženskega učiteljišča v Mariboru. 25 Din; učiteljstvo mestne deške osnovne šole v Celju 50 Din; učiteljstvo osnovne šole v Mežici (Feinig Ivo, Vrečak Alojzija. Moderndorfer Vinko, Gallob Rudolf) 50 Din; učiteljstvo osnovne šole v Račah (Mohorko Iv.. Bizjak Franja, Lutman Marica) 30 Din; šolsko vodstvo v Puconcih (Prekmurje) 10 Din; učiteljstvo pri Sv. Duhu na Stari gori 50 Din; šolsko upraviteljstvo v Olimjem 25 Din. — Iskrena hvala! — Prosimo ponovno, da se pri nakazilih natančno označi njihov namen (ali članarina ali darilo, ali plačilo za Prekmurske pravljice, ali plačiio za naročene zemljevide). — M. Kožuh, blagajnik.
Pedagoške in šolske drobtine,
X Psihološki tečaj v Hamburgu.
Psihološki institut hamburške univerze priredi pod vodstvom dr. W. Sterna trimesečni tečaj za pedagogiko, psihologijo in mladinoslbvje. Namen tečaja je, da usposobi učitelje in učiteljice, da lahko v šoli izvajajo psihološka raziskovanja ali pa da vodijo psihološka delovna udruženja. Ker je trajanje tečaja z ozirom na snov kratko, bodo lahko sledili samo frekventanti, ki poznajo snov že «koli-kortoliko v teoriji. Tečaj se bo vršil od 1. maja do 1. avgusta 1925.
Odgovorni urednik: Franc Štrukelj. Last in zal. UJU — poverjen. Ljubljana. Tiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.