IN TJFftAVZOSTTO: LJUBLJANA,
mnOME PTJBBIJCITA ITATJANA S. A-, MELAHO
I/UNIONE PT7BBLKTEA KALJANA S. A-, MILANO
Izkrcanje italijanskih čet na Kreti
V tesnem sodelovanju vojske, letalstva in mornarice se operacije uspešno nadaljujejo — Sovražniku so bile prizadejane zopet hude izgube — Nov velik uspeh letalskih sil
Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je 29. maja objavil naslednje 358. vojno poročilo:
Včeraj so se nase čete izkrcale na otoku Kreti, da bi tam sodelovale z nemškimi vojnimi silami. Skupine naših bombnikov in torpednih letal so na Sredozemskem morju ponovno napadle formacije sovražnega brodovja. S torpedi z naših letal so bile zadete tri angleške križarke. Neka nadaljnja križarka je bila zadeta od bomb.
V severni Afriki so bili sovražni napadi na fronti pri Tobruku dne 27. zvečer in 28. zjutraj gladko odbiti.
Angleška letala so vrgla nekaj bomb na Bengazi in na Demo. Naši torpedni čolni so sestrelili dve sovražni letali. Nek angleški častnik je bil ujet.
V vzhodni Afriki se naše čete v pokrajini Gala In Sidamo, zlasti na področju jezer in na levem bregu reke Orno še nadalje pogumno bore.
Rim, 29. maja. (Štefani.) Včeraj popoldne je skupina italijanskih bombnikov na vzhodnem Sredozemskem morju napadla sovražno vojno brodovje. Z bombami je bila nedvomno zadeta neka križarka. Kljub hudemu odporu so se vsa letala vrnila na svoja oporišča.
V popoldanskih urah je skupina torpednih letal napadla tudi neko drugo angleško eskadro v prelivu Caso. Dosegla je popoln uspehu S torpedi so bile zadete tri križarke, od katerih je vsaka izpodrivala nad 7.000 ton vode. Vsa italijanska letala so se varno vrnila na svoje oporišče.
Berlin, 30. maja. Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Na otoku Kreti zasledujejo nemški gorski oddelki po uspešnih bojih poraženega sovražnika, Dosegli so zaliv Ar m ini in pripeljali zopet večje število ujetnikov. V zalivu Suda, ki so ga doslej Angleži uporabljali za mornariško oporišče, ni nobenega sovražnika več. Nemško letalstvo je tudi včeraj z močnimi skupinami bojnih in strmoglavih letal napadlo angleške postojanke na severni obali Krete uspešno ter potopilo na morju okroer otoka neko trgovsko ladjo in stražni čoln. Protiletalsko topništvo je sestrelilo dve angleški bojni letali.
Italijanske čete so se izkrcale na otoku Ki eri.
Berltn, 30. maja. d. Nemška boina letala as včeraj uspešno napadla taborišče angleške vojske v Sfakiji ob južni obali Krete. Povzročeno je bilo mnogo požarov m matno razdejanje. Drug napad so izvedla nemška bojna letala na letališče angleškega letalstva pri Imbakiju ob zalivu Mes-sara na Kreti. Dva angleška bombnika tipa Bnstoi-Blenheim in dve lovski letali so Mil uničeni.
Berlin, 30. maja. s. Včerajšnji večerni flsk i velikim poudarkom objavlja poročila o Izkrcanju italijanskih čet na Kreti. Dnevniki podčrta vajo važnost te akcije, v ohvli u bitke, katere odločilna faza se je sedaj pričela, kar so priznali tudi An-glefl, kt kakor poročajo soglasno vsi nevtralni opazovalci, ne prikrivajo svojih velikih skrbi zaradi neizbežnih posledic, ki JDk bo Imela izguba otoka.
Kandija zasedena
Berlin, 30. maja. tr. Uradno poročajo, da so nemške čete v noči na četrtek zavzele mesto Kandija (HerakUon) na Kreti Prav tako Je bflo zasedeno pristanišče in letališče. Več sto angleških vojakov Je bflo ujetih.
BeruTL 30. maja. s. O ostrih bojih za mesto la Canea se izvejo naslednje podrob-
Najhujša borba se je razvila za zadnje postojanke, Id so jih držali Angleži. Sovražno topniško streljanje, bodeče žice in naravne ovire so otežavale napade. Kljub vsem oviram pa so nemške planinske čete vdrle v sovražne položaje. Bila se je borba na nož, ki se je končala z uničenjem in zajetjem številnih sovražnih edinic Zaradi prodora angleške obrambne črte se je zrušila vsa obrambna fronta okoli Caneje in v gorah, visokih do dva tisoč metrov.
Nemški bombniki so včeraj napadli angleške čete, ki so se zbirale v Sthakiji. Bombniki so povzročili številne požare. Druga nemška letala so z enakim uspehom napadla neko sovražno letališče v zalivu Messara, Uničena sta bila dva parata tipa Bristol Blenheim in dve angleški lovski letali.
Berlin, 30. maja. ir. O zavzetju Kaneje po nemški vojski poročajo, da so bili boji v okolici mesta do zadnjega, dokler niso nemške čete zasedle stare kanejske trdnjave in utrjene vasi Galatos v gorovju pri mestu. Zaradi naravnih utrjenih postojank, s katerimi so razpolagali Angleži, so bile operacije izredno otežkočene. Nemški gorski oddelki pa so končno le prodrli v angleške postojanke. Borbe so se vršile od moža do moža. Mnogo angleških vojakov je bilo ujetih.
Italija nosi glavno * breme
Zagreb, 30. maja. s. Vojaški kritik »Novega lista« posveča Italiji članek, v katerem opisuje velik pomen nalog, ki jih je Italija prevzela in ki jih izvršuje njeno hrabro vojaštvo. Kritik pravi: Fašizem je ustvaril vse potrebne pogoje za končno zmago. Nadčloveški so bili problemi in nadčloveški napori. Italija je postala država, kjer cvete delo in se pretaka novo življenje. V tej ogromni borbi se odlikuje Italija po svojem zagonu in samozaupanja Njena zvesta zaveznica je Nemčija. Glavno breme borbe v Sredozemlju leži na ramah Italije. Proti Italiji se bore najboljši angleški generali in admirali kakor Wa-vel in Curmingham ter najboljše in najbolj oborožene čete angleškega imperija. Italija je dosegla velike pomorske in letalske uspehe. Ta ogromna borba se bo nedvomno srečno končala za Italijo in italijanski narod.
Angleži imajo velike izgube
Amsterdam, 30. maja. d. Kakor javlja poročilo glavnega stana angleške vojske iz Kaira, so se angleške čete na Kreti umaknile na nove postojanke vzhodno od zaliva Suda. Poročilo pravi, da so angleške čete v borbi iz bližine pretrpele težke izgube.
Se dve angleški križarki
Rim, 30. maja. s. Angleška admiraliteta je priznala potopitev še ene angleške vojne ladje v vzhodnem Sredozemlju. Gre za križarko »York«, ki je bila potopljena pred Kreto. Angleška uradna agencija sporoča, da se je zaradi letalskega napada potopila tudi pomožna angleška vojna ladja »Patia«.
Potopljen grški parnik
Atene, 30. maja. rs. Grški parnik »Helena« je na poti iz Korinta zadel ob mino ter se potopil. Pri nesreči je utonilo nekaj Makedoncev, vojnih ujetnikov bivše jugoslovanske vojske.
Angleži se umikajo na vsej črti
Po padcu Kaneje in Kandije se pripravljajo Angleži
popolno evakuacijo Krete
Atene, 30. maja. rs. Zaradi poraz« prt KandUi se sovražnik urnika tudi v tem odteka. Angleži se pripravljajo za odhod Čez morje.
Berlin, 30. maja. rs. Sinoči se je zvedelo, da je angleško poveljstvo zaradi poraza pri Canei odredilo splošen umik. Angleška oblastva so pripravila že vse sa beg Čez morje.
New Tork, 30. maja. d. NewyOrŠki H«ti pravijo v poročilih o položaju na Kreti, da angleška vojska ni več v stana, da bi branila otok. »Ncw Tork Post« pravi, da je položaj za angleško vojsko na Kreti že tako težak, da je vsak čas pričakovati vesti, da je borba prenehala.
Berlin, 30. maja. tr. Po nemških uradnih Informacijah so bile angleške čete po padcu Kaneje na Kreti prisiljene, da se odločijo za splošen nmik. Poveljstvo angleške vojake na Kreti je že podvzelo vse ukrepe, da poskusi po morju evakuirati čete z oto-
ženeva, 30. maja. d. Usti poročajo o položaju na Kreti, da se angleške čete na otoku še vedno umikajo. Novozelandski oddelki se obupno bore s nemško vojsko, ki je ponovno prešla v napad. V Kairu presojajo angleški položaj na Kreti selo resno. Smatrajo, da bodo boji na Kreti najbrž že v prihodnjem dnevu končani. Nemci sedaj niso več prepeljali z letali na otok novih čet. Novozelandski oddelki so branffl vsako ped «e*"ij«% pa so se vendar morali ttL
Ze kažejo na
Monakovo, 30. maja. s »Muenchener Neveste Nachrichten« pišejo, da po angleška poročila o bojih na Kreti napisima tako, da se more angleška javnost že zdaj pripraviti na bližnjo katastrofo. Slog teh poročil je enak onemu v zadnjem razdobju vojne v Grčiji, Istočasno P* vsebujejo poročila bedaste trditve • nemških izgubah.
Pregled borb v Afriki in na Kreti
Rim, 30. maja. s. Včerajšnje vojno poročilo pojasnjuje nove akcije proti sovražniku, ki skuša streti obkolite v v Tobruku. Glede na sovražnikovo zadržanje je treba sklepati, da se nahaja sovražnik v čira-ualje bolj neprijetnem polnšajn v tem
zadržal po naši zopetni osvojitvi Cirenajke kljub velikan izgubam in škodi, ki jo ra utrpeti vsak dan. XI ponovni Angležev ne morejo imeti dokončnih uspehov, kajti uporabljene sfle niso velike. So-
ma jh ne utrdbe, katere je prej izgubil, da bi se lažje kretal in olajšal pritisk, v katerem se počasi duši. Sovražnik skuša predvsem pregnati našo artilerijo in naše sile. ki napadajo čimdalje bolj občutljive točke trdnjave. Toda tudi v teb namerah sovražnik nima uspeha Zadnje napade je sovražnik izvedel zvečer dne 27. t. m. in jih ponovil v jutru dne 28. Napadel je položaje, ki so v naših rokah, pri Sgiefet Slejmanu v zapadnem delu bojišča. V obeh primerih je takojšnja in močna reakcija naših čet zavrnila sovražnika in ga prisilila k umiku, pri čemer so bile njegove izgube velike. Dne 28. t. m. je dan potekel precej mirno na celotnem odseku. Udej-stvovale so se samo, kakor običajno, arti-lerija in patrole.
Na fronti pri Sollumu se nadaljuje čiščenje terena, katerega so osvojili okoli prelaza Halfava Zajeli smo ponovno sovražne vojake in zaplenili obilen plen avtomatičnega orožja in raznega materijala V Bengaziju in Derni sovražnikovo bombardiranje s slabimi letalskimi silami ni povzročilo večje škode in tudi ne žrtev. Letalski napad so odbile naše lahke pomorske edinice, ki so sestrelile dve sovražnikovi letali.
Najzanimivejša in polna uspehov je bila  bojna   aktivnost  predvčerajšnjim   na • Kreti, med tem ko nemške sile nadaljuje- I
jo s čimdalje večjim uspehom svoje borbe, so stopile znatne skupine naše armade v akcijo. Izkrcale so se na otoku, spremljali sta jih in ščitili naša mornarica in letalske skupine.
Prva poročila potrjujejo, da je operacija sijajno uspela in da se odlično razvija. Angleška mornarica je skušala otežkočiti Izkrcanje, bila pa je napadena s velikim uspehom od naših bombnikov. Bombe so zadele svoje cilje in najmanj ena križarka je bila hudo poškodovana. Kmalu nato je bila ista pomorska skupina sovražnika napadena z zračnimi torpedi. Eno izmed letal, v katerem sta bila poročnik Cimichi in maršal Codognini, je s torpedom zadelo neko križarko velike tonaže. Z ladje se je dvignil rumen plamen s stolpom vode, kar je povzročila eksplozija. Neko drugo letalo, ki ga je pilotiral kapitan Luise, že vajen uspehov take vrste, in s podporočnikom Pardinijem in maršalom Luppi-jem, je izstrelilo torpedo v prednji del neke križarke. Končno je letalo, ki ga je vodil tenente Greco in narednik vodnik Dl Gennaro torpediralo tretjo križarko, ki je takoj po napadu prenehala streljati in se je hitro oddaljila. Kljub zelo močnemu delovanju protiletalske obrambe s ladij, sd se vsa naša letala vrnila na oporišča % prelnknjanimi letali, toda z zdravo posadko. Sovražnik je po tako hudi preizkušnji pobegnil v varnejša področja.
Argentina bo ostala strogo nevtralna
V poslanici kongresa poudarja podpredsednik republike, da bo Argentina svojo nevtralnost z vsemi sredstvi ščitila
Buenos Aires, 30. maja. s. Podpredsednik republike Castillo je otvoril novo zasedanje parlamenta s poslanico. V njej je obeležil mednarodni položaj. Argentinsko nevtralnost je definiral takole: Naša država ni brezbrižna glede na bol, ki jo je vojna povzročila mnogim narodom. Tudi mi čutimo del vojnih posledic In skrbi nas bodočnost. Nas pa se spor in njegovi vzroki nič ne tičejo. Zaradi tega je bilo nevtralno staliSČe države jasno že od vsega početka. Pripravi j em smo ohraniti to svoje stališče lojalno in trdno in napeti vse svoje sile, da svoje ravnanje tudi pravno zaščitimo.
Poslanica obravnava nadalje krizo, ki je nastala v argentinskem pomorskem prometu. Vlada se je odločila najeti ali kupiti ladje vojskujočih se sil, ki so se zatekle v argentinske luke ter se posluževati teh ladij v sporazumu z njihovimi lastniki. Pozornost je vzbudila okoliščina, da se Castillo v svoji poslanici niti malo ni dotaknil vojne politike Zedlnjenlh držav in da sploh ni omenil ameriške kontinentalne solidarnosti.
Po Čitanju poslanice podpredsednika Ca-stilla so podali ministri svoja poročila. Poročilo zunanjega ministrstva znova poudar-
ja argentinske pravice do Malvinskih otokov. Argentinska vlada se trudi skupno s drugimi ameriškimi državami za ustanovitev novih tržišč za argentinsko proizvodnjo. Glavni pogoj za to je postopna opustitev carinskih meja, nakar naj hi sledil carinski sporazum z vsemi obmejnimi državami. Vojni minister je v svojem poročilu zahteval pomnožite v vojske, ker število prebivalstva vedno bolj narašča. Poročilo navaja dalje, da je pouk rezervistov pomanjkljiv za narodno obrambo. Letalstvo se je znatno izpopolnilo. Ker Argentina strogo izvaja svojo nevtralnost, je njena vojna mornarica skoraj neprestano na vožnji. Poročilo vojnega ministrstva pravi, da bo treba glede na vojno v Evropi reformirati vojno mornarico. Vlada je končno zahtevala 26 milijonov pezet za izpopolnitev argentinske trgovinske mornarice.
Pomanjkanje aluminija v Ameriki
New York, 30. maja. rs. Zaradi pomanjkanja aluminija je komisija za civilno obrambo odredila zbiranje aluminijastih ostankov do vsej državi
Napetost med Japonsko in Nizozemsko Indijo vedno bol} narašča
Tokio, 30. maja. rs. Japonski listi pišejo o zastoju pogajanj med Japonsko in Nizozemsko Indijo ter pravijo, da je položaj dosegel točko, ko mora Japonska zavzeti svoje odločno stališče. Za ta teden napovedanega sestanka med namestnikom japonskega zunanjega ministra in ministrom Nizozemske Indije ne bo. Japonska gospodarska delgacija bo najbrže zapustila Bata vi jo. Jaiponski tisk namiguje, da stoji za vlado v Bataviji in za njeno zavlačevalno ter neiskreno taktiko »neka gotova drža-
va«. Kljub energični zahtevi s strani Japonske pred desetimi dnevi vlada Nizo-* zemske Indije se vedno ni odgovorila- Listi poudarjajo, da je bila Japonska doslej dovolj potrpežljiva.
Tokio, 30. maja. s. Gospodarska pogajanja med Japonsko in Nizozemsko Indijo so na mrtvi točki. Na japonski strani ne vidijo nikake možnosti za zboljšanje položaja, ker je odvisnost odgovornih nizozemskih oblastev od Anglije in Amerike dokazana.
Novi načelnik štaba
Rim, 30. maja. s. S 25. majem je prenehal biti Achiiie S tarace načelnik generalnega štaba M. V. S. N. Na njegovo mesto je imenoval Duee generala Enzija Gal-biatija. Univerzitetna milica je praznovala včeraj s posebno slovesnostjo obletnico svoje ustanovitve.
Pomanjkanje živeža v Angliji
Rim, 30. maja. & V lordski zbornici je lord Wolton snoči narfasfl, da so se zaloge živil Velike Britanije zelo zmanjšale, tako, da najnujnejših življenjskih potrebščin ni več dovolj za vse prebivalstvo. Prišla je ura, ko bo treba misliti na njihovo pravično razdeljevanje. Predvsem bo treba racionirati potrošnjo mleka in jajc. Slednja bi se morala v bodoče deliti le otrokom in bolnikom. Napovedal je, da bo v nekaj tednih uvedena posebna kontrola tudi nad potrošnjo rib. Vse prebivalstvo se mora zavedati, je dejal, da je Anglija sedaj sredi trde borbe za svoj obstanek.
Zajet angleški konvoj
New Tork 30. maja. rs. Iz ameriških pomorskih krogov se izve, da so nemške pomorske sile v severnem Atlantiku potopile, deloma na zajele tri angleške transportne ladje ki dve norveški cisterni v I službi Anglije Gre za parnike »Port Vel-lington« (8.301), »C*ty of Winchster« (7210), »Kenocdoctt (1T08> ter cjassnaj   Poamnu 1
'J.   ■     i -t—I *»
Srednjeveške metode v Indiji
šanghaj, 30. maja. s. Angleška policija v Bornbayu je sporočila vsem Indijcem, ki so se udeležili protiangleških demonstracij, da bodo javno šibani. Policijski ravnatelj je tudi sporočil, da odslej ne bo več objavljen seznam are ti ran cev in ranjencev. To pomeni, da je njih število zelo visoko. V sredo je prišlo do novih krvavih spopadov med prebivalstvom ter policijo in angleškim vojaštvom. Vojaštvo je ponovno streljalo na demonstrante.
Berlin, 30. maja. s. Snoči je nekaj angleških letal skušalo prodreti nad francosko obalo in v Nemški zaliv Nemška lovska letala so jih pregnala m prizadejala sovražniku hude izgube, Nad Hokavskim prelivom sta bili sestreljeni dve angleški lovski letali tipa Spitfire, še preden sta prodrli do francoske obale. Ob vzhodni obali Frizijskega otočja pa so bili sestreljeni trije bombniki tipa Bristol - Blenheim. ko so skušali preleteli otoke v prav majhni višini Na nemški strani ni bilo ni. kakih izgub.
Posledica stavk v Ameriki
New Tork, 30. maja. rs. Po podatkih vojaških oblastev v Zedmjenih državah je bilo zaradi stavk v vojaških industrijah od 1. januarja pa do danes izgubljenih okoli trd milijone delovnih dni v votel mdustri. jL Med industziiel m delavci is šs moo*>
Po Roosevdtovem govora
Rim, 30. maja. s. Kakor poročajo londonski dopisniki raznih ameriških listov, Rooseveltov govor ni bil povsod v Angliji sprejet s pričakovanim odobravanjem. Angleško javno mnenje je razočarano. Tudi oni, ki so mogli prečrtati celo besedilo Roo-seveltovega govora, si niso na jasnem o njegovem celotnem pomenu. V dobro poučenih krogih je Rooseveltovo nami ga vanje na Dakar, na Azore in na Cap Verde napravilo poseben vtis. Rooseveltovo sporočilo o povečanju patrolne službe v svrho zaščite prevozov v Anglijo pomeni samo ublažitev alarmantnih novic s Krets.
Tudi v Zedinjenih državah ni dosegel Rooseveltov govor pričakovanega uspeha »Saturdav Evening Post« se bavi v svojem uvcKiniku s posameznimi točkami predsednikovega govora in jih primerja z njegovimi prejšnjimi izjavami, ter pravi, da je vlada v Washingtonu v pravem smislu besede prevarila ameriški narod. Vlada se ne čuti varno ter se boji narodove reakcije. Vlada v Washingtonu je nestrpna ln nervozna, ker se narod noče vživeti v vojno stanje ta ker noče pozabiti, da je vlada obljubila ostati nevtralna. Roosevelt še nikoli ni imel poguma, da bi povedal narodu resnico. Edina krivda ameriškega naroda je v tem, da je verjel v obljube med volilno kampanjo.
Oregonski guverner, republikanec Sora-gue je izjavil, da Rooseveltov govor ne more zadovoljiti ne intervencioniste in ne izo-lacioniste. Intervencionisti so ra^c»Čarani, ker Roosevelt ni sprožil svojega revolverja. Ves njegov govor je ena sama reka besed brez vsake praktične pomoči Angliji.
špansko časopisje posveča Roosevelt ove-mu govoru kratke komentarje. »Informa-ciones« poudarjajo, da se bo javno mnenje, ki je po večini proti vojni, vpraševalo, kako al zamišlja Roosevelt ogrožanje Zedinjenih držav s strani osnih držav, ko vendar sam trdi, da bodo Nemci le težko prišli čez Rokavski preliv. Ni vojna, ki se bliža Ameriki, ampak Roosevelt se bliža kot slepec Evropi. List »Madrid« piše, da je Roosevelt prevzel nase strašno odgovornost, ker ovira hiter mir.
Tudi v Bolgariji je napravil Rooseveltov govor zelo neugoden vtis. Listi poudarjajo, da je napravil Roosevelt nov korak na poti, ki vodi v vojno, toda trozveza računa Z vsakim možnim razvojem, svetovnega položaja in je pripravljena na vse m orehi tn osti. Sicer pa, trdi bolgarski tisk, stališče Zedinjenih držav na noben način ne more vplivati na končni izid vojne, ki jo je os v Evropi že zmagovito končala.
Finski politični krogi smatrajo Rooseveltov govor kot novo demonstracijo anglosaške boje vi t osti, ki je povzročila že toliko zla na svetu. Toda čas je z velikimi koraki na strani osi.
Nemški tisk zmerno, toda objektivno komentira Rooseveltov govor, ki ga smatra kot tipičen proizvod tesnih Rooseveltovih zvez z židovskim svetom. Roosevelt m povedal ničesar, kar m že znano. S svojim sistemom, kl se ga je posluži 1 prej za balkanske narode, je hotel zdaj strašiti Južne Američane z nemško nevarnostjo.
»Voelkischer Beobachterc piše, da se s temi sijajnimi argumenti ne more polemizirati. »Boersenzeitung« pravi, da je govor v popolnem nasprotstvu z onim. kar je na pr. sam Roosevelt 28. oktobra 1940 izjavil, da nobena ameriška ladja ne bo prevažala municije za vojujoče se države. Tedaj je šlo za predsedniške volitve. Danes pa, ko mu je predsedniško mesto zagotovljeno, krši svobodo morij, o kateri si upa še svetohlinsko govoriti.
>Deutsche Allgemeine Zeltung« piše: Kakor politične vojaške fantazije, tako so tudi njegove trditve gospodarskega značaja docela absurdne. Roosevelt je rekel, da Američani sami ne morejo konsumirati vseh lastnih proizvodov in morajo zato Izvažati. Kdo jim preprečuje izvoz? Samo vlada Zedinjenih držav hoče ovirati svetovno trgovino in podaljšati vojno, če je statistično dokazano, da živi 45 milijonov v Zedinjenih državah v slabih življenjskih pogojih, tedaj Je absurdno, ako zvrača predsednik krivdo na Nemčijo. Dejstvo je, da se v Ameriki boje, da bi narod uvi del, kako osne države sredi vojne ln z zmanjšanimi gospodarskimi možnostmi skrbe za dobrobit svojih delavskih množic.
rVashington, 30. maja. rs. Atlantska vojna mornarica je prejela nalog, da mora razširiti svoje patrole v svrho informacij konvojem in angleškim ladjam.
★
Washington, 30. maja. s. Prezident Roosevelt je imel snoči razgovor z angleškim poslanikom Halifaxom, Razgovoru je prisostvoval tudi angleški finančni strokovnjak Kenvnes. Razgovor je trajal dve uri in pol in se je nanašal na produkcijo Zedinjenih držav, na obči gospodarski položaj in Še posebej na kapaciteto ameriške vojne industrije. Dotaknili so se tudi nadaljnjih ukrepov, ki naj bi v popolnosti zagotovili Angliji dobave iz Zedinjenih držav.
Halitaic je po razgovoru novinarjem izi javil, da je sestanek potekel povsem zadovoljivo. Dodal je, da je čestital Rooseveltu k govoru, ki ga je imel pred snočnjim. Predsednik pa je bil presenečen, ker je bil na drugi strani poučen, da je s svojim govorom razočaral angleške neslužbene kroge.
Francoski protest
VlehT, 30. maja. rs. Francoska vlada je po ameriškem poslaniku izročila angleški vladi protestno noto zaradi bombardiranja 3faza._^ _   _    _      ^      _ ^
Izogiba jmo se nepre-
tflsSBBsflGDsstl    ■■^■^mi 2
r Stran 2
>SLOVXN3EI NAROD«, F«**, 30. naj* 1ML
Najtesnejša gospodarsko sodelovanje Italije in Hrvatske
Načelni «|wwa«mi1 • nar^fm^Hh vpraian)lli m le
Zagreb, 30. maja. s. Grof Volpi di Misu-rata je dospel 28. t m. v Zagreb v spremstvu nekaterih italijanskih gospodarsicih strokovnjakov kot predsednik italijanske
gospodarske komisije, kakor io določa čl. 4. zvezne in garancijske pogodbe o sodelovanju med Italijo in Hrvatsko, podpisane dne 18. t m V Rimu je imel grof Volpi dolge in prisrčne razgovore s poglavnikom. Ob tej priliki so bili proučeni obojestranski gospodarski interesi in to v duhu sporazuma in prijateljstva. Grof Volpi ee je nato razgovarja.1 z odgovornimi zastopniki nekaterih ministrstev in z vodilnimi osebnostmi hrvatskega gospodarstva. Prišlo je do mnogih zaključkov, ki se nanašajo na razne pobude, s katerimi bo Italija sodelovala pri obnovi hrvatskega gospodarstva. Pospešila se bo gospodarska izmenjava med obema državama. Sporazum ie bil dosežen v sledečih točkah:
.1. Komisija bo uredila gospodarsko Življenje zlasti v vsej Dalmaciji in v področju Reke in sicer tako, da bo prebivalstvo obeh držav čimboli enostavno in enotno ter najhitreje nadaljevalo gospodarske odnose.
2. Komisija se bo lotila tudi reševanja posebnih vprašanj, tako zgradbe  cest v
nekaterih področjih Hrvatske po finančnem načrtu, ki ga je hrvatska vlada že določila. Ta načrt se bo uresničil s pomočjo italijanske tehnične opreme. Proučila se bodo hidrotehnična vnrašanja Hrvatske in s tem v zvezi izkoriščanje hi-drotehničnih naorav v industriji in zlasti pri elektrifikaciji železnic.
3. Glede denarnih valutnih odnosov je hrvatska vlada sporočila, da je bila ustanovljena Državna banka s pravico za izdajanje denarja, ki se bo imenoval krona,
ki bo po sporazumih med obema vladama v stalnem razmerju z italijansko liro. Takoj se bo komisija lotila naloge za ustanovitev italijansko-hrvatskega kliringa in bo vse potrebno ukrenila za Čim tesnejši valutni odnos med obema državama. V ta namen bodo odpotovali v nekaj dneh v Rim delegati hrvatske vlade, da se bodo zgoraj našteti načrti izvršili.
4. Komisija je bila nadalje poverjena, da prouči različna vprašanja in razne pobude, ki zanimajo obe državi.
Grof Volpi je včeraj zvečer spet odpotoval v Rim.
Prva hrvatsko diplomatsko
zastopstvo v Rimo
Zagreb, 30. maja. s. Danes je odpotovalo v Rim prvo diplomatsko zastopstvo neodvisne Hrvatske države pri Kvirinalu. Sef poslaništva je sr. Štefan Peric, opolnomo-čeni minister neodvisne Hrvatske države. Ostali člani so dr. Anton Sablak in dr. Nikola Rusinović, kot tajnika, ter dva tajnika, dočim bo fungiral kot tiskovni in kulturni ataše pri Kvirinalu hrvatski pisatelj Anton Mizeteo.
Blagovna izmenjava med Nemčijo in Hrvatsko
Berlin, 30. maja. s. Doznava se, da bodo najbrže že danes zaključena trgovinska pogajanja med Nemčijo in Hrvatsko. Sporazum predvideva izmenjavo blaga v dobi od junija do septembra 1941 za okoli eno miljardo dinarjev. Hrvatska bo za dobavljene industrijske proizvode pošiljala v Nemčijo les, rude in žito.
Solidarnost
Marocanov
Berlin, 30. maja. s. Borsenzeitung« objavlja razgovor svojega dopisnika z maroškim kalifom v Tetuanu. Kalif je izjavil, da je priključitev Tangerja v maroški protektorat logična in je nato izrazil svoje prepričanje, da bo Španija pomirila Maroko s svojo gospodarsko, pravno in vojaško upravo. O stališču Marocanov glede na vsearabski pokret je izjavil, da bo Maroko solidaren z vsemi muslimanskimi organizacijami, če bo islam ogrožen. Maro-čani spremljajo s simpatijami odločno borbo Iraka proti Angliji, ker vsi Arabci dobro poznajo angleški sistem. Princ Mulaj Hasan je izjavil, da molijo po vseh džamijah za zmago os L Simpatije vseh Marocanov so na strani Italije in Nemčije, ki bosta dali Evropi nov red, ki bo zadovoljil tudi muslimane.
S Hooda" se je rešil samo en oficir in dva mornarja
Rim, 30. maja. rs. V londonskih uradnih krogih izjavljajo, da so se mogli s potopljenega »Hooda« rešiti samo en častnik in dva mornarja. Eksplozija je prišla tako nepričakovano in silovito, da se oni, ki niso bili takoj ubiti, niso mogli rešiti v peklu železa in ognja na ladji. »Hood« je imela normalno 1341 mornarjev na krovu,
Avtomobilska nesreča predsednika novozelandske vlade
Rim, 30. maja. rs. Novozelanski ministrski predsednik Fraser se je na vožnji iz Aleksandrije v Kairo nekoliko poškodoval. Minister je obiskal novozelandske ranjence, na povratku pa se je njegov avto, v katerem so bili tudi drugi ljudje, prevrnil, lajnik ministrskega predsednika je bil hudo ranjen, šofer pa si je zlomil nogo. Neki častnik novozelandskega generalnega štaba si je zlomil roko in nekaj reber.
Mobilizacija žensk v Angliji
Rim, 30. maja. rs. Angleški radio javlja, da se morajo vse Angležinje, roj L 1910., priglasili 14. junija v »naro
službo«.
ene narodno
Drobiž iz Hrvatske
Zagreb, 30. maja. Pogajanja za ureditev železniškega prometa med Hrvatsko in Madžarsko so se zadovoljivo zaključila. Na podlagi sporazumov se zdaj izdelujejo železniški vozni redi in tarife.
O tvor j en je bil poštni promet na področju Like, Gorskega Kotara in Primorja. Kar se tiče Dalmacije, je bil dosedaj vzpostavljen poštni promet samo z Dubrovnikom.
Madžarski urad za zunanjo trgovino je poslal v Zagreb stalno delegacijo z dr. Nanho, tajnikom madžarskega urada za zunanjo trgovino na čelu. »Deutsohe Zel-tung« iz Zagreba poroča, da je zagrebška podružnica Mednarodne družbe spalnih vagonov spremenila svoje ime v »Hrvatski spalni vagoni«. Družba razpolaga z nad 30 spalnimi in restavracijskimi vagoni, ki so pripadali 40 garnituram v bivši Jugoslaviji.
»Hrvatski Narod« poroča, da bodo izpuščena hrvatski vojaki, ki so bili ujeti v Srbiji in Bolgari j L Računajo, da bodo do konca tedna izpuščeni vsi hrvatski ujetniki.
— Madžari so izpustili tudi Slovence.
Po vesteh hrvatske državne agencije »Velebit«, ki so jih objavili vsi zagrebški listi, so v nedeljo madžarska vojaška oblastva izpustila veliko število ujetnikov madžarske, nemške, hrvatske, slovenske in bolgarske narodnosti, ki so pripadali jugo-slovenski armadi. Vsi izpuščeni bivši ustniki so madžarsko državno oziroma operacijsko področje že zapustili.
— Velika županstva že poslujejo. Veliki župan velike župe Prigorje, ki ima svoj sedež v Zagrebu, je že začel poslovati. Velika županija Prigorje ima svoje uradne prostore v Zagrebu v JuriŠičevi ulici 9. Veliki župan sprejema stranke vsak torek, Četrtek in soboto od 8. do 11. ure.
— Izročitev Dubrovnika, Hvara in Trebili ja neodvisni hrvatski državi, je po poročilu »Hrvatskega Naroda« potekla kar najsvečaneje. Pred znanim Knežjim dvorom v Dubrovniku so predstavniki italijanske armade dočakali hrvatskega generala Ivana Prpiča, ki se je pripeljal v Dubrovnik z velikim spremstvom. Prav tako svečan je bil tudi prevzem otoka Hvara, ki so ga italijanska oblastva izročila novo-imenovanemu hrvatskemu okrajnemu gla-
Za zdrava živila v LJubljani
iBfcnlr siHHilallst prslskujs flvUa, zlasti mleko! in kfffk
Ljubljana, SO. maja
Za zdrava živila v Ljubljani skrbi kemični laboratorij v mestnem tržnem uradu, kjer poseben, za ta namen specializirani inženir kemije neprestano preiskuje najraznovrstnejša živila, v prvi vrsti pa seveda mleko ter moko in kruh. Od novega leta pa do srede maja je natanko pre-lskal do 1000 vzorcev mleka! V Čast našim mlekaricam pa moramo takoj ugotoviti, da je bilo 700 vzorcev mleka popolnoma zdravih in dosti snažnih. V hudih skušnjavah so pa bile mlekarice in mlekarne posebno zadnji teden aprila in pred veliko nočjo, torej v tistih nemirnih in razburljivih časih, ko se mlekarice niso upale v mesto, gospodinje so pa potrebovale največ mleka za potice. Časi so minuli in nobene nevarnosti ni več, zato pa pozabimo tudi na te skušnjave, ki so mlekarice in mlekarne zapeljevale h krščevanju mleka. Pa se je spet obrnilo, da brhke mlekarice ne smejo več v mesto, sato so skušnjave mlekaric is naše pokrajine spet vsak dan večje, saj se vendar mleko lahko tako dobro proda in izkupi zanj prav čeden kupček denarja. Kakih 300 mlekaric In mlekarn se je torej vendar skušnjavam pustilo zapeljati ter so zato zaradi onesnaženega ali posnetega, večkrat celo za oboje in cele zaradi krščenega ter tudi zaradi krščenega in hkrati onesnaženega mleka morale plačati 80 din za preiskavo in pre-slišati hud ukor. Ce prvič ni pomagalo, so pa namesto ukora dobile plačilni nalog ter je bilo treba plačati do 200 din globe. Pa tudi med onimi 700 pohvaljenimi mlekaric ami jih je bilo nad 100, ki so bile opo-tiinjane zaradi nesnage, zlasti pa tudi zato, ker je natančni inženir v mleku našel premalo maščobe.
Bnako strogo je pa mestni laboratorij preiskoval tudi druga živila ter analiziral blizu 300 vzorcev. Preiskati je bilo treba mnogo marmelade, če ni morda slajena s saharinom, prav tako pa tudi mnogo konzerv, ker je n. pr. borova kislina prepovedana za konzerviranje živil. Kar se tiče marmelade in podobnih sladkih izdelkov, je že mnogo bolje, a tudi naše tovarne konzerv se ne poslužujejo zdravju škodljivih kislin za konzerviranje. Med vsemi 300 vzorci raznovrstnih živil je bila namreč komaj devetina neprimernih.
Prav vsak dan dopoldne ln popoldne pa uslužbenci mestnega tržnega urada pregledujejo pekarije in prodajalne kruha ter neprestano nosijo vzorce v kemični laboratorij. Ugotovljeno je, da so se peki naučili peči boljši kruh, čeprav je pšenična moka mešana s koruzno moko. Teža ni vedno pravilna in Še več je pritožb, da peki podraže kruh, kadar njih zaloga gre h kraju. Ta stvar je pa sila nevarna, Še bolj pa grda, in zato naj se peki ne spozabijo, da bi v teh časih na brezvesten način izkoriščali stisko. V mestnem tržnem uradu namreč sedi sila strog gospod, ki ima čez glavo dela zaradi izkoriščevalcev in verižnikov. Kljub temu ima pa vedno odprto uho, da ne prešli šl imena prav nobenega grešnika, saj mu jih ljudje hodijo pravit z vseh strani mesta. Mnogo pa morajo peki prestati tudi po krivem, ker ljudje ne dobe vedno enakega kruha. To bi bilo mogoče samo tedaj, če bi vsi peki vedno dobivali enako moko. Ker pa je moka precej različna, zato tudi najboljši mojstri ne morejo peči vedno enakega kruha.
Kamenje razbijajo na njem
čika Savo si zaveie kravato iz železne palice
Ljubljana, 30. maja. V dobi strojev ljudje ne občudujejo več
posebno telesne sile in atleti ne veljajo za junake, kakor nekdaj. Toda dandanes je čedalje manj izredno krepkih, telesno har. monično razvitih ljudi z železnimi mišicami, prekipevajoče življenjske sile in neuničljivega zdravja; že zaradi tega zasluži takšen človek zanimanje nas telesnih sla-bičev, ki nam civilizacija pije vedno bolj kri. Atlet pa, ki ga te dni občudujemo v Ljubljani, je vreden zanimanja že zaradi svoje življenjske usode. Ali ni tudi v tem tragedija, da je eden najboljših atletov, v resnici nadčloveške moči, osivel v svojem nenavadnem poklicu in ostal prav tako reven, ko se mu že bliža večer življenja, kakršen je bil ob rojstvu? Poznajo ga v širnem svetu in v bivši Jugoslaviji je bil Se posebno popularen. Doživel je že mnogo lepše čase. ko je bila njegova artistična sposobnost zelo cenjena. Toda bil je predobrega srca, da bi si v dobrih letih kaj prihranil. Pogosto je nastopal v korist dobrodelnih in prosvetnih društev, kar je
var ju. Italijanski vojaki so Hvar že zapustili. Enako svečan je bil prevzem tudi v Trebinju, ki ga je od Italijanov prevzel hrvatski    ustaški   poverjenik Muhamed
šarić.
— Velika politična zborovanja po Hrvatskem. V nedeljo je bilo po vsej hrvatski državi veliko političnih zborovanj. Ministra dr. Budak in ing. PrkoviĆ sta se udeležila zborovanj v Varaždinu in Gjurgjev-cu minister dr. Artukovič zborovanja v Osijeku, minister dr. Dumandič zborovanja v Banja Luki, minister dr. sušlč pa zborovanja v Dugem selu. Tudi zborovanj v ostalih krajih so se udeležili najvidnejši predstavniki nsve hrvatske države, dočim se je zborovanja v Novski udeležil tudi novoimenovani veliki župan velike župe Zagorje Stjepan Uroič, kmet iz Repušnice pri Kutini v Moslavini. Na vseh zborovanjih so v glavnem govorili o novih smernicah hrvatskega ustaškega pokreta.
I
KOPALIŠČE
NA LJUBLJANICI OTVORJENO
I
Pasji nos
Jeremiji Babkinu, trgovcu, je nekdo ukradel medvedji kožuh. In zelo mu ga je bilo žal.
— Lep kožuh je bil to, meščani. Naj me stane kar hoče, moram ga dobiti nazaj. In tudi našel ga bom. Primoj-duši da... Tako se je hudo val naš Jeremija.
Od doma je odšel Jeremij Babkin in je poiskal detektiva s psom.
Kmalu je prišel mož, slabo oblečen, zavit v pelerino. In ž njim je prišel pes. Bil pa je ta pes črn, kot sam peklenšček. Imel je dolg gobec in pa vohal je po zraku. Bil je res dober detektivski pes. Takoj so šli na delo. Najprej je agent odpeljal psa pred vrata sosedne trgovke, mu rekel »ps« ter se oddaljil.
Povohal je pes po zraku, pogledal po ljudeh, ki jih je bilo okoli njega že cel trop, ter se napotil v trgovkino stanovanje, naravnost k mizi in je povohal miznico.
Trgovka se ga je ustrašila ter se takoj pomešala med ljudi. Pes pa brž za njo in jo zgrabi za krilo. Hotela se ga je otresti in pobegniti; toda pes je zelo grdo zarenčal in je rajše obstala, misleč »saj roki pravice tako ni mogoče uiti«.
Ko pa je zagledal Se agenta, policijskega namreč, je padla na kolena in na ves glas zaklisala:
— Saj ste me ujeli. Nič na tajim. Pa Se pet loncev smetane — in pa aparat; vse je v sobi. Kar odpeljite me na policijo.
Množioa pa je gledala in se čudila,
kaj bi to bilo. - _
— Ja, kaj pa kožuh? — so jo vprašali._________ Z__
— O kožuhu ne vem ničesar, — jim je odgovorila. — Vse drugo je pa res. Priznam. — In so jo kar na lepem odgnali. ,#
Zopet je agent spustil psa, da bi iskal sled.
Pogledal je pes okoli sebe, povohal
zrak in skočil k poštenemu meščanu — upravitelju komunalnih stanovanj.
Revež je parkrat spremenil barvo, nazadnje je pa prebledel in pred vsemi padel na obraz.
— Kar zvežite me, pošteni ljudje, dobri meščani. Denar sem sprejemal za vodo, pa sem ga zapravil v svoje veselje in vašo škodo, — je dejal upravitelj. In so meščani skočili nanj ter ga ga zvezali. Pes pa je med tem pridno iskal tatu trgovčevega kožuha. In tako je hodeč za sledjo prišel v neko pisarno, kjer je sedel za mizo uradnik. In jel ga je vleči za nogavico.
Prebledel je uradnik in padel je pred ljudi na kolena rekoč:
— Kriv sem. Oprostite. V uradniški knjižici sem zbrisal letnico in jo popravil, samo da mi ni bilo treba iti k vojakom. In jaz, nesrečnež, uživam zato še zaščito države. Kar odvedite me!
Po tem tretjem naključju so bili ljudje ie vsi zbegani. — Res čuden pes je to, — si je mislil vsak sam pri sebi.
Trgovec Babkin se je malo zamislil, parkrat pomežikal, vzel iz žepa denarnico ter plačal agenta.
— Pojdita k vragu, ti In tvoj pes. Vrag vzemi vaju ln pa ukradeni kožuh! Da bi ga ...
Pes pa se ni dal odgnati, temveč ie stopil naravnost pred trgovca. Stemni* lp ie je trgovcu Babjonu pred pCa* in
se je iz strahu skril za zaboje, zložene pred njegovo trgovino. Toda pes je šel za njim in mu vohal samo gamaše.
Spremenil se je trgovec. Zardel je in prebledel.
— Kaj hočemo, — je zamrmral sam pri sebi, — je že tako. Bog res vse vidi, — je dejal gledalcem. — Prav res, pasja zalega sem in pasja kost in pa — goljuf. Veste, kožuh niti moj ni bil. Svojemu bratu sem ga vcel in nisem mu ga vrnil.
Po teh besedah pa so se ljudje raz-bežali na vse strani. Vsak se je bal tega zagonetnega psa, črnuha.
Ko ni bilo na dvorišču nikogar več, je pes vohal po zraku kar tako. Popa-del pa je še nekaj ljudi, ki jih je bila radovednost prignala na dvorišče. Vsi so bili grešniki in vsi so priznali svoje grehe.
Neki falot je zaigral državni denar, drugi je pretepal svojo ženo, in tretji je priznal nekaj takega, kar se ne bi spodobilo.
Vsi so se razbežali. Tudi mimo dvorišča ni hotel nihče iti. Na dvorišču sta ostala sama, pes in pa — agent.
Pa se je prilizljivi pes hotel prikupiti gospodarju - agentu, in je stekel k njemu. Mahal je z repom in se mu je hotel dobrikatL
Agent pa je prebledel in padel pred psa na kolena.
— Z zobmi me daj, meščan! Okolji me! — je dejal — Malo prej sem dobil za tvoje vzdrževanje Štiri rublje m sem dva obdržal.
Kaj se je potem zgodilo, ni znano. Gledal sem, da sem jo osramočen čim prej popihal. Sicer pa — mar to, kar se ja bilo zgodilo, ni bilo dovolj?
zaslužil, je sproti razdal revnim ljudem. Se vedno bi lahko kazal svojo izredno moč v največjih dvoranah pred kritičnimi gledalci, a predstav večjega sloga ne more organizirati sam. Zato se giblje le med preprostejšimi ljudmi, ki tudi najbolj sočustvujejo z njim — njegova pozornica je Figovčevo dvorišče.
Včeraj popoldne se je tam zbrala precej številna množica gledalcev in nihče ni bil razočaran, pač pa marsikdo zelo presenečen. Sloves »čika Save« se je kmalu razširil med ljudi in kdor vidi enkrat tega moža jeklenega telesa plečatega, kakršne smo si zamišljali pravljične »ajde«, ga ne bo tako zlepa pozabil. Mož je že 61 let star. Tehta 124 kg, toda na njem je malo masti — močne kosti prepletajo predvsem jeklene mišice.
Atlet je legel na gola tla in si zavalil nad 50 kg težki sod na trebuh. Sod je poskakoval na trebuhu kakor žoga, atlet ga je vzdigoval s samimi trebušnimi mišicami. Toda njegov trebuh prenese še mnogo več: naložili so mu tri sode, okrog 180 kg težke, in na nje sta stopila še dva moža. Jeklena je pa tudi njegova glava: posadil si je na njo okrog 50 kg težko nakovalo in dva moža sta na njem kovala železo. Čeprav si atlet nalaga že 7 križ, ima Še vedno goste lase, ki jih lahko primerjamo s Samsonovimi. Na nje si je obesil 20 kg težek utež, potem pa še 50 kg težek sod, ki so ga obtežili še z 20 kilogramsko utežjo. Občudovanje med gledalci je čedalje bolj naraščalo. Toda to je bil šele začetek.
Atlet si je zavihal rokave srajce, pokazal ljudem debelo desko in dolg žebelj, ga vzel v roko ter ga z enim samim zamahom zabodel v desko. Potem je zamahnil še dvakrat z dlanjo po njem ter ga prebil skozi debelo desko. Komaj so si pa ljudje oddahnili od presenečenja, jih je čakalo še večje. Atlet je zopet legel na tla in si položil težak podpeški kamen na trebuh. Prosil je močnega možaka, da mu je kamen razbil s težkim kladivom na trebuhu! Mož je zavihtel kladivo z vso silo, toda moral je udariti večkrat, preden je kamen razpadel. Ljudje niso verjeli svojim očem. Potem je pa atlet še legel na trebuh, da so kamen razbili na križu... Gledalci so navdušeno ploskali, a atlet jim je takoj postregel z novim presenečenjem; z vso silo je zamahnil s 3 cm debelo desko po svoji glavi, da se je razpočila — namreč deska, ne "glava ... Njegova glava pa prenese še mnogo hujše udarce, kar smo se takoj prepričali. Atlet se je udaril po glavi s profilnim železom s takšno silo, da se je zvilo v kotu 45 stopinj.
Višek produkcije je bil, ko je osem mož hkrati zvijalo okroglo betonsko železo, profila 16 mm, okrog atletovega vratu. Takšna železna zanka bi zadušila bika, atlet pa ni niti trenil z očmi... Potem je vzel v roke še sam profilno železo in si ga zvil dvakrat okrog vratu, da je vrat tičal v dveh zankah, v nekakšni železni kravati. S to kravato se je atlet predstavil tudi nekaterim gostilniškim gostom in v krožnik je padlo nekaj drobiža.
Prihodnja predstava bo v nedeljo. Cika Savo bi rad posvetil eno predstavo tudi v korist Rdečega križa — kljub vsej stiski, ki jo preživlja zadnje čase, še vedno misli bolj na revne ljudi, kakor sam nase.
Pogrešane! se javljajo
so iz Beograda došla na Rdeči križ. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b-n., odgovore:
Arko Ivana, Antonijevič Mihajlo, An-deljšek Antonija in ostali;
Babic Pavla družina, Balenovič Alojzija, Bisail Zlatko, BokšiČ Mihajlo in ostali, Brszdil Leopolda rojena Gruden, Brglez Katarina, Bkmdek Vida, Batič Hela-na. Bonča Ivan, Pavla, Bajec Mara, Bugarina Vera, Bukovič Ivo in družina, Bud-kovie Viktor, Bitlnar Ivanka, Batričevič Angelina;
Cotič Alojzij, CrnojakK MUlvoj, Cerar Štefanija ln Dana, Ooffdn Arigo, Ctpruš A. Ljubica, Cebln Kosina;
Ook Josip, dok Stanko, Cebulj Mara, Cotič Slobodan;
Dentfl Gordena roj. Marica Bonča, Dogo Laka P ta rodbina, Pjordjsvlč Johana 1 A. Vukotlč, Divjak Branko, Dobrilovič Niko. Dular Terezija in Olga, DoboviSek Stenko, Dumbodze Levan, Djuraškovlč Jovan, dr. Pjbrtfjevlč Dragoljub:. . '  - -   ? Amalija roj. Luk*, ' j ' 1 |
Ferbežar Gaočik, Fedorenno Tatjana;
Gabauer Alfred ln ostali, Godnlg Tatjana, Gor j up (Jožefa.) Angela, Gregorčič Suzana, Grkovič Slobodan. GluslČ Malica. Gorilna  Boris, Zdena, dr. Gorate Fran,
Grubor Milena, Golob Josiplna roj. Ook, Grilc Ivanka, GrbiČ Pavla, dr. Godina D., GcliČ sestra Aventina, Gričar S. Hermene-
gilda, Glušič Andrej;
Keldt Rudolf in žena, Hodelj Franc, Hribar Mici, Hujič Angela roj. Jakopič, Horak
Marija, Hoenig Liza. HedZet Alojzija, sestra Nudilja. Hvala Olga, dr. Hadži Ste-van ln soproga;
Ivanuša Ivanka, Ignjatovlč Milka, Ilovar
Angela;
Jerina Helena, JakSič Marija, Jerman sestra Gottharda, Jakše Ljubica, Janjuše-srifi Mira roj. Florjančič, Javorina Savka, inž. Judnič Božo, Justin Amalija, Jova-nović Marica, Jovanovič Dragomir, Jova-novič Mile, Vera, Mina, Jovanovič Aca M., Jovanovič Milica M.;
Kanavazevič Vera, Kelec Ivan. Kern Marta; Keserovič Sonja. inž. Kostič Kosta, Kramar Angela, Krašeninikov Marija roj. Kregar, Klemenčič Marinka, Kramar Fra-nja in ostali; Kolar Anica. Kavčič Franc, K^koč družina, KlenovŠek Karel z rodbino, Kastelic Marija, Kemperle Ciril in ostali, Kravanja Marija, Kaplan Ivan, Kostevc Mclči družina, Knez Ivanka, Kumar Zelj-ko. Korbler Ida. Kovač Silva, Knežević Dl&goje, Kokalj Tonči in ostali, Kahle Suzana, Krstič Daca. Knavs Antonija, Ko-bentar Anton, KoziC Helena;
Laban Vilma, Lampret Julija, Levičar Vilma, Lipič Marija, Lupine Olga, Lazare-vič Zdenka roj. Ivančič, Lazovič Radmila, dr. Lukman Srečko, Lapajne Venčeslav, Lisac Ludvik, Levstek Frančiška;
dr Mozetič Franjo, inž. Mozetič Boris, Mink Adolf, Milavec Albin, Milanovič Marija, Mcštrovič Zora. Merin Vilma, Mekinc Viktor, Markovič Branislav, Marinlevič Angela roj. Pust, Marijanovič Vera, Mar-člč Mariška, Malner Mara, Maksi m ovi č Jeorosima, Maver Jacullne, inž. Miloševič Aleksander, Merjasec Franco, Majcen Katarina, Mužar Angela, Melcher Enima, MlaKar Silvester, MiklavČič Milka, Markovič Josip, Mihove Alojzij, Emica, Mu r gel Donizija, Martelanc Anica, inž. Mandic Stanko, Mužar Ana sestra Metodija, Mušič Jurij;
Iz Niša, Para/i rta m Jagodina je prišlo
nekaj odgovorov na Rdeči križ. Svojce prosimo, da dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti 22b-II došla obvestila.
Cibič J. Danilo, Crnkovič Matko, Djor-djevič Naka, Grebenšek Ernest, Ilič Dragica, Jakše Ivan—Jaslnski Nikola, Koče-var Leopold, Kočevar Ivana in Polde, Ker-žič Rudolf. Kek Ivan, Lipovšek Franjo, Miloševič Leposava, Mišic Milan, Maksi-movič Bogoljub, M a kotar Aleksander in ostali, Magjer Oto, Obradovič Radosav, Pasholevič Vladimir, Pust Ivan, Rozman Mica, Rudež Mio, Schweiger Stanka, To-mašič Lenka, Trajkovič Ljublvoje, Trn-koczy Zdenko, ing. Vrhunc Nejko.
Naprošajo se g. Ing. Mihailo M. Zisič, Turnograjska št. 4 in g. Fani Vintar, Gruberjevo nabrežje, da dvignejo v poizvedovalnem oddelku RK na Miklošičevi cesti 22b — za nje došla obvestila.
Iz Zaje čara je prišlo nekaj odgovorov na Rdeči križ. Svojce prosimo, da jih dvignejo v pisarni na Miklošičevi cesti st 22 b-II.
Božič M. Jakob, Bodlej Mara, Golež Štefan, Krebelj Mila. Koželj Ivan, Milavec Jo-ško, Nikolič Ana. Nanut Franc, Najdano-vič Naj dan, Pregelj Bogomil, Ravnik Franc Zobec Jože, Zelič Franc in Julijana, Vitas Angela.
Nove avtomobilske
tablice
Ljubljana, 30. maja. Avtomobili, ki so registrirani v Ljubljanski pokrajini bodo v kratkem dobili nove evidenčne tablice, s katerimi bodo zamenjane dosedanje. Nove evidenčne tablice bodo razen s tekočo številko označene z znakom »L B.«.
KOLEDAR Danes: Petek, 30. maja: Ferdinand, Ivana Orleanska.
DANAŠNJE PRHIEDITVE Kino Matica: Lepa Suzy. Kino Sloga: Madame Butterflv. Kino Union: Za otrokovo srečo. Razstava   moderne   slovenske likovne umetnosti v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli, Tvrseva cesta 6; Hočevar, Celovška cesta 62; Gartus, Moste — Zaloška cesta 47.
— Razstava Slovenskega lika, na kateri
razstavljajo najmlajši: Dolganova, Jaklč, štrekelj in Perko, poleg Franceta Kralja, bo odprta le še nekaj dni. V nedeljo in ponedeljek bo ob 11. uri vodstvo. Ogled toplo priporočamo. Vstopnine prosto.
—lj Poletni čas odpiranja. Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo in članstvo, da se uvaja z 1. junijem do 31. avgusta poletni čas dela in sicer: od pol 8. do 12. in od pol 15. do 19. ure. Ob sobotah in dnevih pred prazniki pa se obratuje normalno, to je od pol 8. do 12. in od 14. do 20. ure. 289-n
*
— Nesreče. Šestletna delavčeva hči Tatjana Dolgan iz Rodice pri Domžalah se je včeraj igrala na cesti, baš v tistem hipu pa je privozil po cesti neki avtomobilist ki je otroka podrl. Dekletce je dobilo hude poškodbe po vsem telesu. — V Dobu pri Domžalah so se igrali otroci na skednju nekega posestnika, kjer so prišli tudi v bližino slamoreznice. Med otroci je bil tudi 2 leti stari delavčev sinček Franc Berdajs, ki je vtaknil v slamoreznico desno roko in mu je ta odrezala prste. — Posestnik Anton Stritar iz Velikih Lašč je šel včeraj popoldne od doma po opravkih, na cesti pa ga je podrl neki kolesar. Stritar si je zlomil desno nogo.
SPORT
— SLAZ-službeno. NaproSamo sledeče gg. sodnike, da sodelujejo na meetingu SK Planine: Gorjanc, Kermavner, Fine, Hvale, dotikal, Zupančič, Cuderman, Glavnik, Stropnik, žebot, Trtnlk, Premrl, Megudar, Nagy.. Ker se prične prireditev točno ob 10.. naprogkmo Imenovane gospode, da se ob pol ^0. udeježljd kratke seje na Stadionu, vzhod iz Tvrševe ceste SLAZ.
četrti most čez Gruberjev prekop
delo moralo počivati dva meseca in pol. V začetku apraa. preden se je začela vojna, so beton razo pazili in hkrati Je komisija pregledala konstrukcijo ter ugotovila, da je bilo posedanje pravilno.
DELO BI BELO ZE GOTOVO Zdaj bi bilo lahko gotovo že vse delo, če
bi ne nastopile nekatere nepričakovane ovire. Razen betonskih del je bilo precej dela tudi s kamaitnim zidovjem. Betonska konstrukcija, premešča, le strugo tik nad obrežnim opornim zldovjem, med peto oboka in bregom je pa bilo treba napolniti praznino do cestne višine z visokim nasipom nad brezino in sezidati trdno zidovje. Na levem bregu je kamni t ni zid med obokom dolg 5.5 m, na desnem pa celo 11 m. Desni breg je za 10 stopinj višji od levega, zato so morali tam položiti še stopnice. Širina mostnega hodnika znaša 3 m; most ima torej Širino enosmernega cestišča. Ni še zbetoniran in asfaltiran tlak in ne postavljena ograja, ki je iz Utega železa. Delo zdaj zadržuje pomanjkanje cementa. Težave so bile tudi z ograjo, ki je bila narejena v livnici v St. Vidu že pred vojno in je je polovica že v Ljubljani. Drugo polovico pričakujejo zdaj po uspešnem posredovanju, da bi dovolili uvoz.
Dela so bila prevzeta, ko so bile Se mnogo nižje cene, zato pač stroški presegajo prvotni proračun. Proračun znaša okrog 450.000 din.____
Inseriraj v »Slov. Naroda44
Ljubljana. 30. maja. Po razsulu Jugoslavije so nekateri imenovali Sk>venrjo »deželo porušenih mostov«. Slovenci smo v polpretekli dobi neprestano moledovali za mostove in ceste. Vsako, še tako majhno cestno delo je bilo zaradi tega tem večji dogodek. Se bolj redko smo dobivali mostove. Razvoj prometa je zahteval trdne mostove za večjo obremenitev, a nase reke so marsikje premosčali tudi na glavnih cestah leseni mostovi. Napisi so opozarjali voznike, da je dovoljene, le omejena obremenitev. Zato je bila Se tem večja nesreča izguba številnih betonskih mostov v mnogih slovenskih krajih. Vsi mostovi bodo sicer obnovljeni, a dežela trpi veliko škodo že zaradi prometnih ovir, četudi bi ji za nove mostove ne bilo treba nič prispevati.
CE BI LJUBLJANA IZGUBILA MOSTOVE.. .
Ljubljani Je vojna vihra povsem prizanesla, če izvzamemo vojaška skladišča, ki so bila oplenjena in zažgana v dneh razsula. Ohranjeni so ostali tudi mostovi v ljubljanski okolici. Oe bi se jugoslovanska vojaka umikala redno po ljubljanski kotlini, bi nedvomno ne prizanesla tudi tem mostovom. Marsikje so razstreljevali mostove brez vsakega načrta in čuditi bi se ne smeli, če bi minirali tudi ljubljanske mostove. Ti mostovi sicer premoščajo tako ozke reke, kakršne so moderni armadi le malenkostna ovira. Mesto samo bi pa bilo ohromijeno, če bi ga rezali na več delov Ljubljanica, Gruberjev prekop in Grada-Sctca, Samo Ljubljanico prenvošča v mestu 10 mostov. Gradaščica ima 7 mostov (všteti ao tudi začasni mostlčl). Najslabše premoflčen je pa Gruberjev prekop, ki ima samo 3 mostove, če ne upoštevamo mostu ob koncu Streuške ulice, ker še ni gotov. ManJRl pomen imajo mostovi Malega grabna, le eden, na koncu Opekarske ceste, je primeren b& vozovni promet z večjo obremenitvijo, K tem mostovom bi bilo treba prišteti Še nekaj železniških, tako sta na primer na dolenjski progi med dolenjskim in glavnim kolodvorom dva mostova.
MOSTOV NI NIKDAR PREVEO
đm več mostov drža čez reke v mestu, tem krajše so poti med posameznimi okra-JL In promet se laze razvija, Ljubljanica je zdaj že precej gosto premoščena; v enem primeru govorimo že o mostovju, o mostovih na Marijinem trgu. Tu v resnici niso preveč 3 mostovi, čeprav bi tudi en sam, dovolj strok most lahko prav dobro služil svojemu namenu. Med trimostjem in čevljarskim mostom je precejšnja razdalja in Se nekaj časa se kaže potreba po mostu za osebni promet, bodisi pri Gerberjcvem stopnišču (ta most bo še bolj potreben, ko bo Subičeva ulica zvezana z Zvezdo) ali med Dvornim trgom in Cankarjevim nabrežjem. Resno računajo z novim mostom v bodočnosti med Vodnikovim trgom in ©v. Ftetra nasipom in je zato tudi nova tržnica razdeljena na dve poslopji. V prihodnosti ste bo kazala tudi vedno bolj potreba po mostu med Poljanskim nasipom — pri mestnih stanovanjskih hišah — in Sv. Petra nasipom. že pred leti so nekateri dokazovali, da bi bilo treba Ljubljanico premostiti z večjim mostom za vozovni promet prt ustju Malega grabna, tako da bi bilo Trnovo zvezano z Ižansko cesto. Pričakovati smemo, da bo Ljubljana dobila te mostove prej aH slej.
BOJ ZA MOSTIC POD GOLOVCEM
Most ob koncu Streliške ulice je zdaj v glavnem že končan. Končan je pa tudi boj za ta mostlč. Naselbina pod Golovcem, ki se je zadnja leta začela širiti tudi na pobočje gozdnatega Golovca, je že dolgo potrebovala še eno zvezo z mestom, neposredno med Hradeckega cesto in Streliško ulico. Prebivalci so se zavzemali dolga leta za novi most, ki jim ga je občina tudi obljubila. Od obljub do dejanja, je pa pogosto dolga pot. že nekaj let je bil odobren kredit, vendar so ^ pojavljali neprestano kakšni sadrftki. Nekaj časa je celo kazalo, da bodo načrti odloženi enkrat za vselej, zfesri se, ker se je nekaterim zdelo, da most ni tako nujno potreben. Težave so bile tudi zaradi tega, ker pot do novega mostu na desnem bregu prekopa drži čez železnico. Zato je imela še železniška uprava besedo.
JESENI SO ZADELI Delo pa je vendar bilo razpisano in prevzelo ga je podjetje inž, A. Umek iz Ljubljane. Delati so začeli v začetku septembra. Čeprav je most namenjen samo za osebni promet, je vendar precej velik. Premostitev z Železno konstrukcijo bi bila preprostejša, a doba že lesnih mostov se je že preživela. Betonski mostovi so mnogo bolj vzdržljivi m vzdrževalni stroški ne pridejo niti v postev, medtem ko je treba železne konstrukcije na prostem stalno skrbno varovati pred rjo. To omenjamo samo mimogrede, ker so se nekateri vpraševali, zakaj se niso odločili za železni most, češ delo bi bilo mnogo prej končano, ker bi bilo treba betonirati samo temelje.
BETONSKI OBOK Z RAZ PETIN O 55 m
Konstrukcija novega mostu Je eleganten betonski obok z raz petino 35 m. Most je projektiral inž. Pogačnik. — Delo je bilo v tehničnem pogledu dovolj zanimivo, čeprav ne posebnost. Vprašanje zase je bila postavitev opaža v zelo globoki strugi. To se pravi, da so morali premostiti prekop z leseno konstrukcijo, ki je nosila opat za beton. Nosilne stebre so - postavili na dno struge. Voda je tam precej deroča, tik nad zapornico. Lesene opore so morale biti postavljene trdno, da jih ni voda izpodnesla. Opaž za betonski lok je moral biti zelo natančen. Ta dela so bila zelo zamudna. S temelji ni bilo posebnih težav. Kopati ni bilo treba posebno globoko, ker je ob prekopu plast trdnega škrilja. Pozimi je
DNEVNE VESTI
Iz LJubljane
Našim naročnikom
Ker je izhajal »Slovenski Narod« nekaj časa samo na dveh straneh, smo znižali naročnino od 14 na 10 din. Zdaj izhaja naš list zopet redno na 4 straneh in zato bo znašala naročnina od L junija zopet 14 din mesečno. Opozar-iamo na to naše cenjene naročnik' in jih prosimo, da nam ostanejo zvesti, obenem pa, da priporoče »Slovenski Narod« še svojim prijateljem in znancem.
*
— Končno smo le dobili lepo vreme! Po predsnočnji nevihti in včerajšnjem močnem vetru se je nebo zjasnilo in končno smo dobili lepo vreme. Upajmo, da se to pot ne bo tako hitro- poslovilo od nas. lw-kor se je v letošnji pomladi že nekajkrat, ko nam je komaj malo posijalo solnce, pa je že zopet začelo deževati. V ponedeljek je bil mlaj in če smemo dati kai na vpliv lune na vreme, utegne ostati vreme stanovitno, lepo. Po mlaju sta namreč odločilna četrti in peti dan. Danes, ko imamo krasno pomladno vreme, je četrti dan po mlaju in tako lahko vsaj upamo, da se nas bo slednjič nebo usmililo in nam naklonilo vsaj nekaj dni solnca in toplote, katerih je narava že tako nujno potrebna. Pa tudi ljudje se ne bomo pritoževali, če se bomo lahko po dolgem deževju in hladnem vremenu malo solnčili.
— Umrli so v Gorici kmečka posestnika Jakob Stanta v starosti 77 let in Jakob PaliČ v starosti 73 let, 401etna Lucija Klo-bučarjeva In 371etna Ana Serženka.
♦ Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, sporoča vsem tistim, ki so pribežali na ozemlje Ljubljanske pokrajine, da se morajo zaradi brezposelnostne o < e>mfce in zaposlitve do vštetega 5. junija prijaviti Borzi dela v Ljubljani, Delavski dom.
— Živinske krme bo letos manj. Na travnikih na ljubljanskem polju in v Mestnem logu je trava Že precej visoka, vendar zaradi dolgega deževja ni najlepša. Verjetno je, da se bo popravila če ostane lepo sončno vreme, kar bi bilo tudi prav. Letos so v ljubljanski okolici preorali in obdelali veliko ledine, zato je travnikov precej manj in bo zaradi tega tudi živinska krma dražja, saj celo lansko seno prodajajo po 2 din pa tudi po 2.50 din kg.
* Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, prosi vsa podjetja in zasebnike, ki bi potrebovali kakršno koli delovno moč, da to I nemudoma sporoče Borzi dela v Ljubljani, { Delavski dom I
—lj Generacija slovenskih najmlajših umetnikov, ki razstavlja pri Bati, se je pri vsej skromnosti tako dostojno predstavila, da je doživela pri najširšem občinstvu popolno priznanje. Naše umetnost ljubeče občinstvo se je naveličalo dosedanjih metod, pa je pričelo gledati z lastnimi očmi, zato poseča razstavo v dosedaj še ne doseženem številu. Pomembna razstava, ki s prvimi koraki da slutiti prelom in preusmeritev k domačim virom, ostane odprta le Še ta teden. Razstavljajo Dolganova, Jakič, štrekelj, Perko in France Kralj. Vstopnine ni, obisk te razstave vsem najtopleje priporočamo.
— Včeraj je bilo na trgu precej jajc.
Tržno nadzorstvo je poskrbelo, da je bilo včeraj naprodaj precej jajc po zmerni ceni. 6 kosov za 10 din. Gospodinje so zelo posegale po blagu, ki je bilo zato kmalu razprodano. Značilno je, da so potem, ko je tržno nadzorstvo razprodalo jajca, začele jajca prodajati tudi nekatere prodajalke, ki prej bodisi niso hotele prodajati ali pa niso imele blaga. Skušale so jajca prodajati dražje kakor jih je tržno nadzorstvo.
lj Mrak ovo gledališče nastopi! Opozarjamo na krstno predstavo najnovejše Mrakove tragedije »Sinovi starega Rimljana«, ki bo v Četrtek 5. junija ob pol 20. zvečer v Frančiškanski dvorani. Kot vsa svoje dela je tudi najnovejše zrežiral avtor sam, ki nastopi tudi v glavni vlogi.
—lj Zopet smo imeli promenadni koncert. Toliko lepih promenadnih koncertov Ljubljana ni imela še nikdar kakor jih ima zadnje čase. Posebno lepo presenečenje nam je pripravila snoči godba armad-nega poveljstva s koncertom v Trubarjevem parku. 2e solnce samo je izvabilo mnogo ljudi v Tivoli, tem večja množica se je pa zbrala v glavnem drevoredu zaradi koncerta. Ljudje so zbrano poslušali izbrano godbo in nagradili so godbenike večkrat z močnim aplavzom.
ljubljanski
KINEMATOGRAFI
Zanimiva in zabavna ljubavna zgodba
LEPA SUZY
Gilbert Gil, Michele Morgan, Georges Lannes. (Sslovenskimi napisi.)
KINO MATICA, telefon 22-41. Predstave ob 16., II. in 21. ari.
KINO SLOGA, tel. 27-30 Ob 16., 19. in 21. url Danes poslednjK!
M A D A M E   BUT TERFLT
Maria   Cebotarl, Foeco Giachetti Jutri cirkuška atrakcija Trije vragi
Predstave ob 16.. 19. in 21. uri! Film globoke in ganljive vsebine ZA OTROKOVO SREČO Film ie opremljen s hrvaškim besedilom
Kino Union Tel. 22-21
Danes zadnjikrat
—lj Tudi v Sibiriji kmetujejo. V mestni koloniji v tako zvani Sibiriji ob Cesti dveh cesarjev seveda nikoli ni bilo blagostanja, prebivalci pa prej zaradi izredno nizkih cen zelenjave in krompirja po večini niso Čutili potrebe, da bi pridelovali živež doma. Nekateri so si sicer uredili vrtičke in jih obdelovali že prej. Zdaj so se pa tud drugi zganili. Prej je bil med vrstama barak velik in Širok prostor, kjer se je igralo več sto otrok ali pa so zvečer posedali odrasli. Ta prostor so stanovalci barak na mah spremenili v skrbno obdelane vrtove in njivice, ki bodo dale jeseni znaten pridelek krompirja in fižola, že zdaj pa dajejo solato in drugo sočivje. Novi vrtnarji so tako pridno na delu, da so celo pozabili na kupe smeti, ki jih sproti odvažajo v Mestni log mestni smetarji, ki so jih prej redno razgrebli stikajoč za starim želez jem.
—lj Pokojnine. Pokojnine za mesec junij 1941 bo posta Ljubljana 1 dostavljala v ponedeljek dne 2. junija 41. Upokojenci ie naprošajo, da počakajo pismonoše v svojih stanovanjih.
—lj Tivolski park s pestrimi nasadi, ki so ravno zdaj v najlepšem razvoju, občuduje vsak gost, ki pride v Ljubljano. Zdaj imamo v Ljubljani vse polno ljudi iz drugih krajev, In kdor le utegne, krene po Aleksandrovi cesti v park. Vsakdo pa se ćudi Ljubljančanom, da trpe, da je vhod v park na obeh straneh železniške proge zasajen z drevesi (topoli )f ki jih grših —- vsaj za park — menda ni in ki nimajo druge naloge, kakor da so vsakomur napoti. Najgrša so tista drevesa, ki rasto pod kostanji. Ljudje iz drugih krajev opazijo te hibe takoj, imajo pa tudi lastno sodbo in okus.
—lj »Trije vragi«, film francoske filmske produkcije v režiji Nikole Farkasa, □am predstavlja življenjsko pot treh akro-batov-umetnikov (Jean Gabin, Annabella in Fernand Gravev), ki jih je delo na tra-pecu združilo v tesno vez tovarištva, porajajoča se ljubezen pa jih napravi za neprijatelje. Od tedaj niso več trije tovariši, ostanejo le še dva moška in ena žena. Njihovo življenje in njihovo vzajemno delo na vrvi je uničeno; strah in trepet vznemirja nekdanje tovariše. Jean Gabin je umetnik močne in dojemljive narave, pa tudi partnerica, lepa in ljubka Annabella, je filmska umetnica velikega formata. Film predvaja kino Sloga ter bo prav gotovo navdušil vse ljubljansko občinstvo.
V 942
—lj Žagarji dry imajo precej dela. Dovoz drv v Ljubljano iz vasi pod Krimom, od Velikih Lašč ln iz Polhovega Gradca se je zadnje dni povečal, vendar imajo Ljubljančani še vedno skrbi s kurjavo, ker primanjkuje premoga. Slišijo se tolažilne besede, da bo drv dovolj na razpolago, vendar se ljudje iz previdnosti rajši zalagajo z večjimi količinami drv, ki jih pa seveda
platajejo precej
is večkrat gospodinje tekajo po vozniki z drvmiy s katerimi se spotoma pogajajo z» ceno. Vzame jih seveda tisti, ki lahko bolje plača, Zaradi večjega voza drv ao prišli spet do dela tudi " malih cirkularnih žag, ki so prej po eeie dneve čakali na zaposlitev, bodisi doma ali pa na Grudnovem nabreZju.
—lj Rdeči križ, sekcija za socialno pomoč, prosi starše, ki bi potrebovali za nadzorovanje in vzgojo otrok vzgojitelja ali vzgojiteljico, da sporoče svoj naslov pisarni, Frančiškanska ul. 6-1.
—lj Ljubljanica je zdaj, ko ao znova zaprli zatvornice, skozi mesto spet čisto nizka. Na njenem dnu se vidi spet vsa nesnaga, ki se zbira v koritu Ze vsa leta, odkar 00 se pričela regulacijska dela. Na dnu korita vidiš razne obroče koles, rma-bite lonce, ubite mačke, pse itd. Korito čistijo zlasti okrog Sv. Jakoba in Trnovega
sproti otroci, ki brodijo po strugi, potrebno pa tri bilo, da bi ga temeljiteje očistili zato poklicani mestni delavci.
—lj Pevski zbor Glasbene Matice bo imel dre vi ob pol 8. važno pevsko vajo. Nujno je potrebna udeležba vseh članic in članov. — Odbor.
—lj Združenje brivcev in frizerjev v Ljubljani obvešča cenj. občinstvo, da bodo brivsko-frizerskl lokali na binkoštno nedeljo dopoldne od pol 8. do 12. ure odprti, na blnkoštni ponedeljek pa ves dan zaprti. — Uprava združenja. 288n
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 19.30 uri
Petek, 30. maja: ob 15.: Šesto nadstropje.
Izven.    Ljudska  predstava po izredno
znižanih cenah od 14 din navzdol. Sobota, 31. maja: ob 19.30: Bog z vami,
mlada leta! Premiera. Red Premierski. Nedelja,   1. junija:   ob   19.30: Komedija
zmešnjav. Izven. Znižane cene od 20 din
navzdol.
Izrez iz sodobnega življenja nudi Gehri-jeva igra »Šesto nadstropje«, ki ponazoru-je življenje kompleksa ljudi, stanuj očega v šestem nadstropju majhnega pariškega hotela. Izvrstno orisane osebe in njihove usode, so podane v devetih slikah. V igri se družijo veseli in resni prizori. Opozarjamo na uprizoritev, ki bo kot ljudska predstava danes v petek 30. t. m. ob 15. Veljajo globoko znižane cene od 14 din navzdol.
Oacilio in Camasio »Bog z vami. mlada leta!«  (»Addio. giovinezza«.) Ljubezniva tridejanka, ki pokaže izrez iz življenja mladega Studenta v Turinu, njegovo ljubezensko zgodbo in okolje, v kateri se dogaja. Igra je pisana s pristno italijansko lahkotnostjo in dobršno mero humorja in čustvenosti. Igrali bodo Levarjeva, Mira Danilova, Gabrijelčičeva, Rakarjeva, P. Juvano-va, Slavčeva, Kralj, Sever, Drenovec, Gre-gorin, Tiran in  Milčinski. Režiser prof. Sest. Opozarjamo na premiero,  Id bo t soboto 31. t m ob 19.30 za red Premierski. OPERA Začetek ob 19.30 uri Petek, 30. maja: ob 19.:   Rusalka. Izven. Ljudska predstava po izredno znižanih cenah od 24 din navzdol. Sobota, 31. maja: ob 19.: Baletni večer. Izven. Znižane cene. Nedelja, 1. junija:  ob  15.:   Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. — Ob 19.: Figarova svatba. Izven. Znižane cene. Drevi v petek 30. t. m. ob 19. bodo peli čarobno Dvorakovo delo »Rusalka«. eno izmed najsvojevrstnejših oper svetovne literature, polno čustvene topline in pesniških lepot. V blestečih melodijah vibrira ves mik slovanskega bajeslovja, čar narave in tajnih podzemeljskih sil. V naslovni partiji bo nastopila Hevbalova. Sodelovali bodo Franci, Kogejeva, Laboševa, Lupša, Sladoljev, Rakovec in Barbičeva. Režiser C.  Debevec,  dirigent N.  Stritof. Opozarjamo, da je predstava ljudska in da veljajo izredno znižane cene od 26 din navzdol.
RAzno
Beseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— Din
MOTNJE V ČREVESJU neredno stolico, krče, slabosti in drugo Vam prežene uživanje
»AMBROŽEVE MEDICE« tri jo pristno dobite le v ME-DARNI«, Ljubljana, Židovska ilica 6. , 26. T
KROGLE ZA BALINANJE
naprodaj v gostilni Bergant, Trnovo. 940
Makulatura! papir
prod« uprava »Slovenskega Naroda14 Ljubljana, Knailjeva ulica štev. C
Inserirajte v »Slov. Narodu«!
Morje — neusahljiv vir dalmatinskega bogastva
Morje je donosen vir, Id ne bo nikdar nsahnil
V pričakovanju, da bodo raziskavanja dala osnovo za dokaz, da so najdišča zlata na vzhodni obali Jadrana, objavlja ši-beniški poročevalec turinskega lista >La Stampa« pregled o ribištvu in o ribarski Industriji v tem predelu, viru blagostanja v novih dalmatinskih pokrajinah.
Ali je zlato v Dalmaciji? se vprašuje poročevalec. Temu vprašanju se bo nasmehnil marsikdo, ki je videl revščino večine prebivalstva in obupno kraško skalovje. Vendar pripoveduje že Plinij, da so v času Nerona pridobivali v Dalmaciji po 50 liber (rimska teža) na dan in sicer brez vsakršnih težav, ker se je nahajalo na površju zemlje. Tudi Marci jal govori o >Au-riferae terrae« (o zemlji, ki daje zlato). Slednjič obstaja v Rimu od nekdaj rek: blesteč kakor dalmatinsko zlato.
Medtem, dokler se vprašanje o nahajališčih zlata v Dalmaciji ne pojasni, pa je treba upoštevati važnost ribiške obrti v Dalmaciji in ribarske industrije, ki predstavlja nedvomno vir bogastva za Dalmacijo. Morje je donosen vir. ki ne bo nikdar usahnil. Bauksit, premog, železo, celo cementni kamen, ki ga je v Dalmaciji v izobilju, bodo zmanjkali v teku vekov, ribe pa — vsaj sedaj — ne dajejo nobenega znaka, da bi popuščale v množenju, niti ne težnje, da bi spremenile svojo selitveno smer. Na ribe se torej lahko zanašamo
prav gotovo, bodisi v pogledu hranila bodisi v industrijskem smislu.
Tudi bivša Jugoslavija, četudi je bua počasna v izkoriščevanju tega vira, ni zanemarjala ribarstva. Mnogo jadrnic ln motornih čolnov, last zasebnikov ali zadrug, je črpalo znaten dohodek iz obalnega ribištva, vendar so živeli ribiči v revščini, ker je vsem ribarskim industrijam manjkalo splošno razumno vodstvo. Glavni dohodek dalmatinskega ribištva prinašajo sardele, sardoni, sardelice, skuše, tuni, pa-lamide in luksuzne ribe.
Sardel ni treba posebej predstavljati. Znane so na vseh mizah, revnih in bogatih, ker so zelo okusne. Vzdržijo mnogo časa, če jih shranimo nesoljene v sodih ali pa konzervirane v olju kot sardine. Tudi sardoni imajo ista svojstva. Sardine in sardoni so selilne ribe, ki so vedno pošiljali močne procesije v Jadran, kjer sicer ni zanje tako obilna hrana, kakor na alžirskih, tuniških in portugalskih obalah ali pa v Biskajskem zalivu, vendar izvrstna. Kakršen koli naj si bo razlog, dejstvo je, da se sardele in sardoni nahajajo v izobilju ob dalmatinski obali.
Ni lahko določiti količine teh rib ob vzhodni jadranski obali, vendar naj zadostuje dejstvo, da je ena sama tvrdka v Trstu uvozila vsako leto za 100 vagonov, ne da bi se pri tem upoštevali otoki, ki ob-
Sadite čim več zelja!
Obeta se zopet zelo velik izvoz našega kislega zelja v Trst — Zeljarji bodo kupovali več zeljtiatih glav kakor doslej
Ljubljana, 30. maja. Ljubljansko kislo zelje je slovelo že pred vojno daleč po svetu. Trst je bil izvozna luka za naše zelje, ki so ga pridelovali za izvoz predvsem Trnovčani. Zeljar-stvo v Trnovem ima lepo tradicijo ta še tem bolj se je razvilo, ko so zelje izvažali tudi v daljni svet ter ga niso pripravljali le za konzum v sami Ljubljani. Trnovsko zeljarstvo je bilo tako dobro razvito, da ni propadlo, ko so prišla leta zastoja. V povojnih letih izvoza v Trst ni bilo več in trnovski zeljarji so se morali zadovoljiti predvsem s samim ljubljanskim trgom.
V zadnjih letih pa dovažajo na naš trg tudi mnogo zelja s Posavja. Trnovo nima več monopola za zeljarstvo. Stari obrati, ki so pred vojno izdelovali na vagone kislega zelja, obratujejo v sezoni, jeseni, v mnogo manjšem obsegu. S odar j i izdelujejo tudi mnogo manj sodčkov za razpošiljanje zelja. Prejšnje čase je konjunktura za zeljarstvo zelo koristila tudi zele-njadarjerr. in kmetom. Zeljarji sami niso niirdar sami pridelovali dovolj zelja za predelavo in so ga vedno dokupovali. Crim večje je bilo povpraševanje po zeljna tih glavah, tem dražje so bile ta tem več denarja je prišlo v Trnovo, v to ljubljansko predmestje, ki že dolgo živi predvsem od zelen jada rstva. Zeljnate glave so pa lahko dobro prodajali tudi pridelovalci v drugih krajih, ker jih Trnovo samo m predelovalo dovolj za veliko porabo zeljarjev.
ze nekaj let so pridelovalci zelja zelo težko našli odjemalce za svoj pridelek.
Tudi ob slabih letinah je bil trg vedno zelo dobro založen z zeljnatiml glavami, a kupcev je bilo malo. Zeljarji so kupovali le najlepše blago, a niso ga mogli dobro plačevati, ker je kislo zeljo izgubilo ceno. Nekaj časa je bilo izvrstno kislo zelje naprodaj celo po 2.5 din kg. Se zdaj, ko je precej boljša kupčija s kislim zeljem ter ga je že precej razprodanega, je najboljše trnovsko zelje po 4 do 5 din kg. Zaradi tega marsikomu ni kazalo saditi zelja. Upravičena je bojazen, da bi zele-njadarji in kmetje sadili tudi letos manj zelja, Če bi jih ne opozorili, da se jeseni obeta precej boljša kupčija z zeljem kakor prejšnja leta.
Zdaj je še čas, da lzpodbudimo ljudi; naj sade čim več zelja. Sade ga naj več tudi kmetje, ne le zelenjadarjL Posebno dobra zemlja za pridelovanje zelja je na Barju. 2e nekaj let pridelujejo na Barja zelo uspešno več vrst kapusnic Pri barjanski šoli pridelujejo vedno dovolj dobrih sadik, tako da se pridelovalci lahko zalagajo s primernimi vrstami.
Trnovski zelenjadarjl sodijo, da bo Ta s t že letos postal naše največje tržišče za kislo zelje ter da bodo. lahko pripravili mnogo več zelja kakor prejšnje čase. Toda nekateri se boje, da ne bodo mogli nakupiti dovolj zeljnatih glav. Vendar kaže, da bo tudi pridelek zelja letos večji kakor prejšnja leta, ker zelja precej sade tudi številni meščani za svojo porabo. Vsekakor je pa potrebno opozarjati ljudi, dokler je še čas, naj sade več zelja.
študij afriških jenkov
v Nemčiji
Prve revije o jezikih afriških domačinov so bile objavljene v Nemčiji
V Nemčiji so študirali afriške jezike posamezni jezikoslovci, še preden je Nemčija ustvarila svoj kolonialni imperij. Obilo gradiva so prinesli v Nemčijo nemški raziskovalci Afrike, zlasti Barth, Nachtigal in Schweinfurt. V tej dobi so v Nemčiji prvič proučevali več sto afriških jezikov na znanstven način. Prvi, ki je opozoril na sličnost jezikov, ki jih govori prebivalstvo Južne Afrike, je bil naravoslovec Lichtenstein, ustanovitelj zoološkega vrta v Berlinu. Filozof Bleeck je dokazoval, kako je treba tudi pri afriških jezikih uporabljati Grimmove zakone o pretvarjanju glasov. Objavil je leta 1869 »Primerjalno slovnico južnoafriških jezikov«. Te jezike
je Lichtenstein imenoval s skupnim ime-noifT >bantu« ta tako se imenujejo še danes. Bantu pomeni ljudje. Kakor drugi jezikoslovci je tudi Nemec Bleek napisal svoje študije v angleščini, ker je tedaj vladalo prepričanje, da v Nemčiji ne bo zadostnega zanimanja za tako oddaljene jezike. Od tod izvira zmotno prepričanje, da so ustanovitelji študija afriških jezikov Angleži.
Prve revije o jezikih afriških domačinov so bile objavljene v Nemčiji in ne v Angliji. Leta 18T6 je misijonar Endemann objavil svojo slovnico jezika »sothoc. Leta 1911 je k tej dodal slovar. Obe deli sta bili tako dobri, da sta postali podlaga
dajajo Zader. Btvsa Jugoslavija je Izkazovala letno okroglo 700 do 800 vagonov ulovi jenih sardel ln sardonov. Za otoki okoli Zadra so najboljše točke srn ribji lov med Vlsom in Boko Kotorsko,
Tun, ki ga love na različne načine v Jadranu, je izredno dobra ln okusna riba, bodisi sveze pripravljena ali p« konzervirana. Tun se dobi skoro na vseh točkah dalmatinske obala, v vseh velikostih, od prav majhnih do velikanov po T do 8 metrov. Preproste ribe vobče, ki so namenjene sa splošen konzum, lovijo večinoma zadruge in industrije. Kdor pa nima sredstev aH je rad svoboden, se bavi s lovom finih, boljših rib, n. pr. barbonov, bran-cinov itd. Tudi teh flnejših rib je tako v Izobilju, da lahko zadostujejo profesionalnim in diletantskim ribičem.
V nadaljnjem poročilu opisuje poročevalec različne finejše ribe in način njih lovljenja ter zaključuje z opisom, kako se nekatere ribe love s kopjem, posebno prav veliki brancini, ki so tako prebrisani, da se izogibljejo trnku in mreži in morejo celo pojesti s trnka vso vabo, ne da bi se dali uloviti.
NI dvoma, da bo ta panoga za ljudsko prehrano še večjega pomena, ker ji bo vlada gotovo naklonila svojo Izdatno podporo, kakor je to storila tudi že v vseh panogah, ki služijo dobrobiti prebivalstva,
ga primerjalnega študija novih južnoafriških jezikov. Posebno pomembna pridobitev na tem področju je bila najdba misijonarja Krapf a, ki je v vzhodni Afriki našel več rokopisov v jeziku suaheli. To je bilo pred 100 leti. Rokopisi V> bili pisani z arabskimi plsmenkami, prepis pa je oskrbel misijonar Krapf, ki je objavil tudi se danes dragocen slovar suahelskega jezika.
Več let so bul ti rokopisi Shranjeni v knjižnici nemške orientalske družbe v Hal-le. Objavu jih je naposled dr. Biittner, ki je prvi poučeval suahelščino v seminarju za orientalske jezike na univerzi v Berlinu. Med modernejšimi raziskovalci afriških jezikov je treba omeniti Roberta Lep-siusa, ki je v Nemčiji ustanovil egiptski muzej in je tudi ustanovitelj berlinske fakultete egiptologije.
Plemenita oporoka
Švedski industrijalec Adolf Lindgreen, ki je pred dnevi umri, je bil vedno ponosen na to, da je iz nič nekaj postal. V svoji oporoki je napisal, da je s napornim delom ln s pomočjo srečnih okolščin iz nič postal bogat Človek, V svojem življenju je bil vedno prepričan, da se Izpridijo ta postanejo nesrečni s svojci vred vsi tisti, ki si pridobe mnogo denarja brez velikega napora.
Zaradi tega je Lindgreen zapustil svojim sinovom samo toliko denarja, kolikor ga potrebujejo za ustvaritev trdno eksistence. Ostanek premoženja, to je okrog 6,000.000 švedskih kron (30 milijonov lir) je pa zapustil pridnim mladeničem, ki morda zaradi neznatne vsote ne morejo doseči visokega cilja, za katerega so se izkazali sposobni. Nad 2 milijona kron je pa zapustil zavodom ln ustanovam, ki hočejo reformirati po higienskih in gospodarskih načelih poljedelsko delo.
Trojčke iz Apnanije
Trojčke, znane v Italiji kot trojčke ls Apuanie, so te dni dopolnile leto dni. Žena mehanika Lorenzinija je rodila trojčke ln sicer tri deklice, ki so dobile pri krstu imena Marija, Prja m Gabrijela. Deklice so zdrave in čile m so v pa vem letu izredno lepo uspevala. Prva mesece so preživele pod nadzorstvom zdravnikov v bolnici, adaj so pa v popolni oskrbi matere, Njih oče Peter Lorenzlni pa ss nahaja kot mehanik v ozemlju, ki so ga zasedle italijanske čete. Ob prvem rojstnem dnevu so trojčke počastili predstavniki mesta ln zastopnice ženskega Fafifja, ki so deklicam prinesle lepa darila.
Stroj za meteorološke napovedi
Pred nekaj leti so prisil v promet v Stockholmu Instrumenti, s ir^f^ml se avtomatično naznanjajo vremenske napovedi. Aparat se lahko priključi vsakemu telefonskemu aparatu v mestu in odgovori s pomočjo plošče na pozive telefonskih abonentov. Taka meteorološka Služba se je uveljavila tudi na Norveškem ln sicer z velikim uspehom, kajti registrirali so do 20.000 pozivov
Ciril Pire
Ljubljana, 30. maja Včeraj je v Ljubljani umrl bivši župan Kranja g. Ciril Pire v 77. letu starosti-Vest o smrti tega plemnitegs moža je pretresla vse številne njegove prijatelje in znance, pa tudi prebivalce Kranja, saj je bilo pokojnikovo ime v tesni zvezi z ogromnim napredkom Kranja v zadnjih desetletjih.
Ciril Pire, bivši kranjski župan. — Ciril Pire, H fu Sindaco di Kranj.
Pokojni Ciril Pire je bfl rojen 17. februarja 1865 v Kranju. Izhajal je iz stare ugledne kranjske trgovske rodbine. Ze njegov oče Matej je bil vnet rodoljub, prvi predsednik Narodne čitalnice ta kranjski župan. Gimnazijo je njegov sin Ciril študiral v Kranju ta v Ljubljani, kjer je maturira! leta 1884. Na Dunaju je absolviral j pravno fakulteto. Zaradi očetove in brato-ve smrti pa je moral le prevzeti doma- ; čijo. Posvetil se je domačemu gospodar- • stvu, še bolj pa narodnemu delu. Številna narodna društva so ga imenovala za čast- i nega člana ta kranjska občina za častne- I ga meščana.__
Javno delo pokojnega Cirila Pir ca sega daleč nazaj v dobo ljudskih taborov. Oral je ledino na marsikaterem področju ta je dvigal zavest kranjskega meščanstva. Posebno važno in plodno je bilo njegovo delo na gospodarskem področju. Občinski odbornik je bil nad 45 let ta od 1919 na čelu kranjske občine. V nekdanjem deželnem zboru je zastopal kranjsko-škof je loški volilni okraj od leta 1901 do 1913. Neprecenljive zasluge si je pridobil v bojih za napravo vodovoda v Kranju ta v okolici. Kakor nihče drugi pred njim je poznal potrebe mesta Kranja ta vse nujne zahteve meščanov in prebivalstva so Imele v županu Cirilu Pircu najboljšega tolmača. Užival je polno zaupanje in spoštovanje in je ob složnem nastopanju občinskega odbora uresničil svoje najvažnejše načrte,
Ze kot občinski odbornik je pridobil Kranju vrnitev stare gimnazije, ki se je leta 1894 otvorila ta izpopolnila v višjo gimnazijo. Odločno se je potegoval za zgraditev velikega mostu čez Savo ta se boril za gradnjo tržiške železnice. V območje kranjske občine je pritegnil Gaštej ta Go-renjo Savo, kjer se je naselila velika tekstilna industrija, od katere so živeli tisoči domačinov. Skrbel je za modernizacijo mesta ta cest. V zadnjem desetletju svojega občinskega delovanja je dosegel, da se je ustanovila v Kranju tekstilna šola ta da se je zgradilo kopališče. Povsod, kjer je šlo za blagor javnosti, je bil na delu, vsi, tudi politični nasprotniki, so ga spoštovali, kajti v političnem življenju je bil strogo objektiven. Kot zastopnik mesta Kranja pa ni poznal razlik med strankami ta je vsakemu ustregel, če je le mogeL Župansko mesto je smatral za častno. Njegovo delo in njegove zasluge so mu priznali ob mnogih prilikah tudi nasprotniki. Leta 1932 je bil izvoljen v bivši banovinski svet.
Ob smrti Cirila Ptrca se vsa slovenska
javnost zaveda, da je izgubila moža, ki je vse svoje življenje delal za javni blagor, in to plemenito in nesebično. Slava njegovemu spominu! Ugledni Plrčevt rodbini ob težkem udarcu naše najlskrenejše sožalje!
Igra iz življenja visokošoloev:
Delo italijanskih dramatikov Camasia in Oxilia »Bog z vami, mlada leta!«
Ljubljana, 30. maja. Dela italijanskih avtorjev so dosegla doslej na našem odru vselej veliko odobravanja in se razveseljevala dobrega obiska. Da je temu res tako, vidimo, če se spomnimo vprizoritev: »Sluga dveh gospodove, »Rdeče rože«, »Trideset sekund ljubezni < ta »Zaprta vrata«. Prav gotovo so imele te Igre uspeh zaradi posrečene izbere snovi, načina, kako so jo obravnavale, odrske tehnike in seveda, — ne nazadnje, zaradi učinkovite interpretacije. Te igre vsebujejo tiste odrske prvine, ki so za občinstvo dojemljive: bodisi dramatiko, bodisi ved-rost in humor, predvsem pa temperament, za katerega smo dovzetni.
U attrice   Annita   Levar.   — GledalHka Igralka Ančka Lev ar Jeva,
Prihodnje delo na sporeda nase Drame
bo Camasljeva m OzHijeva veseloigra: »Bog z vami, mlada leta!« Ze sam naslov da slutiti snov, te resnično ljubeznive, srčkano lahkotne igre, ki ni brez čustvenosti. Avtorja sta imela posrečen prijem: izbrala sta si eno izmed tistih snovi, ki pri občinstvu nikoli ne odpove: študentov-sko življenje. Kateri gledalec ne bi z vedrim in hkratu nekoliko ganjenim smehljajem sodoždvljal življenje mladeži okrog dvajsetih let ta se hkrati ne spominjal podobnih veselih in otožnih lastnih doživljajev? Kdo jih nima? Spominov na razigrana studentovska leta z njtaovtmi norčija-
mi, sušo v žepu, bohemsko razsipnostjo ob dobrih časih, ljubezenskimi avanturicami, platonskimi in drugačnimi? Kdo ne podleže čaru, ki se poraja iz takih mladostnih časov, ko se bori nepokvarjena čustvenost z prvimi krutimi realnimi spoznanji o varljivosti nekaterih Idealov, ta ko poskuša mlad človek s kretnjo razgledanega človeka postati mojster življenja?
Ljubezenska zgodba medicin ca Marta (Kralj), ki studira v Turtnu ta stanuje pri gospe Rozi (Rakarjeva) ter se je zaljubil ▼ njeno hčerko Dorino (Levarjeva), najde svojo peripetijo v flirtu s skrivnostno elegantno damo (Danilova). K temu oarrtV njemu dejanju se vpletajo bumorne ln nabavne epizode z njegovimi kolegi: Car lam (Drenovec), Leonom (Sever), Ehno (Qa-brijelčičeva), Ernestam (Tiran) in Giovan-ndjem (Mllčlnaki). Očeta bo Igral Gregorto, mater P. Juvanova, evetllčarko Slavoeva.
Prav gotovo bo ta večer, ko bo imela besedo razigrana mladost, za občinstvo prikupen ln prav dobrodošel. Igro js Ural prof. Sest, toscsjoatal js tog. prevod pa Js doto flmfljana Samca,
I/ attore EmlOo Kralj. — Gledališki lee Emil Kralj.
MaeH
61
Blodna ljubezen
Roman
In s temi besedami, ki so jih spremili poljubi, je osušila krasne črne Jeanine oči, da se je pomirila in potolažila. Ko je pa napočil trenutek odhoda, ko je kočija z mladima zakoncema že krenila proti kolodvoru, se je Hermina poslovila od Jean-ne z zadnjim pogledom. Videla je, kako je objokani sestrični zaigral smehljaj okrog ust
Družba je zadržala gospo de Ouelem do večera.
Stopila je iz hotela že bolj pomirjena in ko je sedla v kočijo, ki naj bi jo spremljala domov, ji je dejal potrpežljivo čakajoči Roma in z glasom, kakršnega ni bila vajena iz njegovih ust:
— Jeanne. ali bi ne hoteli iti peš? Vsa presenečena se je ozrla nanj.
— Seveda, zelo rada, če vas to veseli.
In tako sta krenila v temno noč kakor dva neizkušena zaljubljenca, ne da bi se zmenila za mimoidoče in govoreč samo o dogodkih minulega dne. _.
— Zelo vas je potrlo Jeanne, da je Hermina odpotovala. Videl sem, kako ste plakali, je dejal Romain dobrodušno.
— Da, je pritrdila Jeanne, in ob spominu na to svežo bolest se ji je stisnilo srce.
— Tudi mene je to globoko ganilo, — Je ljeval Romain. — Kaj hočemo — biti moramo pametni. Na tem se ne da nič spremeniti in če je našla Hermina v zakonu svojo srečo, nimava pravice presojati jo sebično:
In dobrodušno je pripomnil:
— Prepričan sem, da bo Hermina z Reneem tako srečna kakor Renee z njo. Saj sta naravnost ustvarjena drug za drugega.
Jeanne prvi hip ni vedela, kaj bi odgovorila. Teh besed nikakor ni pričakovala, bila je presc-nečena, ko je slišala, da je Romain simpatično izgovoril ime, o katerem je mislila, da mu je zoprno.
Romaina pa prav nič ni jezil njen molk. Skrbno jo je vodil po slabo razsvetljenem hodniku ln pazil, da bi se ne spodtaknila ali stopila v blato, kajti čez dan je deževalo in tu pa tam so bile lože. Večer je bil pa krasen. Pihljala je iznad morja topla sapa.
— Nikoli bi ne bH mislil, da bova nocoj hodna peš — je dejal Romain veselo. — Naprosil bi bil poveljnika posadke, da bi nama dal na razpolago čoln in lahko bi se vozila po pristanišča,
— Da, — je pritrdila Jeanne m žal ji je bHo, da se to ni zgodilo.
— Odloživa to na dragi večer, če vam bo Jeanne.
— Odločite sami o tem, skromno.
Romam, ft
Prišla sta do veznih vrat. Tu je pa Jeanne naenkrat zamolklo vzkliknila in se obenem zasmejala.
/— Ah, bože moj, Romain, pozabila sem vam povedati to. Nikakor se ne morem opravičiti, da sem bila tako lahkomiselna.
— Kaj, lahkomiselna? je vprašal mirno.
— Kar pomislite. Zaradi naše rodbinske svečanosti sem dala obema služkinjama do jutra prosto. Tako sva ostala čisto sama. Do jutra tu ne bo nikogar, ki bi nama mogel postreči.
Romain se ni mogel ubraniti smeha.
— No, draga moja Jeanne, si bova pa sama pomagala. Kaj je nama sploh potrebna postrežba? AH ne moreva opraviti vsega tudi brez služkinj?
— Seveda, je odgovorila, — samo za vas bi morala skrbeti. Bolje bi bilo, če bi se bila zatekla h gostoljubju mojih roditeljev. — Potlej je pa pripomnila lokavo:
— Sicer imava pa še dovolj časa, da se lahko vrneva k njima, če želite.
— Ne, ne — je odgovoril Romain — nekoliko uliujen sam po današnjem dnevu. To pot imava že za seboj in nobene potrebe ne vidim, da bi se vračala tja.
In vtaknil je ključ v ključavnico na crvorišče vodefih vrat. Ker je bila tema kakor v kozjem rogu, je prižgal vžigalico m posvetil ženi na pot
To je bila čisto majhna vsakdanja pustolovščina, toda obema je prinesla izredno veselje. Kakor šolarja sta ae zabavala pri tem. Romain je
pustil ženo na pragu, sam je pa vstopil in prižgal luč na hodniku.
Najprej sta odšla v jedilnico, kjer je Ruuiatu odložil bodalce in trioglati klobuk. Jeanne je odprla buffet in vzela iz njega krožničke in pribor, potem je pa dejala: Gotovo ste lačni, saj pri obedu niste skoraj ničesar jedli.
— Res je — je pripomnil Romain. — Ali se bo našlo kaj za pod zobe?
Jeanne je vzela iz buffeta velik kos kruha, nekaj poznih breskev, dva grozda in košček sira. Na mizo je postavila steklenico vina..
— To bo dokaj pičla večerja — je menil Romain smeje.
Jeanne si ni mogla pomagati in tudi ona se je glasno zasmejala.
— To je vse, je dejala še enkrat in postavila skromne dobrote na nepogrnjeno mizo.
Začela sta jesti in oba sta čutila naravnost otroško radost Vse nepričakovano jima je prinašalo veselje. Bila sta sama in tudi to se jima je zdelo prijetno.
In vendar, ko sta z velikim tekom vse pospravila, sta začutila, kako ju je nenadoma obšla žalost Veselje je ugasnilo v njunih očeh in smeh je zamrl na njunih ustih. Tesnoba ju je obšla in umolknila sta.
Skupni večerji ljubečih se bitij je moralo sle-* diti še nekaj. Ker sta bila sama v okrilju noči pod skupno streho in ker sta bila mož in žena, ljubeča se... no torej.
Urejuje Jesi* Zupane U. Za ITaroiic Uakarac        Jwi»pa    Za upiavc m intciau* uci ii-U Vicu. Cc£&~£ k Vsi x Ljubljani