poitnlna plačana » gotovini.
Marijin List
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni lisi. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list SIo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga Usta je širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sv. Drilžini v Slovenskoj krajini, kak i sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marljikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na sktipni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca Jezulovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1940 tiidi naročnik. Naročnina se
do konca junija vsa mora plačati.
Dfihovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se slUžijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom driištyi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLE K L J OŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.	__
DA RI.
Na Dom sv. Frančiška v Črensovcih so darüvali so v dinaraj : Otroša Treza, Žižki, 5, Glavač Marija, Beltincih, 10, Žalig Janoš, Črensovci, 4, N. N. 20, Žižek Verona, Črensovci, 30, Mme. Madeleine, Francija, 41-25, Antolln Mihal, Kula, 2475, Zelko Jožef, Francija iz Odranec, 36, Vučko Kata, Francija, 10, Gaser Marija r. Gjörek, Črensovci, 10, Zver Magda, Nemčija, 5, Sreš Marija, r. Filip iz Bratonec 1. V Ižakovcih nabrano 11-50, N. Beltinci v zahvalo 10, v Beltincih nabrano 20, Šariiga Jožef, Sv. Sebeščan, 50, Kohek Martin, Trnje, za srečno I vrnitev iz Francije, 10, Čuiič Treza, Trnje v zahvalo 4, obresti 4597-87 Din, — Izdali smo: Stroški ček. urada 86 83, davek, Črensovci, 65, na cerkev v Črensovcih, 9, koleki, stroški pri hranilnici dravske banovine 32 62, Smilenim srcom, tiskovine (5000) pri g. Hahni 850 Din. — Oča sirot povrni vsem obilno. Odbor.
Molimo za pokojne vojake sledeče vzdihaje konci ednok vsaki den, dokeč ne pride na svet popolen
mir.
Jezuš, Marija, Jožefi (Trikrat)
Jezuš tebi živem, Jezuš tebi vmerjem, Jezuš, tvoj sam živ i mrtev ! (Trikrat) Hvaljeno, željeno, lübleno bodi Srce Jezuša v podobi kruha skrito vsaki čas na oltari do konca sveta! (Ednok)
Te kratke molitvice so obogačene z velikimi odpiistki i te dartljemo bar ednok na den za pokojne vojake. Gotovo nišče na zemli ne žele na te-likö mirfl, kak ga želejo tiste diiše, štere so se v nemiraj bojne odselile z toga sveta i v očiščilišči čakajo na večni mir. Bog molitve tistih, ki so grozote boja skusili i ki ešče trpijo, da zadostijo božoj pravici, rad posluhne. Positene pa tiidi nas.jTo pa bo rodilo dvojni hasek, mir dobijo pokojnih vojakov diiše i mir nam sprosijo na zemli.
LETO 35.	8. OKTOBRA 1939.	ŠTEV. 10
ZDRAVA, MILOSTI PUNA, OOS POD JE S TE BO V, BLAQOSLO VLENA SI TI MED ŽENAMI. (Luk. /. 28.)
Oktober! Mamika, Tvojega svetoga čisla, svetoga rožnoga venca mesec. Pletemo ti te rožni venec za Matercerkev, za tak jako, tak močno stiskano Jezušovo zaročnico, Matercerkev, štera je driižba vseh diiš, ki verjejo Jezusovo sveto vero i se krepijo ž njegovimi svetimi sedmerimi svestvami. Ta cerkev je nevtepena, brezgrešna zaročnica tvojega Jezuša, ki njoj je glava. Da bi kotrige, me dtiše, tiidi nikdar svetejše i tebi spodobnejše postale, prosimo tvojo pomoč po svetom čisli Vsikdar svetejše I O keliko faling, po-menjkanj, nedostatkov je v naših diišaj, čeravno se nam je z tvöjov močjov že ravno posrečilo greh, konči veliki greh ztrebiti ž njih. Ti, dobra Mamika, najsvetejša hči Oče, nesi nikdar nikše fal nge mela, Ti nesi bila razmišlena v molitvaj, kak smo mi, gda se toti borimo proti razmišlenosti, pa ne junaško. Tvoja radost je bila zmerna, naša kelikokrat, čeravno ne grešna, vendar pretirana. Jezuš žele, da bi si jo omejili, i mi se ne pobrigamo za njegove žele. Tvoja žalost je bila vdana i nikdar ne prestopila meje potrtosti, kak naša pri malih neprilika j to napravi. Ti si bila popolna v jeli i pili, vsikdar si se zatajila po božoj voli. Mi čeravno nesmo nezmerni, zatajflvanja skoro ne poznano. Pa kak žele to Jezuš. Ve jasno pravi, da samo z zatajii-vanjom zdriižena molitev prežene hiidoga diiha.
Pa sto no stokrat nam kaj sfali v naših diihovnih opravilaj den za dnevom, Tebi, sladka Mamika, nikdar nikaj ne zmenkalo Zato te prosimo v globokoj ponižnosti, tvoja dečica, nadomesti naše falinge, naše nedostatke, naše pomenklivosti s svojov popolnostjov, Kralica svetoga Rožnoga venca, naša draga Mamika. Mi bomo te mesec goreče pleli tvoj rožnivenec i se vadili v popolnosti, ti nas pa podpiraj v naših borbaj, da zmagamo.
Kralica venca Rožnoga, Podpri človeka grešnoga, Pokrij slabosti njegove, Da bodo vse ozdravlene.
Srčen.
2 NEBES POSLANi PRIJATEÖ.
Lübezen boža do nas je tak velika, da se je Bog ne za-dovolio s tem, da nam je dao vse stvorjene stvari, naj bi nam pomagale k našemi končnomi cili, nego je tüdi angelom zapo-vedao, da nas branijo, da nas vodijo po poti zveličanja, da nas razsvetlüjejo, da nam služijo.
Bog je to zato včino, da priskoči na pomoč našoj slabosti. „Svojim angelom je zapovedao, da te čuvajo po vseh tvojih potaj. Na roke te bodo vzeli, da gde ne zadeneš na kamen s svojov nogov." (Ps. 90, 11.)
Bog nam je pa angela čuvara tüdi zato dao, ar hüdobni dühovi zmerom delajo na to, kak bi nas pogübili.
Sv. Cerkev nas vči, da je Bog vsakomi človeki dao angela čuvara, ar šče, da se vsi zveličajo. Dao je vsakšemi človeki po-sebi ednoga angela za čuvara, čeravno bi eden mogeo celi narod očuvati i obraniti.
Bog je dao angela fuvara ne samo vernikom, nego tüdi krivovercom i celo poganom. Dao ga je ne samo dobrim, nego i lagojim. Dao ga je Bog ne samo odraščenim, nego tüdi malim včasi po rojstvi. Zato nas opomina Zveličar, da ne zannavamo nikoga od maličkih.
Bog je dao angela čuvara celo tistim, za štere zna, da bodo celo svoje živlenje zametavali vse njegove opomine.
Določo je Bog, kak znamo iz živlenja sv. Cerkve, angela čuvara ne samo posameznim lüdem, nego celo pokrajinam, župnijam, poglavarom. Zato je sv. Ivan Berchmans najprvle poz-dravo angela čuvara tistoga človeka, k šteromi je prišeo. Blaženi Peter Faber je srčno poz-dravo i zvao na pomoč angele čuvare tistoga sela, varaša, tistih prebivalcov, kam je prišeo.
Veliki cerkveni vučenjak Suarez, našteva osmero dobrot, štere vsaki človek dobiva od svojega angela čuvara.
1.	Odvrača od nas nevarnosti za telo i dušo.
2.	Razsvetlüje nas, vči pa nagible nas na dobra dela.
3.	Odvrača hüdoga düha, da nam ne vzbüja nečistih misli.
4.	Prikazüje naše molitve
Bogi.
5.	Moli se za nas.
6.	Kara nas, če smo se pregrešili.
7.	Stoji pri smrtnoj posteli i nas tolaži v zadnjoj borbi.
8.	Sprevaja nam diišo v nebesa ali pa v purgatorium, gde jo večkrat tolaži i gda je očiščena, jo odpela v nebo.
Angeo čuvar je tvoj najvekši prijateo. On ti zkažfije vse te dobrote, nego ne sili te. Glej, da ga ne odbiješ! Či ga ne posltišaš, si zavrženi i z» vse veke zgiibiš angela čuvara, ar on v pekeo nikoga ne sprevaja.
Angeli čuvari nas čistijo, razsvetliijejo i spopolnjavajo.
Čistijo nas od nečistoče pa od vsakoga greha s tem, da se za nas molijo i nas nagiblejo, da molimo, da čtemo i posl&šamo reč božo, da prejemamo sv. Svestva, da se ogiblemo grešne prilike.
Razsvetliijejo nas s svojim notrašnjim navdihavanjom. Hrabrijo nas na jakost i na dobra dela.
Spopolnjavajo nas s tem, da nas nagiblejo, naj se z Bogom zjedinimo v molitvi i z dobrimi deli.
Angeli čuvari predstavlajo Bogi naše molitvi i dobra dela, kak je to pravo Tobiji arkangeo Rafael.
Pomisli, kak vzvišena so dobročinstva, štera vsaki den prejemaš od svojega angela čuvara! Spomni se v vseh skiiš-njavaj i težavaj, da si ne sam. Angeo čuvar se bori za tebe.
R. J.
ANGELČEK MOJ.
Varivač angel moj vsikdar me brani, vedno pri meni stoj, trdno na strani.
Nemam več nikoga v etoj dolini; čuvaj me hiidoga v toj zapiiščini.
Težko je mladomi čisto živeti, žmetno je staromi tol'ko trpeti.
Preveč je jalen svet, ves zapelivec, zanke na vsako sled devle skažlivec.
V zlato perotico skrij me i brani, mene sirotico, naj me ne vkani.
Varivač angel moj, vod' me za roko, iti ščem jaz s teboj v nébo visóko.
R. J.

#
SPOVED
V SLOVENSKO-ANGLEŠKOM JEZIKI.
Oprošeni od naših naročnikov i njihovih domačih, damo za slovenske delavce v Angliji, Canadi i Severnoj Ameriki do rok nižji pripomoček za spoved. Angleško prestavo je napisao preč. g. Horvat Franc, oskrbnik fare v V. Dolencih.
Navodilo.
To spitavanje diišne vesti niicaš pri spovedi samoj. Pri pripravlanji na sveto spoved dobro pregledni vse niže naštete grehe i šteroga znaš, da si včino, tistoga numero pokaži s prstom i ga povej slovenski. Spovednik bo vido, šteri greh ti kažeš s prstom. Tistoga tiidi on ma v angleškom jeziki zapisanoga.
Pri smrtnom grehi moraš povedati število, kelkokrat si ga včino. Zato s prstom pokaži bar približno število.
Navodilo za spovednika.
Spovem se slovenski i s prstom pokažem kaj i kelikokrat sem grešio. Sem oženjeni. Sem samski.
Moja zadnja spoved je bila pred meseci... (pokaži s prsti.)
Spovedna pobožnost.
Molitev k sv. Dfihi.
Pridi Düh sveti, presveti i okrepi me, da vse svoje grehe prav spoznam i z celoga srca obžaltijem, odkrito se ž njih spovem pa se zaistino po-bolšam. Amen.
Zgriintavanje düSne vesti.
Premisli:
Gda si bio zadnjič pri spovedi?
Si vse grehe povedao i ob-žaHivao?
Si naloženo pokoro zvršo?
Premisli desetere bože. zapovedi.
Si opüsto vsakdenešnje molitvi?
For the Priest.
I will confess in slovenich and disignate with my fingers what and how oftenlcommittedasin. 1 am married. I am single.
My last conffision was since so many monihs... (designate with your fingers.)
Confessional Prayer.
Prayer to the Holy Ghost.
Come Holy Ghost, enlighten and strengihen me, that I will correctly remember all my sins, be deeply sony for then, sincerely confess them, and truly better myself.
Examination of the Remember: Conscience.
When were you last to con-fession?
Did you confess all your sins and repent for them? Didyouperformyourpenance?
Examination of the Ten Commandment.
Did you miss your daily prayers?
Si pobožno molo? Te ne sram bilo moliti?
Proti driigoj zapovedi.
Si sveta imena nepremišleno izgovarjao? Si preklinjao?
Proti tretjoj zapovedi.
Si po nedelaj i svetkaj po-slUšao sv. mešo?
Kak si se oponašao v cerkvi? Proti štrtoj zapovedi.
Si stariie i naprej postavlene vsikdar bogao? Si bio proti njim grobijanski? Si se iz starih i nesrečnih liidi norca delao?
Proti petoj zapovedi. Si bio čemerasti i svajlivi?
Si svoje bližnje ošpotavao, bio, jim hüdo želo? Si z nezmernostjov v jeli škodo svojemi zdravji? Si bio pijan? Kelkokrat?
Si drüge na greh napelavao, i to: na nečistost? Na preklinjanje? Si živino mučio?
Proti Sestoj i devetoj zapovedi. Si kaj nečistoga včino, sebom ali driigim i kelkokrat? Si kaj nečistoga gučao, ali nečiste pesmi spevao? Kelkokrat?
Si prostovolno kaj nečistoga mislo ali želo? Kelkokrat?
Did you say your prayers with devotion?
Were you ashamed to say your prayers?
Against the Second Commandment. Did you use the name of God in vain? Did you curse?
Against the Third Commandment. Did you attend mass on Sun-days and Holydaysof Obligations?
How did you conduct your-self in church?
Against the Fourth Commandment. Did you honor your parents and olders?
Were you rude toward them ? Did you mock your eiders and disabled people?
Against the 5th Comandment. Were you angri and quar-relsome?
Did you mock your neighbors. strike them, wish them evil? Did you harm your health by eating too much? Were you drunk? How many times?
Did you lead others into sin, for instance, to impuritye to swear ?
Did you injure animals?
Against the 6th and 9th Conimandments.
Did you commit adultry to yourself or with others and how often?
Did you speak and sing of impurily? How often? Did you Willing think and wish evil? How often?
Proti sedmoj i desetoj zapovedi. Si kradno? Doma? Si kradno pri drugih liideh? Ka si vkradno i kelko?
Si najdene ali posojene reči nazaj dao?
Si komi kakši kvar napravo? Kakšega? Si koga vkano? Si vkradnjeno blago kiipo?
Proti osmoj zapovedi. Si lagao?
Si na koga kaj zmislo?
Premisli petere cerkvene zapovedi i sedmere glavne grehe.
Si prepovedane dni brez do-volenja meso jo?
Si gizdavi bio? Si skopi bio? Si nevoščeni bio? Si preveč ali parovno jo? Si bio čemerasti i svojeglaven? Si bio nemaren v molitvi i v deli?
Zadostačinenje. Za pokoro zmoli:
a)	tri Zdrave Marije,
b)	pet Očanašov i Zdravih Marij,
c)	1, 2, 3 rožne vence,
d)	Lauretanske litanije,
e)	Litanije Srca Jezušo-voga.
Against the 7th and lOth
Commandments. Did you steal at home? Did you steal from others? What did you steal and how muche?
Did you return found and
borrowed goods?
Did you do harm to others?
What kind?
Did you cheat others?
Did you buy stolen goods?
Against the 8th Commandment. Did you lie?
Did you hear false witness against others?
Examination of the Commandments of the Church and the Capital Sins.
Did you eat meat on the days of abstinance without dispen-sation?
Were you proud? Were you covetous? Were you envious? Were you gluttonous? Were you angry? Were you slothful in prayer and in work?
Penance. For your penance say:
a)	Three Hail Marys,
b)	Five Our Falhers and five Hail Marys,
c)	1. 2, 3 Ho!y Rosaries,
d)	The Bllessed Virgin Litany,
e)	The Sacred Heart Litany.
•(f>
PÜKLAVA POBOŽNOST.
Püklavo je tisto, ka ne stoji vednako. Vednakó ne stoji, ka nema dobre podloge, dobroga, trdnoga fundamenta. Piiklava je zato tisto pobožnost, štera ne stoji na trdnom fundamenti. I takša je tista, štera ne išče tistoga namena, šteroga je Bog določo.
Kakši namen je pa Bog določo? Samoga sebe, svojo diko, Pobožnost, štera inam cila, je piiklava, je kriva. Vse, ka je na sveti, je od Boga. „Vse je po njem vilnjena, i brezi njega jenlkaj ne včtnjeno, ka je vtlnjeno." (Jan. 1. 3.) „On da vsemi ìlvlenje l vdih l vse." (Djanje ap. 17—25.)
Če pa smo popolnoma od Boga i če vse od njega mamo, je gotovo, da nišče driigi nema pravice nad nami kak samo Bog. Driigoga cila zato človek ne more meti, kak samo Boga. Da če bi Bog človeki drügi ciò določo, te bi te vekši bio od Boga. Bog pa nad vse više stoji. Te bi Bog ravnao nemodro. Bog je pa najmodrejši i vse je v modrosti dovršo: „Bog je v modrosti stvoro zemlo i tedno vtrdo nebo." (Pril. 3, 19.) „ Vse si modro včino(Ps. 103, 24.)
Za nas je tak najvekša čast, vekše nam nišče ne more dati, kak da je naš cio sam večni Bog. Neskončno lepoga, bo-gatoga, blaženoga Boga, večno živečega i kraliivajočega doseg-noti i ž njim deliti njegovo blaženost, to je naš namen na zemli.
Izseljenski duhovnik g. Camplin Ivan odhajajo v Francijo. Do Ljubljane so jih sprevajalii se tüdi od njih poslovili preč. g. Jerič Ivan, dekan i Klekl Jožef, urednik Marijinoga Lista. Na sliki se deloma vidijo tüdi č. g. Čontola Matjaš, lazarist, naš domačin.
Zato i samo zato smo stvorjeni. Če pa gledamo pobožnosti, nej-demo, da te ne pelajo do Boga, so slabokrvne diiše po njih dosta bole, kak so tela slabokrvna. Vnoge diiše iščejo samo čustva, da se razjočejo ali razveselijo pri meši, pri predgi, ne pa da se pobolšajo i bliže k Bogi pridejo. Pfiklava je ta pobožnost. V globočino diiha ta ne sega, nego jemle dobro ime pobožnosti. Diiša ma neizmerne globočine i Bog guči k njej samo v tej glo-bočinaj. Čiistva so pa zvfinaj na očaj, v zdihavanji, v joči, v sladkosti. Zato Bog ne more k nam priti i nas posvetiti, kajti on samo v globočini hodi. Da do Boga pridemo, je naša prva duž-nost, da ščistirao svojo dušo od vseh grehov, to je, naša prva dužnost je borba proti strastem, ne pa joč i sladkost pri molitvi. Sv. Diih Bog pravi : „Na nevtepenoj poti spoznam, gda prideš k meni. Hodo sam v neduinosti svojega srca v sredini doma svojega(Ps. 100, 2.) Nevtepena mora biti naša diiša, te pride k njej Bog.
Prava pobožnost v prvoj vrsti trebi, kril grehe fallnge, slabosti.
Gda je na gori Tabor sv. Peter želo tri šatore postaviti, ka bi vživao Gospodovo blaženost, njemi té niti odgovora ne dao na to želo, nego njemi malo za tem povedao, gda je z gore prišo, ka ide v trplenje. Trplenje, to je borba, je potrebna za posvetitev diiše. Brez te nega prave pobožnosti. Borbo moramo voditi proti samim sebi, da dosegnemo Jezuša. To borbo pa gda vodinao, nas v njej podpira sam Bog. Njegov križ je naše krepčilo, njegove rane naše vrastvo, če se poteknemo i ranino pri spadaji.
Ki žive samo na površji diiše, ki samo v čutenji išče pobožnost, tisti samo površno vidi i do popune jakosti nikdar ne pride. Prava pobožnost, kak pravi sv. Diih Bog v 83. Psalmi, vrsta 6, zdigne diišo iz te skuzne doline k Bogi. Ne pravi sv. Diih, ka se diiša razjoče, ne nego se zdigne iz skuzne doline k Bogi. Brez borbe, vojske je pa to zdigavanje nemogoče. Bodimo velke diiše. Velke diiše se z velikimi rečmi bavijo. I te velike reči so spopolnitev v jakosti. Ka mi pomaga klečeč opravlati duge molitve, če ne rastem v ponižnosti. Moje klečanje ne vzeme Bog za ponižnost, če te ne v srci. Boga prosim za odpiiščenje velikih pre-greškov. sam pa bližnjega male zbodlive reči ne morem prenesti. Gde je tii ponižnost, gde je tii diih pokore!? Ne bodimo malenkostni. Velike diiše bodimo, velike stopaje delajmo, ne pa deteče, kajti mali stopaji v pobožnosti rodijo male duše. Mali stopaji so iskati čutenje ne pa jakosti.
Nega vekše slabosti pri pobožnosti. kak če ta nema trd-noga cila, okoli šteroga se mora stikati. A te trdni cio je Bog. Bog se pa dosegne samo z premagiivanjom samih sebe. Ki ne vodi borbe proti svojim strastem i svojim nagnenjom, nego samo moli, mogoče se celo gostokrat prečiščava, blodi. Takša dOša blodi i svoje blodnje niti v pamet ne vzeme. Pa to je ešče hiijše. Hiša zidana na pesek se podere, pravi Jezuš sam. Pobožnost brez fundamenta, to je brez cila, da se diiša spopolni, nema obstanka*
Prie aH sledkar se zrUši. Če se takšoj diiši ne godi po voli, v kot vrže svoje pobožnosti, svoje bratovčine i je den za dnevom mlačnejša i posvetnejša. Jezuš je pravo: „Ostanite v meni i jaz vu vas." (Jan. 15, 4.) Jezuš je fundament. Te se nikdar ne zrilši. V Jezull ostati, mora biti namen naših pobožnosti. V njem pa nišče ne more ostati, ki nema milošče povečujoče i ne raste v njej. Samo tak ostane Jezuš v meni i jaz v njem. Če nema dUša toga trdnoga namena, da raj vmerje kak smrten greh včini i če nema toga trdnoga namena, da za Jezuša vse ostavi, vse premaga, naj samo more rasti v njegovoj lübezni, je vsa njena pobožnost sühi list na zelenom drevi Materecerkve.
Nas v pobožnosti razum more voditi, ne pa čutenje. Razum nam pa pravi: Ravnaj se bo rečaj božih. Te se pa etak glasijo: „Štere je Bog naprej dolùiou — najmre za večno živlenje — „,morejo spodobni postati podobi njegovogd Sina." (Rim. 8, 29.) Postanejo pa spodobni tak, če spunijo zapoved, ki se glasi: „Oblečite se Gospoda Jezula Kristula « (Rim. 13, 14.)
Tak se morem držati na zvünaj i na znotraj, kak se je dr-žao Kristuš, To je, vse naše pobožnosti morejo meti za cio i namen, da smo Jezuši spodobni. Skuze neso potrebne, ječanja Bog ne žele, zdihavanje je odveč, sladkosti iskati po Jezušovom zgledi ne moremo, v čustva se pogražati nas ne pripel? bliže k Bogi. K njemi nas pripela samo tista pobožnost, štera si v roke vzeme meč i reže ž njim dol z naših dUš divjake: gizdo, na-sladnost, nezmernost, posvetnost, skopost, prevzetnost, srde i drüge te vrste divjakov, šterih število se teško da prešteti.
I gda smo te divjake odrezali, te na njihovo mesto moremo cepiti iz Jezušovoga živlenja vtrgnjeno cepje: ponižnost, nedužnost, treznost, pokoro, smilenost, velikodušno lübezen do
Naši v Franciji : Naša naročnica, Farkaš Anica z Strehovec, ki je v Francijigstopila v samostan, ite naše Novine.
sovražnikov poleg vere, viipanje i liibezni, v šterih treh moremo v prvoj vrsti rasti. Da če v teh trej rastemo, se vso cepje drugih jakosti samo od sebe primle i raste pa obilen sad prinese.
Vseh naših molitev, bratovščin, spovedi, prečiščavanja, roman) l driiglh pobolnosti cio i namen sme jedino te eden biti, da smo den za dnevom spodobnejši /ezuši.
Štera pobožnost ne teži za tem cilom i namenom, je piik-lava pobožnost, štera nikdar ne zraste v drevo, ki bi razvelo i sad večnoga živlenja dozorelo.
OOISIJONSKÄ POROtllA
i.
Prečastiti gospod Klekl!
Sveta Kongregacija de Propaganda Fide me je z dekretom dne 14. junija imenovala in pozdignila za Apostolskega Administratorja za celo Apostolsko Prefekturo Chaotung, kjer delujejo naše Šolske Sestre iz Slovenske Bistrice. Moje vstoličenje se je vršilo v nedeljo na praznik Marijinega Obiskovanja in res se mi je zdelo, da je Marija obiskala svojega najbolj nevrednega sina iz naše male in tako siromašne prekmurske krajine. O da bi le me pogosti s svojim varstvom in pomočjo obiskovala in mi pomagala v vodstvu tega misijona, katerega vso breme sedaj leži na mojih ramah. Velika je odgovornost i pred Bogom i pred Sveto Stolico in zato potrebujem mnoge njene pomoči. Prečastiti gospod, priporočam se vam v vaše svete molitve in dajte me še drugim pobožnim osebam priporočiti v molitve, aa bi tako res z božjo pomočjo mogel kaj dobrega storiti za ta narod. Koncem julija bomo sestavili statistiko dela in vam bom poslal v pregled tudi eno kopijo.
Vas zelo lepo in udano pozdravljam in vam ostanem vedno globoko hvaležen za vso vašo duševno vzgojo kot nekdanji moj duševni pastir. Spominajoč se vas zvesto med sveto daritvijo väm ostanem ponižno vdani v Presvetem Srcu Jezusa In Marije Bražmadežne
Jožef Kerec, S. S.
Apostolski Administrator za Chaotung
II.
„Dvema deželama je posvečena moja liibezen, Assami pa Bengaliji. Kak naj bi Kristuš Krao zavladao tüdi tema dvema deželama? Če gledam naravne zavore, ki zavirajo Kristušovo kralüvanje, moram praviti, da so v Bengaliji vekše. Ne samo, da je Bengalija vekša kak Assami, tiidi driige z ovare so vekše.
Velika z ovira za misijonarenje sta islam (tiirska vera) i hinduizem (indijska vera). Islam je tak razširjen v Bengaliji, da
je misijonsko delo skoro onemogočeno, ar je islam vsešerom najvekši sovražnik krščanstva. Toda tüdi hinduizem krepko brani svoje položaje. Tema dvema se je zdaj pridrüio ešče brezver-ski komunizem, ki nemre trpeti niti edne vere. Velika zavora za misijonsko delo je tüdi moderni materijalizem i svobodomisel-stvo, ki se je zaneslo v Indijo iz Europe i Amerike. Ta napravi veliko škodo, ar vzeme lüdem smisel za vsako vero. Velika zavora so tüdi razne protestantske ločine, ki razpolagajo z velikimi svotami penez.
Toda tüdi driižabno i driižinsko živlenje je pri poganaj tak vrejeno, da se ne more posameznik odločiti za kat. vero, ar je potem izobčen iz driižbe, iz kaste i dnižine. Mohamedanska postava pa celo zahteva, da takšega, ki bi odpadno od islama, bu-jejo. To se ešče dogaja, čeravno oblasti jako pazijo. Što šče tedaj postati kristjan, mora biti pripravlen na najvekše žrtve.
Vse te zavore so velike ali neso nepremaglive, ar se moramo zavedati, da dela z misijonari Kristuš sam, ki je sam pravo, da je premagao svet. Pač pa je nujno potrebno, da se povnoii število misijonarov!
Za poedinca je težko se spreobrnoti, zato pa je potrebno pridobiti za Kristuša cele drfižine, vesi pa rodove. To pa more doseči samo vekše število misijonarov. Da se premagajo zavore i da so lüdje zadosta povučeni, trbe vnogo časa i trüda, zato je posamezen misijonar skoro brez moči. Misijonarom kre strani pa morajo stati goreči domačini, katehisti. Oni so prav tak potrebni kak misijonari. Oni opravlajo delo, šteroga misijonari ne-mrejo ali ne vtegnejo.
V Assami je položaj malo bolši, ar nega toliko zavor i poganska vera ludi ne zadržava od spreobrnenja. Zato mamo lepe uspehe. 7oda tUdI tli potrebujemo novih misijonarov, ar nas je vnogo, vnogo premalo!"
Ivan Cigan, Assam, Indija.
III.
„Kristuš je še ne krao cele Indije. Med 370 milijoni pre-bivalcov je komaj kakše 4 milijone katoličanov! Vsi drügi še blodijo v zmotah poganstva. Kakše ogromne številke so to! Ob-vüpati bi mogli misijonarje, če ne bi znali, da bo Kristuš sam s svojov mogočnov rokov pomägao, da bo tak prie ali kesnej On krao tudi teh ogromnih milijonov. Vej prebiva že zdaj v skritoj podobi krüha na vsakoj misijonskoj postaji i dela za svojo končno zmago. Njegovo „kralevsko znamenje", sv. križ, stoji po vsoj Indiji v dokaz, da si jo šče osvojiti.
Na veliki pondelek me je obiskao eden bramin i me proso, naj bi njemi razkazao cerkev i razložo podobe sv. križne poti. Ogledala sva si oltare. Nato sam njemi nekoliko razložo Kristušovo živlenje i pojasno pomen posameznih postaj križne poti. Večkrat me je pitao, zakaj ga njegovi neso branili. Odgovorio sam njemi, da je bila takša vola boža. Šteo je tak strašno tr-
peti v zadoščenje za naše grehe. Gda sva prišla do dvanajste postaje, so se njemi oči orosile. Nekaj časa nato mi je pravo, da je to resan čiidoviti Bog, da vmerje s trnjavov koronov na glavi, gda je v nebesaj najvišji krao. Od toga časa sva s tem braminom prijatela pa me večkrat obišče.
O kak bi se spremenilo stanje Indije, če bi zavladao nad njov Kristuš Krao! Na jezere i milijone nevolnih, zatiranih i nesrečnih bi bilo oslobojenih verig poganstva pa bi tak okiisili, kak sladek je Gospodov jarem."
Joško Kramar, Krišnagar, Indija.
IV.
Že poznate Siamce iz pisem čč. sester uršulink, a samo bole izobražene Siamce. Jaz pa mam srečo živeti i delati med siromaškimi. Samo škoda, da vam moja pisma nemrejo jasno i nazorno pokazati toga živlenja vbogih.
Koliko dela nas še čaka! Že 2000 let je skoro preteklo, kak je prišeo Kristuš na svet, da reši vse diiše. Pa koliko milijonov diiš je še, ki blodijo v tmici poganstva! Pogled na te milijone pa postane še bole žalosten, če od blüzi pogledamo v to pogansko tmico, gde vlada zaptiščenost, obvüp, krvoločnost i nesreča. Milijon i milijon lüdi je vsaki den molijo malike, ki majo oči, pa ne vidijo, i vüha, pa ne čOjejo. Vbogo lüstvo, ki išče pri teh pošastih pomoči! I posledice? To lüstvo časti vsaki den šatana, sovražnika vsega dobroga i poštenoga. Kak bi moglo inači delati, kak pa njemi on zapovedava? Njihovi bonci, budistični dühovniki jim razlagajo, da ne smejo klati nešternih živali, med njimi tüdi škodlivih i nevarnih. Živlenje človeka pa nema nikše cene. Vsešerom je sama comprnija, nevernost i raz-vüzdanost. Zaistino žalostno dejstvo: Siam še ne pozna Kristuša Krala. Pa ne samo, da ga ne pozna, nego ga tüdi poznati ne-šče. Vsaka vera je dobra, se glasi njihov odgovor. Koliko časa bo še trpela ta okornost?
A ne obvüpajmo! Če ste dozdaj delali pa molili za misi-jone, podvojite vaše delo! Lübi Bog ne bo zavrgeo to vbogo lüstvo, za štero je prelejao svojo dragoceno krv. Pride vöra, da se bodo tüdi Siamci v trumah spreobračali pa bo tüdi tü via-
dao Kristuš-	Joško Beve, Siam.
V.
J. M. J.	Yunnanfou, 7. VII. 39.
Visokočastiti g. urednik!
Sporočam Vam veselo vest, da je sin Slov. Krajine, vsem dobro znani msgr. Kerec, imenovan za apostolskega administratorja čaotunške škofije. Najvišji cerkveni dostojanstvenik na Kitajskem msgr. Zanin (ima pod seboj 120 škofov) je izredno zadovoljen z njegovim delovanjem. Včeraj mi je poleg drugega tudi^dejal: Msgr. Kerec se v vseh, tudi najkočlivejših vprašanjih in položajih zelo hitro znajde in s spretno roko in previdnim
načinom razreii težka vpraSanja. Njegov organizatoričen duh je nenavaden. Pohvala visokega prelata je pa tudi čast našega slov. naroda. Tudi iz Čautuna samega prihajajo mnoga, zelo pohvalna poročila in ga je ljudstvo z vsemi častmi sprejelo za svojega pastirja. Te dni ga pričakujem tu v Junnanu, da mi da potrebna navodila, kako ga naj nadomestujem. Hkrati se bo pa tudi pogovoril z msgr. Zaninom o bodoči ureditvi nove škofije. Mislim, da zaenkrat ne bo mogel zapustiti Čautuna in Vas obiskati v domovini ter Vas poprositi za milodare, da se poplačajo velikanski dolgovi, ki so nastali pri zidavi te hiše. Upam pa, da bo ljubi Bog že zbudil nove darovalce, ki nam bodo pomagali. Potreba je res velika in kdor hitro da, dvakrat da, kajti obresti iz dneva v dan rastejo.
Najlepše Vas, preč. g. urednik, pozdravlja v Srcu Jezusa
in Marije vdani	Majcen Andrej, salez. duhovnik.
*
Da bi misijonari prodrli v vse kraje sveta, gde so potrebni, bi jih trbelo bar 50.000. Za njihovo vzdržavanje i plodno delovanje bi se moralo nabrati dobrih 100 milijonov Din. vsako leto.
EVANGELIUMI MESECA OKTOBRA.
NEDELA PO R1SALAJ OSEMNAJSETA.
Vu onom vremeni: Stopivši Jezuš vu ladjico, prejk se je pelao, i prišao je vu svoj varaš. I ovo prinesli so k njemi z žlakom vdarjenoga na posteli ležečega. I videvši Jezuš vero njihovo, pravo je z žlakom vdarjenomi: Viipaj se sinek; odpiiš-čajo se tebi tvoji grehi. 1 ovo niki s pisačov pravili so vu sebi : ete blazni. I gda bi vido Jezuš mišlenja njihova, velo je: zakaj mislite hüdo vu vaši srcaj? Ka je leži povedati: odpiiščajo se tebi grehi tvoji; ali pa praviti: stani gori i hodi? naj pa znate, ka Sin človeči ma oblast na zemli odpiiščati grehe, teda je velo z žlakom vdarjenomi: stani gori, vzemi postelo tvojo ino idi vu hižo tvojo. I gori je stano, i odišao je vu hižo svojo. Videvši pa liistvo zbojalo se je, i dičilo je Boga, ki je takšo oblast dao liidem. (Mat. 9, 1-8.)
NEDELA PO RISALAJ DEVETNAJSETA.
Tisti čas gučao je Jezuš poglavnikom popovskim, i fari-zeušom po prilikaj govoreči: spodobno je včinjeno kralestvo nebeško k človeki krali, ki je napravo gostiivanje sini svojemi. I poslao je sluge svoje zvat pozvane na gostiivanje; i ne so šteli priti. Pali je poslao driige sluge, govoreči: povejte tim pozvanim : ovo obed moj sam pripravo, teoci moji, i tfične stvari so spomorjene, i vsa so gotova: hodte na gostiivanje. Oni so pa zamfidili: i odišli so, niki na marof svoj, niki pa na trštvo svoje; ti drügi so pa spolovili njegove sluge, i z obšalnostjov
ošpotane spomorili so je. Krao pa, gda bi to čio, razsrdo se je, i poslavši svojo vojsko, pogtibo je liidomorce one, i"varaš"nji-hov je požgao. Teda veli slugom svojim : gostüvanje je toti gotovo; ali ki so bili pozvani, ne so ga bili vredni. Ite zato vö na križopotje, i šterekoli najdete, zovte je na gostüvanje. I vö idoči slugi njegovi na pot, vkiip so spravili vse, štere so najšli, lagoje, i dobre: i napunilo se je gostüvanje s sedečimi. Notri je pa prišao krao, da bi vido sedeče, i zagledno je tam človeka ne oblečenoga s svadbenim gvantom. I veli njemi: Prijateo, kakda si eti notri prišeo nemajoči gvanta svadbenoga? On je pa zanejmo. Teda je velo krao slugom: zvežte njemi roke, i noge, i vržte ga vu vtinešnjo krnico: tam bode jokanje i zobno škripanje. Ar so vnogi pozvani; malo jih je pa odebranlh. (Mat. 22, 1—14.)
NEDELA PO RISALAJ DVAJSETA.
Tisti čas bio je niki kralič, šteroga sin je betežen bio v Kafarnaumi. Te gda bi čflo, ka je Jezuš prihajao z Judeje v Galilejo, šo je k njemi i proso ga je, ka bi doli šo, i zvračo bi sina njegovoga, ar je začao merati. Pravo je zato Jezuš njemi: či znamenja, i čuda ne vidite, ne verjete. Veli njemi kralič: Gospodne, hodi doli prvle liki merje sin moj. Pravi njemi Jezuš: Idi, sin tvoj žive. Vervao je človek reči, štere je pravo njemi Jezuš, i odišo je. Gda bi pa že doli šo, slugi so pred njega pribežali, i nazvestili so govoreči: ka sin njegov žive. Zvedavao je zato vöro od njih, v šteroj njemi je ležej gratalo. Pravili so : ka včeraj v sedmoj vöri je nihala njega trešlika. Spoznao je zato oča, ka je ona vöra bila, vu šteroj je velo njemi Jezuš: sin tvoj žive.Vervao je on,i cela hiža njegova.(Jan.4,47-53).
NEDELA PO RISALAJ DVAJSETA I PRVA.
Tisti čas pravo je Jezuš vučenikom svojim priliko eto: Prispodobno je včinjeno kralestvo nebeško k človeki krali, ki je šteo račun činiti s svojimi slugami. I gda bi začao račun činiti, postavleni je pred njega eden, šteri je dužen bio njemi deset jezer talentomov. Gda bi pa ne meo, odket bi plačao, zapove-dao ga je gospod odati, i ženo njegovo, i sini, i vsä, ka je meo, ino plačati. Doli spadnovši pa on sluga, molo se je njemi, govoreči: mej potrplenje z menom, i vsa ti plačam. Smilüvose je pa Gospod nad onim slugom, odpüsto ga je, i dug njemi je engedüvao. Vö idoči pa on sluga, najšeo je ednoga s svoji službeni tivarišov, ki je dužen bio njemi sto sodov; i zgrabivši davio ga je govoreči: plačaj, ka si dužen. I doli spadnovši te službeni tivariš njegov, proso ga je govoreči: potrplenje mej z menom i vsa ti plačam. On je pa nej šteo; nego je šo i vrgo je njega v temnico; dokeč bi dug plačao. Videvši pa njegovi službeni tivarišje, štera so se dogodila, jako so se razsrdili, i idoči pripovedavali so gospodi svojemi vsa, štera so včinjena.
Teda je prizvao njega gospod njegov, i veli njemi: sluga né-čamuren, ves dug sam ti odpüsto, da si me proso. Nejli se je trbelo zato i tebi smiliivati nad tvojim službenim tivarišom, kak sam se i jaz nad tebom smiliivao? i razsrdivši se gospod njegov, dao ga je hoharom, dokeč bi ves dug plačao. Tak i Oča moj nebeški včini vam, či ne odpiistite vsaki brati svojemi s srca vašega. (Mat. 18, 23—35.)
NEDELA PO RISALAJ DVAJSETA I DRÜGA.
Tisti čas idoči farizeušje tanač so držali, ka bi vlovili Jezuša vu reči. I poslali so k njemi vučenike svoje z herodianci, govoreči: Vučiteo, znamo, ka si pravičen, i pot božo po pravici včiš, i nemaš pazke na nikoga: ar ne gledaš na peršono lüdi : povej nam zato, ka se tebi vidi? jeli je slobodno dačo dati casari ali nej? Spoznavši Jezuš jalnost njihovo, veli:ka me skii-šavate skažlivci? pokažte mi dačni pejnez. Oni so pa prikazali njemi eden sod. I pravi njim Jezuš; čidi je kejp ete, i napisek? Velijo njemi: casarov. Teda veli njim: dajte zato, štera so ca-sarova, casari, i štera so boža, Bogi. (Mat. 27, 15—22.)
IZ 2IVLENJA SV. TEREZIJE.
Oktobra 15. obhajamo god velike španjolske svetnice, kar-meličanke sv. Terezije iz Avile. Na zapoved svojega spovednika je napisala svoje živlenje. To je edna debela kniga. Vzemimo ž nje deo 26. poglavja, šteri se etak glasi:
„Za edno najvekši milost, štere mi je Bog poklono, držim srčnost, pogum proti hiidim diihom. Kajti nespametno je, če diiša obviipava i se driigoga boji kak božega razžalenja. Vej pa vse-gamogočnoga krala i oblasti punoga Gospoda mamo, ki vse zmore i komi je vse podvrženo. Nemarno se zato ničesa bojati, če na poti pravice i s čistov vestjov hodimo pred Njegovim svetim veličanstvom. Za to pa, ka z nikim ne razžalim tistoga, ki me vsaki trenutek lejko vniči, želem vse mogočo bojazen; kajti, če je bože veličanstvo z nami zadovolno, brez svoje po-giibe nas nikaj ne more napadnoti.
Na to bi lejko ugovarjali: Že, že, a kde je tista pravična diiša, štera bi se Bogi v vsem dopadnola i štera bi se ne mela ničesa bojati? Moja je že ne takša, nego jako slabotna, nikaj vredna i puna z vsemi nevolami. Samo ka Bog ne ravna tak z nami, kak liidje; On pripoznava naše slabosti. Diiša lehko spozna, če Boga zaistino liibi; to more sklepati z jasnih znamenj, štera opazi na sebi. Ki so v te stan prišli, pri tistih liibezen ne ostane skrita, kak pri začetnikih, nego v vroči želaj i hrepenenjaj se odkriva, da bi mogli Boga gledati. Za takšo diišo je neprijetno, mučno, i prava mantrača vse, ka se ne opravla z Bogom i za Boga, niti v miri ne najde pokoja, ar čiiti, da je daleč od pravoga mirii. Jasno je, da se prava liibezen ne da skriti.
f>ri nekoj drügoj priliki se je zgodilo, kda sam mela v nekoj zadevi velike neprijetnosti (ta zadeva je ustanovitev samostana sv. Jožefa) i ogovarjanje sam mogla prestati, štero se je v čelom mesti (Avila), kde prebivam i v čelom redi na mene vsipalo i tiidi zavolo driigi vzrokov, sam se vnogo starala i bila nemirna. Te mi je etak pravo Gospod: „Ka se bojiš, ne veš, da sam Vsegamogoči, spunim, ka sem obliibo." I sledkar se je resan spunilo. Jaz sem se pa včasi tak okrepila, da bi bila pri-pravlena sprejeti šče drüge naloge i sebe ponovnomi trplenji izpostaviti. če bi šče telko trüda mogla prenesti, nàj morem samo
Sveta Terezija iz A vile. Oda je vmrla, je siiho drevo ozelenelo v znamenje njene velike liibezni do Jezuša. Njeni god obhajamo 15. oktobra.
Bogi služiti. Takši nagovori pridejo tak pogosci, da niti ne morem povedati. Te reči me večkrat karajo, štere te slišim, kda kakše nepopolnosti včinim i bi mogle mojo diišo ščista vničiti. A nasprotno, pobolšanje rodijo, ar bože veličanstvo kda kara, te tiidi zdravi.
Pri driigi prilikaj mi Gospod na pamet prinaša stare grehe, posebno te, kda mi kakšo zviinredno miloščo šče podeliti. Te se tak vidi diiši, kak da bi že pred istinskov sodbov stala ; pravico tak svetlo spozna, ka niti ne ve kama bi zbežala. Pri driigoj priliki me je opozarjao na nevarnosti, stere so protile meni ali drugim osebam i na vnoge drüge reči, štere so se vse spunile, čeprav za dve ali tri leta.
Najbole varno znamenje, kak mi je Gospod večkrat povedao, je to, če celo diišo odkrijemo pred spovednikom i njemi naznanimo vse milosti, štere nam Bog deli. Spovednik pa more biti vučen. Jaz tüdi tak delam, ovak ne bi bila mirna. Niti ne bi bilo dobro, če bi me ženske, ki smo nevučene, štele sebe pomiriti. Takša pokorščina nikdar ne škodi i vsikdar hasni."
IZ ŽIVLENJA NAŠEGA GOSP. JEZUŠA KRISTUŠA.
(PO MESCHLERI) Šesta blaženost.
„Blaženi, šteri so čistoga srca, ar bodo Boga gledali."
I. Bistvo te blaženosti.
Ta čistost srca pomeni: biti brezi greha, naimre brezi greha telovnoga poželenja i poleg toga obsega tiidi tisto čistost v čutenji, v srci, v mišlenji i v namenaj i tisto preprostost srca, štera brez ovinkov naravnost išče samo Boga.
Ta Čistost obstoji v tom, da očistimo i iztrgamo iz srca vsako samolübje i da se v istini popunoma obrnemo k Bogi. I komaj te, gda se združimo z Bogom, zadobi ta čistost svojo popuno lepoto i sijaj, kak tUdi kristal komaj te prav zablišči v svojoj čistosti, gda ga presvetijo sunčni traki.
Tak obstoji ta čistost na ednoj strani v tom, da se oslo-bodimo i očistimo od greha, na drügoj strani pa, da se v svojem deli i mišlenji združimo z Bogom.
II. Nagibi.
Nagibi, da se triidimo za čistost srca, so v obečanji : „Boga bodo gledali", i pred vsem v tom, da bodo večno deležni neposrednoga gledanja Boga, Gledali bodo bože lice nezakrito. Premislite, ka se tò pravi i ka to v istini pomeni: lice neskončne Istine, Lepote i Dobrote gledati I Kakša čast, kakša sreča i kakša radosti Kem vekša i popunejša je bila čistost tfi na na zemli, tem tesnejše bo tam zdriiženje. Kak pravi sv. Janoš apoštol, so čiste, deviške diiše v najsijajnejšem deli nebeških prebivalcov i najodiičnejši sprevodniki Agnjecovi. Nekaj te odlike čiltijo čiste diiše že tii na zemli, ar sovv posebnoj meri deležne bogastva božega v spoznanji, v liibezni i veselji. čistost sama je že šama po sebi bogastvo jakosti, ar si je nišče nemre pridobiti brezi za-metavanja sveta, brez premagiivanja samoga sebe, brez molitvi i ponižnosti.
Bog vidi v ogledali čistosti svojo lastno čistost i lepoto i se nagne pun dobrohotnosti do nie. Tak čista srca na zemli vživajo bože zavfipanje i v večnosti gledajo boži obraz.