DOLENJSKE Cena jim jc za cei<» letti (od u|»hlii do aprila) 1Í, /,a pol leta i';íO 1Í. NíiroĚJiina /,u Nemčijo, liostio in driii;c »jvropHke dr/ave /naša S'ôO K, za Ameriko 4*r>0.Ii. liiiit in ogliisi se plnčiiJojA iiaiirej. " Dolenjske Xoviee i/^bajujo ïSiil čiíirf«!;; ako : : jiî ta djui praznik, diin ])0]>i'iij. : : Vso ilojiisR, iitiroriiiiio in os^tintiila spifíjeiiiii Usknriia J. Krnjoc; iiiisl. Iz dPZQvneya zbora. Govor dr, Korošca v proračunskem odseku. Dunaj, G. julija. Proračunski odsek razpravlja šcdaj o resoluciji južiio tirolskega italijaiisktiga posl. dr. Geiitillija, ki jo zalitoval, naj država povrne vsem intcriiiraiiccin in koniiniiaitcctii škodo, ki jim jo jc povzi'oiilo to njihovo stanje. V vCcrajšiiji seji je voditelj noti'anjega ministrstva grof Toggenbui'g zagovarjal vlado. Dejal jc, da ga boli srce radi tolikih iiGsrei in gkod, a naj bodo gospodje lircpi'ićani, da noben politiini uradnik ni tii'al ljudi vodoma in iialašc v internacijo ali kontinacijo, marveč vsak je to delal s težkim srcem. Odgovarja! mu je poslanec dr. Korošcc v bistvu tako-le; Lepo jc, da ima gospod groi-dobro srcc, a o tem danes ne lazpiav-Ijamo. l'ai i)a razpravljamo o konfiiiacijah in intei-nacijali, ki jih naše postave ne poznajo, vsled Česar so vse te odredbe |)rotiustavno. Gospod voditelj notranjega ministrstva pravi, da noben politični uradnik vcdoma ni 'lolal krivice. Naj mu povem ta-le vzgled : (;. iivg-usla ItitH lř>14 j« poklical koroški deželni jiredsednik Frioss - Skene k sehi tedanjega škofijskega kanclerja iz-lira/.njene celovške škofije Q.iiitta tei' ga l)ozval, naj mu jiomaga nastopiti proti slovenski duhovščini na Koroškem. Dejal jc, da bo on proti slovenskim duliovnikom nastopil z vso oilloCnostjo, češ, kei' so srboiili. Vabil je kanclerja, naj riiu pomaga, Jter bo s tem zelo olajšano stališče novega Škota, ki bo lažje ugnal slovenske dubov-nike. Fiiess-Hkene je izjavil, da bo dal prijeti in zapreti slovenske duhovnike ter jih ob belem dnevu peljati v ječo v spremstvu oi'ožnikov z nasajenimi bajoneti. Naj sedijo, četudi pozneje ne bo nič iz tega. Kar je tu govoril Skene, je brez dvoma govoril na migljaj od zgoraj. In če je tak iiiigljaj dobil Skene, so ga dobili tudi drugi. S tejii je bila deninicijacijam dana pi'osta pot in pi'egaiijanja nedolžnih ljudi so se nemoteno vršila iz osebniii In nacionalni!! nagibov. Nekaj vzgledov v dokaz tega! Žlupnik liažun iz Řt. Jakoba v Uožu na Koroškem je bil zaprt. Policijski uradnik Spitzer, ki je piišei ponj, mu je povedal, da ga aretira radi „allzugrosser politischer Tiitigkeit" — ladi „prevelike politične delavnosti". Kotnaj pa je bil Ražtni zapi't, je že ))rišel od šolskega sveta predlog, naj se šent jakobska slovenska šola, — ki jo je vodil Ražun — združi z nemško pod enotno vodstvo. To so hoteli doseči do zadnjega Časa. 8kenc pa je tudi v Ti'stu postopal 1'avno tako, ko na Koroškem. Tudi tam so se vi'šila preganjanja iz osebnih in nacionalnili nagibov. V Voloskeni se je po izbi'uliu italijanske vojske nastanilo .več političnih uradov, glavarstva, del namest-nije. Prišli so nemški uradniki z otroci. 20 teb otrok jc bilo godnih za srednje šole. Poti'cba nemške gimnazije je bila vzpričo 20 nemškib otrok v tej hrvaški občini seveda očividná. Kako priti do nemške gimnazije, ko pa je že obstojala izvi'stno uspevajoča hrvaška realna gimiui-zija. To je bilo treba uničiti. Ne bodi len, zaprli, so ravnatelja in veliko profesorjev ln vaške gimnazijo in zadeva je bila — za Nemce — ugodno rešena. Navaja za vzgled aretacijo župnika Meška, ter razne druge slučaje na Sp. Štajerskem in Kranjskem, In kake bodo posledice tega postopanja za jirizadete? Učitelj, ki je bil tako konlitiiran ali intemiran, je izgubil doklado; niadnik avazma; duhovnik je ostal brez župnije; vojaki pa nosijo, koder hodijo, seboj znamko „p. v." — politiscb ver-(iiichtig (politično sumljiv) in sami ne vedo zakaj. Posebno pri vojakih so posledice hude. ííato zahteva, naj se vsi ti ljudje perhisti'irajo, njihovi slučaji pi'eiščejo in če so nedolžni, naj se jim izbriše ta znatiika. Tako-le puščati nedolžne ljudi s takim znamenjem po svetu, da jih vsakdo laliko preganja, tega mora biti konee! Kmetijski minister o kmečkem delu in kmečkih težavah. v seji državnega zbora ln. jnlijaje voditelj kiuetijskega ministrstva Ertl sledeče govoril: Zastopniki kmečkih krogov so porabili današnjo priliko, da so natančno obi'azložili težave, pod katerimi trpi kmet vsled vojnega gospodai'stva, žrtve, ki jih dojirinaša in napake 1er pregreške, ki se godé. Hočem porabiti to priliko, da Vam povem svoje mnenje, kako si mislim nalogo, ki sem jo i)revzel. Ne stiie biti nobenega dvoma, da bodo te besede iz ust izkušenih poznavalcev kmetijstva našle tn na ministrskih klopeh srce, ki raznme vaše težave. Kot voditelj kmetijskega ministrstva smatram kmetijstvo za podlago, od katere je odvisen pravi razvoj vseh drugih gospodarski)! panog v di'žavi. Mislite si lahko, da zato te svoje naloge nisem prevzel bi'ez skrbi. Vedno težje Je, ohraniti zemljo rodovitno, vedno te^e, preskrbovati sredstva za obdelo-var^e in delavne moči. vedno te^e je delo onih, ki so ostali doma, delo otrok, starcev in žená. Gospodje! Pokleknil bi človek, ko pogosto Čuje, koliko truda, koliko požrtvovalnosti je v kmečkem ljudstvu in kaj trpi kmečka žena. Kljdb suši, kljub sovraštvu od mnogih strani, ki izvira iz zlobnosti ali nepoznanja kmečkih razmer, vstraja kmet in vrši svojo dolžnost proti državi in domovini. Donos kmetijstva, izbris dolgov iz zemljiških knjig poznamo v niinisti'stv'n in vemo, da izhaja pogosto iz tega, da «e žrtvuje premoženje, obratni kapital in da bomo po vojski morali vse storiti, da se ne popišejo zopet zemljiške ktijige. Gospodje! Kritizirali ste vojno go-spodai-stvo, ki je morda - jiotrebno zlo. Gotovo je pa, da se je mnogo odredb tako izvršilo, da se je doseglo ravno nasprotno, kakor seje nameravalo. Glavno je sedaj, da skušamo odpraviti vse napake, ki se kažejo, ker ne moremo z enim skokom ven iz sedanjega gospodarstva. Stojim na stališču, da je najvažnejše za tiste, ki uživajo, da se kar največ pridela. Poslanec ,7arc in drugi so (e I'azmere jako nazorno razložili in posebej je poslanec Jarc i'azvil načrt, kaj se naj stori, 'lil se i)oninoži pridelek, kar bom gotovo niioŠteval. Po mojem mnenju je prva podlaga za to dobro ui'cjeno kmečko stanovsko zaštopstvo, za katero hočem kar mogoče storiti. V vseh odredbah postopava sjjo-razuinno z ministrom za prebrano. Glavno Je, da se ravna z ljudstvom blagohotno in s prijaznim podukom. Tega načela, ki je merodajno za najvišja mesta, se podrejeni organi dostikrat ne drže. Prvo načelo Je, (ta se ne nastopa šiloma. Največje nasilje je pa nevednost nižjih oblasti, ki delajo včasi s tako silo, da je v nevarnosti gospodarski obstoj kmetijstva. Oba ministra se bova trudila, da polajšava take trde odredbe, da ne bo kmet vsled tega zgubil veselja do dela. Mi smo dolžni kmetom, da se zavzemamo za-nje, mi smo prepričani, da je njih delo med vojsko občudovanja vredno. Jaz bom vedno* pi'iprav-Ijen, poslušati vaše nasvete, če pridete v kmetijsko ministrstvo in jih zastopati pri nn'nistrstvu za prehrano. 30 let sem v kmetijskem ministrstvu. Vedno sem bil mnenja, da so nasveti praktičnih kmetovalcev in njih organizacij koristni in pofj'ehni. Povejte kmetom, daje kmetijsko ministrstvo kmetom vedno hvaležno, če dobi njih nasvete. Govor poslanca Jarca. v seji državnega zboi'a 10. julija jc govoril poslanec Jarc sledeče: Izkušnje, ki smo jib doživeli tekom treh let z uradniškim in vojaškim gospodarstvom v vojni, so pač takšne, da nihče ne bo glasoval z navdušenjem za postavo, ki da vladi splošno pooblastilo za vojno-gospodarske odredbe. Storimo pa to vendar, ker smatramo to za potrebno z oziioni Tia ustavo. Kakšno mišljenje se je vsled tega vojnega gospodai'stva [lolastilo producentov (tisti, ki pi'idelujejo) in konsumentov (tisti, ki kupujejo in vživajo) V LISTEK. Spomini no mojega dedíi in tihotapce. Spisîil Ivan ritťkluHa. (Koiiiíc.) V nilin je prihajalo vsak dan po več ljudi. Eni so donašali žito, drugi odnašali moko. Vsak je vedel kaj povedati. Znani so mi bili sčasoma večidel vsi ti obiskovalci mlina. Le dva moža sta prihajala bolj poredkoma. Po „avadi vsak drug mescc se je zglasil po eden tdi mož. Poznalo se je njima, da nista bila doinačina, kajti bila sta visoka, bolj temnega in subega obraza. Imela sta dolge brke m obleko skrojeno po bi vaškem načitin. To sta bila dva zadnja tihotapca, ki sta nosila hrvaški tobak v naše kraje. Bila sta í^uinberčana; enemu je bilo ime Nikola, di ugcmu pa Dane (Danijel). Z tnojim dedom sta bila dobi'0 znatia že od zdavnaj, Vselej ju je veselo sprejel, kupil tobaka ter ju celo pogostil. Če je bilo ravno kaj gotovega, kajti tiliotajicenia se je vedno mudilo, kei' sla dobro vedela, da njima preti povsodi nevarnost. I lonašala sta jta takrat že večidel* j'czan iobak, včasi tudi v lopatah ali v celem peiju. Nosila sta ga na hrbtu v težkih mažah, ki so bile čisto priprosto narejene na štiri ogle kakor zaboj s štirimi pi'ccej dolgimi klinci zvezane, a ob kraju s slamo na tanko opažene, a v sredini lepo zložen tobak. Ded je vselej ku[djeni tobak skril pod ski'ajno stopo ob zidu, katiior se ni nobeden upal, ker je vedno budo tolkla, ter bil tako varen, da ga nihče ne izda. Tihotapstvo je bilo ])i'ed letom IH48 ])o Dolenjskem močno razširjeno. Najhujši tihotapci so bili Znmberčani in sosedje ob Kolpi. Prenašali so čez mejo vse, kar se je dalo, Di'žava je imela pi i tem znatno škodo, ker je na ta način gubila carino. Zato je uredila posebno vi'sto oborožene stiaže, ki je pazila ob mejali dižavuib, ali pa zasledovala tilio-lapce tudi po deželi. Ljudstvo je di'žalo seveda tz koristoljiibja s tihotapci tei' mj'ztlo stražaije, ki so jih jio spakedrani nemški besedi „ ('berreitiii'" zvali iblajtarje. To ime je bilo pi'i ljudstvu pra^' prezirljivo, Včasi so jih zvali tudi graničarje. 'i'ihotapei so bili čez vse i)redi'zni Ijuiije. ha se obranijo laglje straži, so jire- koračivali deželno mejo kar v veiiktb četah in dobro oboroženi. Prišlo je večkrat do hudih prask, ko so obležali mrtvi in ranjeni na obeh straneh. Tako je zapisal Walli v veselogoi-sketn letopisu, da je bila dne 3. junija leta 1753 pri Zatičini prava bitka med stražai'ji in tihotapci. Boj je bil tako huil, da je ostalo mrtvih deset stražarjev in pisarjev. Tudi v našem kraju se je dogodila taka praska s tihotapci na Okrogu 6. novembra 1. 1801, kjei' je bil od tihotapcev ustreljen sti'ažai' Valení.in Cuber. Sin njegov jc bil kesneje višji sodni svetnik v Novem mestu ter je dobil 1. 1865 tudi iilemstvo s pridevkom OkroŠki (od Okroga). Ljudstvo je jiodpiralo tihotapce na vse načine, a skrivalo \'tihotapljeno robo, kolikor se je dalo, da je ne najdejo stražarji, kajti sicer jih je zadela huda kazen. Stražarjev so se ogiliali, kjei' so se le mogli, a če so ga opazili, si dajali lazne znakove, da bodo oprezni. I\Ioj prijatelj Jože Hrcar, bivši večletni šentruperški župan, je zbi'al in zapisal marsikaj o starih dogodkih, med drugiiti tudi to-le o tihotapcih. Stražarji ali grauičarji, kakor jih je ljudstvo zvalo, so stikali vedno lui vtiliotapljeiu) robo, ker so dobili, Če so na,šli tako robo, še povrh svoje plače dobro nagrado od velike denarne kazni, ki jo je moral plačati krivec. Ljudstvo se je zategadel balo teh graničarjev ter jiazilo na njili. Čim so se kje pokazali, so se že obveščali bližnji in dalnji sosedje, Z enega biiba do drugega je odmeval krik: „Vračaj bika!" Na ta način so bili pi'izadeti upozoreni, da skrijejo vtiiiotap-Ijeno robo, če so jo slučajno rabili, (irani-čarji so zato tudi redkokdaj dobili kaj vtihotapljene robo. Kako zvito so si znali ljudje v takih zadregah pomagati,.dokazuje nam zanimiva povest o paletiki. lirearjev oče je imel pri vitiogi'adn hramček, ki se je zval palenka, kei' je imel ožgano ali opaljeno tiamovje. ITramček ni bil za vino, nego za shrambo raznega orolja. Nekega dne pi ide k njemu li.ct tihotapcev s tobakom. Nosil je vsak skoraj po cent težko mažo. Pi'osili so ga, naj jim spremi maže s tobakom v kak skrit kraj, da ga bodo i)Otem po malem jemali in prodajali. Dasi je vedel za liudo kazen. Če se'najde jiri njetii vtihotapljena roba, jim je vendar-le ustregel, ker jili je poznal in ker ni liil plašljivec. Popeljal jih Pri političnih uradnikiti viditiio stnišno satiiovoljiiost. Pod grofom StUrgklioiii je vladalo najhujše tiraiistvo v središču države, dfiželc so postalo vilajeti, glavarstva pašaliki. Producent se smati'a za igračo kazenskega zakona, konsuiiient pa za bitje, na kateretn so delajo poizkusi z nadomestili. To je ostalo v dtiši prebivalstva, s tega stališča pi'csoja in obsoja gospodarstvo med vojsko. Kmetu so oblekli prisilni jopic, v))e-ijali mu poldni čas, kakor se n« bi bil 0(1 nekdaj lavnal po solncii. Silijo ga saditi zJaj to, .zdaj ono. i'repoved klanja ttilet ima za posledico, da so hlevi polni koščene živali. Promet z živino je urejen tako, lia ijiiajo od njega korist samo ko-misijonai-ji in centrale, ki vlečejo velik dobiček. To vse je bilo mogoOu, ker je bilo javno mnenje vklenjeno v verige, Uiniski pesnik Jnvcnal pravi; Dat veniatii corvis, vexât censura coliniibas (graja iiniči golobe, prostost jia daje krokarjem), to se pravi po našili razmerah: vojne hijene so imele vso prostost, jagnjc, ki nosi vse težave, jii pa moralo molčati. PatriotiCne cksercicije so bile zapovedane, prepovedano l)á povedati, kako bi dobilo ljudstvo kos krnha več. Spomnimo se nazaj, kako je niešćaii preiiii'al krnela. Njegovo delo je bilo zaničevano, vse je hitelo v mesta. Danes je vso drugače, vse vidi kmeta, češ, da se nm dobro godi, kakor pravi Nemec; Sind aucli scLwaiz des Bauern Hànde, weifi Bi'ot iílt er bis ans Ende. K temu pride še slabo vojaško gospodarstvo, ki se je razvilo kot država v di'žavi in delalo tri leta brez nadzorstva. Vse dobave so šle skozi j'oke agentov. Koliko blaga se jo pokvarilo. Kar se dela s konji, je grozno, Oiiciiji in njihove dame se vozijo na izprehod, kmetu se je ])a vzelo zadnjega konja in se ga sililo s kaznimi, naj še dalje dela, Velika industrija edina je imela pri vojaštvu veljavo, mali obrtnik pojema. Kako se je rekviri-lalo blago, seno, vino. Ta brezsrinost militariztiia se bo maščevala, ker bo ostala stalno v ljudskem srcu. Dalje! Naše razmere do Ogrske. Dalmacija spada ■ po naravi in zgodovini k Hrvatski, ki izvaža na leto tisoče vagonov žita. Kljub temu mre Dalmacija lakote, ker ni ne cest, ne železnic in ker no imsti Ogrska uvoza iz Hrvatske. Prehranjevalni ministei' se je pečal s podrobnostmi, pozabil i)a eno : da je glavna stvar, kaj naj storimo, da bomo več živil pridelali, V miru je bilo to lahko, ker je bila Galicija naša žitna zakladnica. Sedaj je to drugače. Predočili si je treba najprej položaj, v katerem živimo. Računati je treba najprej s kmetovo naravo, njegovim značajem. Kmet ni igrača, kakor si to misli uradnik ob zeleni mizi. Kmet je navezan na grudo, na vieme, na letni čas, lia delavske razmere. Zato se ne da od zeleno mize ukazovati, kaj naj seje, kaj dela, Ce se s takimi odredbatin' raztrga gospodarstvo, v katerem živi, to vznemii'i kmeta, ki je po svoji nai'avi koifservativen. Že onega ne pozabimo. Največ kmečkega ljudstva je uničila vojska. Uradnikov, ti-govcev, obitnikov, delavcev jc bito v začetku vojske mnogo oproščenih, kmetje ne. Še-le jako pozno sc je spomnila vojaška oblast, da labi kinetovo delo, če se hoče vojskovati. Treba bo zato zbrati vse moči, da se zacclijo rane, ki jili je kmetu vsekala vojska, Sloriti je treba že sedaj vse, da se kmetu pomaga, da bo več iirideloval. Pi vo je pri tem vj>rašanjc cen. Če se ktiietu ne plača toliko, da nima zgube, je prisiljen, seči po obratnem kat>italu in mora odjii'odajati živino, kakor begunec, ki je prejel lepo svoto za blago, pa mora denar rabiti, tako, dp nazadnje ni ne denarja, ne blaga. Nič' ni teŽje, kakor ljudi juisiliti, da se sami uničijo. K temu pa silijo kmeta sedanje cene. Pred žetvijo smo, pred mlačvo, krnel- pa še ne ve, kaj bo dobil za žito. Ob času, ko stane pšenica na svetovnem trgu 100 K, se nm določi začasno 34 K, Živimo za kitajskim zidom in ne vemo, kako pospešujejo naši sovražniki kmetijstvo. Na Francoskem je cena pšenice 50 fiankov in za vsak stot, ki je doma pridelan, dobi kmet še 7 frankov. Če nasadi lan, dobi za hektar tjO irankov premije, če obdela zemljo, ki iloslej ni bila obdelana, pa 20 frankov za hektar. Italija je tudi zvišala cene, na Angleškem so določili polagoma i^adajoče cene •— sedaj 00 šilingov, 1. 1922 45, — Pii nas pa tavamo v megli brez eilja, brez tiačrta. Meščan predbaciva kmetu, da ga odira. Razlika med ceno moke in pšenice jo znašala pred vojsko 12 do 37"/», sedaj pa 74 do 250%. Povrh tega krnel: še tega ne sme obdržati, kar rabi, zase, za živino in za seme. Na Ogrskem so iiataiično določili, koliko odpade na človeka in na živinče. Pii nas pa je kakor pri davčnih napovedih. Naj človek svoje dohodke napove Še tako natančno, ne verjame se mu nikdai-. Zato je vsak prisiljeu skrivati. Kmet, ko je že zahtevano žifo oddal, ni nikdar varen, da pride še ena ali veČ rekvizicij. Zato mora svoje zaloge skrivati, če sploh lioče Še dalje gospodai'iti. Žalibog, jsedaj ni tehničnih sredstev, da bi povzdignili proizvajanje. Tmetnih gnojil ni. Pa tudi za promet s semeni je jako slabo skrbljeno. Treba je pa za bodočnost napraviti načrt, s čim pomoremo kmetu, da bo več prideloval. Leta 1848 je osvobodilo kmeta od grajščaka, pozabilo se je pa, uredili pai-celt!. Zaokroženih jiosestev pi'i nas ni niti tic.ljina. Postava za zlaganje zemljišč je ponesrečena. Pii nas se je samo delilo, pogo.sto bj'cz potrebe. Na Kranjskem se je razdelilo do I. 1914 43.000 hektarov, zložilo \n\ samo 22. Treba je splošne agrarne reforme. Zavarovanje se mora podržaviti, zadrugam se mora zagotoviti naravnost dobava za vojaštvo. Pokupo-vanje kmelij se mora zabraniti. Clam iMarlinic je pokupil, ko je bil poljedelski minisler, 40 kmetij. Zemljiški davek! Od njive, od vrta, kjer knjet, delavec s trudom prideluje kos krulia, je visok, od gozda, ki je danes neizmerno vreden, pa plača vidiki posestnik par vinarjev. Davek je Ireba urediti po tem, kakršen pomen ima zendjišče za ljudsko prebrano. Naseljevanje! Invalidom bo treba dati zetiilje, ko se vrnejo. IVhtli kmet ima j>ri-meroma več živitte, jircšičev, kakor veleposestnik, to je dokazano. Zato je važno, da ustvari država kai' mogoče malih posestev. Če veleposestvo ne vrši svoje ilolžnosti za ljudsko itrehrano, naj se pa razkosa, kakor je to predlagano na Ogrskem, Ko se je končala 7 letna vojska, je rekel Fj'iderik Veliki: „Nepregledno tnorje dela me čaka." Tudi nas Čaka, če hočemo zaceliti rane, ki jih je zadala ta vojska vsem stanovom, neizmerno dela. To delo pa bo mogoče, ako prej odslraniiiio vse ovire. .Jugoslovani smo kmečko ljudstvo. Ni naroda, ki bi bi! toliko ■ trpel, kakor mi. Jugoslovanski kmet je silno krvavel, moral je mnogoteri bežati z doma v trpljenje v barakah. Vendar pa u])amo za trdno, da bomo niogli zopet sami graditi in jiomagati pri zgradbi države, če nam ta država omogoči, da razvijemo vse svoje moči, če nam država da, kar naš narod zasluži po svoji zvestobi, pridnosti in na* darjenosti: da bomo svoboden narod med svobodnimi narodi v tej državi! je tedaj po noči k ometijenemu hramčku, kamor so spravili svoj tobak. Ker je bil liramček precej daleč od ljudskih stanovanj, je mislil stari Brcar, da je ta kot varen pi'etî zasledovalci. Toda převařil se je. Imel je skrivnega sovražnika, ki se mu je hotel osveliti. Ovadil jo vso stvar stražarjem v nadi, da dobi za svoje delo še dobro nagrado kot ovaduh. Čez dva dni pridejo že štiri stražarji v spremstvu dveh vojakov prav zgodaj kBrcarju ter ukažejo, da jim nemudoma izroči vtihotapljeni tobak, ki ga ima skritega v hramu. S prikritim strahom jim odgovoi'i stari mož, da jim gi'e takoj liramček odiiret. Vzel pa je nalašč krivi ključ s seboj. Ko dospejo do hramčka, ga ne more odpreti s krivim ključem. Opraviči se, da je vzel v naglici ki'ivi ključ ter jih poprosi, da poti'pć, dokler najde doma pravi ključ. Vsi razen enega so bili zadovoljni, ali je slednjič tudi ta poimstji. Vlegli so se na travo pred liramček. Bilo je spomladi in toplo vreme. Starček odide hitro od hramčka, češ, da hiti po ključ. V dolini se hitro obine ter'i)ride po drugi stezi skoz šumico neopažen do hramčka tei' ga zapali z že zažgano gobo. Potem p teče nazaj proti domu, Češ, da poišče pravi ključ. Opazil ga ni nihče. Kar se začuje vpitje koi)ačev, ki so kopali veliko kop po vinogradih, tla gori. Vse leti k hramčku. Čim opazijo stražarje, jih obdolžé, da so zažgali sami ter se jim zagrozijo, nakar so stražarji pobegnili, ]vo pribiti gospodar na pogorišče, so ljudje že vrgli na stran gorečo streho, a tleči stroji pogasili z vodo, ki je bila v bližini. Vtihotapljeni tobak je bil rešen, a tudi gospodui' hrama, ker ni trebal plačati kazni, ki bi ga bila sicer zadela. Na hram so postavili novo streho, tramovje pa je ostalo opaljeno, pa od todi hramu ime palenka. ri-itlobivajte no v ili tiaiořiiíkov! Drugi listi .so z iiai-očnino 7a\ poskočili vsled ogroiiiiiili stroskov za papii- in tiskarski* potrtibSčine. Mi š(*do novoKaletapotrpimo, (lil imajo priliko so naročiti tudi iniji-cv-iipjsi sloji na sedaj najcenejši list „Dol. Novici'". Do noTtiga leta znaša naročniini samo 1 krono .'ill vin. Df. Krek o beguncih. Dunaj, 14. julija. — Dr. Krek je koncem begunske I'azprave imel kot poročevalec sklepno besedo, kjer je najprvo vzel begunce jioti zaščito pred sramotenji nekaterih nemških poslancev. Dr. Krek je dejal: Visoka zbornica! Glede zakona ni pravzajirav v debati nihče nič takega omenil, da bi ga moi'al zavračati. Stavili so pač nekaj predlogov, toda te predloge smo že prej v odseku obravnavali in sprejeli in zato se jim ne-le smem, temveč celo moram pridružiti. Označiti mi je šo svoje stališče glede nekaterih opomb, ki no zadevajo zakona samega, in v tem ozii'u bi najprej poudaril, da se duševno razpoloženje premalo upošteva, kajti sicer bi ne bili slišali besed, , kakor da begunci ne marajo delati itd. Gospoda moja, jaz se čudim, da niso vsi begunci .postali zločinci, (Vznemirjenje.) Jaz občudujem njihovo pasivno junaštvo, s katerim so pi'enašali svoje gorjč. (Dobro, dobro!) Občudujem jih, da niso popolnoma obupali nad vsem, (Dobro, dobro!), kajti v resnici so ti ljudje — in sam sem imel priložnost, da pogledam v le razbeljene 'duše — jeli dvomiti o državi, o piavici, o postavi, o redu, o svetu (Živahno pritrjevanje), in iz tega razpoloženja, h kateremu se pridi'užuje Še telesna sostrada-nost, je treba razlagati njihova dejanja. Jaz trdim : tudi zločinec je človek ; če je begunec, je tudi kot zločinec še vedno človek in, dasi je zločinec, moramo z njim |)o človeško ravnati. Toda ker je begunec, ga moramo pomilovat,i, ker je begunec, ga moramo s))oStovati. (Pi'itrjevanje.) Na tem stališču sem jaz glede napak in drugih reči, ki so jih omenjali v debati, O tem bi omenil še nekaj : Ali ni razumljivo, če si beguncc, ki trpi lakoto, nekaj prilasti, kar |>o našem družabnem redu de facto ni njegova last, da se nasiti V Po pravu božjega svetovnega reda no moremo v tem slučaju govoriti o tatvini; kdor go-voi'i o lalvini, skitini čast lačnega človeka. Kajti čisto gotovo mine pravo do o>:el)iie lasti. Če kdo lačnemu človeku, ki je v nevarnosti, da pogine, če kdo nesrečnemn človeku odl,eguje iiotrebno brano. (-îoi^iiôda moja, to ni tatvina; kajti to, kar svet poseduje, pripada človeštvu. To je prvi last nil;. Zasebni lastnik, ki ni prišel vedno na ta pošteni način do svoje lasti kakor človeštvo, je ie lastnik druge vrste. Gospoda moja! Ali ni razumljivo, če begunec, ki je prenesel toliko goi'jâ in kiivic, oi)upa nad pravico in nekaj stori, kar res ni prav'? Ali mu bomo takoj pii-tisnili pečat zločinca na čelo? Ali bomo ubogega begunca zmerjali, da je lenuh. Če v svoji naveličanosti, v svoji zapuSče-nosti, v svoji obupanosti in v svojem stradanju ne more misliti kakor mi, ne more imeti notranje prostosti kakor mi, ki dihamo svobodni božji zrak, se jiroslo gibljemo in hodimo po svojih opravkihý Gospoda moja! To ni lenoba! Ob koncu bi omenil še dve reči. Nuj-lirej nekaj optimističnega. Pil vsej tej bedi me je tolažila krasna zavest, ki sem jo ojiazil med begunci, da namreč ti l'cvni, ti umazani ljudje svoj dom tako globoko ljubijo, (/živahno pritrjevanje.) To je upanje naše bodočnosti, in i'azen ljubezni do doma, ljubezen do svobode. V majhnih razmei'ah so zrasli, nič niso fllozoiije študirati, toda ko so sami občutiti, kaj se pravi, ne biti prost, biti politično usužnjen, tedaj so se njihove sile vzbudile, tedaj se jih je polastilo čuvstvo, da je to človeka nevredno, in jaz upam, da bodo iz teh beguncev in njihovih družin vstali branilci svobofle in bojevniki proti absolutizmu in tiraniji. (Pritrjevanje in ploskanje.) Ill slednjič, gospoda moja, še silno resno besedo, Kdor lioČe vojsko, hoče prostitucijo in hoče sitilitiko in hoče tuberkulozo in hočo pegasti legar in lioČe vso bedo evakuirancov in internirancev in vso bedo begujistva. Zato te bede ne moremo odpraviti z zakonom, odpraviti jo moremo le, Če vsi,^ od cesarja do zadnjega kmeta, do zadnjega delavca, tudi po tej debati, po kateri bo naša javnost do poilrobnosti spoznala razmere med begunci, sprejmemo načelo: Vojsko vojski, Živel mir! (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Tntna plesnoba. Po nekatei'ih vinogradih 'se je že piičela razvijali plesnoba na grozdju. Ker je ta bolezen huda in lahko v vinogradih mnogo škode povzroči, se priporoča vinogradnikom, da se z vso vnemo postavijo proti tej bolezni v bran. V tem listu jc bilo že neštevilo-krat povedano, kako je treba ravnati, da se bolezen preprtiči, oziroma, kako je treba delati, če se prikaže, da se jo zatere, ali vsaj njen razvoj ustavi, oziroma omeji. Šo v jiredzadnji številki „Dolenjskih Novic" jo bilo natančno opisano, kako se da bolezen ustaviti s pomočjo kalijevega hipermanganata. Če se s tem sredstvom takoj, ko se ■ bolezen prikaže, pravilno in če je treba v e č k r a t grozdje temeljito poškrojii, potem se doseže prav jiovolen uspeli. Zato naj bo vsak pri|)ravljen, da se lega sredstva posluži, kakoiliitro pokaže potreba. Delo je treba brez obotavljanja takoj izvršiti, kakorhitro zapazimo prvo sled p I es no be. Lo tako se da doseči povolen uspeh. Gotovo je na mestu, da se tukaj omenijo druge okolnosti, ki podpii'ajo razvoj bolezni, da se jih vinogradniki po možnosti obvarujejo. Vsak ve dobro, da se jilesnoba najraj tam razvija, kjer je bila že lani. To pa zato, ker prezimi glivica, ki plesnobo jio-vzroča, na mladem trtnom lesu in odtod sjiomladi preide na poganjke, na liste in konečno na grozdje, na katerem paČ posebno veliko škodo povzroča. Zato moramo biti opreříni posebno taiu, kjer se jc iSe pleaiiuba lani jjrikazala. Najbolj kaže take trte namazati že spomladi, koj ko jih obrežetiio, z žveplovo ajmcno brozj^o (a 1 brozge na 10 i voile), da se tako na tijili zatic že zimske trose (zarod) oidija. ííveplovo apneno brozgo ■ izdelnje tovarnar Franc Ziiii'zlikai' v Nemškem Vagramn (Dciltscli-WagTam) na Nižje-avstrijskcm. Naročiti jo je najbolje skupno za vso občino, kmet. podružnico ali podobno, ker pride poteiti dosti ceneje. Obrezane trte se s stanjšano brozgo s pomočjo čojiiča, ali okoli palice ovite cunje, dobro pomažejo, zlasti [la iijili enoleten les. Dobro je, da to delo po pi'c-tcku 8 (Î0 10 dni se enkrat ponovimo. Razvoj plesnobe na grozdju pospešuje posebno vročina. Zato bomo v vi'očih letih vedno bolj imeli s to boleznijo opraviti, kot v itladiiih in hudo deževnih. V liiadnili in dcževiiili letih nastopa raj palež aîi poronospoťH, v suhih in vroëth pa raj l>tesnoba ali oidij. V hladnih letih se prikaže oidij navadno le na brajdali ob zidu, Itjei' je bolj gniko kot v vinogradu. Seveda jiospešuje razvoj plesnobe tudi vlaga. Če tedaj v hndi vročini nastopi tu jia taui -majhen dež, Jiuda rosa ali podobno, hode to razvoj bolezni zelo pospešilo. Jako močno pa podpira razvoj bolezni okojtavanje v takem časni, (o je, če v liudi vročini dež namoči in kopamo, dokler je šc zemlja mokra. Nek odličen strokovnjak se je izrazil, da bi se sploh 110 vsaketu okopavanju moralo trte tudi koj požvcptati. Pa tudi vsako drugo delo, j)osebno vežnja, dokler je tila mokra, zelo ško-'^"iei ker se ž njim i'azšii'janje bolezni "ločtio pospešuje. Zato pustimo mokre trte vedno v '"'I'll in pojdimo vezat šc-lc tedaj, ko trta ''olji-o osahne. Razvoj plesnobe pospešuje dalje tudi plevfil. v plevelnalciii vtiiogriidii bo bolezen vedno hujša, kot v čistem, lirez plevela. V težki zemlji, kjer se vlaga drži, zlasti. Če je zemlja Še hudo gnojna, se bolezen še (»osebno rada di'ži. Da so tudi l)o.sauieztie trtne VJ'stc bolj občutljive kot »li'tige, je itak znano. li. .Skalický. Gospodarstvo. Proti uvedbi mlinskih kart Občinski odbor Šmiiiel-Stoi)iče je soglasno sklenil v svoji seji dne 12. julija, da se naj na-|)rosi visoka c. ki', deželna vlada, da se ne uvedejo inlevne k^rte. — Dne 17. julija so se jta zbrali pri dež. poslancu in županu g. .los. Znrc v polnem številu župani in občinski odboi'uiki iz bližnje in daljne novomeške okolice, da vložijo skupno nujuo pritožbo proti uvedbi mlinskih kart na 'leželno vlado in na Jugoslovanski klub. I*iidružili so se sledečim utemeljenim tozadevnim razlogom občine Šiuibel-fitopiče: 1) Delež mlevnih izdelkov (racija) je tako 'luijhén, da pri tej hi'ani sploh kmečki človek-delavec ne more vztiajati. Za "ajete delavne moči ni ničesar računjcno; liidi se je bati, da produkcija zelo propade. Î1) Letošnja letina je vslcd suŠe zelo slaba; žita malo; tudi drugih pridelkov, na primer ki'oinpii'ja, bo malo. Tudi nadzoi'ovanje mlinarjev 1», s tem zelo otežkočeno. — Deželni odbor kraiij,ski pa je odposlal na mnustra za Ijmlsko prehrano sledečo brzojavko: „Uvedba mlinskih kart je v raznih okrajih na Kranjskem, zlasti v jirav zadnjem času v novomeškem in Črnomeljskem okraju, povzročila med ktiicČkitii prebtval-stvoiti naj večje razburjenje. I'vedba mlinskih kart bo gotovo na ktnotijsko pridelovanje skrajno neugodno uplivala. To pridelovanje že itak nazaduje ne-lc spi'ičo mobilizacije "loških delavskih moči, nego prav posebno '■fidi jieztiosnib i-ekvizicij in pretiranih "'iiejitev prehrane kmetijskih težakov, ^ivedba mlinskiii kait pomenja najhujšo oiiiejitev prehrane za kmečko prebivalstvo, ki mora posebno težko delati. Bati se je najhujših posledic, ki jih bo taka omejitev kmečke prehrane imela. Varujoč po svoji dolžnosti deželno-kulturne inteiese, juo-testuje kranjski deželni odbor najodločneje zopei- uvedbo mlinskih kart na Kranjskem in ))rosi, da se dotična odredba kranjske deželne vlade prekliče." Obenem se je deželni odbor obinil na Jugoslovanski klub z nujno prošnjo, da'stori v zadevi pri-itierne korake. Opomin! Ker se jc zvedelo, da nekatere osebe, ki dobivajo živila pri mestni aprovizaciji v Novem luestu, razne jestvine po pošti, železnici, itd. svojim znancem itd. od tukaj odpošiljajo, se jib tem potom naj-resnejšc opozori, da v prihodnje to opusté, ker se jim bode sicer brezpogojno vsaka nadaljna dobava iz mestne aprovízacije ustavila. Pozor! Vse stranke se vnovič naj-resncjše opozarjajo, da skrajno varčujejo z vodo iz novomeškega vodovoda ter jo upoi'abljajo edino-le za pitje in kuho, sicer se bode moral vodovod zapreti vsled ogromnega pojiianjkanja raznih obratnih snovi (olja, bencina, premoga) ter se bode oddajala voda le gotove ure na dan na določenih mestih, Ležeče je torej na strankah samih, ako hočejo imeti še nadalje sedanjo udobnost glede dobave vode, da varčujejo ž njo. Vojni pregled. Miiiijaiisko liojiščfi. — S tef,'a bojiSCa so /iidnjo oinb in zadela ])ct liiě. Ker jc ))lizu vojne bobiišnice padla bondia na tla, je velika skala isto zadcia, vsletl Ëesar je bilo veliko Šip raKldtili, ranjen pa niliče. Velika je škoda na prizadetih hišah, ;i rudniške na|>rave, kuteie iiiiiiien itiilij;uiov jc bil iiiiiCiti ali vsaj poškodovati, niso poškodovane. Kakšne tiainciie je vojno vodstvo / zraèniitj impadoiu na Idrijo zasledovalo, kažejo trditve, ki jih Lahi širijo potom „Af^enda Steiiini", ki trdi, dii so /.rnSili elekti'ično een-tr;do ludniškili naprav in poslopje severno /.birališta in da je i/Jirnlinilo veČ po/.arov. Posetu italijanskih letaleev v Idriji, seje skupina uašili letalcev odzvala s tem, da je n. t. m. tiictaia bondje na kolodvor in obsežne tabore lop ])n Oividiile. — Sku))iii vojni izdatki Italije, ki niso kriti k rednimi državnimi dohodki, žc ])rckašajo 20 milijard iii z vsakim nicsecem »se ta svotii znatno poviša. — Kakor ])iše „Usterr-nnf!;. Kriegskorr." so Italijani iz-f^nbili na mrtvili in raujonili If^O.OOO'mož in nad :í7,000 iijctnikov, Italijani s« pa ujeli nagih 2H.000 mož, med katerimi so pa vMeti Indi onij ki so ranjeni ali mrtvi ostali v njihovih rokali. „l^polo ď Italia" pa priznava, daje le se malo od tiste annade 800.000 mož, ki je Ěiíi poleti lííK) na bojišče____ ilusko bojišřc. — Iz vojnega tiskov-iiej^a istaiui sc HI. t. m. poroča, da se je bojevanje, po prvili ljutih bojih, ki so se razvili na zahodni gališki bojni črti, v Kadnjih dneli nekoliko ponehalo. Nasevertiem delu OjicraeiJ-skega ozemlja, v Podoliji deluje skoraj samo topništvo, kajti ves teden se níso razvili vceji pehotni boji. Umevno jc, da boj radi tega šc ni zaključen, kajti, kakor so ndejstvila naša opazovanja, se liusi /a bojno Črto Živahim gibljejo. Značilneje, da izmenjavajo vse jiroli nam stoječe čete. Očividno sc niska |»ovclj Mtva le boje, svoje moštvo preko z mrliči posejanega polja lastnih polkov vnovič tirati ])roti našemu oghju ter vsled tega nadomeščajo iste z novimi politi, brezštevilni nu'liči, ki nep_oko]);ud dostikriit knpoma v visoki travi in divje rastočim žitom leže, so prava muka za Čete, Že posebno, ker dež, kateri je zadnje dni sledil hudi letni vročini, pospeStije razpad Impel. Južno Dnjestra ustavili so 'naši ruski sunek v prostoru Stanisbivova oh Lomnici. Vie H), t. m, zvečer so dosegli linsi reko, koje prekoračenje tu ue dela znatnih ovir. Linaknitev miše bojne črte na gozdnato gričevje 1111 zaliodnem bregu sjiodnje Lomnice S])ojeno jc bilo tudi z začasno prepustitvijo mesta Kalucza, katero bi »c zamoglo, ker leži odprto v široki nižini, ie s težkimi žrtvami držati. Izpraznitev mesta, ki je bilo središče etapnega prostora bojne črte' pri Stanislava, izvršila sc je v iiopohiein redu. Železnica Kalusz-Dolina delovahi je do zadnjepra tre- nutka. Po eesti lîabiii vkorakale so prve ruske čpte v mesto, ko so naše čete šc stale v nasprotnem delu mesta na kolodvoru. Razvili so se krajevni boji v vzliodnili in severnih delih mesta, v katerih so naši začasno jio-tisnill liusc nazaj. Ko se-jc izvršila izpraznitev mesta, prepustili smo isto liiisom. Od tega časa stoji sovražnik skoraj na celi bojni Črti ob Lomnici z nami v stiku. Posebno ljute delne' napade izvajal je sovražnik jtri tem na naše postojanke na najspodnejši Lomnici v široki ravani pri vasi liludniki, kjer je dosegel zahodni l»reg in kjer sedaj skuša pretrgati zvezo naše črte s postojankami onstran Dnjestra. Vsi ti poizkusi so bili dosedaj brezusi)ešni, istotako ni zamoglo prekoračenje Dnjestra čet ftciieraia Ceremisova pri llalicsu^motiti zveze do Gnile t^ipe in Narajovke. .Širok gozdni pas, ki sediij leži nity zbiralnim prostorom pri Stanislavovu in postojankam oh Lomnici, ovira vidoma zelo sledenje sovražnika. V prostom južno Kaliisza, kjer teče naša Črta preko kraja Novica do Luk ve in po gozdnatem ozemlju oh cesti v liosnino, se sovražniku ni nikjer posrečilo, naše čete preko črt, ki so si jih same volile, nazaj potisniti. Vsi napadi v okraju Kosmača so se dosedaj izjalovili. Priprave, s katerimi se sovražnik tu jieča, soscbno novo zbiranje čet v prostora Stanislava, kažejo, da operacije sc(bue ruske annade še niso končane. Počakati je samo treba, jih 11 naše protiodredbe kmalu občutno nc moti. o. Vsekako pa nista prva dva tedna privet la ruskih ofenzivnih armad nikjer/lo z gotovostjo liričakovanega uspeha. l^ahodnu bojišče. — Nemško uradno jioročilo 1.^). t. 111. javlja; Ob obali in med lioesinglie in Wytseliaete na Fhvnderskem jc bil topniški boj zelo besen, liorili so sc tudi ponoči pri ypemii. Od časa do Časa so močno streljali i»ri Lensu in na obeli bregovih Scane, Angleške stotnijc, ki so napadle pri Cavre le, vzhodno Croisellcsa in jiri Hullecourtu smo vrgli a protisiinkom. Na C^hemin des Dames smo iztrgali važne postojanke jugovzhodno Coin'tecoiia. Deli pešpolka „(ieneralfeidoiaršal pl. lliiidenhurg'' in drugi vzhodno-pruski polki in naskakovalni bataljon št. 7, so vzeli z naskokom po osredotočenem ognju topov in metalcev uiiii postojanke v širini 1.^00 iti v globini ;î(X) metrov. Ker seje sovražnik licsno branil, so se razvili besni boji moža z možem. Povsod smo dosegli naskakovalne smotre. Francozi imajo težke krvave izgube. Nad ;îr)0 ujetnikov smo dosetiaj privedli. Plen, ki je znaten, Se ni preštet. — l'o Stiridiicvneni najtežjem topniškem ognju so v vzhodni (liampagiii Francozi napadli sinoči ob 9. uri našo postojanko od jnžuo Nanroy do jugozahodno Moronvillcrsa. Našu hrabra pehota in ojaČeiia obramba topništva je bistveno razbila naval močnih sovražnih čet. Po odbitem prvem navalu na Visoki gori in na goii ÍMlil so nastala pri ponovljenem sovražnem iiajiadu krajna napadalna mesta, v katerih So se zjutraj Se borili. — Po bobiieČein ogtijn so napail i Prancozi tndi na levem bregu Moze na višini ;>04. Sovražniku se ni nilyer ])osrcčilo, da hi dosegel nemške jarke. V našem ^mičevalnem in zapiralnem ognju se je zrnšil močni naval. Napad, ki se je prijiravljal pri Vaclierauville na vzhodnem bregu .Mozii,. jc zadržalo naše topništvo. Doma6e in iuje novice. Odlikovan je bil s „cesar Karl-ovim zar služnim križcem" g, poročnik Ivan Cesar, ki je žejiedavno prejel veliko srebrno svetinjo. Čestitamo! Zrelostne izpite je na c. kr. dižavni gimnaziji v Hudolfoveni v preteklem šolskem I. 1ÍH0/17 z ugodnim uspehom napj'uvilo 2") učencev in ena privatistinja : Tîanovec Jlatija iz Doblič pri Ornomlju, Baškovc Ivan iz žejnega pri Čatežu, Bele -ložef iz Kaiulije, Dular Jožef in Dulai' Metod, oba iz Hudolibvcga, Grden Anton iz Martinje vasi pri sv. Lovrencu, Jerman Franc iz Naklega pri Ornomijn (z odliko), Horvat Stanislav iz Ljubljane, Kirar Franc iz Šmarjeto, Konečnik Viadimii' iz Gradca, Kordis Jožef iz Hroda pri lindolfovem, Koret.iČ Franc iz Orebovca pri Kostanjevici (z odliko), Lapanje Karol iz Gorice, Lovšin Anton iz Ribnice, Matko Kai'ol iz Toplic, Medic Jožef iz Hiične vasi, Mušič K-arol iz Kandije (z odliko), Schweiger Di'agotin iz Črnomlja, Šproc Anton iz Tolmina, Turk Jožeť iz Hndolfovega, Zobce Janez iz Pi'igoj'ice pij llibtuci, Zupančič Jakob in Otavca pii tJrnomlju in privatistinja ňcgula Marija Helena. — t)d c. kr. dež. šolskega sveta h maturi ])ripušČcni rezervtu iioročnik MaijctiČ Jožef šc ni dobil potrebnega dopusta, da bi napravil zrelosMn izpit. — V teku šolskega leta so se vršili zrelostni izjiiti 14 kral, deloma pod ])rcdsedstvom c. kr. deželnega šolskega nadzoï'iiika, gosjioda vladnega svetnika dr. .1. Bezjak, deloma pod jiredsedstvom gimnazijskega i'avnatelja, gosp. vladnega svetnika Fr. Brežnik. Smrtna kosa. Dne 11. julija t. 1. je Iirominula v Beloki'ajini vobče spoštovana g. Nežika Šuštršič iz Semiča v svoji starosti 72. let. Minulo je ravno dve leti, odkar jo je zadela kap. Ves Čas je ležala v postelji ali v naslonjaču, vendar pa je bila vedno pii zavesti. Bolezen je prenašala udano in ni nikdar tožila o svoji nesreči. Znana je bila kot dobra in skrbna gospodinja ter marsikomu velika dohrotnica. Zapustila je ljubečega soproga in vtuika, ki žalujeta po njej in ž njima vsi prijatelji, ki jo bodo hranili vedno v najlepšem spominu. Blaga pokojnica pa luij vživa plačilo pri Bogu. Umri je v Ljubljani g. Avgust Agnola, trgovec s steklom, dne IS. julija. Naj počiva v mii'u! Pozdravljamo vse prijatelje in znance in vse dolenjske Žene in pridna dekleta ter vse čitatele Dol, Novic: Franc Šega, So-di'ažica; Jožef Markelc in Franc Per, Šmarjeta; Ludovik Florjančič, Jlirna peč; Franc Gotlib, Št. Peter. V ustavnem odseku zastopajo sedaj „Jugoslovanski klub" dr. Korošec, dr. Krek in dr. Rybář. Mirovno pobožnost na Smuku so priredile 8. julija dekliške Marijine družbe iz več župnij Bclokrajine. Udeležile so se je razun domače scmiŠke družbe iz Podzemlja, Uadovicc, Črnomlja in deloma tudi iz Metlike. Po lepi pridigi, ki je bila zunaj cerkve, i[i po slovesni sveti maši pred Najsvetejšim, smo v lepo ozaljšant, lični cerkvici Matere božje molile ure molitve do večernic, na kar smo sc pojoč poslovile s prepi ičanjem, da je bilo jako lepo in da se ob prvi priliki zopet snidemo na tem tako prijavnem iii za podobni sestanek kot nalašč ustvarjenem kraju. Bethmann Hollwegje padel. Ne more se Še reči, kako se bo razvila sedanja kriza v Nemčiji. Qotovo jc pa, da bodo tudi lîetlnnaïuiovemn padcu sledili httdi notranji boji iiostíbno v Prusiji. — Novi kancler je di'. I\[ichaelis, ki je bil imenovan na Hindenbtii'govo željo, kar pomenja, daje ztnagala vojaška stranka. Pohvala Kranjcev. O velikem uspehu tedna Rdečega križa na Kranjsketu pravi na Duiuijii izišlo skupno poročilo : V kro-novi^ii, katei'c prebivalstvo je po veČini manj premožno, doma ostalo kranjsko prebivalstvo, ki ni v strelskih jarkih, sijajnejše svojega iiatrijotiČncga itiišljenja in požrtvovalnosti skoro ne bi Uioglo izpričati. Izlet k sv. Petru nad Sotesko in Žužemberkom se 'vrši v Četrtek julija. Kdor se ga hoče udeležiti, naj bode dne 26. julija točno ob uri zjutraj na mostu pod gradom v Soteski. Za živež imj se vsak satu dovolj preskibi. Kako bode došel na most v Sotesko zjutraj oh ry. uri, je skrb vsacega iiosamcznika. Po dohodu na lirib boile sv. maša za mii'. Ob slabem vremena seveda izlet odpade. Zgubil se Je v Novem mestu ali okoli Šmihela zlat briljantcn pi'stan z vrezanim datinnom ILUd". Pošten najditelj, ki odda prstan v knjigai'ni g, TTrb. Horvat, dobi pi-imerno nagrado. Zgubila se je zapestnica iz ši-aptiel-skcga obročka. Ker je drag spomin, so dotični najditelj vljudno prosi, dajo prinese proti nagradi v knjigarno .1. Krajec nasi. Harmonij z dveud manuali in pedali je po vredni ccni na prodaj. Harmonij je velik in dobro ohranjen, pripraven za jio-sameznika, ali pa tudi za cerkev. Pojasnila daje upraviiištvd „Dol. Novic". Razglas. Vsled »ka^a c,. kr. diiždiioga prediíwiniátYa k (.liio 28. junija 11)17, št. 33G7/M()b., se pred nakiipotn vojaške oprave (iiiiiforin, čevljev ifniji Metlika jih je umrlo skupno 2(i, v sedanji suhoiski župin'ji 21) in v radovfSki 19, vseh toraj 74, Prvi slučaj je bil 25. junija in vseh skupaj v juniju 3. Razsajala pa je celi julij in avgust, 8. septembra pa je nehala. V tem mesecu sta bila le_ dva shiČaja. Zanimivo je, da je umrlo v juniju, juliju in avgustu, toraj v ti'ch niesecili, 1 75 ljudi, kar je res izredno." Ivan Šašelj. Dopisi. Iz Smolinje vasi. Spojočamo tužiio vest vsem dekletom Mai'ijiiie družbe, posebno iz Šmihelske fare, da Francke PeČe ni več med nami; preselila se je v kraj mirti. Po ki'atki bolezni, previđena s svetimi zakramenti za umirajoče, je v petek, dne 6. julija ob 9. uri zvečer mirno zaspala v Gospodu, Še isti večer smo jo položile v trugo, jo ovenčale z venci, šopki in cvetlicami. Bila je dober otrok Marijin, Dekleta so jo spoštovale, to priča njen slovesni sprevod, ki je bil v nedeljo 8. t m, ob (}. uri popoldne, v spremstvu g. župnikih Dekleta .so prišle z za.sl.avo Marijine družbe. Veliko jih je liilo tudi v belih oblekah. Nosilo jo je osem deklet, v belili obiekaii z venci na glavi. V slovo smo ji zapele si)0thinČiC0 na pokojiališču. Njeni stai-ši močno žalujejo za njo. Pa uič ne žalujte, saj ona se veseli pi'i liogu in prosi tudi za Vas in za nas os) ala dekleta, da bi vsi srečno prišli za njo, l'a tudi me te ne bomo pozabile v molitvi in ob sklepu ti kličemo: Spavaj miiiio v Gospodu! Nad zvezdatui na veselo svidenje! Iz AdleŠiČ, 12, julija. Zopet nam je pobi'ala vojska enega uajboljšili našili žup-Ijanov. Zadnje dni smo dobili sporočilo, da je padel na italijanskem bojišču 1'eter Matetič iz Tribuč h. št, 48, fant, star 28 let. O njegovi stni'ti je sporočil njegovim sta-rišeui vojni kurat, Ć. g, Ivan Gogala 2'j. jun. to-Ie: „Uradno Vam moram javiti žalostno i'est, tla je Peter MatetiČ, rojen leta I 888., pridejati k ll.komp. 17. p&špolka, padel junaške snn'ti dne 18. junija t. 1. Pokopan je ua našem vojaškem i)okopališču blizu gore Cima Dodici. .lunaku daj Bog večni mir, Vam tlotuačim pa obilo tolažbe in udaiiosti." Njegov tovariš Janez Matkovič iz Tanie gorç v dragatuški župniji pa je pisal o njem; „Bila sva skupaj v službi. Takj'at je padla granata med nas. Bili smo trije skupaj. Naš Peter in še en drugi sta padla, jaz pa sem ostal živ." Pokojni Peter je bil eden najbo^šili in najpoštenejših Tantov v naši žuiuiiji, o katerem ni bilo slišati nikdar nič slabega. Vsakeuui, kiloi-ga je poznal, je žal za njim. Bil je tudi že preje parkrat lanjen na i'azličnih bojiščih. Zadnje dni smo dobili vendar enUi'at izdatnega dežja in sicer v ponedeljek in v torek, da se je zemlja namočila, kakor se ni že od aprila sem, in da je nehala suša, ki nas je trla čez dva meseca, to je ves maj in junij in do Ô. julija. Upamo, da se bo večinoma še vsa letina popravila, 1'azun nekaterega 퍎ola, ki se je že posušil. V Tj'iliučali, na Pi ibincili in nà Bcdnjti pa so dobili že en' teden prej izdatnega dežja, to je 1, iu 3. julija in se je po njem letina prav lepo popravila. Í^Ial pa, da je padala I. julija med dežjetii tudi nekoliko toča ])o Bednju, kjer se jtozna nekoliko lui turšici, in v Veliki Plešivici, kjer je luiredila precej škode na grozdju po vino-gradili, in v Vel. Selili. Satanova novoletna darila. ' roljfiko spisal Chochlik. II. Med tem, ko je bil satan na teiu izletu, je sedelo v neki pivnici več čevljarjev pri pivu z arakom in razpravljalo o tem ljubem svetu. „Pa svet je kakor razt.i'gan čevelj!" je zaklical boter Onuier že precej vinjen, „Tudi jaz pravim. Samo kopito še nekaj zdrži, vse drugo ni veliko vredno, povsod so Ijtiknje," „lla, ha, lia! Saîiie Ijuknje!" se je smejal drugi. „In ne pomaga nobeno ilikanje!" je nadaljeval zgovorni čevljar. „Bravo, Onuíerj" so potrdili tovariši, „No, kdo bo zgornje usnje?" je vprašal krčmar Chaim Papirovec, ki je že dolgo prisluškoval. „Židje gotovo ne!" je odvrnil oni z mogočno kretnjo. „Ha, ha, ha! Dobro si mu povedal!" je vpil eel zbor, „Toda jaz ne vprašam, kdo ui, ampak kdo je zgornje usnje!" v „Cisto gotovo mi čevljarji," je razložil Onufer. „In mi krojači?" je vprašal iiekdo ol) sosedni mizi. „Seveda, tudi vi krojači!" je slovesno zatrjeval oni, „In mi ključavničarji y" je zaklical nekdo s klopi. Zahvala. Povodom prebridkeizgube mojega iskteno-ljubljenega bratu, go-spoda VilKo-ta Rosina izrekam v svojem in imenu vseh sorodtiikov najtoplejšo zahvalo vsem prijateljem in znancem za izkazano sočutje, onim, ki so dejansko podpirali težko bolnega v teh hudih časih, zlasti tistim, kateri so mu v bolezni požrtvovalno sti'egli v dušnem in telesnem ozii-ii ter mu olajšali hudo goi'jé. .Sploh vsem, od blizu in daleč, ki so siiremili rajnega k zadnjemu počitku, se poslovili od njega z milim petjem in podaiili mu krasno cvetje. Katidija, 1". Julija t9i; Hedviga Rosina. „Tudi vi, kakor vsi i'okodelci," je l)otj'dil krpač. „Židje pa pi'idejo pod podplat." • „lla, ha, ha! To je prav!" je orilo od vseh strani. „Kako pa, če je kateri Jud Čevljar ali ključavničar?" „Potem pi'ide kajpak pod podplat!" je zavpil Onufer. Spet je zadonel glasen smeh, „Veste kaj, gos|)od Onufer?" se je oglasil krčmar, „velika sreča je, da svet ni razti'gan čevelj, kajti, Če bi ga dali popravili vam, bi bilo vse sprijeno. Potem bi bila lepa, potem." „Poglejte, poglejte Žida!" je za vpil ves zbor. „Ha, ha, ha!" se je norčeval Onufer. „Gotovo bi bilo slabše, a samo za vas." „Za vas in za nas in za vse!" se je branil krčmar Chaim. „Kako vendar," je vprašalo veČ glasov. „Vidite, gospodje, stvar je taka," je nadaljeval krčmar. „Pokrivači in (îîtuni-karji plezajo po strehah kot mačke, ne zvrti se jim, če je še tako visoko in gladko. Iu zakaj ? Ker so tega že od mladosti vajeni. Ali bi vi to mogli?" „Oho, zakaj pa ne?" „Ne verjamem! Zvrtelo bi se vam." „Zakaj pa to kvasimo?-' se je spomnil Onufer. „Gospod ostane gospod. Ne vrti se mu zaradi tega, ker je gospod, ker se je tega že od mladosti privadil. Torej dá za reveže, bolnišnice in ljudske kuhinje, ker vidi, kaj manjka in se mu ne vrti v glavi. Vi pa, gospod Onufer, če bi bili vi gospod, bi vsega tega ne videli, ker bi se vam vrtelo!" Dolgo Časa so se še zabavali in šalili pri kozarčkih o popravi preluknjauega sveta. Končno je potrkal na vrata nočni čuvaj in dal znamenje, da je čas napi'aviti konec besedovanju. Torej so vzeli vsi še enega grenkega in sli po svojih potih. Podpisani obžalujem, da sem v svoji razburjenosti — po nedolžnem — obdolžil nepoštenega dejanja gospo :\Iarijo Puc, posestnico h. št. 178 v Novem mestu. Ta neljuba zadeva se je poravnala vsled dobiohotnosti g. Marije 1'ue mirnim l'«tom. K,.. 1«. (inissl. \ov() meslo, (j julija 1917. I Pozor ! trgovce in peke! Skoraj še popolnoma nova, dobro ohranjena špecerijska oprava, s prodajalno mizo (pudl), predalčki, štelaže s stojali za olje in petrolej, je na prodaj. Kje — pove upi'ava „Dol. Novic" pod Št. 300, če je znamka za od|ovor pi iložena. Zaljubljen. Dekle jaz poznam plemenito, živahno in rajsko lepo. Zato pa priznavam odkrito, čislam jo kot lastno oko. i\lilejši kot žlahtna cvetica, čaroben kot ljubljeni maj, čistejši kot svetla daniea je njene krasote sijaj. Besede ji milo doneče kot sti'une srebrne zvenć; kot strel iu gi'oitienje bobneče pa v tabor sovražni brné. Nastopa ponižno in milo, a ko ji nasprotnik grozi porabi vso lastno ji silo, da svoje sovrage kroti. Zato pa čislatii nje brlikoLo, rad gledam nje mili obi'az: V Slovenije divno krasoto že davno zaljubljen sem jaz, . lir, Oervazij. îlf Loterijske številke, Trst, 11. julija 5G 17 U 40 10 Službe išče pri kakem mojstru Čevljarski pomočnik Leopold MIŠICA, l 7 let star, iz Kočevja pri Či'nomlju, Službo nastopi takoj. Kostanjev les od enega metra dolgosti, 10 cm debelosti naprej, klan ali v deblih, vsake debelosti, kupi po najvišji ceni tvrdka: ; J. POGAČNIK ; s Ljubljana, Marije Terezije cesta 13. ŽENSKE LASE^W moiaiie iii re/.atie, kupujem po najvišji cciii. Izdíilujtím h liLBlnih las tudi kiU, V /aioffi iniaii) lepu, iigolovljeiie lastie kita vaoh b:ii'v, od 5 do 30 Iv. Mrežice, podlagp, Kuiđol. [iarvo za l;ise in br^do zii!iiiik!i: Kraljica vseli barvil, /aiiosljivit in ti-ujtiii. liioriio Creniovo milo zii bnti, 2 \i 50v. Hairpotro!, sigurno siL'dslvo proti h-padîiuju la«; /dravniSko prisiMLijio. Burgit Zli odsiraiiitov kiirjili oiies in Irdu kože. Šampon [»O vin. umivarijo las. NaroČila: Ivan Svetťr, vlusnljur, Rudolfovo, nasproti mestne hiše. S prošičhov in 7 svinjic Hescheve pasme, stare po osem tec nov, ima za prodati Ant, GLOBELNIK v Bršlinu liri liudolfovem. Cena po dogovoi'U.