- . "r- '

Sg®

i;
Prvi slovenski dnevnik v
Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
t—4
las Naroda
List Slovenskih delavcev v cAmeriki.
VBLSFOV FIAARNE: 127• KEOTOB.
Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March S, 1879.
TELEFON PISARNE: U7«
NO. 116. — ŠTEV. 116.
NEW YORK, FRIDAY, MAY 17, 1907. — V PETEK. 17. VEL. TRAVNA, 1907.
VOLUME XV. — LETNIK XV,
iz delavskih krogov. Strajki in nemiri.
V S AN FRANCISCU VOZI VEDNO VEČ VOZOV ULIČNE ŽELEZNICE.
Povišanje plače pri Berkshire Cotton Manufacturing Comp v Adamsu. Mass.
RAZNOTEROSTI.
metu. prišlo, svojimi l
San Fi .uifi-' i. ('al., 17. maja. N'a tukajšnjih uličnih železnicah je bil« veer i j zopet nad I'M) vozov v pro-I>» resnih nemirov pri tem ni Proga na Geary Street je s vslu/Ueiu-i sklenila polnih". ;iere jim plačuje j*> $3.<M) na dan z\ Sum« dnevno delo. IVoinet na t»>j progi -e danes prične.
Adams Ma--.. 17. maja. Tukajšnja Berkshire t'ottou Manufacturing
Company je |N>visala »mjim. 3000 delavcem plačo za 10%.
F/v an- vil le, lnd., 17. maja. Vslu-K vans v i lie Southern Indiana Railway Conrpany so pričeli štrajkati. Lh"tt/-ha je najela skabe, kterih dva tita bila včeraj grozno tepena.
Washington, 17. marja. Št raj k vslu-f*wm- ev pri paruiu lopatah pri gradnji panamskega prekopa je le malen-k<M»teu in ga vsakdo obsoja.
Montreal, Que., Canada, 17. maja. Delo na \-seb pomolih .počiva, toda nn obrežju vla^la mir. Širajk obrežnih delavcev bodo .skušala poravnati potom razsodišča.
Boston, Mass., Iti. maja. Štrajku-joči vozniki »jo danes dobili povabilo organizacije New England Civic Federation, ktera boe« dolgost rajni Htfftjk ]x>ravTiati. Delodajalci na prtvllot* imenovane organizacije še niso odgovorili.
HABAVE JAPONSKIH MORNAR JE V V NEW YORKU.
700 mornarjev iz dežele kriz an tem se je včeraj vozilo po mestu.
Sedemsto japonskih mornarjev vojnih ladij, ktere so usidrane na Hudson u, še je včeraj v 17 velikih avtomobilih vozilo i»o našem mestu, da si ga o tf leda jo. I/let jim je priredila zveza japonskih newyorskih trgovcev' V vsakem avtomobilu »o imeji Japonci f»» jed nega tolmača, ki jim je v ja-ponščini razkazoval vse znamenitosti meropole.
V orožarni 22. pešpolka so jim priredili luncheon.
Mod mornarji, kteri vsi so zelo majhni, je bilo mnogo tacih, ki so bili v bitki pri T^ushimi in Port Arthur-ju. Vsako poslopje, ktero jim je ugajalo radi velikosti ali večine, so pozdravili z burnimi "banzai''-klici.
Ko so se vozili memo Metropolitan Opera House, povedali so jim jedna-k) naučeni tolmači: "Dragi rojaki, to je Metropolitan Opera House, svetih glasbe, kjer pojejo najboljši pevci, med kterimi je tudi Caruso" — in Japonci so odgovorili: "Banzai for Caruso."
Mornarje je nadzoroval poveljnik križarke Chitose, commander Saka-ke4>ara. Ko si ogledali vso, so jed-nogla-sn« izjavili: "New York je velik. zpIo velik, toda — Nipon je ^e
V 99letno ječo.
St. Louis, Mo., 16. maja. Tukajšnje •odišče je danes obsodilo loletnega viorilea John Stappa v 00 le t no ječo, ker je umoril gospo Otilijo Krausovo. Obravnava se je vršila pri otročjem »txliš«:u. Deček je vzel naznanilo razsodb« povsem mirno na znanje. Imenovano žensko je umoril, da si je za-prilastiti njen denar, kterega je f>otreboval za neko zabavno potovanje.
Samomor pri telefonu.
New Orleans, La., 16. maja. Ko je daces ločena, jed v a šestnajst let stara	James Oliverja, govorila s alednjim po telefonu, je povziU večjo količino karbolne kisline. Olivero je rfjial njeno kričanje, ko je kislina se-njena usta in je hitro odšel k »jej. Nasrečaico so nato odpeljali v btfctmeo, kjer imajo zdravniki le malo ui»nja, <U bi U okrevala.
Taftova kandidatura. Nekoliko dvomljiva.
NEKTERI POLITIČNI KORAKI SE NE VJEMAJO IN PRO ROKI SEDAJ PREVIDNO MOLČE.
Washingtonska administracija postopa čudno glede newyorske države.
DOGODKI NA JUGU.
Washington, 16. maja. Politični položaj je tekom zadnjih dni poslal zelo zaimotaii; dogodilo se je vse polno ta-cesra, kar se ne da lahko tolmačiti, ako se zavzema stališče, da je vojni tajnik Taft kandidat., kterega pri-l»oroča predsednik Roosevelt. Admini->traeijska politika je sedaj nekako čudno zavila z ozirom na državo New York in na druge atlantske drža\e. To se seveda lahko tolmači tako, da -knša predsednik sedaj pridobiti vse atlantske države v svojo absolutno kontrolo tako. da bodo kasneje naročile svojim delegacijam, naj se zavzemajo za Tal i a , kadar pride za to pravi čas.
Kazim tega so pa tudi na jugu pri lotile značilne stvari. V južnih državah je sedaj položaj lako zamotan, da s Taftovo teorijo ni mogoče več izhajati, zlasti še, ako se uva-iuje delovanje tamošnjih politikov. K slednjim spadata tudi tajnik zvezi-nega zaklada Cortelyou in pomožni glavni poštni ravnatelj Hitcheock. Cortelyou ni bil nikdar naklonjen Taftu in sedaj se že zatrjuje, da bo morda tudi on nastopil kot predsedniški kandidat, kajti on ima na jugu baje veiiko zaslombo. Cortelyou je intimen prijatelj in posvetovalee predsednika Roosevelta, toda o Taf-tovej kandidaturi se še nikdar ni izražal kot o kakej resnej stvari. Kadi tega še sedaj tukaj zatrjuje, da pred-.->ednik Roosevelt sedaj sploh ni nikdar resno mislil na Taftovo kandidaturo in da je bilo vse, kar se je do sedaj zgodilo, v t eni ] »ogledu le na-\idežno.
Nedavno so iz Washington a ^»slali na jug pomožnega j)oštnega ravnatelja HitHicocka, in sicer na politično potovanje. Kmalo nato so prišla od tam poročila, da so se republikanci v državah North Carolina, Louisiana in Alabama izjavili za to. da .predsednik Roosevelt kandidira v tretje. Nato se je pričelo agitirati j>o vsej državi' Tennessee, in sic-er ravno v tem smislu.
V političuih krogih sedaj pazljivo opazujejo vse, kar se godi za kulisami. ker vedo, da vse to mnogo po-nienja. Za Tafta to ni usodno in sedaj se vsakdo vprašuje, komu bid« ti dogodki ugodni.
Tudi položaj v Ohio je še ravno tako zamotan, kakor je bil preje. — Splošno se zatrjuje, da tudi tam iu-trigira (Cortelyou, kteri že dolgo zelo simpatično občuje s senatorjem Dick, kteri se je že javno hvalil, da je je-ien član kabineta sovražen Taitu in da <lx>de rad pomagal Taftovim nasprotnikom, ako bi bil položaj v resnici nevaren. Mogoče je pa tudi, da se za vsem tem skriva le tretja R«n»e-veltova kandidatura. Položaj je v resnici tak, da se zamore o njem vse mogoče razmišljati.
NASELNISKA KOMISIJA SE NAPOTI V NEAPOLJ
S preiskovanjem naseljevanja se bode komisija naj preje bavila v Italiji.
Washington, 16. maja. Prihodnjo soboto odpotuje več članov po kongresu imenovane komisije s parnikom Canopic v Neapolj, da preišče tamkaj položaj izseljevanja iz Italije. Komisarji se vrnejo iz Italije preko Li-verpoola s parnikom Cedric dne 29. avgusta.
io si namenjen
ženo, otroke
HnMte ter
piši za pojasn SAKSOL 109 (
prijatelje
ifa in vož
ali pa v Ameriko vzeti, iasnila in voine cene na: FRAN* 109 Greenwich SL. New York, N. Y_ ker tu bode* nai postreien. Fr. lik web i pi-pitnih
Naseljevanje v aprilu. Primere z lanskim letom.
V LETOŠNJEM APRILU JE PRIŠLO MANJ NASELJEN, CEV, NEGO V LANSKEM.
Iz Rusije je prišlo 11,565 osob manj nego lani.
VEDNO VEČ NASELJENCEV IZ OGRSKE.
Naseljevanje v Zjedinjene države v meseeu aprilu se je v primeri z istim mesecem lanskega leta nekoliko pomanjšalo. To dejstvo je razvidno iz včeraj iz Washing t o na priposlanih nam statističnih podal kov za imenovani mesec.
Iz Evrope prišlo je v aprilu tesra leta 13S.10S naseljencev proti 144 tisoč 1>SS naseljencem v aprilu lanskega leta. Vseh naseljencev skupaj prišlo je v aprilu t. 1. 145,256 proti 150 tisoč 397 v lanskem letu v aprilu. Nazadovanje je nastalo vsled pomanj-šanja naseljevanja iz Rusije, od kjer je prišlo v aprilu 19.241 naseljencev, oziroma 11,565 manj, nego v istem meseeu m. 1.
Naseljevanje iz Ogrske je pa v primeru z lanskim aprilom narastlo za 3665 osob, dočim je ono iz Grške napredovalo za 3507 osoft>. Italijanov je prišlo 3232 manj nego lani. Tudi naseljevanje iz Irske je nekoliko nazadovalo. dočim je prišlo iz evropske Turčije (Maeedonije) 1519 osob več, nego v aprilu m. 1.
Iz Avstrije dospelo je v minolem mesecu 13,950 osob, dočim jih je prišlo lani v aprilu 13,S69. Iz Ogrske dospelo je 25,057 proti 21,392 v istem mesecu lanskega leta. Naseljevanje iz Švice se je ]>oinanjšalo.
Od vseh 145,256 naseljencev izkr ealo se jih je na	Islandu v New
Yorku 118.834. V Bostonu se jih je izkrcalo 7819, v Baltimore 6999, v Pbilad el ph i j i 3122, v Galvestonu 9S2, v Tainpi 411, v Key Westu 32S in v New Orleaiisu 146. Naseljevanje na jug preko New Yorka je bilo večje,
nego direktno.
Razum naseljencev prišlo je v aprilu v Zjedinjene države 20.370 inozem-rev in 13.331 naših državljanov, da je prišlo v aprilu v Zjedinjene dr žave l7t;.!»4H os-^b.
ZLOČINI V NEW YORKU SE MNOŽE.
V minolem letu se je pripetilo v našem mestu 144 umorov.
A' uradu newyorskega pokrajinskega pravnika so ravnokar izdelali poročilo o zločinih, kteri so se pripetili v minolem letu v New Yorku. Iz tega poročila je posneti, da se je v imeno vanem času pripetilo 749 napadov in ubojev in da so samo v 297 slučajih prijeli in kaznovali zločince. Umorov se je pripetilo v minolem letu v na šem mestu 144 oziroma triinpetdeset več nego leto popre je.
-o-
Inozemske vojne ladije ostavile Hampton Roads.
Norfolk, Va., 16. maja. Italijanske, chilenske in naše vojne ladije so včeraj odplule iz Hampton Roads. Va-rese in Etruria, pod poveljem princa Abruškega, sta odpluli k League Is-landu pri Philadelphiji, kjer ostaneta teden dni, na kar se podasti za teden dni v New York. Naše oklopnice so odplule v New York. V Hampton Roads so ostale le še tri brazilske vojne ladije in argentinska križarka Tresidente Sarmiento.
Štiri jadranke so se potopile.
South Norwalk, Conn., 16. maja. Pri Bele Islandu so se potopile štiri newyorške, s premogom naložene jadranke, ktere so plule proti iztoku in ktere je vlekel parnik Bully. Na vsa-kej jadranki je bil le po jeden mornar; trije so se rešili, dočim se j eden pogreša in ta je najbrže utonil. Ko ee je pripetila nesreča, vladalo je na morju viharno vreme in jadranke so se potopile v neposredne j bližini ne Inke.
Razstrelba smodnika v New Jerseyu.
MED VČERAJŠNJO NEVIHTO SE JE RAZLETELA TOVARNA WAYNE POWDER WORKS.
Razstrelbo je bilo Čutiti 20 milj daleč na okrog.
RAZBITA OKNA.
Wayne, N. J.. 17. maja. Včeraj po-poludne, ko je nevihta najbolj divjala, so zletela štiri poslopja tukajšnje tovarne smodnika v zrak. V tovarni, ki je last Laiiin Kand Co., se j2 namreč smodnik iz nepoznanih vzrokov vnel in se razletel. Ko je pričela nevihta razsajati, so delavci tovarno hitro ostavili in si tako rešili življenje. Kmalo na to je udarila strela v jedno poslopje.
V	tukajšnjem mestu se je razbilo mnogo šip in zemlja se je tako stresla« da je na mnogih hišah popokalo zi-dovje. Samo v prodajalnici tvrdke Bailly & Aldrich je za $400 škode.
V	Patersonu, Boontonu, Morris-townu, Doverju in druzih mestih so prvotno mislili, da se je pripetil jak potres. Velik strah je zavladal v bližnjem zamorskem mestecu Midvale in ljudje so bežali na prosto.
OBRAVNAVA PROTI HAYWOO-DU.
Delavski vodje pričakujejo, da se bode obravnava za vršila nepristransko.
Boise, Idaho, 16. maja. Obravnava proti Haywoodu se je pričela nadaljevati danes popoludne ob 2. uri in sicer radi pogreba sodnika Howard Nugenta, čegar sin je zagovornik Haywooda.
Nemirov od strani radikalcev se ni bati. Delavski vodje so sedaj prepričani. da bodo oblasti države Idaho skrl>ele za to, da se obravnava zaključi nepristransko. Iste««, mnenja so tudi časniski poročevalei socialističnih časopisov.
• * •
Des Moines, la., 17. maja. Umorjeni governer države Idaho, Steunen-berg, in Charles Mover, ki je obtožen sokrivde Steunenbergovega umora, sta pred leti skupaj študirala v kolegiju poljedelstva v Amesu, Iowa. Kasneje, ko je Moyer postal cowboy in predno je postal rudar, sta se večkrat sešla in sta bila dobra prijatelja.
PARME RJI PROTESTIRAJO.
Vsled pospeševanja naseljevanja.
Atlanta, Ga., 16. maja. Farmerska unija- države Georgije je včeraj sprejela resolucijo proti pospeševanju naseljevanja v Georgiji. Farmerji iz javljajo v tej resoluciji, da je neumestno dopuščati, da prihajajo v državo inozemci, kteri s svojim cenenim delom škodujejo domačim delavcem. Ako se naseljevanje pomnožtije, se bode pridelek bombaža gotovo povečal. česar poslediea bode. da bode bombaževa cena padla. Resolucija za hteva od postavodaje. da pri prihodnjem zasedanju ne dovoli nikacega denarja za podpiranje naseljevanja.
Nesrečen strel.
Newbern. N. C., 15. maja. V nekem starem poslopju kraj Neuse Riverja, ktero je last Norfolk in Southern železnice, razletela se je včeraj tona di-namita, kterega so rabili pri železnič-nih delih. Poslopje je popolnoma razdejano, de v osobi sta smrtno in vež jih je nevarno ranjenih. Neki delavec, kteri ni vedel, da je v poslopju dina-mit, je v šali ustrelil v okno in take provzročil razstrelbo, ktero je bilo slišati več milj daleč naokrog.
Nezgoda na železnici.
Ogdensburg, N. Y., 17. maja. Poštni brzovlak na Rutland Railroad je skočil 20 milj daleč od tukaj ras tir. Pri tem je bilo 20 osob ranjenih, šest celo nevarno.
Vesti iz Rusije. Car v velikej nevarnosti.
PODROBNOSTI O TERORISTIČ-
NEJ ZAROTI PROTI CARJEVEM ŽIVLJENJU.
Vse polno aretacij v zvezi s to zaroto.
FINSKI JETNIKI.
-o-
Petrograd, 17. maja. Sedaj se javljajo nadaljne podrobnosti o zaroti proti carjevem življenju, kterej so prišli te dni na sled. Iz teh podrobnosti je razvidno, da je bil car v velikonočnem tednu v velikej nevarnosti.
Napad je bil skrbno pripravljen in zarotniki so l>ili njegovi lastni stražarji. Aretacija jednega kozaškega narednika je zadostovala, da se je prišlo na sled razvoju zarote v zadnjih štirih mesecih. Preiskava je dognala, da so se priprave za umor vršile že dne 2. februarja, ko je policija zaplenila pri aretaciji teroristov uniformo kozaške telesne straže carja in nato skušala najti, kedo je bil lastnik te uniforme. Teroristi najrajše more v uniformah. Kedor je v uniformi ko-zakov, zamore neovirano priti v neposredno bližino carja.
Aretovani narednik je vse povedal, kar je vedel in potem so iskali zarotnike med gardo. V strahu, da ga ne razkrinkajo, je kozaški narednik raje sam povedal vse, kar je vedel. On bi zarotnike v kozaški uniformi moral pustiti v palačo.
Sedaj so zaprli vse polno zarotnikov. O zaroti je bilo oblastim že pred tedni znano.
Petrograd, 17. maja. Finski senat je sprejel odredbo, vsled ktere postanejo določbe glede potnih listin na finske j meji zopet pravomočne. To se je zgodilo vsled navodila iz Petrograda in sicer vsled tega, da se prepreči či-futsko-soeijalističnim delegatom socialističnega kongresa povratek v Rusijo.
Petrograd, 17. aprila. Ruski car je odredil, da se izdela kolajna na dols^o pomorsko v ožji j o ruske mornarice iz luke Tiibave v nesrečno morsko ožino Cušimo. Medalje bodo kovane v broncu, srebru in zlatu. Medalj" dobi vsakdo, kdor je napravil to dolgo vožnjo, ne glede na daljne vojne posledice. Revers medalje bi>de predstavljal iztočno -pointko, na kateri bode vrezana pot ruske mornarice.
Paris, 17. maja. V Parizu živi nekoliko tisoč ruskih beguncev v veliki bedi. Vsak dan jih je videti po pariških ulicah jrladne in v raztrsraoi obleki. Znani ruski kritik in' časnikar Amfiteatrov se toži v listu" "Rus", da ruski bogataši ničesar ne store za te triadne bemin.ee.
Iz Avstro-Ogrske. 23 slov. poslancev.
PRI DRŽAVNOZBORSKIH VOLITVAH SO IZVOLIT iT SLOVENCI 23 DRŽAVNIH POSLANCEV.
Vesti o dosedanjem izidu državno-zborskih volitev v Avstriji.
KANSAS ZA TAFTA.
Republikanski državni odbor ga predlaga predsedniškim kandidatom.
Topeka, Kans., 17. maja. Republi kanski državni odbor države Kansas
je včeraj določil vojnega tajnika Taf ta republikanskim predsedniškim kandidatom kot naslednikom predsednika Roosevelta.
Trije Italijani utonili.
Na reki Mohawk, na poti med Schenectady in Cranesville se je potopil čoln, v kterem se je vozilo pet Italijanov, ki so hoteli dobiti delo pri newyorškem kanalu. Trije Italijani so se rešili, dva sta utonila.
Denarje
v staro domovino
pošiljamo:
za $ 10.30 ............ 50 kron,
za f 20.50 ............ 100 kron,
za f 40.90 ............ 200 kron,
za $ 204.00 ............ 1000 kron,
za $1017.00 ............ 5000 kron.
Poštarina js všteta pri tok vsotah. Doma se nakazane vsoto popolnoma Isplačaje kras vinarja edkitka.
Kaše denarne poŠiljatve izplačuje e. kr. poitsi kranilni urad v 11. uc IS. task.
Denarje nam poalafci Js najprilič-asjs to $25.00 t gotovini ▼ priporočenem ali registroraner pisma, večje
York
OGRSKA.
t
Dunaj. 17. maja. Izid državnozbor-skih volitev je sedaj že natančneje znan. Sedaj je dognano, da se bode vršilo se 175 ožjih volitev.
Izvoljeni so: 23 Slovencev. 7 nemških naprednjakov, 5 članov nemške ljudske stranke. "krščanskih so-cijalistov", 28 članov katoliškega centra, 4 Mladočeiii, 2 Vsenemca, 1 češki narodni socijalist, 6 čeških agrareev. 4 češki klerikalci, 9 nemških agrareev, 3 svobodni Vsenemci. 6 Malorusov, 2 Rumunca, 10 Italijanov, 1 Hrvat, 1 svobodomislec, 1 divjak, 1 poljski klerikalec, 1 nemški klerikalec in 57 socijalnih demokratov.
Socijalni demokrat je pridejo v 113. slučajih v ožje volitve.
Poročil iz Galicije še ni.
Dunajski župan dr. Lueger izjavlja. da 11 krščanski" socijalisti ne bodo sprejeli kacecra portfelja v kabinetu, kajti oni žele ostati neodvisni.
Nemški in češki narodfcjaki so bili vsled tega poraženi, ker se je ljudstvo naveličalo večnih narodnostnih prepirov in želi, da se končno vendar enkrat prične s koristnim gospodarskim delom.
Novi parlament se snide dne 12. junija.
Budimpešta, 17. maja. Ko so tukajšnji socijalni demokratje zvedeli o sijajnih zmagah svojih tovarišev v Avstriji, so priredili triumfalni obhod •po mestu. S to demonstracijo so zahtevali, da se tudi na Ogrskem čim preje uvede spJošna, jednaka in direktna volilna pravica po avstrijskem vzoru.
Dunaj, 17. maja. Cesar Fran Josip je z izidom državnozborskih volitev, klju/b zmagi socijalnih demokratov^ zadovoljen. Včeraj je izjavil, da je narodnostni boj in šovinizem zado-bil smrtni udarec.
Oni volilci, kteri niso oddali svojih glasov, se bodo morali zagovarjati pri sodišču in bodo kaznovani z denarnimi kaznimi.
Tornado v Tennessee.
V mestecu Mount Pelia, Tenn.,
je
tornado razdejal tamošnjo baptistično eerkev, več stanovanjskih hiš in jedno trgovino. Bolna žena imenom Gardner, se je med viharjem tako prestrašila, da je kmalo na to vsled straha umrla.
OtUr sli pa
Draft.
CO..
KRETANJE PARNIKOV Dospeli so:
m
<104 M. Olair Am I&, ffl—daii. O.
. „ ..... - .. . ..
Friedrich der Crosse 16. maja iz Genove s 18S8 potniki. Pennsylvania 16. maja iz Hamburga. Adriatic 16. maja iz Liverpoola z 2502 potniki.
Dospeti imajo:
Korea iz Libave. Brandenburg iz Bremena. Amerika iz Hamburga. Philadelphia iz Southamptona. La Provence iz Havre. Etruria iz Liverpoola. Sicilia iz Hamburga. Nieuw Amsterdam iz Rotterdama. Zee land iz Antwerpena. Bremen iz Bremena. Astoria -iz Glasgowa.
Odpluli so:
Cedric 17. maja v Liverpool.
Odpluli bodo: Finland IS. maja v Antwerpen. Campanai 18. maja v Liverpool. St. Louis 18. maja v Southampton. Friedrich dear Groeee 18. maja v Bre len. /
Koenig Albert 18. maja v Genovo. Caledonia 18. maja v Glasgow. Gbvf Walderose 18. maja t Hamburg. SL Lateent 18. maja v Havre.
Razne novosti
iz inozemstva
MAE, O KAN S KI SULTAN IZJAVLJA , DA BODE UGODIL VSEM FRANCOSKIM ZAHTEVAM
Parnik Marie Therese se je potopa
— — Strela je v Nemčiji ubila-
pet osob.
RAZNOTEROSTI.
Pariz, Abd ul
je
a -b'I
.P*
da>
»poli
• ia jx>-)w sc-
16. maja. Marokanski sultan Vziz je sklenil vsem francoskim zahtevam ujroditi. Tak< se dane* poroča iz Fesa v .Mar. s po ro č i 1 l>a n <• < > s k e i: i u rokanski minister ino-: el Krim ben Sulir. tem nemudoma sji.it--ministerstvu i;n.sti:'.:;ili o stvari poročal pri netnej seji. Kabinet .i čaka. dokler ne dobi dila sultanovega pisma, predno -klene, kako se sultanu odgovori. Y-eka-ko ostanejo Francozje v Fdji toliko časa, da se sp<->r popolnoma poravna.
Toulon, 17. maja. Te dni se je blizo Gibraltara poškodoval parnik Marie Therese iz Anglije. Mornarji so dva dni in dve noči delali neprestano pri sesalkah, toda končno so morali parnik v Lyonskem zalivu ostaviti in bežati v čolnih. Par minut kasneje se je parnik potopil. Mornarji so bili 50 ur v čolnih, ko jih je napol mrtve našel nek parnik in dovedel v tukajšnjo loko. —
Norimberg, Nemčija, 17. maja. Včeraj je med nevihto ubila strela pet ljudi, kteri so vedrili pod nekim drevesom.
Pariz, 17. maja. Tukajšnja policija, ktera je že par mesecev zasledovala tolpo mednarodnih ogleduhov. je sedaj njih vodje zaprla. Lopovom se je posrečilo dobiti načrte važne francoske mornarične postaje Bizerte v Tu~ nisu.
Messina, 17. maja. Vulkan Stronv-boli še neprestano bluva lavo med neprestanimi razstrelbami.
Peking. 16. maja. Podkralj pokrajine Chili, Yuanshikai, je vsem lokalnim oblastim ukazal, da se nemudoma ustanove zavodi proti opiju. V te zavode se bodo sprejemali brezplačno siromašni kadilci opija, ktere bodo zdravili. Kitajski trgovski aeent poroča iz VTadivostoka. da vzdržujejo tamkaj Kitajci nad Štiristo kadilnic opija in da se število slednjih neprestano množi. Kljub velikim kaznim, ktere predpisuje ruski zakon za taka podjetja, slednja sijajno izhajajo, tako, da je bila ruska vlada prisiljona nastopiti še strožja pota. Kitajski agent je ruskej vladi obljubil vso mogočo pomoč pri zatiranju teh kadilni« opija.
Tokio, 16. maja. Tukajšnje časopisje jednoglasno poroča, da je pričakovati na Kitajskem v kratkem u-
staje, ako se sedanji vladini kurz ne spremeni. Listi priporočajo, da bi ve-levlasti skupno nastopile proti Kitaj-skej, da jo tako prisilijo vzdrževati odprta vrata, ktera j edina zamore jo na Kitajskem jamčiti mir. Japonske-kitajske obravnave glede izkoriščanja gozdov ob reki Yalu. so =e nepričakovano hitro prenehala, ne da bi se aa-vršila, in Japonska trdi sedaj, da je Kitajska kršila pogodbo, sklenjeno v Pekingu. —
Bukarešt, 17. :».prila. Za časa z;«d-■njetrn pu-nta na Romunskem pripelil se je pri Himnik-Seratu nastopni žalostni shiČnj: Med kmeti in vojaki je prišlo -do «po.pada. Poveljnik je slednjič dal znamenje, da streljajo. Puške so počile, nekoliko kmetov se je zrušilo na zemljo, ostali šo pobegnili. Po tem činu je neki rezervi?* šel k svojemu poveljniku, prijavil se in ga prosil, naj mu dovoli, da dvigne truplo svojega očeta ter mu preskrbi pogreb.
Zadušila se je v senu.
Mount Holly, N. J., 14. maja. V bližnjem Jacksonville so našli včeraj rano zjutraj truplo žene farmer-ja Sam Gilberta, in sicer v senu v hlevu za krave. Ko je farmerica v hlevu delala, se je najbrže podrlo seno na njo in se je v njem zadušila. Spočetka se je mislilo, da je bila n-morjena, toda zdravniki in koroner so dognali, da se je zadušila.
h'titfaiilriri r""-.it(Ji3
"GLAS NARODA"
U»t ■lovensLih delavcev v Ameriki.
Izdaj« slovensko tiskovno društvo
FRANK SAK-EI^ predsednik
VIKTOR VALJAVEC, tajnik.
(nkorponrano v državi New York, dne 11. julija 1006.
Caruso.
-a leto velja list za Ameriko . . .	SM.00
4 P°1 tela............. l.r.O
ia Evropa, za vse kto.......4.50
" pol It ta.......2.50
" četrt leta............1.75
' Evropo pošiljamo list skupno dve
Stev,|ki.
LAS ! A RODA" izhaja vsak dan u-vzemSi nedelj in praznikov.
"OLAS NARODA"
("Voice of the People")
jed every d.<\. except Sundays, and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Published by the
♦LOVENIC PUBLISHING COMPANY
incorporated under the laws of the State o) New York.
Svetovnoznaxn tenonst in opemi
pevec Enrico Caruso je, kakor smo že
poročali, odstopil ikI svojega priziva
ill I K. tema dvema slučajema postavlja
in njegov zastopnik je plačal kazen I #<	J 1	J
v znesku deset dolarjev.
doli. Im tako navstaja i^ra z zastavo. Na drogi strani bi moralo biti v skupnem' saboru vedno hrvatskih delegatov, da bi odgovarjali na take eventualije, ali to ni mogoče radi saJborekih poslov dama.
Adverti;
nent on agreement.
7 i og.ise do deset vrstic se plača 30
I)n -.j brez podpisa in osobnosti se
•e natisnejo.
T' ! ' i sc blagovoli pošiljati po i \ i r.
1 spremembi k r a j a naročnikov iro- • o. da se p im tudi prejšnje bivali-° ' 1,1 i d • hitreje najdemo > aslov-.Du^is-jm in pošiljatvam nare ite .as lov:
"Glas Narodu""
09 Greenwich Street, New York City. Telefon 127° Rector.
Oklahoma.
Oklahoma -n v juniju minulega leta Spremenili iz teritorija v državo in so jo kot tako sprejeli v zvezo držav. Državljani nove države so nato sklicali poseben konvent, da si izdelajo ustavo, ktero bi potem volileem države predložili v potrdilo. Ta konvencija se je vršila in izdelala dr-v-avne Oouovae zakone, kteri odgovar-jajo vsem določbam ustave Zjedinje-oih držav. Istodobno so pri konve-oiji razdelili državo v volilne okraje.
Vlada v Washin^tonu je, kakor urno včeraj poročali, upala, da bode aova država k imenovanej konvenciji fKtnlala republikansko večino. Toda zgodilo se je bas narobe in demokra-tje imeli ve»"-ino. ktera je naravno volilne okraje razdelila tako, da služijo demokratom. V avgustu bi se tnoralo vršiti glasovanje gleile odobritve ustave. Ako bodo volilei u-stav(> odobrili — o čemur ni dvoma — ffc.slala bode nova država dva demokratična zastopnika v zvezin senat najbrže bi m le rmli večina izmed jx>tili zastopnikov demokratična. To jta sedanji reptvblikanskej admini-straciji n • ugaja, kajti pri prihodnjih predsedniških volitvah bi nova država oJdala svojih 7 elektomlnih gla-s.iv naj!»rže za demokratičnega kandidata.
To je bilo treba preprečili in to
,•■ scilaj : u<li zgodilo, kajti gla.-"-vanje o ustavi se je preložilo na november v letu 1 !K)S, ko se vrŠe tudi pn*isc ! iiške voli: ve, pri kterik j-a Oklahoma še ne more glasovati.
DVOZSVEZA ANCtLLT A-ŠP ANSKA?
Neki španski diplomat je izjavil v jn^go-voru z nekim novinarjem, da je bil sestanek v Oartageni — med kjMinskim in angležkim kraljem — velikanska politična važnost, ker se je oklenila zveza med Anglijo in Apansko za slučaj vojne ter da diplomacija -e<laj sestavlja dotični dogo-v«ur. Ta dvozveza da se utegne razviti v tro- oziroma čet vero-zvezo.
Ce je ta vest resnična, j>otein je jasna vsa velika važnost sestanka med italijanskim in angležkim kraljem v Gaeti, kajti ni dvoma, da je ravno Italija, ki jo vabi Anglija v to kombinacijo, ki bi — to je očitno — sestajala iz Anglije, Španske, Francije in Italije. Ako se Angliji ta kombinacija posreči, bi bil to nje velik trinmf nad Nemčijo. Sedaj je umevna ve-t, ki se je širila jkj sesta-n-ku v Cartageni, da namreč Anglija p.s «di Špa:i-ki sredstva za gradnjo nove 11 • »te, ki b<-de stala kakih 400 milijonov. Prizna: i treba angležki diplomaciji, .la jako sj>retno operira m diplomatičnem i»olju proti Nemčiji.
-o-
Manevri avstro-ogrske armade ob italijanski meji.
Italijan-ki listi poročajo, da se bodo tudi letos vršile ob italijanski iz-točsni meji vojaške vaje avstrijske armade. Offifia pehotna divizija v Ino-ukostu se poda preko Brennerja na Trentinsko. Nasprotna četa, deželna brairiba in kavalerija, ki se nahajati sedaj v Ljubljani, se podata v gori-Sko okolico.
Prebivalstvo Reke.
Po »adnji statistiki narastlo je število re&kega prebivalstva na 47,220 di#. Leta 1900 je Štela Reka 39,123 duš, torej 8100 duž manje.
Kakor znano, je bil pevec v mino lem letu obdolžen, da je v paviljonu za opice v Centralnem parku v New Vorku na skrajno nemoralen način post opal proti neke j ženski. Radi tega so <ra tedaj zaprli, nakar je naravno prisegel, da je tako nedolžen, kakor novorojeno dete. Njegovi prijatelji, vsem na cehi naravno ravnatelj opernega gledišča, so ga podpirali in "dame" iz ".najboljših krogov" so ga tolažile z velikimi šopki ever lic. Kljub temu je pa bil obsojen v denarno kazen $10, kajti dokazi so bili popolni. Nato se je pri čelo vsestransko zabavljanje. "Kaj taeega si ne pustimo dopasti!" — "To ni druzega, nego bilackmaill"
—	"Lopovom boderno že pokazali!" Tako in jeduako so se glasile grožnje in govorice v "najboljših krogih" iu tako se je brzojavilo tudi v Evropo.
" Sedaj vložimo priziv!" Toda sodnik CrofT je pronašel, da je bila prva razsodba povsem pravilna in jo je potrdil. A" "višjih krogih" se je zopet pričelo govoriti, toda ne toliko. Prvotno so kričali, da bodo rekuri-rali do konca sveta, toda temu je že dolgo. Medtem je izieklo mnogo voile iz Hudson a v ocean, Caruso je v Evropi in tudi ravnatelj gledišča. Nihče ni več mislil na pevca in opični paviljon in — sedaj prihaja Carusov odvetnik ter v njegovem imen odstopi <k1 priziva in plača onih borih deset dolarjev! Signor Caruso bi lahko apeliral na vrhovno zvezino sodišče in tam bi končno — ker ima "puli"
—	dobil pravico. Ker se je šlo za "čast", bi to gotovo lahko storil, toda on je navaden Italijan in — Dago ima debelo kožo...
Iz Hrvatske.
Poslane« Supillo, odidši v Budim-pešto, menda ni slutil, koliko prahu -e bode vzdigalo radi njega, a še manje je slutil to, ko je interveniral, zakaj da se na skupnem saboru ne vije tudi hrvatska zastava! Četudi je pričakoval obsežnejših komentarjev in pričakoval, da mu bode tudi najbližje občinstvo celo prigovarjalo. Ali to, kar je poslanec Supilo slutil in mislil, je manje važnosti od političnega vprašanja razvešanja na skupnem ogrsko-hrvatskem saboru v Budimpešti.
Predsednik skupnega sabora Justh je rekel, da hrvatski delegatje imajo pravico vsaki čas prisostvovati sejam v skupnem saboru, in če tudi gre za čisto avtonomne stvari Ogrske, in istotako da imajo pravico vsikdar interpelirati, in da imajo torej pravico, da je hrvatska zastava vedno raz« »bešena.
Na prvi mah — ko človek čuje, koliko teh pravic ima •— zdi se, da izjava predsednika Justha more zado-vljiti vsakega Ilrvata. Nu, ta pri-jenljivost je nekoliko nenavadna, pak >e je začelo iz temelja razglabljati in komentirati. Največjo nepriliko o tem vprašanju dela paragraf 63. hr-vatsko-ogrske nagodbe. ki pravi, da se hrvatska zastava ima razobesiti na budimpeštanski zbornici samo tedaj, kadar se v njej razpravljajo samo skupne stvari.
Po tej določbi in po izjavi Justhovi skuša "Pokret", glasilo napredne stranke, da bi tistvaril neki modus po znanem reku: da bode volk sit in koza cela. Govoreči o Juslhovem tolmačenju se mu "Pokret" pridružuje, ker so — pravi — s tem hrvatski delegaciji odprta vrata v budimpeštanski sabor, da govore besedo o f>ku.j>-nih stvareh; pravice predlagaaija in interpelacij niso omejena po tem in niso vezane stvari čisto ogrske. Po tem se more budimpeštanski sabor vsaki hip spremeniti v skupni sabor, četudi ima razpravljati o čisto avtonomnih stvareh. Budimpeštanski sabor bi bil torej v prvi vrsti skupni, to je, da stvari ogrsko-hrvatske skupnosti imajo prednost- pred posebnimi stvarimi Ogrske. Mirne duše (bi se moglo dovoliti torej .permanentno razobešanje hrvatske zastave.
*' Hrvatska ", gl asilo h rvatske stranke prava, naglasa pak paragraf 63. nagodbe, ki smo ga gori omenili in ki zahteva, da se hrvatska zastava razobeša samo tedaj, kadar je sabor zares skupni, in temu primerno ne smatra za umestno, da se hrvatska zastava permanentno vije na budim-peštanskem saboru. Na to odgovarja "Pokret", da se v praksi more dovesti ta določba do absurda, ker tudi vsaki madjarski poslanec more tudi za časa avtonomnega zasedanja interpelirati vlado o vprašanju skupne naravi, na ktero bi vlada imela odgovoriti in na ktero bi mogel tudi kak hrvatski delegat reflektirati. "V tem času bi se morala razobesiti tudi hrvatska zastava. Po pol ure razprave morejo priti zopet v avtonomni delo-treg in tedaj mora zastava zopet
| "Pokret" še tretjega, s kterim bi se mogle odstraniti vse dvoumnosti. V smislu paragrafa 38. nagodibe predlaga, da se "točno v letu po času določi, kedaj se imajo v baidimpc-štamskem saiboru razpravljati skupne ogrsko-brvatske stvari. V ta čas zasedanja bi imele biti vezane vse razprave o skupnih stvareh, kakor tudi vsa i*>slanska prava v pogledu predlogov, interpelacij itd. V tem času •bi se morala seveda na budimpeštan-skem saboru viti tudi hrvatska zastava. ''
Ta predlog "Pokreta" zdi se mi korekten ter isem radoveden, ali se bode s t vax sploh dalje reševala in akko se reši.
Zadnjič sem vam bil javil, kako nameruje hrvatska stranka prava prirediti obisk hrvatskih poslancev v Dalmacijo. Ne čudim se., ali mi je vendar žal, da se je ta obisk odložil. "Najmočnejša stranka v deželi in koaliciji" se je nastrašila krika fran-kovcev in furtimašev in da se ne zameri, je izpustila stvar — v vodo. Dalmatinci imajo taktično odločnih •bratov ter morejo biti overjeni, da so njihovi bratje pripravljeni na vsaki korak!	Ed.
DOPISI.
Rock Springs. Wyo. Cen jeni gospod urednik:—
Prosim, da sprejmete ta moj žalostni dopis v predale nam priljubljenega "Glas Naroda", da dam tako vedet vsem članom Jugoslovanske Kat. .Tednote žalostne novice, ki so nas zadele.
Dne 2. maja je preminul iz naše srede naš sobrat Ivam Bogataj. Vzrok smrti je bil: onemoglost srca. Zjutraj omenjenega dne so ga našli mrtvega. Društvo sv. Alojzija je takoj storilo «vojo dolžnost in naredilo posebno lep pogreb pokojniku. Pogreba so se udeležili vsi član je društva, ki tukaj stanujejo in ga spremili k zadnjemu jKK-itku ter izročili materi zemlji. Pokojnik je bil doma iz Dobračove pri Zirih: v stari domovini zapušča ženo in štiri nedorastle otroke, kterim bo jK>dpora, ktero naša slavna Jednota deli, gotovo obilo solza utišila in revščino od doma odvrnila. Bodi mu žemljica lahka!
Ravno sem se bil že vam pripravil to žalostno vest sj-oročiti. pa v nedelji* dne 5. maja je že zlobna roka naših rojakov vzela .nam življenje našega drazega rojaka in sobrata Andrej Stanovnika tudi. On se je moral preseliti iz tega sveta. V nedeljo zjutraj ob osmih dobimo žalostno vest i7. Cmnberlada, Wvo., po telefonu, da so tam naši sorojaki iz Štajerske ubili našega sobrata. Zgodilo se je tako. Ko se je vračal j eden naših rojakov domov že bolj preti jutru, ga, ko pride do hiše. pokličejo od sosedovih, da naj gre pit. On nič nevarnega sluteč, se poda v njih tovariši jo. Ko j>ride pa pokojnik domov, vidi, da ni njegovega prijatelja doma; reče še enemu drugemu, naj gresta gledat, kje je. Ko prideta v Kočevarjevo hišo, dobita njega tam, potem oni jih silijo piti; pijeta malo in jeden reče, da bi šli domu spat. On odide, ta dva pa .še malo ostaneta. Ko jim povedo, da naj gresta, se je pa usulo kaeih deset za sjima. Prvi Aoodrej Fortinna preskoči ograjo pri hiši, ga je ravno jeden botel udariti po glavi, a se je pa toliko hitro umaknil, da je samo po okraju klobuka udaril in tako odbil, da se je čisto poznal količek od plota v okraj.u klobuka. Medtem pa pride Andrej Stanovnik, ko on ograjo preskoči, ga udari jeden s puško po vratu in drugi z lesom čez roko, v kterem je moral biti žebelj, ker je imel precej rane. Ali jeden teb dveh m<u je pa dal smrtni udarec s sekmeo čez glavo in mu prebil lobanjo do m ožgan, kar je p povzročilo rt. našega preljubljene-ga sobrata.
Knumota. za detične rojake, če se spravi celih 10 ali 12 mož na dva. ktera jim nista nič zalega naredila. Žal mi je j« tudi, da nisem imel dovolj časa, da bi bil po zvedel vse imena natančno, da bi jih ljudje potem vedeli. Naznanim pa tu tista imena morilcev našega sobrata, ktera vem, Anton Tratnik in Fran Flakun, ta dva bosta prestala sodbo za umor našega rojaka.
Ko smo zvedeli to movieo, je precej društvo ukrenilo, da se spravi truplo pokojnika v tukajšnje mesto in sva se odpravila Ivan Mrak in jaz po njega in preskrbela vse potrebno za pre-vožnjo. Tudi se vsem tistim rojakom in sobratom Jed note zahvaljujem, posebno pa g. Tomažu Felixu, kteri so ji a ju tako pogostili in slabeli, da se je vse v red spravilo.
Obsojam pa društvo "Danica" od J. S. K- J. radi njihove malomarnosti, da se niso nič zavzeli za pokojnega, tudi toliko ne, da bi bifi njemu vsej
to čast ukazali, da bi ga bili kropit prišli. Bili so od eelega društva samo trije, med njimi predsednik društva, kterim izrekam tem potom srčno hvalo.
Ko smo prepeljali pokojnika, tukaj nas je že čakalo kacih 50 članov na kolodvoru, čeravno je bilo že ob polnoči. Potem smo oddali truplo po-grehniku, da ga je namazal in v torek smo ga peljali na dom Fr. Fort una, kamor so ga prišli obiskat skoraj vsi rojaki. V sredo zjutraj smo se pa napotili vsi društveniki v dvorano in tako smo odkorakali z godbo na čelu na dom po njegovo truplo. Tukaj se je pokazalo, kaj je sloanost in prijateljstvo. Vsi njegovi prijatelji so mu kupili pet vencev, ktere smo nosili pred društveno zastavo. Potem je korakalo drultvo sv. Alojzija, za tem društvo sv. Barbare, kar se pa še najbolje dokazuje, da delujemo složno in da je bil pokojni priljub-Ijen, je, da se je tudi društvo "Trdnjava" št. 10 od S. N. P. J. udeležilo s popolnim številom svojih udov pogreba in je korakalo pred vozom v svoji lepi uniformi, tako da je bilo res lepo videti. Tukaj se je pokazalo drugemu narodu, da smo složni.
Ko pridemo v cerkev, je imel tukajšnji duhoven sv. mašo zadušnico za pokojnega, kjer je bilo toliko ljudi. da še v cerkev niso mogli. Po sv. maši se odpravimo proti pokopališču, da izročimo truplo materi zemlji in opravili obrede, ktere smo dolžni izkazati svojemu članu, potem so mu zapeli nagrobnico "Nad zvezdami".
Tudi moram omeniti, da taeega pogreba še ni bilo tukaj v mestu, da bi korakalo pred rakvijo več kot tristo mož. —
Zdaj se pa moram v imenu društva zahvaliti društvu Trdnjava za njih naklonjenost, ktero so nam skazali pri tem pogrebu. Le tako naprej, dajmo si roke in delujmo složno, da bodemo pokazali drugim, da nismo ta zadnji.
Zdaj pa naj omenim še, da je bil pokojnik doma iz Poljan nad Škofjo Loko, kjer zapušča očeta in mater in tudi nekaj bratov ter sester. V Ameriko je prišel pred petimi leti in je bil takoj pristopil k društvu, kjer je bil dve leti podt-ajnik in notem je bil eden od ustanoviteljev postaje sv. Barbare, kjer je bil tajnik, dokler ni zapustil tukajšnjega mesta zadno poletje.
Zdaj se pa še enkrat zahvaHm vsem. kteri so kaj pripomogli mladenčom in drugim, posebno pa društ /u Trdnjava.
Zdaj pa pozdravljam vse rojake ši-rom Amerike, posebno pa člane J. S. K. Je d note, tebi "Glas Nu-oda** pa želim obilo uspeha in obilo naročnikov ter p red plačnikov.
Max Keržišnik. 1. tajnik.
Black Diamond, Wash.
Cenjeni g. urednik*—
Prosim malo prostora v predalih priljubljenega nam lista "Glas Naroda". Nimam kaj veselega j>oro-čati, ampak žalostno novico o nesreči, ktera se je pripetila dne 26. aprila v tukajšnjem rovu št. 11, ki je last The Pacific Coast Company.
Bila je namreč razstrelba. Nesreče krivi bili so največ leni opozovalei, ki svoj posel niso vestno spolnovali. Ko so se zjutraj ob 6V2 uri delavci na delo podali, šli so kakor po na vadi nič hudega sluteč naravnost v rov, kjer bi imeli pričeti z delom. Imeli pa so odprte luči in to je provzročilo razstrelbo. Sreča le, da niso bili vsi delavci m-a delu. Dva sta bila na mestu mrtva, dva sta med potoma do bolnice izdaluidJa svojo dušo, trije pa so potem v bolnici umrli; pet jih je bilo več ali manj ranjenih.
Med ponesrečenci bili so tudi trije naši rojaki, in sicer Ivan Oblin, ki je bil samo lahko ranjen. Drugi je Mat. Troja, ki je bil zelo nevarno •poškodovan, a imamo upanje, da bo okreval; on je namreč ob času raz-strelbe hitro na svoj obraz padel in tako preprečil smrtno nevarnost. — Hujša nesreča pa je zadela njegovega sodelavca Mihaela Mitchell. Sicer so tudi njega še živega pripeljali na površje, a je istega dne dne »večer med 11. in 12. \iro umrl. Zapušča žalujočo soprogo in tri nedorastle otroke. Ker je bil član društva Marija Zvezda št. 32 J. S. K. Jednote, mu je društvo dne 29. aprila priredilo lep pogreb. Naj počiva v miru! Žalujoča soprogi in nedo rasti im otročičem izrekamo srčno sožalje.
Ta nesreča je zopet žalosten vzgled vsem onim, kteri niso pri nobenem •podpornem društvu Rojaki Slovenci ! pristopajte k podpornim društvom dokler je še čas, ker ne veste, kedaj vas nesreča zadene. Y slučaju nesreče in bolezni, ako ste v podpornem društvu, 'boste dobro zavarovani.
Nadalje moram spregovoriti še nekaj o tukajšnjih Slovencih. Ni nas ■veliko, a kar nas je, živimo v lepi slogi med seboj. To sprieuje, ker imamo zdaj že dve slov. podp. društvi; prvo je drmstvo Marija Zvezda št. 32 J. S. K J„ in drugo društvo Planinar, spadajoče k drugi Jednoti.
Skončam zdaj svoj dopis. Pozdravljam vse rojake Slovence in Slovenke sirom Amerike, tebi najboljši Ust
"Glas Naroda" pa želim uspeha, obilo novih naročnikov in predplačili kov.	Mat. Kramer.
Nome, Alaska.
i Dragi gospod urednik:—
Naj vam sporočam malo od te severne strani Alaske o našej zimi. Do novega leta je bilo mrzlo, ali človek je mogel iti, kamor je hotel z blagom in .pes. Od januarja do sedaj, ko Pa dopis pišem, 4. marca, so bile strašne nevihte s snegom. Padlo ga je toliko, da je vsaki kotiček poln. potoki in reke so polne snega. To spomlad bode dovolj votle. Najmrz-leje je bilo 40 stopinj pod ničlo, a prejšno zimo smo imeli 60 in 65 stopinj pod ničlo.
Posestniki zlatih rudnikov so precej velike kupe izvlekli na površje in bi bili še večje, ali Miners Federation Union štrajka celo zimo, zahtevajoč 4 dolarje dnevne plače pozimi in 5 dolarjev po letu. S pozdmravom
Michael Kobetich, Pilgrim River Boad House.
Slovenska katotisk
o
Os
podp. društvo
0s
svete Barbara
-- ^s
vJ
Z)edln]ene države Severne Amerik«,
Sedež: Forest City", Pa.
3«. lanuarla I903 driavl	v<„,,|!r
-O-O-
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run, Pa. •L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. n. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, P*.
Kje je STEFAN MOČNIK? Za njegov naslov bi rad zvedel Michael Pencl, Box 217, Frontenac, Kansas. (17-18—5)
Kje je moj sin MARTIN HUDO-KLIN ? Sred marca dobil sem pismo iz Hamburga, da se ukrca na parnik v New York. Prosim cenj. rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi blagovoli naznaniti. P. Hudoklin, Box 320, De Pue, 111. (18-20—5)
Kje je JANEZ MLINAR? Doma je iz Luč en pri Gorenji vasi. Za njegov naslov prosi njegov oče in povrne vse stroške. George Mlinar, Box 91, Adamsburg, Pa.
(17-1S—5)
Kje je MARIJA BLAČEK? Nahaja se nekje v Clevelandu, Ohio. Za njen naslov bi rada zvedela prijateljica še iz starega kraja. Josephine Posega, Box 123, Haekett, Pa.
NADZORNIKI: IVAN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRN A T, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. FRANK SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. IVAN SKODLA R. Forest City, Pa. ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. Box W7, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
Iščejo se
STALNI DELAVCI V STBOJAJSJTL
Plača od komada, $2.00 do $2.50 na dan; navadni neučeni delavci po $1.60, avstrijski stan in hrana.
Pišete na: Frank Novak, ali Anthony Golcar, care of Proctor, Ellison & Co.. Elkland. Pa.
(17-5—17-6)
WiNNETOU,
Rdeči Gentleman
je izšel in se dobi ), zvezek za 40c., I. in II. zvezek pa za 75c. s pošto vred.
Upravništvo "Glas Naroda"
109 Greenwich St., New York.

NARAVNA
KALIFORNIJSKA VINA
NA PRODAJ.
Dobro črno vino po 50 do 60 ct.
galoa s posodo vred. Dobra belo vino od 60 do 70 ct.
galon s posodo vred. Izvrstna tropavica od $2.50 do $3 galon s posodo vred. Manj nego IO galon naj nihče ne naroča, ker manje količine ne morem razpošiljati. Zajedno z naročilom naj gg naročniki dopošljejo denar, oziroma Money Order. Spoštovanjem
Nik. Radovich,
594 Vermont St, San Francisco, CaL

Spominjajte se ol> raznih prilikah oaše prekoristne družbe 87. Cirila in Metoda v Ljubljani! Hal položi dar domu n* oltar 1	(v u)
Ako hočeš dobro postrežbo
z mesom in grocerijo

tako se obrni na
Martin Oeršiča,
301-303 E. Northern Ave., Pueblo, Colo.
Tudi naznanjam, da imam v zalogi vsakovrstno suho meso, namreč:
klobase, rebra, jezike, šunke itd.
-
Govorim v vseh slovanskih
obilni oblak.
g m ¥ w m w

Frank Petkovšek
714-718 Market Street	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoi
-^SAUOOIN, ^
v kterem vedno toči sveže piro, dobra Tina in whiskey, ter ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALNIC1 ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah.
Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku.
Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji in najcenejši dnevnik.
■ -T* jc
MSTMI-AMEBICAN LINI!
ke^uliirnl potni parnikl
"Sofia Hohenbe/g" odpluje 18. maja. "L,avira*» odpluje 1. junija.
vo*IJt> med .-New Yorkom, Trotom In
Eajpnpravnejfca m najcenejša parobrodnn «rta v Ljubljano in sploh na Sloveusko. Železnica velja do Ljub-ljane le CO centov. Potniki doBpo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
Phelps Bros. CS, Co.5 General Agents,
2 Washington St., New York.
Gompapie Generale Iiansaiianiique.
(Francoska parobrodna družba.)
DIREKTNA ČRTA 00 HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN UUDUANE.
Poštni parniki so:
"La Provence" na dva vijaka..................14,200 ton, 30,000 konjskih moči
"La Savoie" „ „ „ ..................12,000 „ 25,<>00
"La Lorraine" „ „ „ ..................12,000 „ 25,000
"LaTouraine" , „ „ ..................iu,000 „ 12,(KM)
"LaBretagne".............................. 8,ooo " 9,000
"La Gasgogne".............................. 8,000 „ 9,000 „	f"
Glavna Agencija; 19 STATE STREET, NEW YURK.
corner Pearl Street, Chesebrough Building.
Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri dopoludne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. T.
•LA PROVENCE •LA LORRAINE •(LA SAVOIE •LA PROVENCE •LA LORRAINE
23. maja 1907. •LA SAVOIE 30. maja 1907. »LA TOURAINE 6. junija 1907. *IA PROVENCE 13. junija 1907. La Bretagne 20. junija 1907. *iLA SAVOIE
POSEBNA PLOYITBA:
27. junija 1907. 4. julija 1907. 11. julija 1907. 18. julija 1907. 25. julija 1907.
La Gasoogne 18. maja ob 3. uri pop. La Gaseogne 19. junija ob 3. uri pop. La Bretagne 1. junija ob 3. uri pop.
Parnfka z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
Mm W. Kozminski, generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, 111.
mm.

. v-Tji,



				#	
Ju	psl(	ivan	ska		Katri. Jednota.
					
inkorporinma dne 24. januarja 1901 v državi Miimesota«
Sedež v ELY, MINNESOTA.
URADMKJ:
Predsednik: MIHAEL SUNlC, 421 7tb St., Calumet, Mien., Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. bos 57, Braddock, Pa Glavni tajnik: JURIJ L BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI : FKAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, Bt-x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Bnrdine, Pa.
POROTNI ODBOR: JAKOB ZA BUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
+F24 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, ni. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Neb. Vrhovni tdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVBC, 711 N. Chicago
Street, Joiiet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov rutre listine na slavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, n.. po svojem tajniku in nobenem drugem.
Denarne pošiljatve r.aj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: IN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnik društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožite od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St., Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
J
ODSTOPILI.
Iz društva >v. Petra št. 50 v Brooklyn«, N. Y., 28. aprila: Mihael Oregori-ič cert. 5875 I. razred.
Iz društva sv. Štefana št. 11 v Omahi, Neb., 2S. aprila: Marko Bora v ec cert. 040 I. razred.
1/. društva sv. Alojzija št. 57 v Exportu, Pa., 28. aprila: Ivan Gan-ifar cert. 4430 II. razred. Društvo šteje 32 udov.
Tz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. marca: Josip Truden cert. 3900 II. razred, Anton Osvald cert. 3463 I. razred.
Iz društva sv. Alojzija št. 56 v Superioru, Pa., 28. aprila: Anton Kovačič I. razred.	^	i
Iz društva sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 30. marca: Pran-» iskj Stopar cert. 1747, Marija Strlekar cert*. 3568. Društvo šteje 53 članic.
Iz društva sv. Jožefa št. 12 v Pittsburgu, Pa., 30. marca: Terezija
Zobec eert. 1066.
Iz društva sv. Jožefa št. 21 v Denveru, Colo., 20. aprila: Roza Kor-Eič cert. 1236.
Iz društva sv. Jožefa št. 30 v (/hisholmu, Minn., 26. marca: Barbara Tržišnik cert. 3686. Društvo Šteje 46 članici
Iz društva sv. Barbare št. 4 v Fetieralu, Pa., 20. aprila: Uršula Rap-
sel cert. 5538. Društvo šteje 22 čl.
I/, dri.š va sv. Ime Jezus št. 25 v Evelethu, Minn., 26. marca: Marija Ohc v a lt cert. 3463.
Iz društva Vitezi sv. Jurija št. 4!, v Kansas City, Kansas, 30. marca Bara Se>trič cert. 4997.
JURIJ L. BROŽIČ, glavni tajnik.
4R3BNQSTI
KRANJSKE NOVICE.
Kazenske obravnave pred deželnim
sodiščem v Ljubljani. Pretepača in tepe n i obsojeni. Dne 2. decembra m. 1. je Jernej Matešič, delavec na Rakeku, iz jeze, ker mu je nekdo v Leskovčevi gostilni v Lazah stol izpod mak nil, da je padel, sunil z odprtim nožem v veži stoječega J. Govekarja v d« sno roko in ga nevarno poškodoval. Matešič je nato pobegnil. Za njim sta jo udrla delavca Anton Kavčnik in Lorenc Mivšek, oborožena s poleni, kakor smo že poročali. Matešič je tekel po bližnji dolinici in hotel preskočiti neko ograjo, a se je vjel na trnjevi žici. Takoj ga je eden preganjalcev udaril s kolom po glavi, da je padel, nato sta ga oba j retepavala. kamor je ra vno padlo, tako da je zgubil zavest. Kavčnik je prvi odnehal, dočim ga je Mivšek še nadalje obdeloval s kolom in obuto nogo. Tepeni Matešič si je toliko opomogel, da se je vrnil k Leskovčevi gostilni. A sledil mu je tudi Mivšek, ki ga je pred gostilno še dalje pretepa-val s kolom ter ga sunil v brado, da je padel. Matešič je zadobil poleg preloma levega komolca še več drugih lahkih pn£kodl» tia glavi in na životu. Kavčnik in Mivšek skušata z raznim zavijanjem oprati se .,ima podtika ne krivde. Sodišče je obsodilo tepeneira Matešiča na sedem, Kav<-nika in Mivška pa vsakega na šest mesecev ječe.
Železniški stroj ga je zagrabil. 47-letni železniški delavec Jožef Metelko iz Zameška je šel dne 30. aprila okoli polu 8. zvečer z 7, jestvinami obloženim košem na rami po železniški progi iz Zagorja proti Trbovljam. Ko se je umaknil tovornemu vlakn, ki je vozil iz Zagorja, zagrabil ga je stroj osebnega vlaka, ki je peljal v Trbovlje. Vlekel ga je seboj kakih 12 metrov, potem ga pa. sunil v bližnji pol metra globoki cestni jarek, kjer je Metelko obležal mrtev. Bil je ože-njen.
V Ameriko. Dne 9. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 40 Sloveneev in 60 Hrvatov.
Postil je bol Ko je 3. maja neki hlapec prišel v neko goetilno v Ljubljani in »gledal, da ee natakarica,
njegova ljubica, ljubkuje z nekim drugim gostom, je kar zardel in ni našel drugega izhoda v svojo tolažijo. kakor da je skočil k mizi in svojo nezvesto golobico temeljito oklofutaL Seveda je tudi ti šinila kri v glavo in med tem, ko je njen ljubček še rentačil po gostilni, so hoteli poslati po pomoč in sklenili, da se ga mora utakniti zato v luknjo. Ker se pa o-goljufani ljubimec tudi tega ni ustrašil, je natakajrica pozabila na, bol ušes, a tem hujše jo je pa začelo peči v srcu. Zapustila je svojega istočasnega oboževalca in stopila k staremu — ter ga začela milo prositi: "Fran-celj, ne bodi no hud, saj sem še zmerom tvoja." Toda trdosrčni Francelj se ni nič zmenil za njene prošnje, ampak jo pahnil od sebe, rekoč: "Od mene stran, jaz te nočem več in tudi več ne pridem k tebi pod okno!" ter odšeL No, pa menda se mu že še o-meči srce in bode še rad hodil pod okno.
Samomor, Dne 3. maja je okoli polu 8. ure skočila s sv, Jakoba mosta v Ljubljani v Ljubljanico samska kuharica Karolina C., rojena 5. novembra 1875 na Vrhniki in tjakaj pristojna. Na Francovem nabrežju so odpeljali čoln steklarja Leopold Fischer in Ivan Cučnik in pekovski pomočnik Jožef Ci rape rman ter veslali za njo. a je niso mogli dohiteti in tako je nesrečnica po obupnih klicih na pomoč izginila v obližju frančiškanskega mosta v valov ju zelo na-rastle Ljubljanice. Vzrok samomora je baje obup. ker ni mogla vsled bolezni nastopiti neke službe v Zagorju. Oblečena je bila v črno zgornjo in svežo belo spodnjo obleko. S čolnom so veslali do sv. Petra mostu, a so mogli vjeti le utopijenkino bo-o in klobuk, nje same pa ni bilo mogoče rešiti in tudi trupla še niso dobili iz vode. Po mestu so se razširjale, ker ljudje utopljenke niso poznali, različne govoriee in so marsikje tega samomora doliili povsem nedolžne ljudi ter po nepotrebnem razburjali starše in druge sorodnike tistih namišljenih samomorilcev. Tako nesmiselno govorjenje je seveda obrekovanje, najmanj pa poštenih ljudi dostojno.
Smolo je imel 1. maja hlapec Jožef Mirt, rojen v Trstu, pristojen v Šmi-hel-Stopiče. Ko je prišeL v Mačkovo gostilno ra pozajtrkoval, je vzel, po-
slovivši se s seboj tudi zavitek obleke, kterega je bil na stran položil pekovski pomočnik Fran Kostanje-vee. Tatvino so še pravočasno opazili in jo naznanili policiji. Mirt je šel proti Šolskemu drevored fi v Ljubljani in tam hotel preobuti ukradene čevlje. Prišel pa je mimo policijski stražnik in nepridiprava aretoval in tako je prišel Kostanjevec še do vse svoje obleke, ki je bila vredna 20 K, Mirt pa do brezplačnega stanovanja justični palači.
V Ljubljanico je padel 2. maja popoldne neki dveletni deček, ko se je igral pod nadzorstvom svojega starejšega brata na Sv. Jakoba nabrežji v Ljubljani. Ko bi ga ne bil rešil 12-letni šolski učenec Jožef Glinšek, bi bil gotovo utonil.
Nesreča. Dne 2. maja popoldne je peljal 161etni Tomšič v Gor. Logatcu krije na žago. Na ovinku se je zdrobilo kolo in krlji so pritisnili na nesrečnega mladeniča s tako silo. da so mu strla vsa rebra. Tomšič je bil na mestu mrtev. Prepeljali so ga v logaško mrtvašnico.
PRIMORSKE NOVICE.
Ukradena ladija. Iz vojnega pristanišča v Pulji so neznani ljudje ukradli ladijo.
Za opeklinami je umrla tovarniška delavka Viktorija Kautsky v Trstu.
Zastrupil se je v Trstu 181etni slaboumni Edvard Schmidt s karbolovo kislino.
Zastrupiti se je hotela v Trstu 23-letna uradnica Marija Tomažie zaradi domačega prepira. Vdihavala je pline gorečega oglja. 0 pravem času so jo še rešili in prevedli v bolnišnico. —
Nesreča pri delu. 621etni zidar Matevž Godina je v Trstu padel z odra in si zlomil nogo.
Poskusen samomor. V Trstu se je zastrupila Katarina Sautler, a so jo še pravočasno rešili. Sautler živi ločena od moža in je mati petletne hčerke.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Predrzna sleparija. Posestnik Ant. Mesarič iz Selnice ob Dravi je prišel v Maribor in v neki gostilni naznanil natakarici, da bo postrešček prinesel tja zavoj obleke, ki jo naj spravi, dokler on ne pride po njo. Pogovor je slišal okoli 20 let stari fant, ki se je z Mesaričem istočasno odstranil. Čez nekaj časa se je vrnil v gostilno in pripovedoval natakarici, da mu je Mesarič naročil, naj mu prinese dotični zavoj obleke. Nič hudega sluteč, mu ga je natakarica dala. Pozneje se je dognalo, da je mladi fant osleparil Mesarica za kupljeno obleko.
HRVATSKE NOVICE.
Zadnje pismo Petra Zrinjskega
svoji ženi. "Moja najdražja gospa, hišna tovarišica, sedaj že vdova, gospa Ana. Katarina grofica Zrinjska. — Moje drago srce! Ne žaluj vsled tega mojega pisma, niti se razburjaj. Z božjim sklepom mi bodo jutri ob 10. uri odsekali glavo, obenem s tvojim bratom. Danes sva se prisrčno poslovila. S tem pismom pa se za vsč-no poslavljam od tebe, proseč te, ako sem te s čim razžalil, oprosti mi, zaupam v Boga vsegamogočnega, ki me je na tem svetu pomiril, da se me bo tudi usmilil, in prosil ga bom, da se pred njegovim prestolom za večno snidemo. Drugega ti ne vem ničesar pisati, ne za. sina ne za drugo končanje našega siromaštva: zaupal sem vse božji volji. Nikar ne žaluj, ker je to moralo tako priti. Naj te Bog z mojo hčerjo Avroro Veroniko blagoslovi. Grof Zrinjski Peter. — V Dunajskem Novem mestu pred zadnjim dnevom mojega življenja, 29. dne aprila meseca ob 7. uri zvečer, leta 1671."
Pogajanja med Hrvatsko in Map-djari. Budapešta, 3. maja. Dobro poučeni madjarski časopisi poročajo, da se je pri pogajanjih med ogrsko in hrvatsko vlado v najvažnejših točkah doseg'! o sporazumi jen je. Glede železniške zveze z Dalmacijo sta izjavila mi ni* ter siri predsednik dr. Wekerle in minister Košut, da na tako zvezo ni misliti, dokler se ne izvede zveza pri Annabergu. ker je med tema dvema železnicama železnicama junktim med avstrijsko in ogrsko vlado. Hrvatski poslanci so posebno grajali, da so poštne in brzojavne tiskovine madjar-ske in da je pri državnih železnicah in gozdarski upravi madjarščina u-radni jezik. Madjarski zastopniki so privolili, da bodi pri državnih železnicah na hrvatskih tleh zunanji uradni jezik hrvatski, in da naj bodo napisi na poštnih in brzojavnih postajah in na uradnih tiskovinah, na prvem mestu hrvatski, istotako na kolodvorih. Tudi v zajednih uradih se po polili jo uradniška mesta na hrvatskih tleh s Hrvati. Vprašanje glede uradnega jezika pri državnih železnicah se je odgodilo. Glede pospeševanja industrije se je določilo, da m ▼ državnem proračunu v ta namen -postavljena vsota razdeli po odstotnem razmerju ter se na Hrvatsko odpadli znesek porabi izključno v pospeševanje 'hrvatske industrije.
Ognko-brrataki državni sbnr. Budimpešta, 2. maja. Hrvatski poslanci so imeli včeraj konefreneo, pri kteri je predsednik Medakovič poročal, kake uspehe so imela pogajanja z ogT-sko vlado zaradi hrvatskih zahtev. Razvila se je daljša, debata, v kteri je govoril tudi hrvatski minister Josipo-vieh, ki je v daljšem govoru obrazložil svoje stališče napram hrvatski koaliciji. Odločno se je zavaroval proti očitanju, da bi deloval kot minister proti koaliciji. Zaveda se temveč svoje dolžnosti napram večini, ker njegovo stališče temelji le na zaupanju večine. Ministrova izjava se je vzela z zadovoljstvom na znanje; — V vče-ra j šn je j seji justičnega odseka se je razpravljalo o ureditvi državne meje na zapadu. Poročevalec je dokazoval, da se je več pokrajin sčasoma samovoljno priklopilo Avstriji. Ministru notranjih del se je naročilo, naj stvar prouči ter v enem letu poroča.
BALKANSKE NOVICE.
Zgradba srbske železnice Paračin-Zaječar se je oddala ogrski tvrdki Schiefer za 4.241,000 frankov.
Dobavo 30,000 pušk in 10,000 ka-rabinarjev je srbska vlada izročila avstrijski tovarni v Steveru.
RAZNOTEROSTI.
Najstarejši človek na svetu. Pred kratkim je zboroval v Opor tu na Portugalskem shod proti jetiki. Kot zgled trdnega zdravja so nanj pripeljali 118 let starega Frančiška Jose, ki je najstarejši človek na Portugalskem in gotovo na celem svetu sploh. Rojen 1. 1788 se je 1810 boril proti Napoleonu in tudi 1. 1832. Navzlic vi-sokej starosti še vedno čvrsto dela in je zlasti izvrsten strelec. V celem svojem življenju ni nikoli užival al-ko-holienih pijač in tudi nikdar ni bil bolan.
Na kant je prišla berolinska tvrd-ka Reinhart. Dolgov ima 580,000 m., premoženje pa znaša 380,000 mark. Vsled poloma tvrdke Reinhart je prišla na kant tudi tvrdka Salomon Rose nfeld, ki ima 360,000 mark dolga, premoženja pa 220,000 mark.
Pogorelo je 60 hiš s pritiklinami v Szaszozent-Laszlo, popolnoma je zgorela tudi sosednja vas Perkasz. Ena oseba je zgorela.
Zidarski oder se je podrl pri zgradbi neke tvorniee v Broosu. Ranjenih je veliko delavcev, med njimi šest smrtnonevarno.
JOHN VENZCL, 1017 E. 62nd Street. N. E., Cleveland, Ohio
izdelovalec kranjskih in nemških
HARM O IN I K.
Delo napravim na zahtevanie naročnikov. Cene so primerno nizke, a delo trpežno in dobro. Trivrstni od $22 do $45. PloSče so iz najboljšega cinka Izdelujem tudi plošče iz aluminija, nikelja ali medenine. Cena trivrstnim je od $45 do $80.

DBbO DOBB PREMO«ARJL
Izurjeni nakladalei in kopači s stroji, z rodbinami in boarding-nousi; nove hiše, dobre plače in stalno delo; to ni Strajka, pač • pa pomanjkanje delavcev. Vprašajte nri: RED ROCK FUEL COMPANY^ COLLIERIS, Red Rock, W. Va-,ob Baltimore and Ohio ieletnici.	(2-5—2-6)
Pozor Rojaki 1
Potne noge, kurja očesa in ozeblino Vam popolnoma ozdravim samo edino z Knajpovim praškom, kdor želi poskušnjo naj pošlje 30c v znamkah na kar mu takoj prašek pošljem. Za golobradce in plešaste imam najboljše mazilo po katerem se v 6 tednih lepi brkovi, brada in lasje narastejo, če ni to resnica plačam rsakomu $500.
Jakob Wahcic,
SOUTH FRONT STRBET,
STEELTOIN, PA.
Kje je JOSIP PUST t Doma je iz Dolenje vasi pri Ribnici, po domače Mrkuzov. Omenjen je -star kacih 20 let in mi dolguje na hrani in stanu. Kdor izmed rojakov ve za®j, naj mi ga blagovoli naznaniti. Anthony Fritz, Box 728, Eveleth, Minn.	(13-23—5)
Kje sta ANTON in IVAN PENCAf Doma sta iz Malih Vodenic, faia Kostanjevica na Dolenjskem. Pri meni sta bivala meseca decembra 1906 in rekla, da odpotujeta v Denver, Colo. Rojake prosim, da mi naznanijo njih naslov. Frank Vo-deničar, Box 438, Sharon, Pa.
(17-18—5)
Iščem prijatelja FRAN KROPEČ, doma je iz Makoljske fare na Štajerskem. Pred štirimi leti sva delala skupaj v Ljubnem na Štajerskem in je odpotoval v Ameriko Ker pa ne morem poizvedeti za njegov naslov, prosim cenjene rojake, če kdo ve, da mi ga blagovoli naznaniti. Lawrence Kovačič, 237 First Avenue. Milwaukee, Wis. (14-22—5)
NAZNANILO.
Rojakom, kteri mi kaj dolgujejo, naznanjam, da sem se odločil postavnim potom vse iztirjarti. v slučaju, da mi v teku jedrnega meseca ne plačajo. Oni, kteri bo v Pueblo, Colo., in okolici, naj izročijo Anton Stupnikn, it. 1225 Berwind Avenue, Pueblo, in iz Leadrville, Colo., in okolice naj plačajo meni umiwihi, ker jas sam obrt prodal
NAZNANILO.
Rojakom naznanjamo, da Be j« naš potnik Mr. JANKO PLEŠKO zopet podal na pot. Obiskal bode rojake še po nekterih delih Pennsylvania e, potem pa ▼ državah Ohie, Illinois, Wisconsin, Michigan, Minnesota, Colorado, Kansas itd., ter ga vsem prav srčno priporočamo.
Frank Sakser Co.
Kje je MARIJA ISTENIČ? Doma je iz Vrhnike, Kranjsko. Zve tlel sem. da se nahaja sedaj nekje v Coloradi. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da mi ga naznani. Povrnem mu dvakratno njegove stroške. Frank Medič, 237 First Ave., Milwaukee, Wis.
(14-22—5)
Iščem mojega moža IVANA RAHI-JA V1NCEČ, iz sela Mošence, občina Ribnik pri Karlovcu, Hrvatsko. Preteklo je že 13 let, odkar nisem nič slišala o njem. Pred tremi leti je bil pri Marko Hočevarju v Ely, Minns., kot bartender vslužben in kakor sem zvedela, se še sedaj tam nahaja. Zato prosim rojake Hrvate in Slovence, če kdo ve za njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti; za njegov trud naj mi pošlje račun, nakar mu takoj odpošljem denar. Z bratskim pozdravom se bilježive njegova žena Kata Rahija in hči Eva Starčevič, 10812 Torrence Avenue, South Chicago, 111. (dol.jun.)
Naznanilo.
Tem potom naznanjam eenjenim rojakom v Calumetu, Mich., in okolici,
da sem s 1. majem letos preselil mojo
"NARODNO GOSTILNO"
v hišo št. 209 na 7. cesti, ktero sem kupil cd Fran Papeža.
Točil bodem vedno sveže pivo in razne najboljše likerje ter prodajal vedno fine smodke itd. Vsak rojak bode gostoljubno sprejet.
Pošiljam denarje v staro domovino po dnevnem kurzu. Na tisoče sem že odposlal rojakom v staro domovino in vsakdo, kteri je z menoj posloval, je bil zadovoljen.
V zvezi sem s slovensko, Slovencem in Hrvatom dobro znano tvrdko FRANK SAKSER CO. v New Yorku.
Poštenost, pravičnost in točnost je m« je geslo.
Paul Shaltz,
209 7th Street,	Calumet, Mich.
(4^5—4-6)
PIŠITE po
CENIK KNJIG.
Priporočam tudi rojakom mojo veliko zalogo sni od k in svalčič iz starega kraja.
Josip Tonkovič
5311 Butler St., Pittsburg, Pa.
Kje je JOSIP VEBER? Doma je iz Preselja pri Starem trgu, okraj Črnomelj. Star je 28 let in srednje postave. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga naznani upravništvu "Glasa Naroda" 109 Greenwich St., New York. (13-23—5)
po doaaBe Kovač, (v d - do prek) . Leadville, Colo.
PIŠITE
se
DANES
99
"SLA VIA Watch and Jewelry Co.
27 Thames St., New York, N.Y.
po veliki cenik, okrašen z več sto slikami ur in druge zlatnine. Oni cenik nndi vsakemu s svojo veliko iz-bero najboljših in najraznovrstnejših ur, verižic, prstanov in sploh druge zlatnine, — cela dtaguljarska tvrdka v Lastne j hiši, — omogoči Vam veliko lažje izbrati in tudi naročiti veliko ceneje, kakor v ktere j koli trgovini te svrhe.
SAMO 1 CENT.
SAMO JBDEN CENT za dopisnico in donese Vam v hišo zastonj in poštnine prosto krmari cenik in naročitev njem prihrani Vam KNOCK) DOLARJEM.
NE BOJTE 8E TOREJ IZDATI TA CEDIT, TEMVEČ OPOBORITE ŠB VA*E PRIJATELJE NA TO!
ROJAKI SLOVENCI
PIŠITE PO NOVO OBŠIRNO KNJIGO IIV A-% \/ i n^
ZDRAVJE
Novih
50.000
iztisov
se zastonj razdeli med Slovence
^ZJSTJTG-JL	TIS"
katera je pred kratkim izšla od slavnega in obče znanega
DR E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
Iz te knjige, katera je napisana v materinem (Slovenskem) jeziku ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tušu in barvah, bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. prvi in edini, kateri se v resnici zanima za naš narod v Ameriki ter hoče bratski svetovati in poučiti rojake, kako se zamorejo ohraniti največji zaklad „ZDRAVJE" in kako izgubljeno nazaj zadobiti. Take knjige še niste videli, še manj pa čitali.
Iz nje se bodete prepričali, da je Dr. E. C. COLl.INS M. L edini, kateremu je natanko znana vsaka bolezen zato edini zamore garantirati za po potno ozdravljenje vsake, bodisi akutne ali za-starelu [kronične] bolezni notranje ali zunanje, kakor tudi tajne spolne bolezni moške ali ;Vnske, pa naj se dru<ii še tuko hvalijo. On edini ozdravi jetiko in sifilis točno in popoinoma. Zdravljenje spolnih boleznij ostane tajno.
Ozdravljen: reumati^ma v rokah, nogah in križu.
V dokaz nekaj najnovejših zahval:
M'KE NOVAK,
1253 Molilen Avenue, Pueblo Colo.
Ljubi moj prijatelj
Dr. E. C. COLLINS M. 1.
Jaz Vam odgovarjam na Vaše pismo in izpolnivši Vašo željo Vam pošilam mojo sliko> katero Vas prosim da stavite v časopise in se Vam lepo zahvaljujem za Vaša zdravila, katera ste mi pošilali, ker jaz Sem sedaj popolnoma zdrav, da ne potrebujem več zdravil.
Se Vam še enkrat zahvaljujem in vsakemu Y;is priporočujoč, ostajam Vaš prijatelj
MIKE NOVAK-

Zatoraj rojaki, ako ste bolni ali slabi ter vam je treba, zdravniške pomoči, prašajte njega za svet, predno se obrnete n.i druzega zdravnika ali zdravniški zavod. Natanko in bez siamu opišite svojo bolezen v materinem jeziku* naznanite koliko ste stari, koliko Časa traja bolezt n in vse druge podrobnosti, ali pišite po knjigo katero dobite zastonj, ako pismu priložite nekoliko poštnih zdamk za poštnino. Pisma naslavljajte na sledeči naslov:
D" E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE
140 W. 34th St.	Hew York II. V.
Potem smete mirne duše bitf prepričani v kratkem popolurjja ozdravljenja.	C
Trade Mark rej.
Najboljše in najbolj priporočljivo domače zdravdo so znane
"MAR1JACELJSKE KAPLJICE".
Kdor jih je rabil, ve, kako neprecenljivo je to zdravilo za tiste, ki trpe na slabem želodru slabosti in glavobolu, slabem prenavljanju in težkem dihanju. Že po kratki uporabi, zginejo navadno bolečine, Naj jih torej nobena družina ne pogreba. Cena zn 3 stekl. $1.SO, za G steki. $2.75, za 12 stekl. $.">.00
Varstvena znamka
ČUDODELNO
MAZILO ZA LASE.
Po zdravnikih novo pronašlo in najbolje sredstvo, ki zanesljivo prepreči izpadanje las, pospeSuje rast, ohrani čisto kožo, terdaje prijeten h lati. 1 škatuja $1.50, 3 škat. $4.00. Marijaceljske kapljiee kakor tudi zdravilo za !a--*j razpošilja:
JV1. RENVI, Box 32, Sta. D. New York, N. Y.
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Rojakom v Evelethu, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamoenji okraj naš zastopnik
MR. GEO. KOTZE, P. O. Box 541,	Eveleth, Minn.
Ker je z nami v zvezi, ga vsem toplo priporočamo.
Frank Sakser Co.
NAZNANUjO IN PRIPOROČILO.
Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Kansas City, Mo., naznanjamo, da je za tamosnji okraj in okolico naš zastopnik
Mr. JOHN KOVAČIČ, 1630 W. 9th St., Kansas City, Mot Priporočamo ga vsem toplo.
Frank Sakser Co.
MARKO KOFALT,1 j
249|So. Front St.,' STEELTON, PA.
Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voll-macht) in drupih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem.
Dalje prodajem parobročne listke 2a v stari kraj za vse boljše parnike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domo\ ino po najnižji ceni.
Mr. Marko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo.
FRANK SAKSBR CO.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Kadi ie£a naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev m drugih.
jal-vo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zvesle pri Geo. Travnikar-jti 6102 St. Clair Ave. N.E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O,
m



99
"Winnetou, rdeči gentleman
SpiMkl Karl May. Priredil zz '.'Glaa Naroda" R.
(Nadaljevanje.)
" Vidite, da sem imel prav!" pravim. "Dvaiutrideset Šotorov je!" dostavi. Winnetou jih opazuje skrbno in pravi nato: "Naki gutesoontin nagoiya — dvesto vojnikov5,"
'* Beli so pri njih," pripomnim. "Seštejmo konje; to je najboljše." Pregledamo vso dolino in naštejemo dvestopet konj. Premalo mesa 10 i*»t; >ploh ni ta dolina pripravna za večji bivoljev lov. Pri-zu bojno pot, kar dokazujejo tudi štc.Jni ščiti, kteri gotovo za lov. Najverji šotor stoji malo na strani; orlova peresa vrh; to je torej glavarjev šotor.
moj brat Sharlih. ali bodo še dolgo ostale doma miši ogella-•praša Winnetou.
lmajo^a p rad ja jo
niso prin k rase njej
"K* laške!" r "Ne.
"iz;
bodo še < "Vi Pravkar A pa. kazen v
Zi
lxnle ne p > nvesi
<\'sa. oklepate to, Charlie?" poizveduje Fred. "Tako vprašanje je težavno in pre važno, da bi se dalo odgovoriti tako hitro."
"Ali vi.lite okostje bivolov, Fred T Ozrite se, pa si bodete sami odgovorili to vprašanje."
"Ah! Na kak način?"
"Ko>t i že bele; gotovo so že štiri ali pet dnij na solneu. Meso je torej že precej Miho. Ali mislite, da nef"
"Vsekakor je!"
"Vidite torej; zato bodo rdečniki kmalu odšli. Ali mislite mogoče, da »tali in vrgli parkrat karte?"
sle zbadljivi, Sir. .Jaz sem hotel samo zvedeti, kaj vi mislite, nihaja jeden iz šotora. Kdo bi neki bil to?"
. poseže v žep in privleče — daljnogled. To je gotovo redka pri-)kah Indijanca. Tudi Kred Walkerja preseneči. Toda Winnetou
e j: u.lil »• \oekrat v vztočnih mestih in si je kupil jednega. Raztegne tio^led in «']»;'■ u, <■ tiftcira Indijanca, kterega je omenjal Fred. Nato da uogled meni in napravi jezen obraz.
"K', it/.', 1 a /: i i k in izdajica!" se jezi. "Winnetou bode usadil svoj ahawk v njegovo glavo!"'
[\ . . ^k. /i . la I i i k C1 in opazujem Ogellallahe z velikim zanimali. K. -it/ pravi oguj» na u>ta. Lastnik tega imena je znan kot dober »mi«. i zri*. 1 u ■ • dr/en \.iji k. nesporazumi ji v sovražnik belih v savani in iv ju Kdor hoče imeti ž njim opravka, mora biti previden. Dam daljnogled Walkerju in pripomnim:
''NajinlK.de. da se -krijemo. Zdi se mi, da je več konj kot mož; o,V jih j,- nekaj v šotoru, a jih še vedno lahko nekaj stika po okolici." "Naj pi.akata moja brata," pravi Apach. "Winnetou poišče kraj, >kril s prijatelj ima.
.1 drevjem in se vrne po daljšem času. Potem naju pelje ob a, k,|t*r je frrmovje tako gosto, da se komaj splazimo v sredo. Na s, red i je dovolj prostora za nas in naše konje, ktere takoj privežemo. Apach se vrne in zbriše naše sledove.
Ležimo prav do noči v dišeči travi, pripravljeni, da planemo vsak trenutek in -.t i sne mo konjem nosnice v slučaju, če bi prhali radi kake bližnje nevarnosti. Ko se popolnoma stemni, odide Winnetou in se vrne s poročilom, da so nažgali v dolini nekaj ognjev.
"Ti ljudje se čutijo zelo varne," pripomni Fred. "Ko bi vedeli, da smo jim za petami!"
" Ve«icti morajo vsaj, da jih bodo zasledovali," pravim. "Ker se čutijo tako varne, morajo vedeti, da ne bode še tako hitro ljudij iz postaje. Iz teira sklepam, da nameravajo oditi jutri. Mi moramo poskušati, da kaj zvemo,''
"Winnetou poj de," pravi Apach.
"Jaz pa s teboj," dodam. "Fred naj ostane pri konjih. Puške pustiva tukaj, ker so nama samo napotjo. Dovolj je, da imava nože in toma-kiwke, za skrajno silo pa revolverje."
Naš debeli Fred je zadovoljen, da ostane pri konjih. On je sioer pogumen, toda kjer ni potreba, ne stavlja svoje osebe v nevarnost. Nevarnost pa j« vsekakor, plaziti se v dolino in zalezovati Ogellallahe. Kogar zagledajo in vjamejo, mora biti zgubljen.
Tri do štiri dni je do mlaja. Nebo je oblačno; nobena zvezdica se ne vidi. Noč je torej zelo ugodna za naš namen. Leževa iz gošče do tam. kjer "mo stali popoldne. i t ; , " . Tjf"	—
"Winnetou irre na desno, moj brat Sharlih pa na levo," mi pošepeče Winnetou in zgine trenutek pozneje.
Sle<liru po prijateljevem navodilu in plezam po precejšni strmini. Ne-opai.eno se priplazim med grmovjem in drevjem do doline ter zapazim ogenj pred sel >o j. I ježem v travo, denem nož med zobe in s plazim proti glavarjevemu šotoru, do kterega je približno dvesto korakov. Pred njim gori ojpenj, jar sem pa v senci za njim.
Pomikam -t- aelo polagoma in imam nasproten veter; zato se mi ni treba bati, la bi me zavohali konji, kteri izdajo vsakega tujca z glasnim prhanjem. V tem ozira ima Winnetou težje stališče kot jaz.
Mine «ele pol ure, predno preplazim daljavo dvehsto korakov. Ko-nečno sem prav za bivoljimi kožami glavarjevega šotora; možje pri ognju k večjem o^m vardov ml meue. Govore živahno med seboj po angleško. Ko stegnem malo glavo, da pogledam, vidim pet belih in tri Indijance.
Indijanci so mirni. Samo beli govore; tem odgovarjajo rdeči bolj z znamenji kot z besedami. Ojrenj gori 7. velikim plamenom, kar je zoper indijanske navade.
Jeden izmed belih je dolg. porastel človek, kteri ima brazdo na čelu, najbrž, od noža. On ima elavno besedo; ostali se obnašajo zelo udano. Jaz slišim vsako besedo, ktero govore med seboj.
"Kalto daleč je od tukaj do Echo Canon?" vpraša jeden.
"Primeroma petsto milj," odvrne drugi. "V treh dneh pridemo lahko do t je."
"Toda če se uračunamo? Ce nas ljudje ae bodo zasledovali ampak
pričakovali?"
I>olgin znnieljivo posmejp in pravi:
"Neumnost! Gotovo je, da nas bodo zasledovali. Saj je sled dovolj video. Z vlakom je poginilo primeroma trideset ljudij; nabrali smo lep plen. To ne bodo pdstili kar tako in bodo poskušali na vsak način, da nas dobe,"
"Ce je tako, se nam mora posrečiti načrt," pravi drugi. "Rollins, koliko ljudij pa je v Echo Canonu?"
"Okrog stopetdeset," odvrue imenovani. "Vsi so dobro oboroženi. Vrh tega je tam nekaj dobro napolnjenih štorov in več saloon ov. Tam dobimo torej dovolj plena, medtem tudi blagajno, ktera zalaga upravo in zi-danje. Slišal sem, da plačuje ta blagajna vse izdatke med Green Riverjem in Promontory. To je razdalja kakih d vest trideset milj; zato smemo upati, da ima obilo tisočakov."
lie igli-day, to se lepo sliši! Ali misliš, da bodemo zasledovalcem prikrili naš. sled?"	. '
"Na v>ak način. Jaz računam, da pridejo jutri popoldne semkaj. Mi odrinemo na vse jutro in gremo najprvo proti severu. Nato se razdelimo v več oddelkov; zasledovalci ne bodo vedeli, kterega naj zasledujejo. Pozneje zakrije vsak oddelek po možnosti svoj sled. Snidemo se na Greenforku. Od tam se moramo ogibati vseh vidnih prostorov in smo lahko v štirih dneh
v Koha Canonu."
"Ali pošijemo opazovalce prej?"
"To se razume. Ti odidejo jutri zjutraj naravnost proti Painterhillu, kjer nas počakajo. To smo s£ že dogovorili. Sploh pa nas ni treba skrbeti, četudi so vsi delavci zbrani v Canonu. Mi smo v premoči. Predno utegnejo zgrabiti za orožje, jih že pade večina."
Ne mogel bi naleteti ugodnejšega trenutka, kot sem ga. Zvem mnogo več, kot sem pričakoval. Ali naj jib še zasledujem? Ne. Več ne morem zvedeti; tudi sem preveč v nevarnosti, da me zaslede. Zato se vrnem polagoma.
Plezam po tleh in zakrivam sproti svoj sled, da ga ne zapazijo drugo jutro. To je zelo zamudno, ker se moram zanašati le na svoje čute in moram pretipati skoraj vsako bilko. Gotovo mine več kot jedna ura, predno pridem n* varno do roba gozda.
(Dalje prihodnji*.) _ _ _ u
V slučajih nesreče
icvijenja udov, ako skoti kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. RICHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On auši, zdravi in dobavi udohnost. Imejte ga vedno daufa in skrbite, da si nabavite pravega z našo varnostno ^^ znamko sidrom na eti-. 1 . keti.
Raster in takoj po obvestila pošljemo naložbene* po Vaa.
Le na ta način M ja možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev ▼ New Torka.
V vseh lekarnah po
25 in 50 centov.
F.AD. RICH TER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
Vožnje listke sa navedene parnike prodajamo po isti eeni, kakor ▼ glavnih piaarnah psrobrodnih dražb.
FRANK 8AK8EB CO.,
109 Greenwich St., New Tflffk, N. T.
Rojakom
v Pittsburgu, F»ia. in okolic!
Cenik: len jig:«
KATERE BE DOBE V ZALOGI FRANK SAKSER CO., WICH STREET. NEW YORK.
109 GREEN-
Važno za rojake,
ki nameravajo potovati ▼ staro domovino.
BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemškega Lloyda in Hamburg-ameriške proge, kteri od plujejo iz New Yorka v Evropo, kakor sledi:
^ „V HAVRE (francoska proga):
LA PROVENCtf odpluje dne 23. maja ob 10. uri dop.
LA SAVOIE odpluje dne 6. junija ob 10. uri dop.
LA PROVENCE odpluje 13. junija ob 10. uri dopol.
L A LORRAINE odpluje 20. junija ob 10. uri dopol.
LA SAVOIE odpluje 27. junija ob 10. uri dopol.
V BREMEN (proga severonemškega Lloyda):
KRONPRINZ WILHELM odpluje dne 21. maja ob 10. uri dop. KAISER WILHELM DER GROSSE odpluje 4. junija ob 10. uri dopol.
KAISER WILHELM II. odpluje 11. junija ob 6. uri zjutraj.
KRONPRINZ WILHELM odpluje IS. junija ob 10, uri dopoL
V HAMBURG (Hamburg-ameriška proga):
DEUTSCHLAND odpluje 30. maja ob 7. uri zjutraj.
DEUTSCHLAND odpluje 27. junija ob 6. uri zjutraj.
Za vse pobližne ali natančne pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na:
FRANK SAKSER CO., 109 Greenwich St., New York, kteri vam bode točno odgovoril in vas podučil o potovanju.

ONI ROJAKI, kteri želijo potovati z manjšimi stroški, t. j. se voziti cenejši, naj se po-služijo
AUSTRO-AMERICANA PROGE, ktere parniki vozijo direktno med Trstom, Reko in New Yorkom.
Parniki odplujejo:
LAURA (nov parnik) d ti* 1. junija opoludne.
FRANCESCA dine 11. junija opoludne.
Dalje so še krasni poštni pazniki na razpolago, kteri odplujejo kakor sledi:
V ANTWERPEN:
ZEELAND odpluje^, maja ob 2:30 popoludne.
KROONIiAND	*
odpluje 1. junija ob 8:30 dopoludue.
VADERLAND
odpluje 8. junija ob 2:30 popoludne.
FINLAND oil pluje 15. junija ob 8:30 dopolndne.
V	BREMEN:
MAIN
odpluje 6. junija ob 10. uri dopoldne.
GROSSER KURFUEKST odpluje 13. junija ob 10. uri dopoldne
V	HAMBURG:
VMERTKA
•hIpluje 23."maja ob 2. uri popoldne
PRETORIA odpluje 8. junija o-b 3. uri popoludne.
AMERIKA odpluje 15. junija ob 7:30 zjutraj
Ako kedo želi pojasnila še o dm gih, ne tukaj naznanjenih parnikih, naj se z zaupanjem obrne pismenim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK SAKSER CO.. 109 Greenwich St., New York, in postrežen bode vsakdo Testno in hitro.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš nslušbenee na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa dospe te v New York, ne da bi nam Vaš prihod psznawfli, nam lahko is postaje (Depot) telefonirate po številki 1279
MOLTVENUCL
Bogu, kar je božjega, ličen molitvenik za možke, zlata obreza, poluanje,
75e.
Dušna paša (spisal škof Fr. Baraga), platno, rodeča obreza, 75c., fina vezava, zlata obreza, $1.00.
Jezus in Marija, vezano v slonokost $1.50, fiao vezano v usnje $2.00, vezano v šagrin $1, vezano v platno 75c.
Ključ nebeških vrat, vez. v slon. kost $1.50.
Mali duhovni zaklad, šagrin, zlata obreza 90c.
Nebeške iskrice, vez. v platno 50e.
Rajski glasovi, 40c.
Otroška pobožnost, 25c.
Presv. Srce Jezusovo, platno, rud. obreza $1.00.
Rožni venec, platno $1.00.
Vrtec nebeški, platno 70c.
Nedolžnost pregajana in poveličana.
20c.
Nezgoda na Palavann, 20c.
Nikolaj Zrinjaki, 20e.
Narodne pesmi Žirovnik. 3 zvezki.
rezu.no. Vsak po 60c. Navodilo za spisovanje rasnih pisen 75c.
Ob tihih večerih, 70c. Ob zori, 50c. Odkritje Amerike, 40c. Od pluga do krone, $1.25. Poduk Slovencem, ki se hočejo naseliti v Ameriki, 30c. Pravila dostojnosti, 20c. Pregovori, prilike, reki, 30e. Pavliha, 20c.
Pod turškim jarmom, 20c. Poslednji Mohikanec, 20c. Pravljice (Majar), 20e. Pred nev&to, 20c. Princ Evgen, "20c.
.	„	qo « Pripovedke, 3 zvezki po 20e
Skrbi za dušo, zlata obreza 80c., fino . _ , .	^ .
_	Pri Vrbovcevem Grogi, 20c,
vezano $1.75. Sv. ura, zlata obreza, fioo vezano $2.00, šagrin vezava $1.20.
Abecednik, vezan, 20c.
Ahnov nemško-angleški tolmač, 50c.
Angleščina brez učitelja, 40c.
Aladin s čarobno cvetlico, 10c.
Andrej Hofer, 20c.
Avstrijski junaki, 90c.
Baron Tienk, 20c.
Belgrajski biser, 15c.
Beneška vedeževalka, 20«.
Berač, 15c.
Bojtek, v drevo vpreženi vitea, 10c. Božični darovi 10c. Bnrska vojska, 30c. Cerkvica na skali, 10c. Cesar Fran Josip, 20e. Cesarica Elizabeta, 10c. Ciganova osveta, 20c. Cvetina Borograjska, 20c. Cvetke, 20c. I^ss je zlato, 20e. (#rni bratje, 20e. (torto berilo, 40e. Darinka, mala Črnogorka, 20c. Deteljica, življenje treh kranjskih
bratov, francoskih vojakov, 20« Doma in na tujem, 20c. Draga, umorjena srbska kraljica, 15e. Dre čndopolni pravljici, 20e. Dimnik: Besednjak slovenskega in
nemškega jezika, vezan 90c. Domači zdravnik po Kneippu, veaan 75c.
Domači zdravnik po Kneippu, nevezan 50c. Erazem Predjamski. 15c. ErL 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, vezam 50c. General Landon, 25e. George Stephenson, oče želesme. 40c Golobček in kanarček. 15c. Gozdovnik. 2 zvezka, skopaj 70e. Grof Radecki, 20c.
Grundriss der alovenischen Bprache.
vezan $1.25. Hedvika, b&nditova nevesta, 15«. Hildegarda, 20e. Hirlanda, 20c.
HrvatjSko-angleiki razgovori, vezano 50«.
Hitri račonar. vezan 40c. Ivsn Resnicoljub, 20«. Izanami, mala Japonka, 20e. Izdajalca domovine, 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izidor, pobožni kmet, 20«. JaromB. 20«.
Jurčičevi spisi, 11 zvezkov, umetno
vezano, vsak zvezek $1.00. Kako je izginil goad, 20c. Knez Črni Jurij, 20«. Krištof Kolumb, 20«. Krvna osveta, 15c. Kako postanemo stari, 40& Katekizem, mali, 15c. Katekizem, veliki, 30c. Lažnjivi Kljukec, 20c. Maksimilijan L. cesar mehikaaaki, 20e.
Mali vitez, 3 zvezki, skupaj $2.25. Marija, hči pollkova, 20c. Marjetica, 50e Materina irtev, 50c. Mati Božja z Bleda, lOe. Miklova Zala, 30c. Mirko Poštenjakovič, 20e. Mladi samotar, 15c. Mlinarjev Janez, 40«. Mrtvi gostač, 20c. Mala pesmarica, 30c. Mali vseznalec, 20e. MučenikL A. Aškerc. Elegantno vezano, $1.25. Na indijskih otodh, 25«. Na preriji, 20c.
Narodne pripovedke, 3 zvezki, vsaki 20c.
Naseljenci, 20«. Naselnikova hči 20e. Naš dom. Zbirka povesti. Vsak 20«.
OPOMBA. Naročilom js pritožiti poštni nakaanid ali še všteta.
:aznanjum, da j. za tumošnji okraj moj
; > edini pooblaščeni zastopniK za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
4824 Blackberry Allej^	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vs:dan od ^7. do J S. ure. ter ob sobotuh do 8. ure zvečer.
JbujMMtai	U-^Mt. jjiipt/iiAbOt.
Frank Sakser. ■^^-^»^■'neliii	»i.niLi

^ Velika zaloga vina in žganja |
Matija G ril i;
Prodaja belo vino po 70<- g: ''.»»ti „ črno „ „ G(Jc „
I)rt»žnili 4 g:»llnno za.......$11.00
Brnjeve« 12 stekleni u ali 4 gall, (sodček) za........$l<i.i>i>
Za obilno naroČilo se priporcia. t
Mafija Grill, |
1548 St. Clair St.	CLEVELAND O. $
Prst božji, 15c.
Prva nemška vadnica, 35c.
Poezije. F. Prešeren. Broširano, 50c.
Poezije. Vojanov-R. Majster. 60e.
Repoštev, 20c.
Robinson, vezan 60c.
Robinson Crusoe, 40c.
Rodbinska sreča, 40e.
Rodbina Polaneških. 3 tveati $2Ji0.
Roparsko življenje, 20c.
Ročni angleško-Blovenski in slovensko-
angleški slovar, 30c. Ročni uemško-8lovenski slovar, Jane žič-Bartel. nova izdaja, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, Jane-
žie-Bartel, vezan $3.00. Ročni slovensko-nemški slovar, 40c. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanje v podobah (male) 15c. Senilis, 15c.
Sita, mala Hindostanka, 20e. Skozi širno Indijo, 30e. Slovenski šaljivec, 2 zveaka po 20c. Spis je, 15c.
Spominski listi is avstrijske zgodovin«, 25c. S prestola na morišče, 20c. Srečolovec, 20c. Stanley v Afriki, 20c. Stezosledec, 20c. Sto beril za otroke, 20«. Sto majhnih pripovedk, 25e. Strelec, 20c. Stric Tomova koča, 40c. Sv. Oenovefa, 20c. Sveta noč, 15e. -Sv. Notbnrga, 20c. 60 malih povestaj, 20e. Slovenska kuharica, Bleiweis, elegantno vezana $1.80. Slovenski šaljivec, 20c. Spisovnik ljubavnih in ženitevsaj-
skih pisem, 25c. Spretna kuharica, broširovano 80c. Stoletna pratika, 60c. 81ovarček priučiti ae nemščine brez
učitelja, 40e. Šaljivi Jaka, 2 zvezka, vsak 20«. Šaljivi SloveaM, 75p> Štiri povesti, 20c. Tegethof, slavni admiral, 20«. Timotej in Filomena, 20«. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, morski razbojnik, 20e.
V	delu je rešitev, 20c. Venček pripovesti. 20e.
V	gorskem zakotju. 20e. Vojska na Turškem, 30e. Vrtomirov prstan, 20 c.
V	zarji mladosti, 20c. Voščilni listi, 20e.
Winnetou, rdeči gentleman, 3 zvezki $1.00. Zlata vas, 25c.
Zgodovinske povesti, 3 zvezki, vsak 40c.
Znamenje štirih, zanimiva povest
12 centov. Zbirka ljubavnih in snubilnih pisem
30c.
Zbirka domačih zdravil, 50e. Zgodbe sv. pisma stare In nove zavese.
vecano 50«. Zgodbe sv. pisma sa aišje rasredc
ljudskih šol. 30«. Z ognjem in mečem, $2.50. Ženinova skrivnost. 20«. Žepni hrvatsko-sngleski rasgovori,
40c., broširano 30c. Zemljevid Avstro-O grške 25c., mali 10c.
Zemljevid kranjske dežele, mali 10c. Zemljevid Evrope, 25c. Zemljevid Zjedinjenih držav 25c. Zemljevid celega sveta, 25c.
RAZGLEDNICE: Kranjska narodna noša, ljubljainske, in drugih mest na Kranjskem, new-yorske in rasnih mest Amerike, s cvetlicami in humoristične po 3c., ducat 30c. Rasne svete podoba, komad fie. Ave Marija. 10«.
Album mesta New York s krasnimi slikami mesta, 30«.
denarno vrednost bodisi v gotovini, ah. Poštnina Je pri vseh teh eenah
Za vsebino inseratov ni odgovorno Rojaki, naročajte se na "Glas Na-ne uredništvo niti upravnižtvo.	roda", največji in naiceneiši dn^vnit
KDO VAM HOČE DOKAZU,
DA VAM ZAMORE POMAGATI.
pečemo Vam, da, ako se čez nekoliko dni, po uporabi 0R0SI zdravil, ne počut-ite boljše, povrnili hočemo denar. Kdo drugi Vam mora takih, zdravil dati, kakor so 0R0SI zdravila, katera so sestavljena po predpisih najimenitnejših zdravnikov, ki so se leta in leta z raznimi bolezni bavili, dokler niso za posamezne bolezni zdravila našli, s katerimi se mora gotovo ozdraviti. Vedite, da OROSI zdravila, ne ozdravijo samo človeka, temveč istega tako okrepčajo, da se po zdravljenju popolno dru-zega čuti. OROSI zdravila so jamčena v Zjedinjenih državah, v dokaz temu ima vsako zdravilo številko 3402.
GLEJTE KAJ NAŠ ŽUPNIK PRAVI!
m
t
l
l
Spoštovani gospod ravnatelj America Europe Co.
v New Yorku.
Ako je hvaležnost umestna, /a Y;iS trud in Vašim gospodom zdravnikom, potein hodi mi dovoijer.o, da se lem potom zahvaljujem. Vašim gospodom zdravnikom in tudi Vam gospod ravnatelj, za velik uspeh katerega ste imeli pri moji bolezni, na kateri sem trpel toliko let in katero niso
mogli v nobenem zdravstvenem zavodu ozdraviti, ne v staremu kraju kakor tudi tukaj v Ameriki ne.
Slišal sem od mnogo ljudi, da ste jih tudi Vi ozdravili, radi tega Vam dam raa, to pismo na razpolago, <1a isto v časopisih prijavite, ter da narod čini preje od VaSih zdravil zve in da se more prej pomagati predno, da postane bolezen kronična. Naj toraj to moje pismo pride v javnost, da
zvč narod kie da se dobro in sigurno zdravi, da st- razširi, kje, da se tako izvrstna zdravila dobe. Hvala Vam za dobroto katero ste mi storili z ozdravljenjem moje Injleziii, ter katero izkažete vsaki dan mojim bolnim rojakom v tem delu sveta, kjer so bili do sedaj samo izrabljeni po drugih zdravstvenih zavodih.
Vas udani J. CERAZO. •
KAJ HOČEMO Ml?
Da se nam zglasijo oni ljudje kateri imajo najt je boIez;ii, zastarele in kronične, katere drugi zdravniki niso mogli ozdraviti. Ako pišete na
nas, { icdiozimo Vaše pismo nttiemu zdravniškemu zboru, kateri hoče Vašo bolezen preiskati, ter Vam potem poročati, kakšne 11 ar.i ve je, kakšne ]>os!edice I.-.h ko nartanejo, kako mo rate z:.(i:>.ati, k.:ko se mo rate -.!:.ivili. koliko c;!?a hode zdravljenje trajalo, i. t. d., ako Vas sprejmemo, da Vas ozdravimo, bodite tedaj uveritrii. da si to gotovo .godi, kjer .mi vsakemu bolniku garantiramo, katerega v zdravljenje sprejmemo.
Ako vam drugi zdravniki niso pomagali — Potem nikar ne mislite, da ni z:» Vas pomoči.
Ako čez šest dni po uporabi naših zdravil ne o .a.-.ite, da se Vam je bolezen z"boljšala, potem nam pošljite zdravila naz; j in mi Vam hočemo povrniti denar,(kjer, mi nečemo da bi nam kedo zdravila plačal, ako mu ista ne koristijo.
Kakor vidite, da imamo za vsako bole/en posebne zdravnike, kjer en sam zdravnik nemore vse bolezni z sigurnostjo zdravit. - Za zastarane in kronične bolezni pa imamo Specialiste.
Pošiljajte vse pisma na Slovenski oddelek, od
<L AMERIKA EUROPA CO.
^ 161 Columbus Ave., New York.
.'•i rtVf*- .",.:.
K:;:«-.--.
.- -v ■
..i' SiiiiSt;
r