'm*.’*#  -’ •*.;$< • v*

- - ■' «*.

, > <

1S1

V» ^

i- M

'^0r'

| ff,

MM

Hm i

'&■'  i


n


sjfe-

000 ^0000 ■

m ^00'00

■ v ■' ,,> / ■

, - v

.

si*


00,
? c' c

StagSf:

t^| v/.

“':■

¥

ŠP

"

<: "-■ " ■ 11

"• - V 1  ’’


I? s

/ r  ^

■Slifli.

/ ' ■<

I " M

r 'rS : :S

Š0S0W!-M

, | 8|S H



1  , '{.■ Wj '*
'

-N"'-

' ‘ tJ. ;

‘ , wm

(

- .. •/.-?? . ■ •/•

, ~ M'' r  r  *''s'A'

■M



■;■ '

; H/r

■ i v.*. ,

.-• ’ . v2rc&<fV ;£  1‘V/ *>? f

V.v ;” ■'*-■'

k ,-^C


M : ;

y&f$.4€č.

S*

-

v - '■. <'--'U' "' 'S'-- /  T ■ .,/ V,'''.' v.4 ■'?■'■'!  ■ *

• ' - •. ' r  •>•-''■' . ' ' , , ••' ' ■ /' •

^ : ' H .-■



*

' •:» !  ' • • , .«•.'? '■'!■'<■ Vv..;-

- • -S , .Av,-' •• vf •"».>• ,.A J--..-’ ‘HCr-vJjrtfM

v  , ; v

, ,, . »i \ '■ ? ''j

;

•'

■ ' f . •*. ^/ V -/ . * ' H •'.- !'{?••'•?. :C4-:/y', ■ 7. v ;

4 * j  ,J ' > -''.v

km


r  M 1  ^'s s v

-

' (|l  ; ,v  :

rS


' 40 *

K;v

V ’>y

■o, 00

’ 1 f ‘

> f 8  j.

^USSCc



ttridne'

pobožno kmečko ljudstvo

po načrtu

Natisnili in založili J. Blasnik-ovi
nasledniki.



m

ll L

VIJ Kj $

Cerkveno odobrenje.

Štev. 1741.

Knežo-škofijski cenzor v imenu mil. knezo-škofa
ocenjuje knjige »Eksercicije ali tridnevne duhovne
vaje« tako:

»Načrt za tridnevne duhovne vaje . . . sestavljen je
dobro po knjižicah*) navedenih v vlogi. Te knjižice so
že potrjene po mil. knezo-škofu Antonu Alojziju Wolfu
in nič se ne najde v njih. kar bi bilo nasprotno sv. veri.

Sicer je kaj čvrsta vsebina dobro razvrstena in
upati je, da bodo te eksercicije v mnogih dušah veliko
dobrega obrodile.«

Knezo škofijstvo Ljubljansko 7. oktobra 1889.

J a k o b,

knezo-škof.

f

/

V

s/J

/  /

*) Mihael Hofman in Fr. Veriti.

Dnevni red za duhovne vaje.

1  *

*) Pio sacerdotibus: horae minores.

**) „ „ vesperae cum completorio.

-o- 4 ©—

j ob uri

Obišči Jezusa v presv. Zakramentu . . .

in ga prosi razsvetljenja in srčne žalosti
zarad svojih grehov.

Beri za danes odločeno poglavje iz Tomaža
Kempčana.

Beri četrto premišljevanje.

in premišljuj do ‘/a 7 ure.

Moli litanije v čast sv. Vincenciju . . .

Moli večerno molitev.

in preberi prvi del premišljevanja, ki je
za jutre odločeno.

Pojdi k počitku.

4 ,* *

9.




***) Pro gaeerdotibus: matutinmn et laud^s.

»O CD

Prva knjiga.

Tridnevne duhovne vaje.

Predvečer.

Predenj se v duhovne vaje podaš, preiskuj ali saj
prosi Boga, da spoznaš, katera je strast, ki v tvojem srcu
razsaja in te v grehe napeljuje. To spoznati je zelo po¬
trebno; kajti jo premagati, zatreti, svoje srce očistiti in
novo življenje začeti, mora biti sad duhovnih vaj. Brez
tega namena v duhovne vaje hoditi, bi ne koristilo veliko.

Veni sunete spiritus.

Veni sanete Spiritus
Et emitte coelitus
Lucis tuae radium.

Veni pater pauperum
Veni dator munerum
Veni lumen cordium.

Consolator optime
Dulcis hospes animae
Dulce refrigerium.

In labore requies
J,n aestu teraperies
In fletu solatium.

— O G €>—

O lux beatissima
Reple cordis intima
Tuorum fidelium.

Sine tuo numine
Nihil est in homine
Nih.il est innoxium.

Lava, quod est sordidum
Riga, quod est aridum,

Sana, quod est saucium.

Flecte, quod est rigidum
Fove, quod est frigidum
Rege, quod est devium.

Da tuis fidelibus
In Te confidentibus
Sacrum septenarium.

Da virtutis meritum
Da salutis exitum

Da perenne gaudium. Amen.

Emitte Spiritum tuurn et creabuntur.

R? Et renovabis faciem terrae.

Oremus.

Deus, qui corda fidelium sancti Spiritus
illustratione docuisti: da nobis in eodem Špi¬
ritu recta sapere et de ejus semper consola-
tione gaudere. Per Christum Dominum no-
strum. It. Amen.

—o 7 ©—

Regina sine labe concepta (ter).

Ora pro nobis!

Pridi sveti Duh.

Pridi sveti Duh, Vladar,
Pošlji svoje luči žar
Iz nebeških visočin!

Pridi Oče revežev,
Darovalec vsih darov,

Pridi ogenj svitii src!

O Tolažnik naš krepak,
Dušam našim gost sladak,
O hladilo presladko.

Vtrujenim, počitek, mir,
Vročim mili hlada vir,
Jokajočim Tolažnik.

Luč bliščeča blažena,

Oj napolni jim srca,

Kteri v Tebe verjejo.

Brez Božanstva Tvojega,
Nič v človeku ne velja,
Nič v njem ni dobrega.

Ti nečisto vse izmij
Vse, kar suho je, polij,

In ozdravi ranjeno!

—o- 8

Vkloni vse, omehčaj trdo,

Vnemi, kar omrznilo,

VSdi, kar zgrešilo pot!

Daj jim, ki v te verjejo,

Ki v Te trdno upajo,

Sedem blaženih darov!

Čednosti zaslugo daj,

Sprejmi nas v presrečni kraj,

V večnega veselja raj. Amen.

V. Izpošlji svojega duha in bojo vstvarjene.

It. In obnovil boš obraz zemlje.

Molimo.

0 Bog, kateri si po razsvetljenju svetega
Duha srca vernih podučil, prosimo te, daj, da
bomo v ravno tem sv. Duhu dosegli pravo
modrost in vsigdar se veselili njegove tolažbe,
po Kristusu Gospodu našem. lj Amen.

Kraljica brez madeža spočeta'(trikrat).

Prosi za nas.

; jA ...—>

Uvod.

Kaj so duhovne vaje ali eksercicije ?

»Ako vaša pravica ne bo obilniši,
kakor pismarjev in farizejev, ne
poidete v nebeško kraljestvo.«

(Mat. 5. 20,)

Če je nam toliko že na tem ležeče, da
bi se nam na tem svetu, v našem kratkem
življenju, dobro godilo, koliko več mora nam
še na tem ležeče biti, da bi se nam na unem
svetu, v večnosti, dobro godilo! Da bi se nam
na tem svetu dobro godilo, premislimo več¬
krat, kako in kaj bi storiti, kam se obrniti,
katerega dela bi se lotiti morali. Torej premislimo
tudi enkrat, kaj bi storiti in kako bi živeti
morali, da bi se nam na unem svetu, v več¬
nosti, dobro godilo. Saj nam je vendar na
večnem življenju tisočkrat več ležeče, kakor
na tem kratkem časnem življenju. Če pa že
za to časno življenje tako skrb imamo, koliko
večjo skrb bi morali še le imeti za večno živ¬
ljenje?

Mislim sicer, da vsi, kar vas je tukaj, za
svoje zveličanje skrb imate, ali tega se bojim,
da bi pri marsikaterem ta skerb ne bila pre-

— O- 1 O ■£>—

majhna. Le to, če ni naša skrb za večno
zveličanje premajhna, bo vsakteri izmed vas
v pričujočih svetih eksercicijah lahko spoznal.
Danes, kakor v pripravi k svetim eksercici-
jam, vam bom le samo toliko pokazal, da, ako
naša pravica, naša pobožnost, naša skrb za
zveličanje ne bo obilniša, kakor je bila pra¬
vica, pobožnost in skrb pismarjev in farizejev,
ne bomo prišli v nebeško kraljestvo. Ali
predno vam to skažem, vam moram naj poprej
povedati, kaj in kako koristne in potrebne so
eksercicije. Prosim potrpite.

Prvi del.

Eksercicije so najboljša priprava k vred¬
nemu prejemanju svetih zakramentov. In ker
zdaj o velikonočnem času je slehernega krist¬
jana dolžnost, svete zakramente prejeti, tedaj
je ravno zdaj najpripravniši čas, svete ekser¬
cicije opravljati, da bi skoz nje pripravljeni z
večjim pridom svete zakramente prejeti za-
mogli.

Najprvo, kar gre k dobri spovedi, je, da
človek sam sebe spozna, da spozna, kaj in
koliko je grešil. To spoznanje nam je po¬
trebno, ker brez njega bi se ne mogli pri spo¬
vedi čisto obtožiti. Pa, o kako veliko ljudij
je, kateri ravno tega spoznanja nimajo, ker večji-
del svojo vest le prav slabo in po vrhu izprašu-

—o 11 e—

jejo! Ali v eksercicijah bomo svojo vest bolj
natanko . pregledali; v eksercicijah bodemo'
pregledali svoje življenje, če je tako, da za¬
služi z nebeškim veseljem poplačano biti. V
tem premišljevanju bodemo morebiti marsikaj
zelo napačnega našli, na kar poprej nismo ve¬
liko pazili.

Drugo, kar gre k dobri spovedi, je res¬
nično kesanje. Tudi h kesanju eksercicije ve¬
liko pripomorejo, ker v eksercicijah se nam
neizrečeno velika hudobija vsakterega greha
pred oči postavi. Dokler grešnik ne spozna
in si prav k sercu ne vzame, kako strašno
hudo je greh, tako dolgo je njegovo kesanje
le na jeziku in ne v srcu. In zatorej takrat
njegova spoved nič ne velja.

Tretjič je potreben k spovedi trden sklep
poboljšanja. Pa tudi k temu eksercicije na¬
peljujejo, ker eksercicije ti k poboljšanju živ¬
ljenja najpripravniših pripomočkov poiščejo,
in ti tudi voljo, se teh pripomočkov poslužiti,
omehče. In tako tedaj, ker eksercicije človeka
k spoznanju svojih grehov, k pravemu kesanju
in k trdnemu sklepu napeljujejo, so v resnici
najboljša priprava k dobri spovedi. Že to
samo, ker eksercicije človeka k dobri spovedi
pripravljajo, je priporočenje te pobožnosti veliko.

Pa eksercicije nam še večji dobiček pri¬
nesejo, ker v njih je temelj položen k pobož-

—® 12  «>-

nosti in pravemu krščanskemu življenju. V
eksercicijah se namreč samo take resnice
oznanjujejo, katere so podlaga naše svete vere.
Čigar srca se bodo te resnice prav prijele,
temu smem že naprej srečo voščiti, ker on
se bo gotovo greha varoval, bo svoje življenje
spreobrnil, bo pobožno živel in bo v nebeško
kraljestvo prišel. To je seveda velika obljuba,
ali tega ne obljubim le jaz sam, ampak to
obljubijo sploh sveti učeniki, in to obljubi tudi
sveti Duh, ki pravi: „Premisli, o človek, svoje
poslednje reči, in vekomaj ne boš grešil.“
(Sirah. 7, 40.) Ravno to nam trdijo tudi sveti
učeniki, kateri pravijo, da tisti gotovo pobožno
živi, kdor smrt in sodbo premišljuje; da kdor
se pekla prav boji, ne bo prišel v pekel, in
kdor ima resnične želje do nebes, bo tudi prišel
v nebesa.

Nasproti pa, da je na svetu tolikanj greha,
da ljudje tako hudo žive, da jih tolikanj pride
v pekel, temu sveti učeniki in sveto pismo ta
uzrok dado, ker ljudje poglavitnih resnic naše
svete vere ne premišljujejo, ker se jih malo-
kedaj spomnijo. „Zato“, pravi sveti Duh po
preroku Jeremiju (12, 11.), „zato je na svetu
toliko hudega, ker si nobeden (poglavitnih
resnic svete vere) .prav k srcu ne vzame 11 ,
ker jih zadosti ne premišljuje. »Vendar 11 ,
pravijo sveti učeniki, „ni mogoče, da bi
tisti pobožno živel in nekdaj v nebesa prišel,

13 fi>—

kclor te poglavitne resnice pozabi, kdor jih
nikoli ne premišljuje. “

Pa bi za mogel morebiti kdo reči,, kakor
je neki župnik svetemu Vincenciju rekel: „Saj
se vse te resnice, ki jih ljudje v eksercicijah
slišijo, tudi v drugih pridigah oznanjujejo;
čemu so tedaj eksercicije?" Pa temu je sveti
Vincencij odgovoril: „Ali se pa ne znajdejo v
vaši fari, med vašimi poslušalci, tudi taki,
katerim vaše pridige celo nič k srcu ne gredo ?
kateri po toliko in toliko tudi prav lepih pri¬
digah se nič ne poboljšajo ? kateri že več let
zmiraj enako v pregrehah tiče? Ali hočete
le-te pustiti v pekel iti? Ali ni naša dolžnost,
si po vsej moči prizadevati, da duše pred več¬
nim pogubljenjem obvarujemo? Če je pa to,
povejte mi, ako veste, kateri boljši pripomoček,
kakor so eksercicije, da bi se z njim takim
dušam pomagalo, pri katerih navadne pridige
še nobenega sadu več ne prineso.

Res je, v eksercicijah se nam nič takega
ne bo oznanovalo, kar bi v navadnih pridigah,
morebiti še stokrat slišali ne bili. Ali koliko
nas je pa takih, kateri bi si pridige prav v
svoj prid obrnili? Ali nas ni le prav veliko
takih, katere tudi najlepše pridige nič ne po¬
boljšajo? Ali kar se pri navadnih pridigah ni
zgodilo, se bo zgodilo, kakor imam upanje, v
svetih eksercicijah. Upanje namreč imam, da,
vam bodo v svetih eksercicijah oznanovane

-o- 14 ©—

poglavitne resnice bolj k srcu šle, kakor pa,
kedar so vam bile oznanovane v navadnih
pridigah. In to upam iz teh uzrokov:

1. ) Eksercicije so prav posebna pobožnost,
katero malokedaj imate. Vse pa, kar je poseb¬
nega, človeka bolj pazljivega stori, kakor to,
kar je navadno, kar se vsako nedeljo in vsak
zapovedan praznik opravlja. Zraven tega je
pri eksercicijah cerkev otemnjena, sveto režnje
telo je brez zagrinjala izpostavljeno in tudi
govorjenje pridigarja je nekoliko drugačno,
kakor pri navadnih pridigah. Vse to je kaj
posebnega, kar človeka k bolj zvestemu po¬
slušanju obuduje.

2. ) Da navadne pridige tako malo sadu
prineso, to se zgodi zato, ker jih večjidel ljudje
nič ne premišljujejo in jih zatorej tudi kmalo
pozabijo. Ali v eksercicijah se vam pa pre¬
mišljevanje tega. kar ste slišali, posebno pri-
poročuje. Kdor eksercicije opravlja, ima dolž¬
nost, oznanovane resnice precej tukaj v cerkvi
in potem, tudi doma, dobro premisliti, in jih
ves čas svojega življenja v svoje poboljšanje
in v svoj prid obračati. K temu dobite pri
-eksercicijah tudi posebno napeljevanje in pod-
učenje. če tedaj to storite, se bodo gotovo
•oznanovane resnice vašega srca prijele in bodo
obilen sad prinesle.

3. ) Naša k hudemu nagnjena volja je
trdovratna, da se večjidel ne vda precej pri

—o 1 5 e>—

eni sami pridigi, ampak jo je treba močno,
pogosto in brez prenehanja spodbadati, predno
se resnično od hudega obrne in k dobremu
nagne. V navadnih pridigah je res marsi-
katerikrat zdaj ena zdaj druga poglavitna res¬
nica oznanovana. Kedar se to zgodi, gre sicer
le ta resnica človeku k srcu in tudi njegova
volja je nekoliko omajana in omehčena, ven¬
dar pa ne tako, da bi se precej in popolnoma
poboljšal.

Tako, na primer, si lahko marsikdo srč¬
nost vzame in pravi: „Zdaj hočem svojo hudo
navado zapustiti, od zdaj naprej se hočem ne¬
varne priložnosti ogibati, zdaj hočem novo
življenje začeti! Ko bi takrat, ko je srce še
gorko in volja še nekoliko omehčena, ko bi
takrat tak človek še dalje, zopet z drugimi
in še močnejšimi resnicami spodbujen in k
spreobrnjenju opominjan bil, bi se smelo upati,
da se bo s pomočjo božje milosti res spre¬
obrnil in poboljšal. Ali predno pridigar zopet
drugo nedeljo kakošno tako poglavitno res¬
nico, katera bi srce pretresla, oznanuje, je srce
že zdavno omrznilo, poprejšna resnica je iz
spomina izginila in volja je zopet še tako trda,
kakor da bi človek poprej oznanovane resnice
nikdar slišal ne bil. Drugačno pa je pri ekser-
cicijah, katere je sveti Ignacij tako zvrstil, da
se v njih poglavitne resnice hitro ena za drugo
oznanujejo in ljudem k premišljevanju pred

—o-  1 6 o—

oči postavljajo, zato da se v prvem ali drugem
premišljevanju ogreto srce, predno omrzne, v
tretjem in četrtem premišljevanju še bolj vname
in užge. Tako tedaj pridigar pri eksercicijah
človeško voljo, katera je že pri prvem pre¬
mišljevanju nekoliko omehčena, predno se zopet
utrdi, zapored in z zmiraj močnejšimi resni¬
cami nagiba in maja, tako dolgo, da se popol¬
noma vda, da se spreobrne in stanovitno po¬
boljša.

Iz tega, kar sem vam zdaj le ob kratkem
povedal, za mori‘te že spoznati, kaj so ekser-
cicije in kako dobre ali koristne so eksercicije.
Ali k temu, da eksercicije svoj velik sad pri¬
nesejo, ni zadosti, le samo k njim hoditi ali
pa jih še tako zvesto poslušati. To še ni za¬
dosti; če jih samo poslušate, vam eksercicije
kakor tudi druge pridige nič pomagale ne
bodo, ampak bo treba, kakor sem vam že
poprej na znanje dal, bo treba to, kar se vam
bode povedalo, že precej tukaj v cerkvi in
potem tudi doma dobro premisliti in te tri
dni. kar bodo eksercicije trpele, nekatere nauke
spolnovati, katere vam bom nazadnje povedal.

Te tri dni, o moj kristjan ! prihrani svoji
duši. Le sgrrio te tri dni položi vse svoje po¬
svetne skrbi, kolikor ti tvoj stan pripusti, na
stran; zdrži se praznih in nepotrebnih po¬
govorov, da boš lože vse svoje misli v naj¬
potrebnejše delo obrnil, katerega zdaj z ekser-

—® 17 o—

cicijami s posebno gorečnostjo začneš, namreč
v oskrbljenje svoje duše in v svoje poboljšanje.

Premisli, da to vendar ne more biti, zmiraj
le za telo in za časne reči skrbeti, za svojo
dušo in za večnost pa skoraj nič ne storiti.
Odtrgaj se te dri dni od posvetnega hrupa in
vzemi si vendar enkrat toliko časa, da bodeš
zamogel brez zmotnjav in raztresenja premi¬
sliti: Kateri kraj me čaka, nebesa ali pekel?
Kakoršno je moje življenje? Ali živim tako,
kakor dobri in pobožni kristjani žive, katerih
število je majhino? Ali pa tako živim, kakor
žive posvetni ljudje, katerih je veliko? Ali hodim
po ozki poti, katera v nebesa drži ? Ali pa sem
med trumo tistih ljudij, ki gredo po široki poti
v pogubljenje? — To so vendar za premisliti
silno potrebne reči, katere te večno srečnega
ali pa večno nesrečnega store.

Pa vem, da je veliko takih ljudij, katerih
se vse to, kar se jim k zveličanju njih duše
svetuje, celo nič ne prime. Te si bom priza¬
deval zdaj v drugem delu, če bo moč, pre¬
govoriti, da bi vsaj to pobožnost, katera nič
več kakor tri dni ne trpi, svoji duši k zveličanju,
tako kakor bodo podučeni in napeljevani,
zvesto opravili.

Drugi del.

Dvojni ljudje so, kateri tega, kar se jim k
zveličanju njih duše priporočuje ali svetuje, ne

Eksercicije.

2

—o 18  ®~-

spolnijo v dejanji, namreč predrzni in obupni.
Oboji so v silno žalostnem stanu, ker tako
dobro predrznost kakor obupnost v pekel pelje.
Predrzni nimajo strahu božjega, obupni pa ni¬
majo' zaupanja. Zatorej je obojim zelo po¬
trebno, da se zdaj v svetih eksercicijah pre-
narede.

Predrzne imenujem vse tiste, kateri sicer
pošteno pa vendar posvetno žive, in zraven
upajo, da bodo tudi s takim življenjem v ne¬
besa prišli. To njih upanje je predrzno upanje
in se silno motijo. Ni zadosti, da kdo pošteno
in po mislih posvetnih ljudij brez graje živi,
ampak mora tudi krščansko živeti, če si hoče
nebesa zaslužiti.

Farizeji in pismarji so po mislih ljudij po¬
šteno in še celo posvetno živeli; pa je vendar
Jezus rekel: „Ako vaša pravica ne bo obil¬

nejši, kakor pismarjev in farizejev, ne pojdete
v nebeško kraljestvo.*' Te besede bi morale
marsikatere kristjane izbuditi in prestrašiti,
kateri, ker tudi pred očmi drugih ljudi pošteno
žive, že menijo, da zamorejo zavoljo zveličanja
brez vse skrbi biti, da jim je nebeško kra¬
ljestvo gotovo. Ker jih svet za dobre ima,
tudi sami mislijo, da so res dobri, da nimajo
nobenega takega greha, zavoljo katerega bi po¬
kore ali spreobrnjenja potrebovali. Ali tudi
pismarji in farizeji so tako mislili. Oni so bili
v pravi veri, niso bili tatovi, niso bili ubijalci,

so še marsikatere dobre dela delali, so veliko
molili, so se ostro postili, so vbogajme dajali,
in vendar njih pravica ni bila Bogu dopad¬
ljiva. O varuj se, kristjan! da ne boš sam sebe
zapeljeval, da se ne boš pravičnega mislil,
kedar nisi! Jezus Kristus vse drugače sodi,
kakor ljudje sodijo.

Posvetni ljudje od krščanske pravice še
pravega zapopadka nimajo. Zatorej, akoravno
te posvetni ljudje za še tako dobrega, za še
tako pobožnega imajo, ne bodi zavoljo tega
brez strahu, ampak poglej svoje življenje pri
luči svetega evangelija; tamkaj bodeš videl,
ali je tvoje življenje zares dobro ali pa ne,
tamkaj bodeš videi, kaj ti še manjka.

Posvetni ljudje le nektere grehe grajajo,
za veliko drugih grehov pa se nič ne zmenijo,
veliko jih še celo ne spoznajo in marsikatere pre¬
grešne reči zagovarjajo in jih za dobre imajo.
Kdor ni ubijalec, ni goljuf, ni tat, ni prešestnik,
ni skopuh in ni pijanec, ta še po mislih po¬
svetnih ljudij nič hudega ne stori. Na pre¬
grehe, katere se z mislimi store in katerih je
neizrečeno veliko, na grehe, kateri se store z
besedami, na tuje grehe, na grehe, ki jih sto¬
rimo čez dolžnosti svojega stanu, na tolikanj
grehov zamude dobrih del, na grehe, ki pri¬
dejo iz pomanjkanja prave žive vere in trd¬
nega zaupanja v Boga, ali pa iz pomanjkanja
prave ljubezni do Boga in do bližnjega; na

-o 20 ©—

vse te pregrehe posvetni ljudje nič ne mislijo,
jih ne spoznajo za kaj hudega in še ne ver¬
jamejo, da take reči kaj v sebi imajo, če se
jim ravno pove. Ali si tedaj nespameten, da
bi posvetnim ljudem verjel, kedar ti pravijo,
da nič hudega ne storiš?

Ravno tako krive zapopadke imajo po¬
svetni ljudje tudi o čednosti. Oni sicer tudi
čednosti hvalijo in priporočajo; pa kakošne ?
Samo zunanje. Če je kdo le zvest v svojih
opravilih, priljuden in posrežljiv; če je zraven
lepega zadržanja in tudi nekatere zunanje dela
krščanstva spolni, je po mislih krščanskih
ljudij še prav dober in vse hvale vreden. Ali
neki pregovor pravi: Ni vse zlato, kar se

sveti. Take so bile tudi čednosti farizejev, pa
Bog jih je zato zavrgel, ker so bile le iz po¬
svetnega namena storjene, ne pa zavoljo Boga.
Farizeji so s svojimi molitvami, posti in dobro¬
delnostmi bolj svojo kakor božjo čast iskali
ter so le želeli, od ljudi videni in visoko
čislani biti. Ravno tako bo Bog tudi naše
čednosti zavrgel, kedar bo videl, da niso to¬
liko iz ljubezni do njega, kakor zavoljo sveta
storjene.

Bog ne gleda, kakor ljudje, le samo na
zunanje delo, ampak on gleda vselej na srce,
kakošna ljubezen da srce k temu ali onemu
dobremu delu nagiba, ali ljubezen do Boga,
ali ljubezen do tega sveta. Ti si v resnci zvest

-o- 21 o—

v svojem delu, si priljuden, si postrežljiv; pa
zakaj ? Morebiti le zato, da se ljudem pri¬
kupiš, da več prijateljev dobiš. Tvoje zadr¬
žanje je res pošteno, pa morebiti le zato, ker
ti je berač nadležen, da si ga hitro od glave
spraviš, ali pa, da bi te ljudje ne imeli za
skopuha. Ti moliš, pa saj ti je tudi kmalu
dolgočasno pri molitvi in zatorej si zraven
tako lehko raztresen. Ti hodiš v cerkev, pa
ali za kratek čas, ali zato, ko tudi drugi ho¬
dijo, ker je že tako navada. Ti prejemaš svete
zakramente, pa zadosti nerad, morebiti le zato,
da ljudje vidijo, da si kristjan, in da bi me¬
nili, da si pobožen. Vse te uzroke Bog dobro,
in bolj, kakor ti sam, vidi; dobro vidi, da v
tvojem srcu ni prave ljubezni do njega. In
če to pri tebi vidi, so mu tvoje čednosti zo¬
prne, ker niso božje, niso krščanske, ampak
le posvetne, kakoršne so imeli in jih še imajo
neverniki, ki Boga ne poznajo. Take čednosti
zadobe svoje plačilo na tem svetu, pa ne v
nebesih.

Posvetni ljudje veliko, vsakemu kristjanu
prav potrebnih čednost še ne poznajo, jih celo
zavržejo in sovražijo. Nasproti pa še samo na
sebi pregrešno mehko življenje, hrepenenje po
časni visokosti in vživanje posvetnega ve¬
selja hvalijo in veliko cenijo. Kaj vedo taki
ljudje od ponižnosti, od pokore, od ljubezni do
sovražnikov, od stanovitne in goreče molitve,

-o 22 e—

ali pa od premagovanja in zatiranja svoje po-
željivosti? In to so vendar ravno tiste čed¬
nosti, po katerih se pravi kristjan od malo¬
pridnih najbolj razloči.

Posvetni ljudje pravijo: „Kaj je vsega

tega treba? Da' se le poglavitnih grehov va¬
ruješ in se sicer lepo pošteno zadržiš, bodeš
že v nebesa prišel.“ Tako je tudi mislil bo¬
gati mož, od katerega govori sveti Lukež (16,
19.). Ta se je varoval, da ni nikomur krivice
storil, da ni padel v nečistost, in z eno be¬
sedo, da ni v nobeni očiten poglaviten greh
dovolil. Mislil je s tem, da je že zadosti storil
in zraven je bil vesel, si je vse, kar je bilo
počutkom prijetno, privolil, je bil s škerlatom
in tančico oblečen in je vsak dan imenitne
pojedine imel. Posvetni ljudje niso nič s var¬
ljivega pri njemu našli; on je bil pošten in
od vseh občespoštovan mož. Da je tako v
obilnosti živel, tega mu ljud.e niso zamerili,
ampak so mu še prav dali in ga hvalili, rekoč:
„Prav imaš, da svoje bogastvo vživaš, zato
ti ga je Bog dal. Ti svoje reči pošteno k do¬
bremu obračaš. Tako je prav.“ Tako so mislili
posvetni ljudje; ali kako je pa mislil Bog?
kako se je temu po mislih ljudij poštenemu
možu nadalje godilo? Sveto pismo (Luk. 16,
22.) pravi: Bogatin je umrl in je bil v pekel
vržen. Pa zakaj ? kaj je hudega storil ? Po
mislih posvetnih ljudij res nič, ali po božji

—o- 23 -o—

razsodbi veliko hudega. On namreč ni nič
dobrega, nobenih čednost nad seboj imel. Le
na tem svetu je svojih nebes iskal, za druge
nebesa ni nič skrbel. Zatorej mu je oče
Abraham rekel: Sin ! pomisli, da si svoje dobro
že v svojem življenji prejel.

Tako je tedaj. Ne le samo za prešestnike,
za krivične, in očitne, velike hudodelnike je
pekel, ampak tudi za tiste, kateri po pravih
in resničnih čednostih ne hrepene. Sveti evan-
geli pravi, da ne bo le samo krivični, ampak
tudi leni in malopridni hlapec hudo kaznovan.
Naj ima drevo še tako lepo perje, ako pa ne
obrodi dobrega sadu, bo posekano in v ogenj
vrženo.

Zdaj vidiš, moj kristjan, kako se goljufaš,
ako misliš z svojim, desiravno poštenim, pa
vendar popolnoma posvetnim življenjem v
nebesa priti. Po sodbi tega sveta pošten
človek biti je lahko; takošen zamore biti tudi
hinavec, nejevernik in vsak posveten človek.
Ali pri tebi. o Bog! je drugače; ti gledaš na
srce, in vidiš globočino ter vse kote srca.
Nikoli ne boš nikogar zveličal, kdor res dober
ni; in ako ti nad menoj gregreho najdeš, kaj
mi bo pomagalo, ako ravno me svet za do¬
brega ima? Ali se bode ta svet pred tvojo
sodbo za me kaj poganjal, ali me bode
tamkaj zagovarjal ? Ali, mari bode svetu takrat
zame! Kaj mi bode slepec pomagal, kateri

-o 2  4  ■ ©—■

bode z menoj vred v jamo padel ? O Jezus !
ti bodeš takrat moj sodnik, in me ne bodeš
po krivem natolcevanji sveta, ampak po
naukih svetega evangelija sodil. Takrat se
ne bodeš dal nič preprositi, ali zdaj se pri
tebi še vedno milost najde. Toraj si hočem
zdaj vse prizadevati, in tako živeti, da mi
potem tvoja sodba ne bo k pogubljenju, ampak
k zveličanju.

Nikar se tedaj, o kristjan, na svoje desi-
ravno po mislih posvetnih ljudij pošteno živ¬
ljenje predrzno ne zanašaj; ampak preglej
zdaj v svetih eksercicijah svoje življenje, in
bodeš morebiti veliko napačnega nad saboj
našel kar bode treba popraviti, ako hočeš
v nebesa priti.

Druge vrste ljudje, kateri tega, kar se jim
k zveličanju potrebnega pove, ne spolnijo, so
obupni. Tem je vse pretežko, kar koli bi
morali za nebesa storiti. Ne morem, ne morem!
to pravijo'zmiraj. Ne morem se svoji hudi
navadi odpovedati, ne morem te ali une osebe
zapustiti, ne morem temu, ki mi je krivico
storil, dober biti; moje hudo nagnjenje je
premočno, ne morem ga premagati; saj je
meni samemu zoperno, da sem tak, pa ne
morem drugače.

Kdor je tako obupen, mu zdaj le ob
kratkem povem: Da, sam iz svoje moči tega
ne moreš, to je res; ali z božjo pomočjo bodeš

2 5 -«>-

pa vse to storil, in lahko boš storil Zato le
Jezusa kliči in ga pomoči prosi. — Saj sem
prosil, boš morebiti rekel, saj sem molil, pa
nisem bil uslišan. — Prosi pa še zdaj, in
zdaj boš uslišan, ker Bog je po preroku Izaii
(4'J, 8) tako govoril in obljubil: Ob prijetnem
času te bom uslišal in v dan zveličanja ti
bom pomagal. — Vprašal pa boš: Kdaj pa je
ta prijetni čas? „Glej, sedajpravi  sv. Pavel
(2. Kor. 6, 2.), „ravno sedaj je prijetni čas“;
sedaj o svetih eksercicijah je morebiti tisti
prijetni čas, v katerem te bo Bog uslišal, in
tudi zdaj kmalu bo prišel dan zveličanja,
tisti za nas srečni dan,, ko je Sin božji za
naše zveličanje svojo rešnjo kri prelil, in na
svetem križu za nas umrl. In skoz njegovo
trpljenje in njegovo smrt ti bo pomagano.
Ne boš ti najprvi, kateri je v eksercicijah
uslišan, in pomoč zadobil. Že pred teboj je
bilo veliko tisuč in tisuč ljudij, katerim
je bilo v eksercicijah pomagano. Veliko naj-
večih grešnikov je že v eksercicijah pomoč
zadobilo, da so se v prav dobre kristijane
spreobrnili. In ravno tako se zamoreš tudi ti
spreobrniti in poboljšati, če le res hočeš Za¬
torej, akoravno si velik grešnik, akoravno si
še tako slab, nikar ne obupaj. Le z ve¬
likim zaupanjem to opravilo opravi in ti bo
pomagano. ker zdaj je morebiti za-te prijetni
čas, zdaj so morebiti dnevi tvojega zveličanja.

—® 26  «>-

Ker so tedaj svete eksercicije že toliko
ljudem k zveličanju pomagale, stori si jih,
moj kristijan, tudi ti k pridu. Ne boš toliko
zamudil, če boš te tri dni svoje posvetne
skrbi na stran položil in svoje misli le v
zveličanje svoje duše obrnil. Tri dni duši da¬
rovati in za svoje zveličanje skrbeti, je kaj
prav malega, če pomisliš, koliko dni, tednov
in let si skorej samo za truplo in za po¬
svetne reči skrbel.

O, stori v teh treh dneh previdnost za
svojo dušo, katera je tisučkrat žlahtnejša,
kakor tvoje telo. Preglej zdaj, v kakošnem
stanu je tvoja duša, da, če je v stanu
'greha, v stanu pogubljenja, ji brž na pomoč
prideš, ker zdaj se ji še zamore pomagati.
Ali prišel bo, morebiti kmalu, tisti čas, v
katerem ji več ne boš mogel pomagati.

Zatorej začni danes opravilo svetih ekser-
cicij. pa začni ga s trdnim sklepom in z res¬
nično voljo, da hočeš svoje življenje popra¬
viti, da hočeš v resnici začeti Bogu prav
zvesto služiti, da bočeš v nebesa priti, naj
se ti zoperstavijo težave, kakoršne hočejo.
Če to trdno voljo imaš, se nič ne boj, Bog
ti bo pomagal, da boš ves drug človek, kakor
si do zdaj bil. Amen.

Po tem uvodnem premišljevanji naj se opravi vkupno:
večerna molitev iz »dušne paše«  ki je tu ponatisnjena.

—o 27 «>-

Večerna molitev.

O moj Bog, spet sem po tvoji neskončni
dobroti en dan srečno dokončal. Koliko jih
je danes kakošna velika nesreča na duši ali
na telesu zadela! Koliko jih je morda z naglo,
neprevideno smrtjo danes iz tega sveta šlo,
da so morebiti nepripravljeni stopili pred
tvojo ojstro sodbo! Meni si pa spet danes
celi dan vse nesreče obvaroval, mi zdravje
in življenje pustil, me še nisi pred svoj sodnji
stol poklical, me še zmirej čakaš in mi pri¬
zanašaš; ker nočeš smrti grešnika, temuč da
bi se spokoril in večno živel. 0, kako ne¬
skončno si vendar dober in usmiljen! Jaz pa
sem ti še zmiraj nehvaležen, te še zmiraj
žalim, in vsak dan še kaj greha storim. Tudi
danes sem marsikaj pregrešil, pa sam iz sebe
ne morem vseh svojih grehov spoznati, ti
mi pomagaj, o tolažnik sveti Duh, ti me raz¬
svetli in mi gnado daj, da bom zdaj vse spo¬
znal, kar sem danes grešil in da se bom
sam ojstro sodil, da tamkej pred tvojo sodbo
ne bom zavržen.

(Izprašuj zdaj ob kratkem svojo vest: če nisi ta
dan kaj z mislijo, z besedo ali z dejanjem grešil; če nisi
kaj dobrega opustil, kar bi bil lahko storil; izprašaj se.
v kakšnih priložnostih si danes bil. in če nisi sam brez
potrebe v te priložnosti šel. s katerimi ljudmi si bil v
družbi, kako si s svojim bližnjim ravnal, kako si svoje
molitve opravil, kako si se zoper svoj navadni greh
vojskoval.)

28  o-

0 dobrotljivi nebeški Oče, glej, spet sem
zoper tebe grešil, nisem vreden tvoj otrok
biti. Tako trdno sem ti že velikokrat obljubil,
da ne bom več grešil, da bom le tebi zvesto
služil, in tebe čez vse ljubil, pa prelomil
sem spet. kar sem tolikokrat obljubil. — 0,
Gospod, imej potrpljenje z menoj; nikar me
ne zavrži, odpusti mi vse moje grehe, s kate¬
rimi sem te danes in ves čas svojega živ¬
ljenja žalil. Iz srca so mi žal vsi moji grehi,
ne toliko zato, ker sem z njimi nebesa zgubil
in pekel zaslužil, kakor zavoljo tega, ker sem
tebe, svojega nebeškega Očeta, kateri si sam
na sebi vse časti, hvale in ljubezni vreden,
s svojimi grehi razžalil. Odpusti mi, o moj
Bog, vse moje grehe, tega te prosim po ne¬
skončnem zasluženju tvojega ljubega Sina
Jezusa Kristusa, našega usmiljenega Odreše¬
nika. Zdaj trdno sklenem s tvojo milostjo in
pomočjo vsega greha in tudi vseh prilož¬
nosti še bolj skrbno se varovati, kakor do
sedaj, da te ne bom več razžalil, ker si zgolj
ljubezen in svetost.

Zdaj te pa prosim, moj dobrotljivi Oče
nebeški, obvaruj me to noč vse nesreče na
duši in na telesu! ohrani mi, če je tvoja
sveta volja, moje zdravje in življenje. Če pa
hočeš, da še to noč pred tvoj sodnji stol
stopim, naj se zgodi tvoja .sveta volja; le
samo tega te v imenu Jezusa Kristusa po-

-o- 29 Sss

nižno prosim, vzemi me v svoji sveti gnadi
iz tega sveta, da ne bom vekomaj od tebe
ločen. Oh, kaj bi bilo, ko bi bil vekomaj od
tebe ločen, ker se mi že tako hudo zdi, kadar
me kak greh le nekaj časa od tebe loči! Oh,
nikar ne pripusti lete neizrečene nesreče!
Nikar me ne pokliči nepripravljenega iz tega
sveta. Daj mi brez mojega zasluženja to ve¬
liko milost, da se moja duša z Jezusovim
presvetim Rešnjim Telesom previdena iz tega
sveta loči, in z zaupanjem pred tvojo sodbo
stopi. — Oče, v tvoje roke priporočim svojo
dušo! Tvoj želim biti živ in mrtev, tvoj želim
biti zdaj in vekomaj. Amen.

Usmili se pa tudi, o Gospod, vseh tistih,
za katere sem te posebno dolžan prositi. Stori
z njimi po svoji dobroti, ohrani jih v svoji
milosti, odpusti jim, kar so grešili, daj. jim
srečno zadnjo uro, in vzemi jih po tem rev¬
nem življenji v večno veselje. Amen.

O Marija, moja največja pomočnica za Bo¬
gom, bodi moja dobrotljiva mati; varuj me to
noč, kakor varuje skrbna mati svojega otroka.
Prosi za me Boga, da naj vse hudo od mene
odvrne in me v svoji sveti milosti ohrani. Amen.

Sveti angel varh in vsi Svetniki Božji,
prosite za me Boga, da pridem enkrat v vašo
družbo in da z vami Boga hvalim vekomaj. —-
Oče naš . . . Češčena . . . Verujem . . .

In zdaj preberi prvi  del za jutre odločenega pre¬
mišljevanja.

— <b- 30  -s>-

Prvi dan.

Jutranja molitev.

V imenu Boga f Očeta, in f Sina, in
svetega f Duha. Amen.

Bodi češčena in hvalj ena vekomaj, o presveta
Trojica! Bog Oče, ki si me ustvaril, Bog Sin, ki si
me odrešil, Bog sveti Duh, ki si me posvetil. — 0
dobrotljivi nebeški Oče, iz celega srca te za¬
hvalim, da si me to noč pri življenji in pri
zdravji ohranil, da si vse hudo od mene od¬
vrnil, in da si me tako skrbno varoval, kakor
dobra mati svojega otroka varuje, da se mu
nič hudega ne zgodi. — 0 kako neskončno
dober si ti meni, in jaz tebi tako nehvaležen!
Tolikokrat te vsak dan razžalim, tolikokrat
tvoje svete zapovedi prelomim. tolikokrat
tvojo pravično jezo in kazen zaslužim; ti pa
meni le še zmirej nove gnade in dobrote
daješ; vsak dan se ponovi tvoja neskončna ‘
milost do mene. Moje nehvaležno srce hočeš
z obilnostjo svojih dobrot premagati in orneh-
čiti; zgolj ljubezen mi skazuješ, da bi me
primoral ljubezen z ljubeznijo povračevati.

0 ljubi Oče nebeški, presrčno me veseli
tvoja neskončna ljubezen. Zatoraj ti iz vsega
srca zdaj trdno obljubim, da se ti ne bom
več tako nehvaležnega skazoval za tvoje do¬
brote. Zdaj, ker po tvoji dobroti spet nov

—o 31 c>—

dan začnem, trdno sklenem, s tvojo gnado
in pomočjo danes prav zvesto tvoje svete
zapovedi spolnovati, se vsega greha, tudi
majhnega, skrbno varovati, se vseh prilož¬
nosti greha in posebno slabe tovaršije ogi¬
bati, vse svoje dela in opravila pridno in
dobro opravljati, vse težave in zopernosti,
katere mi boš, o Bog, morebiti danes poslal,
v duhu pokore voljno prenašati in v pokor-
jenje za svoje grehe jemati. Res danes te
hočem prav srčno ljubiti, ker si sam na sebi
vse ljubezni vreden, in ker se tudi do mene
tako dobrotljivega skazuješ. Tebi zdaj svoje
srce v dar prinesem, le tebi hočem služiti,
le tebi želim dopasti. Tebi darujem vse svoje
misli, besede, dejanja in nehanja in vse dušne
in telesne moči. Vse hočem danes po tvojem
dopadenji storiti, v vseh rečeh le tebe po¬
častiti.

Vendar kaj mi pomagajo vsi ti moji
dobri sklepi, če me ti, o Bog, s svojo sveto
gnado mogočnega ne storiš! Brez tvoje po¬
moči celo nič dobrega ne morem storiti;
toraj te ponižno in v imenu Jezusa prosim
daj mi danes svojo sveto gnado, da tudi iz¬
vršim, kar sem sklenil. Podpiraj mojo sla¬
bost. brani me vseh sovražnikov moje duše;
bodi ti z menoj, da nobeden ne bo mogel
zoper mene biti; v skušnjavah mi vedno po¬
magaj, da jih bom vse srečno premagal —

—® 32

tebi v čast in meni v izveličanje. O nikar
ne pripusti, moj dobrotljivi nebeški Oče, da
bi te jaz danes s kakim grehom razžalil in
tvojo gnado zgubil! Pusti raji vse druge ne¬
sreče danes čez-me priti, kakor le-to največi
nesrečo.

Zdaj te pa tudi prosim, o moj Bog; da
bi vsega tistega zasluženja deležen postal,
katero si bodo danes vsi kristijani s svojimi
dobrimi deli zadobili. Bodi mi ubogemu greš¬
niku milostljiv, o Bog, in usliši moje prošnje
zavoljo neskončnega zasluženja tvojega lju¬
bega Sina Jezusa Kristusa. Amen.

Prosim te pa tudi za vse svoje prednike,
za vse duhovske in deželske oblastnike, za
vso svojo žlahto, za vse svoje prijatle in so¬
vražnike, za vse revne, bolne in umirajoče,
za vse verne duše v vicah. Vse danes tvoji
neskončni milosti priporočam; usmili se vsa¬
kega po njegovih potrebah in po svoji neiz¬
merni modrosti in ljubezni. Amen.

Prosi pa tudi ti, o prečista devica Ma¬
rija, Boga za nas, ker si naša ljubeznjiva
mati in najmogočnejša pomočnica; prosi ga,
da bi nas varoval danes in vselej vse ne¬
sreče na duši in na telesu, da bi danes v
nobeden greh ne privolili, temuč da bi z vsemi
svojimi mislimi, besedami in dejanjem in ne¬
hanjem njegovo sveto voljo spolnovali in
večno krono zaslužili. Amen.

—o o 3 <£>—

Tudi tebi, moj sveti angel varh, se danes
priporočim, da me celi dan zvesto varovaj,
kakor si me varoval do sedaj. Vodi me po
pravi poti proti nebesam, svari me pred vsem
hudim, napeluj me k vsemu dobremu. Tvoj
glas hočem zvesto poslušati in po njem rav¬
nati, le sprosi mi gnado od Boga; saj vem,
da me tvoj glas, katerega v svoji vesti slišim,
drugam ne kliče, kakor v večno zveličanje.
Amen.

Beri zdaj:

Prvo premišljevanje.

Najpotrebnejša skrb je, da rešiš svojo dušo.

Premisli prvič:  V zveličanje priti je
edino opravilo vseh ljudi, in toraj kar koli
delajo, bodi po zapovedih, da vse svoje misli,
besede in dela obračajo v svoje zveličanje.
Potrebno je to, resnično je pa tudi, da veliko
kristjanov, po sveti veri podučenih, v nemar
puščajo delo svojega zveličanja, in po neči-
mernosti sveta hrepene. Če je kako sosebno
opravilo posvetno, so ljudje čuječi, skrbni, in
se vseh pomočkov poslužijo, da dosežejo, kar
želč ali odvrnejo, česar se boje; za svoje zve¬
ličanje pa so neskrbni in nevedni; veliko jih
je, da jim je silno težko, kar so za svoje
zveličanje storiti dolžni in za nepotrebne po-

Eksercicije. & 3

-o 34 ©—

svetne reči neizrečeno skrbč; eni so toliko
hudobni, da si prizadevajo grešiti in hoditi
po poti večnega pogubljenja, ker ljubijo to,
kar jim zasluži pogubljenje. Tem slepim du¬
šam Modri pravi: „Ne hitite v smrt (v po¬
gubljenje) s svojim zmotepolnim življenjem,
in ne vrzite se z deli svojih rok v pogub¬
ljenje. (Modr. 1, 12.) Kdor zgubi svojo živino,
ali svoje blago, je žalosten, skrbno iše, in se
iz srca zahvali človeku, ki mu pomaga najti,
kar je zgubil: ni jih pa malo kristijanov, da,
če milost božjo zgube, so veseli, se smejajo,
in prijatelje štejejo nje, ki jih zapeljujejo, in
jim branijo na pot pravičnosti priti, in Boga
najti s pravo pokoro. Sv. Bernard sleherni
zmoteni duši pravi: Krščanska duša, podoba
božja, rešena s krvjo Jezusovo, in v večno
zveličanje namenjena, zakaj se motiš in ne-
čimernost ljubiš?

Kristijan! ne pozabi, ampak vedno pomni,
da, če zveličanje zgrešiš, zgubiš vse vekomaj.
Sv. Janez Krizostom prav pove: Zveličanje
je bolje od vsega, ker je zapopadek vsega
dobrega. Premisli, da Oče nebeški je svojega
edino-r oj enega Sina v smrt dal, da je tebi in
vsem ljudem s svojim krvavim križem ne¬
beško kraljestvo odprl. Sv. Peter pravi: Veste,
da niste s strohljivim zlatom ali srebrom od¬
kupljeni, temuč z drago krvjo Kristusovo. (I.
1, 18—19.) To drago ceno je usmiljeni Jezus

za te dal, da boš zveličan; če pa nočeš po
njegovih naukih živeti, boš vržen v pekel, in
sveta kri Jezusova bo nad teboj v huje ob-
sojenje vekomaj.

Prav je tedaj sv. Filip Neri govoril: „Hu-
doben bedak si, če si ne prizadeneš zveli¬
čanja doseči. “ Smrt bo konec vsega posvet¬
nega, in vrata v srečno ali nesrečno več¬
nost; kar te zdaj veseli in kar te zdaj po¬
kori, bo hitro minulo; veselje in trpljenje
sveta je kratko, kar ti pa sedanje kratko
življenje zasluži, je večno; hudoben bedak si
tedaj, če ne skrbiš večnega zveličanja doseči.

Zdililjeji.

Moj Bog! groza me obide, ko mislim, da
sem toliko let živel v tvoje razžaljenje in v
svoje pogubljenje, dasiravno sem vstvarjen,
da ti služim in se zveličam. Ljubi Odrešenik!
kaj ti bom odgovoril pri sodbi, če svojih
grehov ne opustim, in po njih ognjusen
pred-te pridem ? Ti si me očistil in posvetil
s svojo sv. krvjo, jaz sem pa radovoljno živel
po svojem hudem poželjenji, da bi sad tvoje
smrti nad menoj zgubljen bil! Neumen, slep
in hudoben sem bil, ker sem te hudo žalil,
posihmal pa nočem tebi, svojemu usmiljenemu
Odrešeniku, nehvaležen in nepokoren biti. Za¬
hvalim te, da si me potrpežljivo čakal; po-

-o 3G €>-

magaj mi s svojo milostjo, ,da se resnično
spokorim, da v dobrem stanovitno živim in
dosežem namen, s katerega sem vstvarjen,
odrešen in posvečen, to je, da pridem v večno
zveličanje: Amen.

Premisli drugič: Kar koli človek misli,
govori in dela, je nečimerno, prazno, ali grešno
in škodljivo, če v zveličanje ne služi. Jezus
je Marti rekel: „Marta, Marta, ti si skrbna in
si veliko prizadevaš, le edino je potrebno 11 .
(Luk. 10, 41—42.) Kar je Jezus Marti rekel,
je vsem ljudem rekel, da skrbč in vse reči
obračajo v svoje zveličanje. Marta je skrbela
Jezusovemu telesu streči in je vendar posvar¬
jena bila; koliko so pa tisti svarjenja vredni,
ki svojim hudim željam strežejo, in delajo,
kar jim brani v večno zveličanje? Odrašeni
ljudje se otrokom smejajo, ker oni skrbno
delajo, kar ni v prid, in ker milo jokajo, če
jim kdo njih prazno delo pokaži: odrašeni
ljudje so velikokrat neumniši od otrok, ki si
veliko prizadenejo za prazne posvetne reči,
katere bodo kmalo zapustili, in ne skrbe za
svoje zveličanje, to je, da bi bili srečni ve¬
komaj Čuditi se ni nad otroci, da po otroško
delajo, ker pravega razuma še nimajo; čuditi
se je pa, da odrašeni verni po 'otroško delajo.

Ljubi moj! kaj ti bo mar, da si bil reven,
zaničevan, bolehen in preganjan na svetu,
ako si po smrti zveličan? Če se zveličaš, bo

—o 37 ©—

minilo vse posvetno hudo, kar te zdaj po¬
kori, in boš vse večne čase vseh nadlog prost
in vsega dobrega poln; če si pa tukaj srečen,
vesel in časten, pogubiš pa svojo dušo, kaj
ti bo v pogubljenji vsa časna sreča poma¬
gala? Sv. Filip Neri je nekemu posvetnemu
mladenču rekel: „Ljubi moj otrok! ti boš sre¬
čen in visoko povišan na svetu; to misliš in
želiš; kaj pa po smrti, če se pogubiš ?“ Potlej
je mladenču rekel: „Pojdi in velikokrat pre¬
misli te besede: Kaj bo, če se pogubim ? 11
Ljubi kristijan! premisli in premišljuj tudi ti
besede, katere je sv. Filip posvetnemu mla¬
denču rekel: in če me ubogaš, upam, da ne
boš zastonj storil tega.

Premisli tudi, da eno samo dušo imaš,
in če svoje edine duše ne zveličaš, druge
duše nimaš, da bi jo zveličal. Nek mogočen
gospod je prosil papeža Benedikta XII., mu
dovoliti v nepripuščeno reč; papež mu je od¬
govoril : „Ako bi jaz dve duši imel, in bi eno
zavoljo vas zgubil, bi morda drugo zveličal;
ker pa eno samo dušo imam, če jo pogubim,
zgubim vse.“ Ti ravno to misli, kadar si
skušan, da ne grešiš, in grešil ne boš, če te
resnice ne pozabiš. Dušo zveličati je edino
dobro, in druzega dobrega ni, ker eno samo
dušo imaš; dušo pogubiti je edino hudo, in
druzega hudega ni, ker eno samo dušo imaš.
Vtisni to resnico v srce, jo vedno pomni, in

—C3- 38 £>—

z Davidom neprenehoma prosi, rekoč: „Ene
milosti sem Gospoda prosil, in njega bom
še prosil, da bi jaz vse svoje žive dni v Go¬
spodovi hiši prebival.“ (Ps 26, 4.)

Zdihljeji.

Usmiljeni Gospod! zahvalim te, da me
nisi vrgel v pekel, katerega sem tolikokrat
vreden bil, in da mi odlog daješ svojo dušo
zveličati. K čemu pa bi bilo meni življenje
zdaljšano, ako bi se ne spokoril, zapovedanega
dobrega ne delal, in se bolj zadolževal pri
tebi? Daj mi spoznati mojo hudobo, da ne¬
prenehoma žalujem in skrbno zadostujem tvoji
razžaljeni svetosti. Prepričaj mene, nevednega
človeka, da zavolj svojih grehov nad peklom
visim, in daj mi delavno voljo po tvojih svetih
zapovedih živeti, da zasluženi nersreči od¬
idem. Tebi, večni svetosti in dobroti, hočem
posihmal sveto služiti; podpiraj me s svojo
milostjo, da ne slabim, temuč da sem čedalje
boljši, in pridem v tvoje kraljestvo tebe hvalit
vekomaj. Amen.

Premisli tretjič. Zveličanje doseči je edino
opravilo vseh ljudi, in kdor ne zadobi zveli¬
čanja, bo pogubljen; pogubljenje pa je nar-
hujša nesreča, ker je večna in je popraviti ni
mogoče. Če je človek nesrečen na svetu, da
mu toča, ali ogenj, ali vojska, ali druga nad-

-o- 39 -€>—

loga vzame njegovo premoženje, morda bo s
pridom pridobil, kar mu je nesreča odvzela;
če zboli, upa zdravja, če se pa ne ozdravi in
umrje, mu je smrt v dobiček, ako je v mi¬
losti pri Bogu; če pa umrje v velikem grehu,
bo pogubljen, v grehu ostane, ni več poprave
in ni več upanja vekomaj. „Grešniki bodo v
pogubljenji večno trpljenje prejeli." (II. Tes.
1„ 9.)

Kristijan! premisli to resnico, in jo tako
dolgo premišljuj, da ti srce stiska in presune.
Dvoje imaš pred seboj: zveličanje ali pogub¬
ljenje; eno boš dosegel, ne veš pa, če zveli¬
čanje ali pogubljenje; če pojdeš v zveličanje,
boš zveličan vekomaj, če pa pojdeš v pogub¬
ljenje, boš pogubljen vekomaj; s sedanjim
kratkim življenjem si boš zaslužil, da boš
nebeških dobrot vžival, ali neskončnih bole¬
čin trpel vekomaj. Mojzes je Izraelcem rekel:
,.Pokličem danes na pričo nebo in zemljo, da
sem vam zbrati dal življenje in smrt. Zberi
si tedaj življenje, da boš živel." (V. Mojz. 3,
19.) Rayno to tebi rečem: Zberi si zveličanje
ali pogubljenje, kar si boš zaslužil, boš imel
vekomaj Ne odlašaj tedaj pokore, ker, če
pokoro odlašaš, boš morda umrl v nepokori,
in če v nepokori umrješ, boš pogubljen. Vstani
tedaj, in pojdi k svojemu Bogu po Jezusu
Kristusu, da boš srečen vekomaj.

—<» 40 o—

Zdihljeji.

Ljubi Jezus! vzemi iz mojega srca lenobo
in predrzno upanje, in daj mi gorečo in de¬
lavno voljo, da pravično živim, prav upam
in srečno pridem v zveličanje. Velikokrat sem
tebi obetal, da se poboljšati in tebi samemu
služiti hočem, pa ni bilo res, in moje živ¬
ljenje je zmiraj enako leno, nerodovitno in
pogubljenja vredno. Gospod! silno velika je
moja hudobija v tebe: ti si živel in umrl za
me, jaz sem pa sebi živel in sem tebi veliko
hudega za veliko dobrega vračeval. Ne gledaj
moje hudobe, ampak daj mi ljubezen, da iz
nje milo jokam nad njo, in po tvojih svetih
naukih živim, da milost najdem pri tebi.
Objamem tvoj sv. križ, na katerem si ti iz
ljubezni do mene umrl, in prosim te, da moje
duše ne zavržeš, temuč da ji pomagaš in da
jo po ločitvi v nebesa vzameš. Amen.

Ne pregleduj in ne prebiraj zdaj drugih reči. ampak
to premišljuj, to si k srcu jemlji, kar si ravno zdaj bral.
— Kateri nauk ali katera beseda v lem premišljevanju
te je najbolj zadela ? Zapomni in zapiši si jo — ob času
skušnjave bodi li naj kakor šopek dišečih cvetlic. — Ko
je ura za premišljevanje potekla — moli:

Angel Gospodov je oznanil Mariji, in spo¬
čela je od sv. Duha.

Češčena Marija itd.

Glej, dekla Gospodova sem, zgodi se mi
po tvoji besedi. Češčena itd.

-o 41 «>-

In beseda se je včlovečila in je
nami prebivala. Češčena itd.

Skleni jutranjo molitev in premišljevanje
nijami:

Litanije

presvetega Imena Jezusovega.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

Bog Oče nebeški,

Bog Sin, Odrešenik sveta,

Bog sveti Duh,

Sveta Trojica, en sam Bog,

Jezus, Sin Boga živega,

Jezus, odsvit Očeta,

Jezus, žar večne luči,

Jezus, kralj veličastva,

Jezus, solnce pravice,

Jezus, Sin Marije Device,

Jezus, ljubeznjivi,

Jezus čudoviti,

Jezus, močni Bog,

Jezus, Oče prihodnjega veka,

Jezus, Angel velikega sklepa,

Jezus najmogočnejši, J

med
z lita-

usmili se nas!

—ca- 42 «>-

Jezus, najpotrpljivejši,

Jezus, najpokornejši,

Jezus, krotki in iz srca ponižni,

Jezus, ljubitelj čistosti,

Jezus, naš ljubitelj,

Jezus, Bog miru,

Jezus, začetnik življenja,

Jezus, vzgled krepostij,

Jezus, goreči duš ljubitelj,

Jezus, naš Bog,

Jezus, naše pribežališče,

Jezus, oče ubogih,

Jezus, zaklad vernih,

Jezus, dobri pastir,

Jezus, prava luč,

Jezus, večna modrost,

Jezus, neskončna dobrota,

Jezus, pot in življenje naše,

Jezus, veselje angelov,

Jezus, kralj očakov,

Jezus, voditelj apostolov,

Jezus učitelj evangelistov,

Jezus, srčnost marternikov,

Jezus, luč spoznovalcev,

Jezus, čistost devic,

Jezus, krona vseh svetnikov,

Bodi nam milostljiv, zanesi nam, o Jezus!
Bodi nam milostljiv, usliši nas, o Jezus!
Vsega zlega, reši nas, o Jezus!

Vsega greha, reši nas, o Jezus!

usmili se nas!

—a- 43 c>~

Svoje jeze,

Zalezovanj hudičevih,

Duha nečistosti,

Večne smrti,

Zanemarjanja navdihov tvojih,

Po skrivnosti svojega svetega včlove-
čenja,

Po rojstvu svojem.

Po detinstvu svojem,

Po božjem življenji svojem,

Po trudih svojih,

Po smrtni bridkosti in trpljenji svojem,
Po križi in zapuščenosti svoji,

Po bolečinah in slabostih svojih,

Po smrti in pokopu svojem,

Po vstajenji svojem,

Po vnebohodu svojem,

Po radostih svojih,

Po slavi svoji,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta,
nas, o Jezus!

zanesi

usliši

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas, o Jezus!

Jezus, sliši nas!

Jezus, usliši nas!

-<B-  44 o—

Molimo!

Gospod Jezus Kristus, ki si rekel: Pro¬
site in boste prejeli, iščite in boste našli, tr¬
kajte in bode se vam odprlo, daj nam, te
prosimo, gorečnost božje svoje ljubezni, da te
s celim srcem, z besedo in dejanjem ljubimo
in neprenehoma hvalimo.

Dodeli nam, Gospod, da strah in ljubezen
do tvojega svetega imena vedno v sebi ohra¬
nimo, ker nikdar voditi ne nehaš, katere v
stanovitnosti svoje ljubezni utrdiš. Ki živiš
in kraljuješ na vekov veke. Amen.

(300 dni odpustka, 16, jan. 1886.)

Zapisuj zdaj v premišljevanji storjene sklepe, da se
jih po duhovnih vajah ložej poslužiti zamoreš.

Ob 7. uri pojdi k sv. maši. *)

(Prosti čas.)

Ob '/ 4  9. uri beri iz:

Tomaža Kempčana prve knjige 20. poglavje :

Bodi rad sam in molčeč!

1. Išči si pripravnega časa, da sam za-se
živiš in premišljuj dobrote božje! Ne bodi
radoveden! — Beri to, kar te bolj h kesu
nagiba, kakor pa raztresa. Ako se izogneš

*) Na deželi — pri ljudskih duhovnih vajah — se
ta dnevni red zelo spreminja. Jutranja molitev je med
prvo sv. mašo ob 5. uri; ob pol 6. uri je z blagoslovom
sv. maša in potem še le prvo  premišljevanje.

-o-  45 «=—

nepotrebnim pogovorom, ako brez dela ne
postopaš in tudi ne poslušaš praznih novic
in govoric, našel boš dovolj pripravnega časa
za sveto premišljevanje.

Največji svetniki so se umikali človeškim
družbam, karkoli so mogli ter so rajši v sa¬
moti služili Bogu.

2. Rekel je nekdo: Kolikorkrat sem
bil med ljudmi, vselej sem slabši
prišel domov.  To skušamo, kedar se
dolgo pogovarjamo. Lože je popolno molčati,
kakor pa se ne pregrešiti z besedo. Lože je
doma skrivaj živeti, kakor med ljudmi dovolj
se varovati.

Kdor tedaj želi doseči notranje in du¬
hovno življenje, mora se z Jezusom umikati
množicam. Nikdo se ne pokaže varen, kdor
ne živi rad za-se. — Nikdo varno ne govori,
kdor rad ne molči. — Nikdo ni varen prvi,
kdor ni rad drugi. — Nikdo varno ne uka¬
zuje, kdor se ni dobro naučil pokorščine,

3. Nikdo' se brez skrbi ne veseli, kdor
nima mirne vesti. Vendar pa so bili svetniki
pri vsej varnosti polni strahu božjega, in zato
niso bili nič manj skrbni in ponižni, če so se
tudi lesketali v lepih čednostih in v milosti.

Hudobnež pa se čuti varnega zato, ker
je napuhnen in domišljav, a naposled se je
le goljufal. Ne obetaj si nikoli varnosti v tem

—<» 46

življenju, če tudi se zdi, da si dober menih
ali pobožen puščavnik.

4. Mnogokrat so taki, katere so ljudje bolj
cenili, zabredli v večje nevarnosti, ker so
preveč zaupali va-se. Zato je za marsikoga
bolje, da ni popolno brez vseh skušnjav, zato
da ni preveč brezskrben, da se ga ne loti
napuh, in da se preveč ne uda zunanjim to¬
lažbam.

O kako mirno vest bi ohranil, kdor bi
nikoli ne iskal minljivega veselja, kdor bi se
nikdar ne pečal s svetom! — O kako popoln
mir in pokoj bi užival, kdor bi odstranil
vsako nečimerno skrb in le na zveličalne in
božje reči mislil!

5. Nebeške tolažbe je vreden le tisti, ki
se je marljivo vadil v svetem kesanju. Ako
hočeš biti skesanega srca, zapri se v svojo
hišico in umakni se posvetnemu šumu, kakor
je pisano: Kesajte se v svojih hišicah!
— V celici dobiš, kar zunaj večkrat izgubiš!
Čim rajši si doma, tem ljubši ti bo dom; če
pa nisi rad doma, ti bo zopern dom. Ako si
v začetku svojega spreobrnjenja rad bival v
celici in jo varoval, bode ti pozneje prijate¬
ljica ljuba in presladko tolažilo.

6. V molčanju in pokoju se boljša po¬
božna duša ter razumeva skrivnosti sv. pisma.
V samoti najde potoke solza, v katerih se
koplje in čisti vsako noč, ona je toliko bliže

—o- 47 €>-

svojemu Stvarniku, kolikor dalje je ločena od
posvetnega hruma.

Kdor se torej loči od prijateljev in znan¬
cev, njemu se bliža Bog s svetimi angeli.
Bolje je skrito živeti in za-se skrbeti, kakor
pa sebe zanemarjati in čudeže delati.

Hvale vredno je za meniha, če le redko
hodi od doma, nerad se kaže in tudi nerad
gleda po ljudeh.

7. Čemu bi gledal, česar ne smeš imeti ?
Svet preide inpoželjenje njegovo.
Mesena poželjivost te vabi na sprehod: toda
ko mine ura, kaj prineseš seboj ? Težko vest
in raztreseno srce. —■ Vesel greš od doma,
pa se dostikrat žalosten vrneš, in veseliš se
pozno v noč, pa si zjutraj ves pobit.

Tako je vsako telesno veselje v začetku
vabljivo, toda nazadnje grize in mori. Kaj bi
mogel drugod videti, česar doma ne vidiš?
Glej nebo in zemljo in vse prvine; iz teh
namreč je vse vstvarjeno!

8. Kaj moreš videti drugod, kar bi bilo
stalno pod solncem. Meniš li, da se boš na¬
sitil? Toda dobil ne boš, kar želiš. Ko'bi
tudi vse videl, kar je, ali bi ne bila le neči-
merna prikazen?

Dvigaj svoje oči k Bogu na višavah, in
moli zarad svojih grehov in zanikernostij! —
Pusti nečimerno nečimernim, ti pa glej na
to, kar ti Bog ukazuje! — Vrata zapri za

—o- 4 3 —

seboj in kliči k sebi Jezusa, svojega prija¬
telja! — Ostani ž njim v celici, ker nikjer
ne najdeš toliko miru. — Ko bi ne bil hodil
iz doma in ne poslušal govoric, užival bi
lepši mir. Odkar pa rad včasih poslušaš no¬
vice, trpeti moraš tudi nemir srca.

Sklep.

Res je: kedarkoli grem v druščino, pridem
raztresen, zbegan domov. Zaradi dela moram
sicer hoditi med ljudi, pa ker spoznam, kako
koristna mi je samota, zato hočem vsaj ob
nedeljah in praznikih kako uro v cerkvi ali
doma biti sam s svojim Jezusom, ki me bo
učil besede večnega življenja. Vpisal se bom
v ta namen v bratovščino svetega Rešnjega
Telesa, da bom vsak mesec vsaj eno uro ločen
od ljudij molil svojega Boga.

(Prosti čas do 9. uro.)

Ob 9. uri duhovno branje. Na deželi se bere: Dušna
pomoč Ul. del stran 15 »O znamenjih Božje ljubezni«.
Spisal J. Zupančič. — Ali pa: »Življenje svetnikov in
svetnic Božjih«, in sicer berejo danes

Možki:

I.

Sveti Egidij (Šent II).

Sveti Egidij ali Šent II je bil kraljevega
rodu, rojen v Grški deželi, v slovečem mestu
Atenu. Že v mladosti je skrbel sveto učenost

-o- 49 ©—

doseči, in po vseh zapovedih živeti. Po smrti
svojih staršev je vse svoje premoženje ubogim
razdal, ker je do njih sosebno usmiljen bil.
Enkrat je vidil bolnega in nazega berača; v
srce se mu smili, in mu da svojo zgornjo
obleko. Berač jo obleče in se ozdravi. Ta
čudež se je razglasil, in vsi so sv. Egidija ča¬
stili, in svetnika imenovali. Ta čast ga je
grozno pekla, tako da je sklenil svojo deželo
zapustiti. Zapusti jo, in pripelje se čez morje
na Francosko. V mesto Arle k slovečemu, sve¬
temu škofu Cezarju je šel, ter bil pri njem
dve leti, da bi se natanko učil po volji božji
živeti. Potem je šel na hribe v samoto, kjer
ni druzega vžival ko zeljišča in mleko košute,
katera je vsak dan v njegov brlog prišla.
Veliko let' je v puščavi vsem ljudem neznan
v veliki svetosti živel, pa Bog ga je razodel.
Primeri se, da so psi Francoskega kralja,
kateri je po tistih hribih lovil, osledili in goniti
začeli košuto, od katere mleka je sv. Egidij
živel. Košuta beži naravnost v brlog sv. Egi¬
dija. Kralj gre za njo, ter jo vidi pri božjem
moži; bila je pri njemu ko domača. Kralj se
je čudil, in sv. Egidija začel spoštovati. Se¬
zidal mu je ondi samostan. Več dobrih ljudi
se je sv. Egidiju pridružilo, in učil jih je po
vseh zapovedih, tudi po svetih Jezusovih v
popolnosti živeti. Več let je bil v tej ljubi pu¬
ščavi, in ondi je s sladko smrtjo svoje sveto
Eksercicije. ^

—® 50 «>-

življenje sklenil, Sv, Egidij je živel ob času
papeža Zimaka, to je okoli 500 let po Kristusu.
Leta in dneva njegove smrti ne moremo
zvedeti.

I

Nauk.

Kaj pomaga vse, če se duša pogubi?

Sveti Egidij se je z milostjo božjo pre¬
pričal, da je dušo zveličati nar potrebnejše.
Ni le vedel, kar tudi slabi kristjani vedo, da
je duša vrednejši od vsega, ker je podoba
božja, edina in neumrjoča; temuč tudi moč
te razodete resnice je čutil, po vseh zapovedih
zvesto živel, in svojo dušo resnično zveličal.
Da bi jo ložej zveličal, je svoje veliko premo¬
ženje ubogim razdal, v daljno deželo šel, in v
samoti do smrti bil. Prave sreče je iskal, in
s svetim življenjem jo je našel, zakaj smrt
ga je v večne dobrote preselila.

Kaj ti bo pomagalo, v vseh grešnih ve-
seljih živeti, ako dušo pogubiš? Ali ne mi¬
sliš, kakor hudobniki, od katerih modri govori:
„Vživajmo pričujoče dobrote, zakaj to je naš
del.“ Modr. 2, 6, 9. Ti so tako govorili ker so
se v srcu motili, in niso druzega življenja ve¬
rovali; ti pa veruješ drugo življenje, in vender
slabo živiš. Oni so se v svojih mislih motili,
ti pa se v svojih mislih motiš; veruješ, da je
duša neumrjoča, in živiš, kakor da bi več¬
nega življenja ne bilo. Kaj ti bo pomagalo

51 ®>-

vse veselje in dobrote sveta vživati, če boš
potem pogubljen? Drugo ti ni na umu, kakor
se razveseljevati in delati, kar se tvojim željam
zljubi; kako bo po smrti s tvojo dušo? Pre¬
misli, kaj Salomon govori: „Kmalo po veselji
pride žalovanje. Norec bo od svojih^del na¬
siten/ 1  Prip. 14, 13. 14. Hoče reči: Življenje
je kratko; po tem kratkem življenji bo večna
žalost, katero si človek s svojim slabim živ¬
ljenjem zasluži.

O kristjan! premisli pravično sodbo božjo,
lepe nebesa, strašni pekel in neskončno več¬
nost. Jezus te bo pravično sodil, sojen boš po
naukih, katere je učil; po sodbi pojdeš v hišo
svoje večnosti, kjer nobenega premenjenja ve¬
komaj ne bo. Razujzdani nečistniki, neusmi¬
ljeni gospodovavci, prevzetni bogatini, grdi po-
žrešniki in pijanci in drugi svojevoljni greš¬
niki, kakošno ohladenje imajo zdaj v peklen¬
skem breznu ? Se bo kdo hvalil, meniš, v peklu,
da je bil oblastnikom nepokoren, da je drugi
spol zalezoval, svoje slabe želje našito val ? Na
vekomaj ga bo peklo, ker si je božjo kletev
nakopal, in bo vekomaj svojo nespamet ob¬
žaloval. Kar je kdo na svetu imel, je drugim
ostalo; hudo zasluženje samo je z njim šlo,
in bo nad njim ostalo na vse večne čase.
„Grešnik bo plačeval za vse, kar je hudega
storil; vender ga ne bo konec." Job. 20, 15.
Zmiraj bo plačeval, nikoli poplačal.

4 *

52 €>—

Premisli, in pravično sodi svoje življenje
in poboljšaj ga, da ne boš od Jezusa pravično
obsojen. Upaš v nebesa iti, pa med katere
svetnike pojdeš? Med apostole ko nič ne
skrbiš za čast božjo, in druge pohujšaš? Med
marternike, kateri so kri prelivali za svete za¬
povedi? Med spokornike, kateri so svojo dušo
in svoje telo pokorili ? Med puščavnike, ko si
v svet zaljubljen? Med device, ko nesramno
živiš? Opusti svoje pregrehe, delaj neprene¬
homa za srečno večnost, in ti bo dobro ve¬
komaj. Bogastvo, oblast, čast, veselje,, in kar
si bodi, ti ne bo pomagalo, ako ne skrbiš
svoje duše zveličati; če jo pa zveličaš, boš
Boga vekomaj hvalil, da ti je dal s premago¬
vanjem, pokorjenjem, poterpljenjem in z dru-
zimi dobrimi deli nebeško kraljestvo zaslužiti.
„ Prizadevaj si skozi ozke vrata v nebeško
kraljestvo priti. 11  Luk. 13, 24.

Molitev.

0 Jezus! tvoj sveti služabnik sv. Egidij
je svoje veliko premoženje med uboge razdal,
vse dobrote sveta zaničeval, v samoto šel se
pokorit, in v spokorjenji do smrti ostal ker
je hotel in skrbel svojo edino dušo zveličati.
Nisem sicer dolžan vsega premoženja ubogim
razdati, v brlog iti, od vseh odločen živeti;
pa zakaj v svet neumno upam, za posvetno
preveč skrbim, v slabo družbo hodim, v igrah

-o 53 e>—

in v neumnosti čas zapravljam? O Gospod!
na prošnje tvojega ljubega prijatelja sv. Egi-
dija mi ogreni vse grešno veselje, daj mi oku¬
siti nekaj kapljic tvojega grenkega kelha, po¬
vzdiguj moje želje k nebeškim dobrotam, daj
mi skrbeti za svojo edino neumrjočo dušo,
da pride, kadar se bo od telesa ločila, v tvoje
kraljestvo te vživat vekomaj. Amen.

Sveti Avguštin, škof in cerkveni
učenik.

Sveti Avguštin, nar bolj razsvetljeni uče¬
nik ali očak katoliške cerkve, je bil rojen v
Afriki v mestu Tagastu leta 334 trinajsti
dan listopada. Njegov oče je bil Patricij nje¬
gova mati Monika. Patricij je bil nejevernik
in razujzdan. Monika je bila kristjana in bo¬
gaboječa. Njegova sveta mati ga je skrbno
in sveto učila, sosebno mu je ognjeno pripo¬
ročala ljubeznjivega Jezusa ljubiti. To pripo-
ročevanje je v njegovem srcu tičalo, tudi
kedar je bil od grešne ljubezni oslepljen. Oče
Patricij je ves drugačen bil, njemu ni bilo mar
svojega sina bogaboječega imeti, ampak le uče¬
nega in slovečega. Sv. Monika si je hudo pri¬
zadevala ga nedolžnega ohraniti, pa Avguštin
je raji svojega nevernega očeta in svojo na¬
ravno željo slušal. Oče ga je v veliko mesto
Kartago v šolo poslal. V spačenem mestu, od

—o- 54 ©—

slabih tovaršev obdan, od svoje matere daleč
je padel v zadrge, katerih je sam iskal, in
predrzno hodil po poti nečistosti v večno po¬
gubljenje. Dasiravno je živel po svoji spačeni
volji, ni mira imel, ker ga je vest vedno
pekla, in je veliko britkost prestal. Božja na-
redba je, da, kdor z grehi išče mira, ga ne
najde; to ni le pravica, je tudi milost, da
grešnik spozna, kako je hudo Boga za¬
pustiti, in da ga išče z resnično pokoro.
Mladeneč Avguštin je bral bukve posvetnih
modrijanov, pa te mu niso dopadle; je bral
sv. pismo, pa ga ni mogel umeti, ker je nje¬
govo srce bilo polno hudega: želel je sebi in
Bogu služiti, kar ni mogoče. Dasiravno je ne¬
koliko želel Bogu služiti, ga je vender grdo
poželenje in lakomnost posvetne časti v suž-
nosti držalo.

Avguštin, v svojih mislih visoko učen,
je začel drage učiti. Vsi so ga ljubili, poslu¬
šali in hvalili; pa obžalovanja, ne hvale je bil
vreden. Ko je bil trideset let star, je šel v
Milan ali Majland posvetne modrosti učit, in
tudi ondi je bil visoko hvaljen. Božja milost
mu je dala želje pridige sv. škofa Ambrozija
slišati. V začetku ga je rad poslušal iz na¬
ravne radovednosti; pa s časom je tudi nje¬
govo srce občutilo nekaj prijetne moči razo¬
detih resnic, katere je sv. Ambrozij ljubeznjivo
oznanoval. Svete resnice, katere je rad po-

-o- 55 ■€>-

slušal, so mu še več notranjega nepokoja
napravile, ker so mu grešno življenje očitale,
katerega s prevelike slabosti še ni žačel pre¬
magovati. Velikokrat je svojim prijateljem
pravil od svojih vestnih bolečin; pa je le še
ostal kar je bil. Njegova dobra mati, sv. Mo¬
nika, je iz Afrike v Milan do njega prišla, da
bi bila nad njim čula, in ga je prosila in na¬
govarjala, da naj se spreobrne. Rad jo je po¬
slušal, pa slaba navada ga je zmiraj v suž-
nosti držala. Avguštin je vse vedel, kar so
posvetni modrijani pisali; pa njegovo srce ni
bilo razsvetljeno. Sklenil je sv. pismo brati,
in resnice željno iskati; sosebno rad je bral
pisma sv. Pavla, ki pričujejo od potrebe milosti
božje, brez katere se nič dobrega ne zamore. Sta¬
novitno branjem premišljevanje listov sv. Pavla
mu je v srcu obudovalo dopadajenje do vsega do¬
brega, in vnemalo želje sveto živeti; pa komaj
je verjel, da bi zamogel svoje hude navade
popolnoma opustiti. Ljubezen do resnice in
ljubezen do greha ste se vedno vojskovale v
njegovem srcu; noč in dan mu ni bilo miru,
ker je še razdeljen bil med Bogom in svetom.

Avguštin, gnan od vestnega nepokoja,
je šel razsvetljenega božjega namestnika, maš-
nika Simplicijana, obiskat. Vse mu je povedal,
kar ga. je težilo, in potlej ga je sveta prosil.
Sveti mašnik ga je lepo učil, in mu je tudi
lepo pripovedoval, kako se je posvetni modrijan

-o 56 «>-

Viktorin srčno spreobrnil, in se ponižno Je¬
zusovemu jarmu podvrgel. Avguštin je zdi¬
hoval, in milo jokal, čezdalje bolj je želel se
spreobrniti; vendar so ga stare navade, dasi-
ravno manj ko poprej, v grehu zadrževale.
Malo časa po tem je k njemu mogočen gospod
cesarjeve hiše prišel. Ta mu je od življenja
sv. Antona puščavnika veliko povedal; tudi je
pravil, da sta se dva njegova tovariša v ce¬
sarjevi hiši svetu odpovedala, in šla v samoto
Bogu služit. Avguštin je vse rad poslušal, kar
je deželski gospod pravil, in po njegovem od¬
hodu je svojemu prijatelju Alipiju rekel: „Si
slišal, kaj mi tukaj delamo? Smo modri, vender
nevedni; priprosti pojdejo v nebesa, mi pa ne
bomo za njimi hodili?" Avguštin je bil ves
v ognji ko je to govoril, zakaj znotraj ga
je neizrečeno peklo. Potem sta vstala, in na
vrt šla ter se vsedla. Avguštin je vzdihoval
in jokal neprenehoma, ker je v njegovem srcu
silno vojskovanje bilo. Da bi ložej premišljeval
in jokal, se je od svojega prijatelja Alipija od¬
ločil, in šel pod figovo drevo v senco, ter se
vsedel. Obilniši solze so se mu vdrle, glasno
je jokal in zdihoval po rešenji iz hudih navad.
Dokler je v tej veliki bridkosti bil, je slišal
glas: „ Vzemi in beri." Pri sebi je imel knjigo
listov sv. Pavla, te je v roke vzel, odprl, in
tu so bile besede: „Živimo pošteno ne v po¬
žrešnosti in v pijanosti, ne v nečistosti in ne-

57 c—

sramnosti, ne v kregu in nevošljivosti; temuč
oblecite Gospoda Jezusa, in ne strezite mesu
po njegovih željah.“ Takrat je v svojem srcu
čudno premenjenje občutil, močno voljo je imel
le Bogu služiti, in svojega poželenja nikdar
več ne poslušati. Svojemu prijatelju Alipiju je
vse povedal, in po tem k sveti Moniki hitel,
ter ji ravno to povedal. To slišati je ona polna
veselja neskončno usmiljenega Boga zahva¬
lila, in ga prosila, da naj mu še obilniši mi¬
lost da. Njegovo spreobrnjenje je bilo resnično
in stanovitno; s svojo sveto materjo je v sa¬
moto šel, in se skrbno pripravljal sveti krst
prejeti; pri sv. škofu Ambroziji pa se je dal
zapisati med novince v veri. O veliki noči sta
bila on in njegov prijatelj kršena. Tri in tri¬
deset let je bil star takrat Avguštin. Ves pre¬
novljen in prerojen od milost sv. Duha, je ne¬
izrečeno vesel bil, in tudi do smrti Bogu
stanovitno služil.

Sv. Avguštin je kmalu po prejetem krstu
domov šel. Blizo mesta Tagaste je nekaj last¬
nine imel. Ondi je v samoti v družbi svetih
priljateljev kakor v samosta,nu živel v vednih
solzah, v molitvah in v pokorjenji tri leta;
potem je vse svoje prodal in ubogim dal. Za¬
voljo nekega svetega opravka je šel v mesto
Hipon, kjer je njegovo sveto življenje že znano
bilo. V cerkev gre, kjer je škof Valerij vernim
priporočeval kacega svetega moža zvediti,

—® 58 ®—

katerega bi za mašnika posvetil, in po¬
močnika imel v svojih duhovskih opravkih.
Verni so se sv. Avguština poprijeli, in škofa
enoglasno prosili za mašnika ga posvetiti,
kar se je tudi zgodilo. Sv. Avguštin se ni
mogel ubraniti; pa bil je neizrečeno žalosten,
in neprenehoma je jokal, ker se je tega vi-
socega stanu nevrednega štel. On je jokal,
škof pa in vsi verni so bili veseli, ker je bil
svetega življenja in poln modre učenosti. Res,
ni mogoče popisati, kako je sveto živel, in
koliko je skrbel za zveličanje Jezusove cede.
Vsi dobri so ga bili veseli; on pa je le svojo
nevrednost vidil, in se zavoljo nje poniževal.
Dasiravno se je nevrednega štel, se vender
ni mogel škotijstva ubraniti; leta 395 je
bil škof mesta Hipona blagoslovljen. Sv. Pavlin
pričuje, da je bilo njegovo povikšanje vsej
cerkvi v prid, ker je neizrečeno skrbel za
čistost in lepoto katoliške cerkve. Vsaki dan
skoraj je pridigoval, pa tako, da so ga tudi
priprosti lahko umeli, neizrečeno ljubeznjivo,
tudi srčno in ojstro, kakor so ga verni po¬
trebovali. Dasiravno je bil škof, je vender
živel v pokorjenji in v uboštvu, in se ni hotel od
druzih ločiti. Popotnike je rad pod streho
jemal, njim in ubogim obilno pomagal, vse
učil v miru živeti, si zelo prizadeval ljudi
mirovati; vse je vsem bil, da bi bili vsi Kri¬
stusu podobni. Iz vseh dežel so k njemu ho-

-O- 59 ■€>—

dili, ali mu pisali zavoljo dušnih potreb; tudi
škofje so ga za svet popraševali, ker je bil
od Boga s sosebno modrostjo napolnjen.

Njegova gorečnost, učenost in srčnost
se je sosebno razodevala zoper krivoverce,
katerih je bilo dovolj v Afriki in drugej. Iz
srca jih je ljubil, in iz ljubezni jih želel spre¬
obrniti ; zato se jim je srčno vstavljal z mečem
besede božje, in jih je sramotil, da bi z za¬
peljivimi nauki nedolžnih ne zapeljali. Bog ga
je z milostjo božjo, modrostjo in srčnostjo na¬
polnil, in nihče se ni mogel njegovi razsvet¬
ljeni učenosti ustaviti. Veliko učenih knjig je
spisal, in njegovi čisti nauki so še sedaj v
katoliški cerkvi nepremagljivo orožje zoper
vse hudobije in hudobne, zlasti zoper tiste,
kateri povišujejo človeško moč —, in pomanj¬
šujejo potrebnost milosti božje. On je skusil,
kako reven je bil brez milosti, koliko je potem
z njeno pomočjo delal; prav zato ga je Bog
izvolil, da bi bil srčen vojšak zoper prevzetne
krivoverce, kateri niso hotli spoznati spače¬
nosti in nezmožnosti človeške pokažene na¬
rave. Od ognja ljubezni do Boga je gorelo njegovo
srce, in ponižnost ga je učila do smrti le za
čast božjo in za zveličanje bližnjega delati.
Njegova ponižnost je bila v vsem: ako je bil
hvaljen se je ponižal; ako je bil zaničevan,
se je ponižal; ako je dobro delal, se je po¬
nižal; le Boga je hvalil, sebe pa pokoril. Kedar

—® 60 «>-

so mu krivoverci ali drugi grehe pred krstam
storjene očitali, je rekel: Ti me opominjajo,
da naj ne pozabim božje milosti, od katere
sem odpuščenje grehov prejel." Njegova glo¬
boka ponižnost je našla slabosti in pregreške
v rečeh, katere drugi in tudi bogaboječi pre¬
zirajo. V zveličavnem strahu je vedno živel,
dasiravno je za čast božjo vedno delal.

Velika nadloga je prišla nad primorsko
mesto Hipon, kjer je škof bil. Sovražniki so
z vojsko obdali mesto, in ga silno nadlego¬
vali. Sv. Avguštin je Boga iz srca prosil, da
naj ne da mesta neusmiljenim sovražnikom
v roke, ali da naj njega iz sveta vzame, da
bi nesreče svojega ljudstva ne vidil. V tretjem
mesecu te strašne vojske je zbolel, in s tega
je spoznal, da ga Bog iz sveta kliče. Skrbno
se je k smrti pripravljal, bral in premišljeval
Davidove psalme od pokore, milo jokal in
prosil Boga, da naj ga v nebesa vzame. Sv.
Posidij, pisatelj njegovega življenja, pričuje, da
je sv. Avguštin ko je bolan ležal, nekega bol¬
nega otroka čudežno hitro ozdravil. Ta sveti
škof, in razsvetljeni učenik je 76 let star,
ravno ta dan leta 430 mirno v Gospodu
zaspal, in šel v nebesa večnega plačila vživat,
ker je po svojem spreobrnenji veliko in sta¬
novitno za čast božjo trpel.

-o 61  «>—

Nauk.

Čudno vojskovanje hudega poželenja in milosti v srcu
sv. Avguština.

Hudo poželenje in milost sta eden dru¬
gemu nasproti; če hudo poželenje gospoduje,
je milost premagana, če milost ali ljubezen
gospoduje, je hudo poželenje premagano.
Tudi grešnika, ki je svojih grehov suženj,
milost opominja, in tudi v njem je še nekaj
strahu božjega; pa hudo poželenje se mogočno
vstavlja. Grešnik, v greh zaljubljen, če še kaj
vere ima, ne more popolnoma mirno živeti;
več ali manj vestnega nepokoja čuti po ve¬
likosti slepote, katero so grehi v njegovo srce
vlili. Bog ga zamore hitro, in kedar hoče,
spreobrniti, kakor je Savla in druge naglo
spreobrnil, ker je njegova milost vsemogočna.
Nar močnejši hudo poželenje se ne more milosti
božji ustavljati, če hoče Bog mogočno in sta¬
novitno milost dati; pa Bog po navadi le to¬
liko pomaga, da se grešnik zamore poboljšati,
pa tudi da težkost čuti. To ga uči ponižnosti,
molitve in varnosti; to ga ponižuje, ker ga
prepriča, da sam ne zamore nič dobrega; ga
priganja Boga prositi milosti; ga uči po za-
dobljenem odpuščenji varno živeti.

Grešnik, dokler greh ljubi, se boji in
brani poboljšanja. Sv. Avguštin tako govori:

„Težko in močno verigo svojih hudih navad
sem vlekel za seboj, bal sem se odklenjen

—o 62  «>“-

biti; nerad sim poslušal lepo čistost hvaliti;
rešenja sem se bal, ker sem sužnost ljubil."
Dokler je tak bil, se ni nič vojskoval, ker je
svojo nesrečo še ljubil; vest ga je sicer zmiraj
pekla, pa močno poželenje je pečenje vesti v
njem gasilo.

Grešnik hoče in noče, želi in se boji, si
prizadeva, pa z močno 'voljo noče spreober-
njenja. To čudno vojskovanje milosti božje in
grešnega poželenja je dolgo čutil, in na tanko
popisal sv. Avguštin s temi besedami: „Sem
zdihoval po rešenji, da bi le tebi, o Bog, do-
padel; pa sem se zvezanega čutil od svoje
trdovratne volje. Hudi me je v svoji oblasti
držal, in v sužnosti imel. Hudo poželenje je
mojo voljo pačilo; z dovoljenjem v greh sem
si hudo navado napravil; huda navada me
je v grehe primorala, pa to je bilo radovoljno.
Volja tebi o Bog, s čistim srcem služiti, se
je v meni budila; vender je nezmožna bila
drugo voljo premagati, katera je iz hudega po¬
želenja, iz grešne navade bila. Dve volji ste
v meni bile, ena sveta druga grešna; ena od
milosti druga od poželenja. Te dve ste se voj¬
skovale, in moje srce trgale. V sebi sem čutil
resnico besed sv. Pavla: Duh želi zoper meso.
Bil sem ko zaspani otrok kateremu stariši
zapovedo vstati. Zeli stariše ubogati, vstati;
vendar se da od sladkega spanja premagati,
in zopet zaspi. Tako sem jaz vedel da sem

—o- 63 ~s>—

bil dolžan vstati in k tebi, o Bog! iti; ža¬
losten sem bil svoje lenobe, vendar sem v
grehu tičal. Rekel sem v svojem srcu: Zdaj,
zdaj vstanem, še majhno počakaj, poboljšati
se hočem; pa sem le odlašaj, ker se mi je
sladko zdelo v grehih živeti. Slišal sem božji
glas v svojem srcu: Le hitro vstani —; včasih
sem vzdihoval in jokal, vendar me je nas¬
protna volja premagovala!" Tako se je sv. Av¬
guštin dolgo vojskoval, včasih močneje včasih
slabeje po velikosti milosti in hudega pože¬
lenja. Usmiljeni Bog mu je popolnoma pre¬
magati dal zavoljo odrešenika Jezusa; potem
mu ni z razdeljenim, ampak z vsem srcem
stanovitno služil.

0 kristjan! premisli dobro, kaj hudega
prinese rado volj no dovoljenje v skušnjave. Tudi
v človeku, ki je suženj grešnih navad, ostane
še vera, nekoliko strahu božjega in neko do-
padenje do Boga, pa to ga ne reši, to mu le
grenko bojevanje in pečenje vesti napravi; le mo¬
gočna milost mu da resnično vstati. Brez mo¬
gočne milosti grešnik hoče in noče, želi in
se boji, ima želje, pa nezmožne želje ako
sladkost milosti popolnoma ne premaga slad-
nosti greha. Bogu bodi zvest, in živi v vsej
ponižnosti; sam lahko grešiš, pa sam se po¬
boljšati ne moreš, ker je resnično, kar sv.
Pavel govori: Ne pri njem, kateri hoče, ampak
pri Bogu je, kateri se usmili.,, Rimi. 9. 16.

-<a-  64  «>—

Molitev.

O ljubeznjivi Oče nebeški! ne zapusti
me nikdar, ker sam iz svoje moči nič ne za-
morem. Nevošljivi hudi po moji edini duši
streže, zapeljivi svet me moti, nadležno meso
me skuša, sam hitim v pogubljenje, in bom
pogubljen, ako mi ti ne pomagaš. Sem pre¬
pričan, vender še premalo, kako slaba je moja
volja; daj mi svojo neizrečeno slabost bolj
spoznati, da se ponižujem, te iz srca prosim,
in obilno dobrot od tvoje milosti prejmem.
0 sv. Avguštin! tvoja slabost mi pričuje, kako
da sem slab; tvoje dolgo bojevanje me uči,
koliko si moram prizadevati vezi starih navad
raztrgati; tvoje poboljšanje in tvoja stano¬
vitnost v dobrem mi pričuje, kaj zamorem s
pomočjo milosti božje: toraj prosi zame usmi¬
ljenega Boga, da naj mi obilno milost zavoljo
Jezusa da, da, ker sem te v grehih posnemal,
te tudi v resnični pokori. Sprosi mi pravo
spreobrnjenje in stanovitnost v božji službi,
da moja duša tukaj le Boga ljubi, in potem
ga hvali vekomaj. Amen.

(Potem izpraševanje vesti — pretresanje svojih
stanovskih dolžnosti — priprava za sv. spoved.)

O dolgi spovedi  je pomniti:

Velika, dolga ali vesoljna spoved je A) nekaterim
potrebna B) nekaterim koristna, C) nekaterim škodljiva.

—<& 65 e>-

A) absolutno potrebna je vesoljna spoved vsem
tistim, ki so eno ali več svojih poprejšnjih spovedi neve¬
ljavno ali božjeropno  opravili:

a) Neveljavna pa je utegnila biti spoved 1.) če spo-
vedenec še tistih resnic ne ve, ki so vsacemu potrebne
necessitate medii (glej spodej. kaj je to pod b) 2) če se
zavoljo velike zanikamosti kakega smrtnega greha ni
obtožil; 3) če ga je nalašč zamolčal, 4) ga nalašč tako
povedal, da ga spovednik razume l ni. ali če  se je 5.) s
kako jflžjP v spovedi zelo  pregrešil. 6.) Če pri spovedi
ni imel potrebnega kesanja, ali ni 7.) imel trdnega sklepa,
kakor n. pr. oni, ki dokaj časa ostanejo v prostovoljni
bližnji priložnosti, v sovraštvu; ki nočejo naloženega
povračila opraviti ali drugih važnih dolžnosti. — dasi-
ravno so bili opominjani in jim je bilo tudi možno sto¬
riti; ali 8) ki v smrtnih grehih živeč nalašč išejo . . .
gluhih, . . zelo površnih spoved nikov, da bi ne bili za¬
voljo grehov svarjeni, i. t. d.

(Zupančič-evo duhovno pastirstvo pag. 635.)

Kristjan! kadar je gotovo, da je vsled katerega tukaj
naštetih bistvenih nedostatkov bila ena ali več tvojih
spovedi neveljavnih, gre ti ponavljanje dotičnih spovedi
t. j. moraš veliko spoved kot potrebno  opraviti.

b) Glede verskih resnic, katere mora vsak kristjan
vedeti in verovati, da vredno prejme sv. zakramente, pom¬
niti je to: ako bi spokornik celo tistih resnic ne vedel,
katere je k izveličanju treba vedeti in verovati (nečes-
saria necessitate medii) še zmožen ni, zakrament sv. po¬
kore prejeti. Če bi toraj še tega ne vedel, da so v Bogu
tri osebe: Oče, Sin in sv. Duh, in da se je Sin Božji za
nas včlovečil, da nas je s svojim trpljenjem in smrtjo
odrešil; ko bi se ne zavedel neumrljivosti človeške duše,
— ti spovednik kot nezmožnemu ne more dati odveze.
Ce si toraj v toliki nevednosti spovedi opravljal si jih
neveljavno  opravljal.

c) Ozir laži pri in v spovedi je pomniti: Spoved
mora biti odkritosrčna in resnična — brez zvijačnosti v

Eksercicije. g

—» 66  ©—

besedah in brez laži t. je povedati mora vse tako, kakor
storjene grehe človeku vest narekuje. »Da je laž. v spo¬
vedi storjena, še bolj pregrešna, kot ob drugih slučajih,
je gotovo; vendar samo na sebi ni vselej  smrten greh,
ako se kedo pri spovedi v kaki reči zlaže. — Zelo bi
grešil ter spoved neveljavno storil, kedor bi 1.) spoved¬
niku vedoma neresnico povedal v zadevah potrebne
daljne tvarine, toraj ko bi smrteii-.gr.plv o katerem ve, da
ga je storil. pritojLnU-mdašč-taho-povedal, da ga spo¬
vednik ne razume.« (Zupančič pag. 651.) 2.) Kdor pri
spovedi reče, da ni privol il v nečiste misli, akoravno ve,
da je privolil, — laže. V nečiste misli privoliš, kedar se
nad nečistimi rečmi veseliš, rad vidiš, da take ostudne
reči po glavi letajo in se nič ne ustavljaš, ko se jih
zaveš. 3.) Kedor pri spovedi vedoma goJtflXQst_z—negoto-
vostjo-zamanja in reče, da ne ve gotovo, je-li tisti greh
storil ali ne, akoravno ve. da ga je storil, v spovedi
laže. — Kar gotovo veš, da si storil, reci pri spovedi:
to sem storil, če ne veš gotovo, reci: da ne veš prav,
je-li si storil ali ne. 4.) Kedor v spovedi reče: »ta greh
sem bil enkjsLjUlzahil povedati«, če tudi dobro ve, da
ga ni pozabil,  ampak zamolčal — v spovedi laže. 6.)
Kedor se pri spovedi kakega smrtnega greha izpove in
reče: »ta greh sem že v mladosti storil, pa sem ga pri
spovedi za prvo sveto obhajilo pozabil . povedati« — ako¬
ravno ve. da ga ni pozabil, ampak zamolčal, —■ laže.
6.) Kedor k spovedi gre s tem n a mem-o-m, da bo tisti
ostudni greh zamolčal, če ga spovednik sami ne bojo vpra¬
šali, stori nevredno spoved, če ni svojega slabega na¬
mena  razodel, dasi je omenjen greh na spovednikovo
vprašanje tudi povedal. 7.) Kedor na spovednikovo vpra¬
šanje reče: ».nisem. .vedel da je ta reč smrten greh«,
dasi je gotovo to vedel, — laže in stori neveljavno
spoved. 8.) Kedor Ji£yjlo svojih smrtnih grehov pri ob¬
tožbi vedoma zmanjša in reče, da je tisti greh storil le
enkrat, akoravno ve, da ga je 5 krat storil — laže. Pri
spovedi mora grešnik povedati tudi število  svojih

-O ()7 €>—

smrtnih grehov. 9.) Kedor pri spovedi vrsto gr ehov nalašč
premenjava, da reče n. pr. »imel sem 3 krat nečiste
misli in želje«, ko dobro ve da so bile nečiste dejanja,
— laže. Nečiste dejanja niso misli — in nečiste misli
niso dejanja. 10.) Kedor ima 3 smrtne grehe in pove le
enega svojemu navadnemu spovedniku, dva pa ptujemu,
laže pri obeh spovednikih. 11.) Kedor pri spovedi reče,
»da je zapustil grešno priložnost, povrnil krivično blago,
se spravil s svojim sovražnikom«, akoravno nobene teh
reči ni storil — laže. 11.) Kedor pri spovedi pove, da se
je z drugim spolom pregrešil, pa prostovoljno zataji, da
je oseba bila iz žlahte, omožena, vdova, ali da je imela
obljubo čistosti — je storil neveljavno spoved.

Premisli kristjan, če si nisi tudi ti pri spovedi z
lažmi iz kake zadrege pomagal ; odkrij to svojemu spo¬
vedniku. kateri vejo razsoditi, je-li so tvoje spovedi ve¬
ljavne ali nevaljavne bile.

Kake žalostne nasledke  v spovedi storjena laž
ima, kaže naslednja dogodba, katere so le okoliščine
predrugačene, jedro pa je gola resnica, Dva dečka France
in Janez sta se v jezeru y . . . kopala. Storila sta nekaj
tako ostudnega da se ne da povedati. Domov grede pravi
starejši (France) mlajšemu: »Tega greha pa ne smeš pri
spovedi povedati; in če bi te spovednik tudi vprašali:«
»jeli si kaj takega storil«, reci: »nisem;« vendar potem, ko
so ti pokoro naložili in predenj ti odvezo dajo, popravi svojo
laž in reci: gospod! še nekaj imam povedati: — »da
sem se zlagal«. Tako je starejši mlajšega pohujšal z
ostudnim grehom in ga naučil, kako mora pri spovedi
lagati. — Mlajši (Janez) — če tudi zoper svojo vest' —
je pri spovedi tako storil, kakor mu je hudobni tovariš
svetoval, ali mirne vesti odzdaj ni imel več.

Preteklo je 40 let, Janez je hodil sicer k spovedi
po 4 krat na leto, a ker je nevredne zakramente pre¬
jemal, ni dobival gnade ustavljati se skušnjavam in po¬
grezal se je — čedalje v večje hudobije. V nekem po¬
boju je bil Janez hudo ranjen in prinesli so ga v . . . .

5 *

-o- C8 «>-

Huda vest in misel na strašno sodbo ste mu oči od¬
prle, bil je-tako skesan, da reče nekega dne postrežnici:
»Pokličite mi spovednika, jaz moram svojo vest porav¬
nati, ker celo življenje sem nevredne zakramente prejemal.
Bil sem še le 12 letni deček, ko me je moj hudobni
tovariš ... (tu je povedal, kako ga je hudobni France
pred 40 leti pohujšal in pri spovedi lagati učil.)

Janez se jc sicer z Bogom spravil in lepo umrl;
njegove besede pa. katere je izustil na smrtni postelji,
damo v pretres tistim, katerim vest enake pregrehe
očita: Janez je v 40 letih 160 nevrednih spovedi opravil
in 160 nevrednih obhajil prejel in vsled tega tudi 40 krat
ni zamogel svoje velikonočne dolžnosti spolniti.

O kolika nesreča! Kaj je bilo tega treba? In vse
te nesreče kriva je ena sama laž. katero je Janez pred
40 leti pri spovedi storil. — Žalibog, da so še dandanes
taki, ki v greh zapeljujejo in potem, ko so zapeljali —
nesrečnim zapeljanim rečejo: »tega ni treba pri spovedi
praviti — ta greh jaz na-se vzamem.«

11 .

Žene berejo danes:

Sveta Ana, mati device Marije.

Sveta cerkev časti ponižno in hvaležno
ne le prečisto devico Marijo, mater vseh od¬
rešenika, ampak tudi njene svete stariše Joa-
hima in Ano. Oba sta bila Davidove rodovine,
kakor sveto pismo pričuje; vender uboga, ker
je božja modrost hotla s poniževanjem teh
zvestih duš ponižnost učiti. Koliko sta bila
uboga, pričuje le to zadosti, da sta svojo ljubo,
hčer Marijo revnemu tesarju, svetemu Jožefu,
v zakon dala, kateri je bil tudi Davidove ro-

—<B- 69 ®—

dovine. Sveti Joahim in sveta Ana sta bila
svojega ubošta zadovoljna, sta Boga hvalila,
in mu zvesto služila. Da je bil Davidov rod
ponižan in zaničevan, jima ni bilo mar; že¬
lela sta le, česar so vsi pravični želeli, prihoda
odrešenika, katerega je Bog po svojih prerokih
obljubil v rešenje Izraela in vsega sveta. Te
svete želje so se v njunih srcih bolj in bolj
vnemale, ker je obljubljeni čas že blizo bil,
in zlasti ker sta vedela, da bo iz Davidove
rodovine odrešenik. Sveta Ana je bila že
zdavnaj zaročena, pa zaroda ji ni bilo : kadar
skoraj ni več upanja bilo, jo je božja milost
obiskala, ji rodovitnost dala, in jo razveselila
s hčerjo, z Marijo devico, namenjeno materjo
Sinu božjega. Ni mogoče popisati ali praviti
velicega veselja svete Ane in nje bogaboječega
moža, svetega Joahima, katera sta za ta pre¬
dragi dar Boga neprenehoma hvalila. Veliko
bolj sta bila hvaležna ko nekdanja Ana, mati
Samvela preroka. Sosebna svetost, katero sta
nad Marijo vidila, ji je spodbadala še bolj Boga
hvaliti, od katerega vse dobro pride. Dasiravno
malo vemo od življenja svete Ane, vender ni
mogoče drugače misliti, kakor da je po vseh
zapovedih na tanko živela. Boga je iz vse svoje
duše ljubila, in bližnjega ko sebe, in v vseh
nadlogah je potrpežljiva bila. Svojega pobož¬
nega moža je sveto ljubila, eden druzega sta
bolj in bolj posvečevala, eden drugemu z vso

—o- 70 ©—

poterpežljivostjo pomagala. Bogu je vse svoje
trpljenje darovala, in vse svoje dela posve¬
čevala, doma je rada bila, in nikoli se ni vti¬
kala v tuje opravke. Mesto Nazaret, kjer je
stanovala, j e bilo zelo majhno, vender ji je veliko
mestjanov bilo neznanih, ker ni nič nepotreb¬
nega iskala, ni bila praznih novic radovedna, ni
hodila brez potrebe po mestu, temuč je skr¬
bela doma se posvečevati. Sveta Ana je bila
vredna hvale s katero Salomon povišuje bo¬
gaboječo ženo rekoč: „Nje otroci so vstali, in
jo memo vseh srečno imenovali, tudi nje mož
jo je hvalil. Veliko hčer si je bogastvo sprav¬
ljalo, ti si vse premagala. Priljudnost je go-
ljufna, in lepota je prazna, žena katera se
Gospoda boji. je hvale vredna, 11  Prip. 31, 28 — 30.
Vsa hiša je srečna, kjer je bogaboječa žena
po zgledu sv. Ane.

Nauk.

Blagor hiši, v kateri strah božji gospoduje.

Sveta Ana je bila bogaboječa žena, po¬
božna mati, skrbna gospodinja, mirna sose-
dinja, in v vsem dobra, ker se je iz ljubezni
Boga bala. Sveto in stanovitno je svojega
moža ljubila, ravno tako je bila od njega ljub¬
ljena, zelo je skrbela za svojo ljubo hčer Ma¬
rijo, in ta je svoji sveti materi v vsem Ijubez-
njivo pokorščino skazovala, pridno in poter-
pežljivo je gospodinila iz pokorščine do Boga;

—* 7 1 €>—

mirna je bila in srednica miru med bližnjimi
da bi Bog razžaljen ne bil, in je tudi od druzih
v miru bila pušena, vse čednosti je imela,
ker se je Boga bala, in ga v srcu nosila. Prav
govori modri: „Gospodov strah je modrosti
začetek." Prip. 1, 7. Vse je modro, mirno, sra-
možljivo, priljudno in dobro pri človeku, v
katerem Gospodov strah gospoduje.

Srečen sv. Joahim, kateri je imel tako
sveto in modro ženo! Modri pričuje: „Dar čez
vse darove je sveta in sramožljiva žena.“
Sirah 29, 19. Kdor bogaboječe žene išče, jo
najde, ker so njegove oči čiste, in se ne dado
zmotiti od slepega poželenja. Kedor bogaboječe
živi, dobi enako tovaršico; ravno tako najde
bogaboječa deklica pametnega moža, ker ne
dela neumno, ampak z božjim svetom. Modri
uči: „Dobra žena dober dar; delež je bogabo¬
ječih, in bo zavoljo dobrih del (dobremu) možu
dana." Sirah 26, 3. Ravno to je reči od boga¬
boječega moža.

Če sta mož in žena bogaboječa, se sveto
ljubita, mirno živita v vsi poterpežljivosti,
skerbita. eden drugega posvečevati in zveličati;
so tudi nju otroci sploh dobri. Bog je že poprej
njeno pametno zavezo blagoslovil, in jima svojo
milost dal; oba mu služita, in imata veliko
skrb za otroke, vedno za nje Boga prosita;
otroci vidijo vse dobro nad njima, slabega
nič, toraj so tudi oni dobri. Bogaboječi stariši

—o- 72 €>—

so vsem otrokom zvesti namestniki božji,
skrbni angeli varhi, otroci v božjem strahu
zrejeni, so pomoč in veselje svojih starišev.
Blagor tej hiši! Ljubezen, edinost, mir, pomoč
in vse dobro je delež bogaboječih starišev in
otrok; tudi je upati, da bo njih bogaboječnost
od roda do roda, kakor je od Tobijeve za¬
pisano : „Ves njegov zarod je ostal v dobrem
življenji, tako, da so bili Bogu in ljudem pri¬
jetni. 11  Tob. 14, 17.

Nikoli ni prevečkrat rečeno: „Blagor

hiši, kjer strah božji gospoduje!“ V tej srečni
hiši eden druzega ljubijo, eden drugemu po¬
magajo, eden z drugim imajo potrpljenje, eden
za vse, in vsi za vsacega skrbe, da bi bilo
vse po volji božji. Vsi verni naj bi si prizadjali
strah božji imeti, in ga ohraniti, ta bi jih z
vsem dobrim napolnil. Modri pričuje: „Blagor
človeku, kateremu je strah božji dan, kdor
ga ima, komu bo enak?“ Sirah 25, 15.

Molitev.

O Gospod! vem, blagor hiši, v kateri tvoj
strah gospoduje, pa tudi gorje hiši, kjer tvojega
strahu ni. ravno tako blagor ali gorje sle¬
hernemu človeku, kakor se tebe ali boji ali
ne boji. Če premislim svetost, edinost, potr¬
pežljivost svetega Joahima, svete Ane in Ma¬
rije, mi srce od veselja poskakuje, čutim veliko
dopadenje nad njimi, in pravim: „Blagor tej

—o 73 e—

sveti družini, med katero Bog prebiva ! Blagor
tudi vsem, ako bi se po njih ravnali." Pa
sedaj je malo pokorščine, edinosti, potrpež¬
ljivosti, pomoči, ker se te ljudje premalo boje.
Ljubeznjivi Oče nebeški! napolni nas s svojim
strahom, da smo zavoljo tebe enega duha v
zavezi miru. O sveta Ana! ti si velika božja
prijateljica, in veliko zamoreš pri Bogu, sprosi
nam pravo bogaboječnost, da vsi po tvojem
zgledu živimo, in Bogu dopademo. Amen.

Sv. Joana Frančiška Fremiot.

Sveta Joana Frančiška, z priimkom Fre¬
miot, je bila rojena na Francoskem v deželi
Burgundii v velikem mestu Dijonu od bogatih
starišev leta 1572. Krščansko je bila izrejena,
in že. v prvih letih je imela znamenja sosebne
svetosti nad seboj. Pravijo, da se je že takrat
srčno vstavila mogočnemu krivovercu, in je
darilo, ki ji ga je bil posilil, v ogenj nesla
rekoč: „Tako bodo krivoverci v peklu goreli,
kateri niso Jezusovemu nauku pokorni."
Komaj je nekoliko odrastla, ji je mati umrla.
Preljubo devico Marijo si je Joana zdaj svojo
skrbno in mogočno mater izvolila, in se ji
goreče priporočevala. Polna ognjenih želj le
Jezusu in Mariji dopasti, je zaničevala vse
dobrote sveta, in je od sebe srčno spodila
posvetno deklo, katera je s slabimi besedami
skušala njeno dušo zapeljati. Oče jo je bo-

-o- 74 c—

gatemu gospodu, knezu Šantalu, v zakon dal.
Podvrgla se je očetovi volji, pa skrbela je
tudi svoje dolžnosti zvesto spolnovati, domače,
zlasti služabnike, je krščanskega nauka učila,
in pridno gospodinjila; za vse je skrbela, da
bi pridno, mirno in ponižno živeli; usmiljena
je bila do ubogih tako, kakor da bi bila mati
slehernega ubožca.

Tej bogaboječi gospej se je grozna ne¬
sreča prigodila. Njen mož je šel na lov, in
tamkej je bil od sovražnega človeka umorjen.
Kako je sv. Joana žalostna bila, ni mogoče
popisati, vender se je Bogu podvrgla, in je za¬
voljo njega sovražniku iz srca odpustila, v
znamenje resničnega odpuščenja tudi celo hotla
njegovemu otroku botra biti pri krstu. Mož
ji je tri otroke in veliko premoženje zapustil.
Bila je takrat komaj dve in dvajset let stara.
Mlade vdove so včasih neumnejše od mladih
dekličev. Joana ne, nikoli se ni dala pregovoriti,
da bi se v drugič omožila,, in to iz ljubezni
do čistosti in svojih otrok. Nekatera vdova iz
ljubezni do druzega moža zavrže svoje prve
otroke, sv. Joana pa je vse delala po volji
božji. Poprej je pobožno živela, potem je skrb-
nejši služila Bogu; njene oblačila so bile po¬
nižne, njeni posti vedni, njene molitve dolge,
njeno usmiljenje do ubozih veliko. Lenobo je
smrtno sovražila; vedno je Bogu v čast ali
delala, ali molila, ali otroke, družino in druge

-o 75 ©—

učila, ali ubogim stregla, ali v cerkvi Boga
očitno molila. Vsi so pri njej dušno in telesno
pomoč našli. Njen grad, kjer je s svojimi
otroci živela, je bil pribežališče in prebivališče
ubozih in bolnikov. Tudi je svoje bogaboječe
služabnike pošiljala po hišah revežev in bol¬
nikov zvedit, katere je v svojo hišo spravljala,
in z vsem oskrbela. Ne le po služabnikih,
sama tudi je bolnikom stregla, jim postelje
postiljala, rane obvezovala, zdravila dajala,
nečedne oblačila prala in zašivala. Njena nar
večja skrb pa je bila za njih duše, da bi bili.
potrpežljivi, da bi sv. zakramente vredno pre¬
jemali, in srečno umrli. Ni se bala ne neznane,
ne kužne bolezni, temuč vsakemu je Ijubez-
njivo stregla, ko svojemu edinemu otroku, ko
Kristusu. Enega dne ji je bilo rečeno, da neznan
berač za plotom leži. Hitro je ukazala ga v
hišo prinesti. Drugi so se bali ga v svojo hišo
vzeti, tudi memo njega iti zavoljo velikega
smradu, in da bi se njegove bolezni ne na¬
lezli, sv. Joana pa mu je sama stregla, ga
cedila, in v tej ljubezni bila do njegove smrti
stanovitna. Drugi so ji branili, pa ona je od¬
govorila: „Le greh je grd, in se ga bojim,
druzega ni nič grdega. “

Lahko se ve, da je sv. Joana, katera je
z ljubezni do Boga tolikanj skrbela za bliž¬
njega in tudi za neznane berače, zelo skrbela
za domače, zlasti za svoje otroke. Vedno je

—o- 7G €=—

svoje otroke učila, ne le, da so Boga, Jezusa
in Marijo po imenu poznali, in vedili pogla¬
vitne resnice katoliške vere, temuč skrbela je
in si zelo prizadevala jim v srce vliti pravo
bogoslužnost. Pogosto jim je govorila od lju-
beznjivega Boga; od usmiljenega odrešenika
Jezusa, od spačenosti človekove narave, od
potrebe milosti božje; razlagala jim je zapo¬
vedi in dolžnosti krščanskega človeka, jih opo-
minjevala le po ozkem potu hoditi, svet za¬
ničevati, nebeškega kraljestva iskati; kadar
je nad njimi kako slabost vidila, jih je učila
se spoznati in poboljšati; vedno je Boga pro¬
sila, da naj njenim otrokom obilno milost da.
Ko otroci njene pomoči že več niso bili potrebni,
je po nasvetu sv. Frančiška Salezijana svet zapu¬
stila, inv samostan šla. Otroci in žlahta so ji bra¬
nili, pa se ni dala pregovoriti. Bila je du¬
hovna mati veliko pobožnih redovnic in je med
njimi v popolnosti živela, kakor je bila od
svojega duhovnega očeta Frančiška naučena.
Trdno je Bogu obljubila vse delati, kar koli
bo spoznala, da mu bolj dopade. Tej obljubi
je bila zvesta, in si je neizrečeno plačilo pri
Bogu zaslužila. Ta zvesta služabnica božja
je 69 let stara, trinajsti dan grudna leta
1641, mirno umrla, in na nje prošnje so se
veliki čudeži godili, s katerimi je Bog njeno
sosebno svetost razodel.

—o- 7 7 "fi>—

Nauk.

Kdo je pri. Bogu resnično pravičen?

Sv. Joana je bila pri Bogu resnično pra¬
vična, ker je po vseh zapovedih zvesto živela
iz ljubezni do Boga in s pomočjo njegove mi¬
losti. Bila je poštena deklica, pametna žena,
ponižna vdova, kratko, bila je sveta v vseh
stanovih. Pošten človek in svet kristjan ni
eno; ni malo poštenih ljudi, kateri so vender
malo vredni kristjani. Ne le unanja pravičnost,
ampak veliko bolj je notranja zapovedana,
iz katere izhajajo unanje dobre dela. Ni vse
dobro, kar podobo dobrega ima; pravičnost
ni le po enih zapovedih živeti, ampak po vseh
s pomočjo milosti, iz ljubezni do Boga. Zmota
je lahka, pa silno nevarna, toraj dobro pre¬
misli nauke, katere ti dajem.

Spolnuj vse zapovedi. Vsa volja božja ti
je oznanjena, da po vsej volji božji živiš. Za¬
povedi niso oznanjene, da bi si iz njih eno,
ali dve, ali tri odbral, druge pa zaničeval. En
sam smrten greh, znan ali neznan, te ognjusi
in pogubi, ena sama bolezen lahko loči tvojo
dušo od telesa, ena sama nepremagana slabost
lahko loči tvojo dušo od Boga. Bog je po Moj¬
zesu zapovedal: „Spolnujte vse zapovedi, ka¬
tere vam dam.“ V. Mojz. 27, 1. Jezus Kristus
je svojim učencem rekel: „Učite ljudi vse
spolnovati, kar koli sem vam zapovedal. “

—<3 78 ©—

Mat. 28, 20. Vse božje in cerkvene zapovedi,
vse dolžnosti svojega stanu moraš dopolnovati
iz ljubezni do Boga. Nečistnik pravi: ,,Ako bi
šeste božje zapovedi ne bilo, bi bil svet;“
kak drug bo pa drugači rekel, pa kaj pomaga,
če kdo ne živi po vseh zapovedih? Starišem
vse dobre dela ne pomagajo, če za otroke ne
skrbe, eni so ubogim usmiljeni, pa storjenega
dolga nočejo poplačati; eni so pravični v vsem,
pa sovražnikom ne odpuste, eni so z bližnjim
mirni pa nesramno žive. Tako delajo ti, dru¬
gači drugi, pa kaj pomaga eno brez druzega ?
Premisli, kaj sv. Jakop govori: „Kdor koli vso
postavo spolni, greši pa v enem, je vsega kriv,
zakaj kateri je rekel: Ne prešestuj, je tudi
rekel: „Ne ubijaj.“ Jakop 2, 10, 11.

Dobre dela imajo zasluženje, če so s po¬
močjo milosti opravljene. Je katoliška razodeta
resnica, da brez milosti ne zamoremo nič
Bogu dopadljivega storiti. Sv. Pavel uči: „Sami
ne zamoremo nič (dobrega) misliti, temuč
naša zmožnost je od Boga. II. Kor. 3, 5. Človek
z naravno močjo zamore velike reči delati,
pa to je prazno in brez zasluženja. Ne le na¬
ravna moč, tudi grešna slabost lahko obroduje
dela, ki so krščanskim delam podobne. Eni
se branijo očitne hvale iz presejanega napuha
se ponižne razodevati; eni se obilne pijače ali
kake druge reči varujejo iz lakomnosti; eni
so usmiljeni, toda za svoj dobiček, eni radi

—<b  7 9 o-

molijo, pa da bi na svetu srečni bili. Eden
odpusti sovražniku, ker ve, da ga bo kmalo
potreben; eden bližnjega brani pred krivico,
ker mu je plačilo obljubljeno; eden razodene
potrebno reč ali goljufijo, ne iz ljubezni do
pravice, temuč ker je ražaljen bil. Vse to ima
podobo dobrega, pa ni dobro, ker ni iz dobrega
srca, ni iz ljubezni prave, ni s pomočjo mi¬
losti božje storjeno. Neumnežu je vse dobro,
pa ne bo tako pri vsegavednem sodniku. „Po¬
svetni modrijani so ko farizeji enaki pobe¬
ljenim grobom, kateri so zunaj lepi, znotraj
pa polni gnjusobe.“ Mat. 23, 27.

Ljubi moj! grozno zvito so preprežene
človekove misli; pa ravno to te uči in pri¬
ganja prositi, in zdihovati v usmiljenega Boga,
da naj ti obilno milost da, s katere pomočjo
vse zapovedi dopolnujes. Sv. Avguštin vpraša:
„Kakošno zasluženje ima človek pri svojih
delih, preden milost ima? Nobenega, zakaj
milost božja je začetek vsega zasluženja.“
Premisli skrbno, premisli vse zapovedi, vse
dolžnosti, svoje misli, govorjenje, dela in oko¬
liščine, da spoznaš, kakošno je tvoje življenje,
kaj je še popraviti in poboljšati. Če si Bogu
popolnoma podvržen, če le njemu živiš, ne
sebi, če le njegove časti pri vsem išeš; si
pravičen. Ljubi Boga iz vse duše, ljubi in
delaj kar ti on zapoveduje; sovraži in se varuj,
kar ti on prepoveduje; lahke in težke reči

-o 80  ®~-

delaj iz ljubezui do njega; ljubezen do Boga
naj gospoduje v tvojem srcu, tako si pravičen.
Nikoli ne pozabi besed sv. Pavla. „V Kristusu
Jezusu nič ne velja nobena reč, ampak vera,
katera, po ljubezni dela.“ Gal. 5, 6. Tudi:
„Vse reči v ljubezni delajte." I. Kor. 16, 14.

Molitev.

O Bog! ako premislim sveto življenje
tvoje služabnice Joane in druzih svetnikov,
vidim in spoznam svoje mlačno in slabo živ¬
ljenje; vender se na svojo pravičnost slepo
zanašam. Po vseh zapovedih živeti je pra¬
vičnost, vse delati iz ljubezni do tebe je sve¬
tost ; pa vse drugačno je do sedaj moje živ¬
ljenje bilo. Naravna dobrota, naravna sramož-
ljivost, naravno usmiljenje, naravna pravičnost
je v meni bila, kakoršno so tudi nekateri ne¬
verniki imeli; pa ljubezen, katera je začetek
in konec vsega dobrega, brez katere ni nič
dobrega, je bila mlačna v meni, ne pa močna,
delavna, stanovitna. 0 Gospod! napolni mojo
dušo s sladkim ognjem svoje ljubezni, in na
prošnje svoje prijetne služabnice sv. Joane
me stori od tega nebeškega ognja goreti, da
po vseh tvojih zapovedih iz ljubezni do tebe
živim, in v tvoji ljubezni umrjem. Amen.

(Potem izpraševanje vesti — pretresanje svojih
stanovskih dolžnosti — priprava za sv. spoved kakor
spredej stran 64 do 68.)

—® 81 ■£>—

III.

Device berejo danes:

Sveta Marija Magdalena, ali spokorna
grešnica.

Cerkev obhaja 22. julija spomin spreobr¬
njenja očitne grešnice, katera je v hiši Simona
farizeja pri Jezusovih nogah svoje očitne grehe
očitno obžalovala. Že zdavnej je vprašanje,
katera bi bila ta očitna grešnica? Eni pra¬
vijo, da je Marija, Martina in Lazarjeva sestra
iz Betanije, drugi, daje Marija Magdalena, iz
katere je Jezus sedem hudobnih duhov izgnal,
kakor piše sv. Luka 8, 2; drugi še drugači
pravijo. Naj bo to v temi, dokler ne bo do¬
gnano ; meni ni mar se za imena prepirati,
ker za boljšanje pišem. Očitna grešnica ni. od
nobenega evangelista po imenu imenovana;
tedaj bo tukaj popisano od nje, kakor se najde
pri svetim Luku 7, 37—50.

Eden iz farizejev, imenovan Simon, je
Jezusa prosil, da bi pri njem jedel. Jezus je
vedel, kakošnega duha so farizeji, iz napuha
nepripravni ga spoznati, in njegove nauke
poslušati; vender je v hišo farizeja šel, da bi
njega in povabljene učil. Ravno pri mizi so
bili, kar nepovabljena ženska pride. Očitna
grešnica je bila; pa od milosti božje spreo¬
brnjena, je prišla svojega usmiljenega zdrav-

Eksercicije. ^

—■» 82  -ar¬

nika iskat, in se pred njim ponižat. Prinesla
je kamnato pušico drazega mazila, s solzami
je Jezusove noge močila, jih s svojimi lasmi
brisala, poljubvala in s mazilom mazala. Fa¬
rizej Simon je to žensko dobro poznal, zakaj
v mestu je bila očitna grešnica, pohujšal se
je nad Jezusam, in sam pri sebi je dejal :
„Ako bi ta prerok bil, bi vsaj vedel, kakošna
je ta, katera se ga dotikuje." Simon je po¬
nižnega Jezusa po svojem napuhu slabo sodil,
in se čudil da očitne grešnice od sebe ne
spodi. Farizej je oba slabo sodil; vedel je njeno
grešno življenje, pa tudi vidil njeno očitno
poniževanje in njene solze; Boga naj bi bil
hvalil, kateri ji je milost dal, in tudi Jezusa
hvalil, kateri je bil z njo usmiljen. Dokler je
farizej v teh mislih bil, mu je Jezus rekel:
„Simon! nekaj ti imam povedati." Simonj mu
je odgovoril: „Učenik! povej.“ Jezus mu pravi:
„Posojevalec je imel dva dolžnika; eden mu
je bil dolžan petsto denarjev, eden pa petdeset.
Ker nista imela s čem plačati, je obema dolg
odpustil. Povej, kateri iz teh dveh ga bo bolj
ljubil ?“ Simon mu je odgovoril: „Menim da
tisti, kateremu je bilo več odpuščeno."
Jezus mu reče: „Prav si sodil." Potem se je
k očitni grešnici obrnil, in Simonu dejal:
»Veliko grehov je njej odpuščenih, ker je
veliko ljubila; komur je pa malo odpuščeno,
malo ljubi." K njej pa je ljubeznjivo rekel:

-o  83  ©—

„Tvoji grehi so ti odpuščeni; tvoja vera ti je
pomagala, pojdi v miru.“ Jezus je hotel reči:
Vem da je ta očitna grešnica, pa tudi, da iz
čiste ljubezni svoje grehe sovraži in obžaluje;
toraj so ji vsi grehi odpuščeni, in to milost¬
ljivo odpuščenje jo bode primoralo še bolj iz
ljubezni žalovati, in Bogu zvesto služiti.

Očitna grešnica je vsa vesela šla spred
usmiljenega Jezusa, in Boga hvalila za spre¬
jeto dobrotljivo odpuščenje. Akoravno je od
samega Jezusa zaslišala: „Tvoji grehi so ti
odpuščeni, “ jih vender ni jenjala sovražiti in
obžalovati; ravno zato jih je zelo sovražila
in obžalovala, ker je sosebno milost prejela.
Vsa drugačna je bila v srcu, v govorjenji, v
noši, v vsem. Prej je le skrbela svetu dopasti,
potem le Bogu; prej je le svojim počutkom
stregla, potem jih vedno pokorila; prej je
svojega bližnjega pohujševala, potem v očitni
pokori živela. V ljubezni do Jezusa, v pokori,
v vseh dobrih delih je bila stanovitna do
smrti, in šla v nebeško kraljestvo, katero je
usmiljeni Bog nedolžnim dušam in spokorjenim
grešnikom obljubil.

Nauk.

Očitni grešniki so očitne pokore potrebni?

Očitna grešnica se je v hiši Simona fa¬
rizeja pred Jezusom in drugimi poniževala,
ker je svojih grehov zelo žalostna bila. Se

6 *

-o 84 ®—

poniževati v hiši prevzetnega farizeja, in jokati
pri povabljenih je bilo nepriložno ; pa priložno
je bilo spokorni grešnici, da bi bila od vseh
zaničevana, ker je hvale vseh iskala, in jih
veliko pohujšala. Zaničevanje je spokornemu
grešniku po volji, pa hinavsko spreobrnjenemu
zoprno.

Dvanajst sto let je bila očitna pokora v
katoliški cerkvi; očitni grešniki so jo morali
dostati, če so je bili po zapovedih vredni.
Verni so s časoma slabeli, in se očitnega po-
korjenja bali, eni so mesto zaslužene očitne
pokore šli v Rim, ali k svetemu Jakopu na
Španjsko, ali v Jeruzalem svete kraje obiska-
vat, ali drugam; drugi so namesto očitnega
pokorjenja kako cerkev ali kak samostan se¬
zidali, ali šli na vojsko zoper nevernike ali
krivoverce. Tako in drugači je očitna pokora
sčasoma bila opuščena. K temu so tudi pre¬
obilni odpustki pripomogli in dosti druzega, ker
mlačni grešniki vse drugo raji delajo kakor
pokoro. Odpuščenje očitne pokore je vernim
škodljivo; cerkev zmiraj polna prvega duha,
po prvih časih zdihuje, pa velika slabost
vernih brani pravičnih želj spolniti. Triden¬
tinski zbor v 24. seji tako zapove: „Kdor je
vpričo druzih grešil, in jih pohujšal, njemu se
mora po velikosti greha očitna pokora nalo¬
žiti, da z njo dano pohujšanje popravi. 11  Ravno
tako se bere v Rimskem krščanskem nauku

-o 85 —

in v Rimskem ritvalu. Le velika slabost vernih,
kakor je bilo zgoraj rečeno, zadržuje cerkev,
da svojih svetih želj ne spolni.

Ljubi grešnik! ne le misel in želje ka¬
toliške cerkve, ampak veliko bolj božja za¬
poved te podvrže očitni pokori, ako si očitno
grešil. Sveti Pavel uči svojega ljubega Timo¬
teja : „Očitne grešnike svari očitno, da se
bodo tudi drugi bali.“ L Tim. 5, 20.

David je v psalmih očitno spoved svojih
grehov in svoje pokore zapustil. Sveti Peter
je Jezusa očitno oznanoval, katerega je bil
očitno zatajil. Sveti Avguštin je nalašč spisal
bukve, ki jim pravimo očitna spoved, v ka¬
terih je svoje poprejšnje slabosti in zatem
svojo žalost očitno povedal. Sveta Margareta
iz Kortone je v pričo veliko ljudi kleče očitno
obžalovala svoje pretečeno slabo življenje.
Ne le ti, ampak veliko druzih spokornih greš¬
nikov je tako delalo po božji zapovedi in po
opominjevanji dobre vesti.

Če si očitno grešil, ali če je tvoj skriti
greh potem razodet bil v pohujšanje druzih;
si dolžan očitno razodevati svojo žalost in
pokoro. Če se, ne da bi se očitno poniževal,
še predrzno togotiš, kadar ti le omenijo tvoj
greh, ni duha pokore v tebi. Če svoje pobolj-
šanje skrivaš, da bi te slabi kristjani ne za¬
ničevali, te napuh gospoduje; napuh pa in
pokora ne moreta vkupej biti. Ubogaj me, in

—o 86 o—

delaj, kar ti bom zdaj povedal, če si nedelje
ali praznike zaničeval, če nisi hotel k sveti
maši hoditi; bodi skrbnejši in ponižnejši od
druzih pri očitni službi božji, tudi ob delav¬
nikih hodi k sveti maši, ako zamoreš, dalje
ko drugi moli v cerkvi. Če si svoje stariše ali
oblastnike očitno razžalil, pred njimi se očitno
ponižuj. Če o veliki noči nisi hotel k spovedi
iti; prosi svojega duhovnega, da naj ti od¬
pusti, obljubi cerkvi pokorščino in prizadevaj
si z resnično pokoro od Boga zadobiti od-
puščenje svoje grešne lenobe. Če si v druzih
velikih grehih očitno zapopaden bil; ne sramuj
se očitno poniževati se, kakor ti bo moder
spovednik zapovedal, če si očiten grešnik,
očitna grešnica, spoznaj svojo hudobijo, kader
je treba, nosi ponižne oblačila, ne skrivaj od
spovednika zapovedanih postav, in v vsem
se ponižuj, da ti bo Bog milostljiv.

Molitev.

O ljubi Jezus! ti si očitno grešnico s
svojo milostjo k sebi vlekel, in ji vse grehe
dobrotljivo odpustil; tudi meni pomagaj vse
svoje grehe spoznati in obžalovati, vse grehe
in grehov priložnosti opustiti. Ako me s svojo
milostjo obišeš, si bom prizadeval po njenim
zgledu se spokoriti. Dosihmal sem jo v grehih,
pa ne v pokori posnemal; svoje grehe sem
pred ljudmi skrival, ker sem se ne tebe, ampak

—o 87 ■€>“

le ljudi nekaj sramoval; kader so moji grehi
očitni postali, me je bilo sram, pa poboljšal
se nisem; po navadi sem živel, in ni bilo pri
meni ne skrite, ne očitne pokore. 0 ljubi
Gospod! po zgledu te spokorne grešnice želim
milo jokati, moje življenje bo s pomočjo tvoje
milosti tebi in mojemu bližnjemu dišeče ma¬
zilo, iz hvaležnosti poljubujem tvoje rane, in
obljubim te nikdar zapustiti. Solze, pokorjenje
in poniževanje bo v prihodnjo moj vsakdanji
kruh, da zaslišim ko ona od tebe: »Tvoji
grehi so ti odpuščeni. “ Amen.

Sv. Roza devica.

Sveta Roza je od ubožnih, pa katoliških
starišev rojena bila v Ameriki, v mestu Limi,
leta 1585. Bila je pri sv. krstu Izabela ime¬
novana; ker je pa njeno obličje bilo lepo
rudeče, so ji rekli Roza ali Roža. Tega pri-
dejanega imena ni bila vesela; pa ni si mogla
pomagati, ker so jo vsi tako imenovali. V
čast Marije device, katero je sosebno častila,
se je hotla imenovati „Roza sv. Marije." Bog
je svojo služabnico Rozo s svojo milostjo so¬
sebno razsvetlil. Sedem let stara ga je ljubila,
hvalila, in v njegovo čast živela; nobena reč
je ni veselila, le Bog sam in božje reči. Od
mladosti si je v zgled svojega življenja iz¬
volila sosebno božjo služabnico, sv. Katarino
Sijenčanko. Po tej je živela v pokorščini, v

—o 88 ©—

samoti, v trpljenji, v molitvi, v postih. Po
dnevi je hodila delat, ponoči je šivala, in s
svojim zaslužkom uhogim starišem pomagala.
Med delom je svoje srce le v Boga obrnjeno imela,
in kader koli je mogla, je goreče molila,
skrbno premišljevala, Boga hvalila, in se po¬
svečevala. Vsa polna je bila svetega ognja
čiste ljubezni do Boga; njeno srce je le v ne¬
besih bilo, zemlja ji je bila dolina solz. V tej
ljubezni si je Jezusa svojega ženina izvolila,
in mu svoje devištvo za vselej v dar dala.
Marijo devico je sosebno ljubila, in s čistim
življenjem častila. Ni druzega želela, kakor
po vsej sveti volji Božji- na tanko živeti, in
svojo edino dušo zveličati.

Sv. Roza je v uboštvu, v trpljenji, v
samoti in v čistosti veselo služila Bogu. Njeni
ubogi stariši, iz upanja kake telesne pomoči,
so jo v zakon namenili, in jo silno nadleževali,
da naj se omoži; pa ona ni hotla v to do¬
voliti, ker se je bila Jezusu v dar dala. Sta¬
riši ji niso odjenjali, so jo zaničevali, prosili,
strahovali, in vse počeli, da bi jo v zakon
napravili; pa nič niso pri njej opravili. Njih
nadležnost ni bila po volji božji. Stariši ni¬
majo oblasti otrok siliti v ta ali ta stan; oni
naj otrokom pomagajo z molitvijo in z dobrim
svetom, da si stan po volji božji izvolijo, sile
pa jim ne smejo delati zoper voljo božjo.
Ker sv. Roza njih nadležnosti drugači ni

—o- 89 •©—

mogla premagati; je šla v bližnjo samoto, je
oblačilo bratovščine sv. Dominika oblekla, in
v družbi več bogaboječih devic sveto živela.
Takrat je bila dvajset let stara. V ljubi sa¬
moti, v sveti družbi je sosebno služila Bogu,
vedno delala ali molila, zmiraj se postila, od
Boga, od Jezusa, od Marije, od dobrot ne¬
beškega kraljestva govorila, in živela, kakor
da bi od sveta odločena bila. Trpljenja in po¬
niževanja je bila zmeraj željna; ojstre oblačila
je nosila, na trdi in bodeči postelji malo po¬
čivala, in le toliko jedla da je živela. Dasi-
ravno je njeno življenje popolno bilo; je vender
Bog pripustil, da je bila dolgo skušana
od telesne slabosti; tudi je veliko trpela za¬
voljo dolzega bolehanja. Kar ji je nar bolj
hudo bilo, je to, daje skoraj petnajst let bila
v veliki dušni temoti in v čudni mrzloti, kakor
da bi bila od Boga zapuščena; zvesto mu je
služila, pa bila je res brez vsega občutnega
veselja. Njeno dobro dušo je to grozno bolelo,
vender ni od dobrega odstopila, ni obupala,
s ponižno stanovitnostjo, s mogočno pomočjo
Marije je vse skušnjave premagala. Bog je
njeno zvestobo ssosebnimnotranjim veseljem že
na tem svetu obilno plačal, in potem jo v svoje
kraljestvo s srečno smrtjo vzel. Le trideset
let stara je umrla leta 1617. Veliki škof v
mestu, vsi kanoniki in mogočni so njeno
sveto truplo častito k pokopališču spremili.

—® 90  €>—

Bog je svojo zvesto služabnico z velikimi ču¬
deži poveličal.

Nauk.

Od dušne mlačnosti in temote.

Sv. Roza je Bogu zmiraj zvesto služila,
vender je bila s temoto in mlačnostjo dolgo
skušana. Ta dušna nadloga je njeni dobri
duši bolj boleča bila od vseh telesnih smrtnih
bolečin, ker se je bala Bogu neprijetna biti.
Dasiravno je to silno strašno in boleče, je
bilo vender usmiljena skušnja in tudi pripo-
pomoček v popolnejši pravičnost. Da je bila
skušnja in pripomoček, je njeno stanovitno
vojskovanje, njena nepremakljiva zvestoba in
vedno prizadevanje Bogu čedalje zvesteje slu¬
žiti pričevalo. Ta nepripravnost, mlačnost in
neobčutnost je sv. Rozo grozno bolela; pa
stanovitna zvestoba v dušnih bridkostih ji je
obilnejši plačilo zaslužila.

Notranja mlačnost ali neobčutnost duš¬
nega veselja v božji službi je dobrim dušam
silno težavna, pa dobra; ker ložej spoznajo
svojo slabost, se obilnejši ponižujejo, v svojo
moč manj upajo, se od sveta bolj odločijo,
se z Bogom močneje združijo, in se ga trd¬
nejši drže. Dobre duše brez notranjega veselja
v božji službi so v velikih težavah; mislijo,
da nič dobrega ne delajo; menijo, da so njih
posti, molitve, spovedi, obhajila in vse druge

91 se¬

dela slabe, to jim je smrtna bridkost, ker se
bojč od Boga odločene biti, kateremu iz vse
duše služiti žele. Te duše so, tako rekoč,
zraven križanega Jezusa križane, in ž njim
v smrtnih bridkostih. Lahko jih večkrat obi¬
dejo misli vse dobre dela opustiti, ali nevredno
od Boga misliti; tudi so lahko skušane od
svojega slabega telesa, in ne vedo, če v te
skušnjave privolijo ali ne. Vse bridkosti za-
more namnožiti dušna temota. v kateri ne
vedo kaj jim je storiti, česa se varovati.

Duša tako bodeče in nevarno skušana
je razsvetljenega spovednika zelo potrebna;
če ga je dobila, ga mora slušati, tudi zoper
svojo vest, ker je ta zelo zadržana in v ve¬
liki temoti. S ponižno pokorščino in stano¬
vitno zvestobo zamore zopet zadobiti mir in
gorečnost; zakaj tema v kateri je vest, in no¬
tranji viharji, so skušnje, ne zapušenje Če se
pa duša ne da modremu spovedniku voditi;
če sem ter tje hodi, pri ljudeh tolažbe išče,
in je svoj o volj na, pokaže, da ji ni mar njeno
zveličanje, in si je veliko hudega sama kriva.

Ali je mlačnost in nepripravnost skušnja
in pripomoček v popolniši pravičnost, se iz
tega ve, če je duša čedalje ponižnejša; če
čezdalje manj v se upa, če ne opuša svojih
dobrih del, in si zelo prizadeva vse po volji
božji delati; če se zmiraj voskuje zoper
svoje slabosti in skušnjave; če je svoje mrz-

—a)- 92 o-

lote zelo žalostna, in goreče prosi Boga, da
naj ji pomaga. Če je v tem zvesta; bo po vi¬
harji prišla tihota, in po temni noči prisijalo
ljubo solnce, obilnejši milost bo prejela.

Mlačnost, mrzlota, nepripravnost, je pa
tudi dostikrat zaslužena kazen, je lenoba ali
zapušenje. Ali je kazen, se s tega vidi, če
iz srca noče moliti, če nepotrebno skrbi za
svet, če iše posvetnega veselja, če k spovedi
poredko hodi, če svojega srca ne premišljuje,
in si ne prizadeva se spoznati, in poboljšati.
Premisli, o kristjan! svoje srce in svoje živ¬
ljenje ; iši pomoči pri Bogu, pri modrem spo¬
vedniku ; tega poslušaj, da svoje duše ne po¬
gubiš.

Molitev.

O moj Bog, globoko se ponižam, in po¬
niževal se bom vedno pred tvojim veličastvom.
Tvojim vsigavednim očem je vse golo in od-
grnjeno; jaz pa le malo vem, zelo ne vem,
kaj se v mojem sercu godi, cene svojih del
ne spoznam. Nezvedljive so tvoje sodbe, čudne
so pota tvoje pravice in milosti; toraj ne
vem, če sem tvojega srda ali tvoje ljubezni
vreden. Mrzloto čutim v sebi, in nepripravnost
po tvoji sveti volji živeti, pa ne vem, ali je
to skušnja moje vere ali kazen mojih grehov.
O Gospod razsvetli moje dušne oči, ogrej moje
mlačno srce, daj mi ljubezen do tebe. Naj mi

-o 93 ©—

bo to znano ali neznano, čutno ali nečutno,
nič ne de; da me le ne zapustiš, da me le
vodiš v nebeško kraljestvo. 0 sv. Roza! ki si
tudi v velicih dušnih bridkostih Bogu zvesta
ostala, sprosi mi stanovitno zvestobo, da v
nobenih težavah Boga ne zapustim; da mi
bridkosti in zoprnosti, če jih tukaj trpim, večne
dobrote zaslužijo. Amen.

(Potem izpraševanje vesti — pretresanje svojih
stanovskih dolžnosti — priprava za sv. spoved kakor
str. 64—68.)

Drugo premišljevanje ob 3 4 11

Veliki greh je neizrečena hudobija.

Prvi del.

Veliki greh je neizrečena hudobija, ker
razžali Boga. Vsak nar manji greh žali Boga,
veliki greh pa je huje razžaljenje božje, ker
je njegovi sveti volji popolnoma nasproti.
Ravno zato je zapisano: „ Gorje vam, vi hu¬
dobni ljudje, kateri ste postavo nar višjega
Gospoda zapustili. Sir 41, 11.

Kristjan, premisli koliko razžališ Boga s
velikim grehom: in da to, kolikor je mogoče,
razumeš, vedi, da greha hudoba je po tvoji
nizkosti, in po božji visokosti. Če berač be¬
rača, ali gospoda, ali kralja žali, je njegova
pregreha po manji ali večji visokosti razža-

—s 94 /Be¬

ljenega človeka. Premisli, kdo si ti? Revna in
slaba stvar si, ki nič svojega nimaš. Kdo je
Bog? Bog je neskončno veličastvo, gospod
gospodov in kralj kraljev. Sveti Tomaž učenik
pravi: „Greh je neskončna hudobija, ker raz¬
žali Boga, neskončno svetost. “ Sveti Avguštin
tudi pravi: „Greh je neskončno hudo, ker
slab človek z njim razžali veličastvo božje.“

Kakšnega pokorjenja je tedaj človek vre¬
den, ki svojega vsegamogočnega Gospoda raz¬
žali? Cerkveni učeniki trdijo, da, ako ravno
Bog velicega greha krivega grešnika z večnim
pogubljenjem pokori, ga vender manj pokori
od njegovega hudega zasluženja. Premisli te¬
daj, kaj hudega storiš, ko v veliki greh do-
voliš; nehvaležni človek, hudobni kristjan in
puntarski otrok si, in svojemu Gospodu, ki
te je vstvaril in živil, praviš: „Služil ti ne
bom.“ Jer. 2, 20.

Da boš obilnejši od tega prepričan, pre¬
misli svojo hudo nepokorščino, ko zapovedi
prestopiš. Bog je tvoj vsegamogočni Gospod,
ti si pa njegov hlapec; on zapove tebi sov¬
ražniku odpustiti, in ti nočeš, s tem pa kažeš,
da njegove oblasti ne čislaš; prepoveduje ti
krasti, in krivično škodovati svojemu bliž¬
njemu, in ti s svojo nepravico ovržeš pravično
zapoved božjo; prepoveduje in zapoveduje
tebi. kaj druzega, in ti hočeš po svoji hudi
volji storiti, in s svojo nepokorščino praviš

—o 95 €>—

kar je terdovratni Farao nekdaj rekel: „Kdo
je Gospod, da bi mu pokoren bil? ne poznam
Gospoda.“ II. Mojz 5, 2.

Premisli tedaj, koliko da je huda tvoja-
nepokorščina, da ti slabi človek vsegamogoč-
nega Boga ne poslušaš, kateremu si vender
v oblasti, in te pogubi, kader hoče. Vedi zdaj
hudobo svojih grehov, sovraži in opusti jih,
da ti ne bo bridko v zadnji uri, in da boš
obsojenju odšel.

Zdihljeji.

Gospod! glej mene, svojega hudobnega
hlapca, pred tvojim obličjem klečati; usmi-
ljenja nisem vreden, ker sem se v te hudobno
puntal, tebe hudo razžalil in nehvaležno za¬
pustil. Pekel je res strašen, pa je vender manji
od moje velike hudobije, in nemogeče mi je
trpeti, kolikor so mi moji veliki grehi zaslužili.
O Bog! življenje mojega življenja, zapopadek
vseh lastnost, izvir vsega dobrega, in nes¬
končna svetost, odpusti mi zavoljo Jezusa,
svojega edino rojenega Sina in mojega Odre¬
šenika. S pomočjo tvoje milosti hočem tebe
z vso dušo ljubiti, in z vso voljo tebi služiti,
ker si vse ljubezni in pokorščine vreden, po¬
magaj mi, da ti dopadljivo služim, in da v
v tvoji milosti umrjem. Amen.

—<& 9 G €>—

Drugi del.

Veliki greh je neizrečena hudobija, ker
zaničuje Boga. Vsak človek, sosebno pa krist¬
jan, ko v velik greh dovoli, ne razžali le,
ampak tudi zaničuje Boga, ker on za prazno
reč, majhen dobiček, za kratko veselje ali dru¬
go tako overže njegove zapovedi, in se nje¬
govi prijaznosti odpove. Sveti Pavel pravi:
„S prelomljenjem postave Bogu nečast delaš:
Rimi. 2, 2 3.

Kristjan! da hudobijo svojiga greha veš,
premisli, kar ti bo zdaj rečeno. Ako bi ti
grešil, da bi velikega kraljestva, ali vsega
sveta gospodar bil, bi vendar izgovora ne
imel, ker božja prijaznost je vrednejši od
vsega. David vpraša: „ Zakaj je hudobnež
Boga razsrdil? Psi. 10, 13. Prerok Ezehijel
odgovori: „Za pest ječmena in za košček

kruha hudobneži sramote Boga“. 13, 19. Po¬
vej, ali si ti tudi eden unih, ki tako malo
cenijo Boga? Odkritosrčno povej, zakaj Boga,
vsegamogočnega Gospoda, neskončno svetost
in nezapopadljivo dobroto zaničuješ? Primoran
si povedati, de vanj grešiš, ga zaničuješ za¬
voljo nevrednih reči.

Premisli, kako da so judje krivični bili,
ko so vpili na Pilata: „Spusti nam Baraba
in križaj Kristusa! “ ravno tako krivičen bi ti
bil, ako bi iz jeze, ali lakomnosti, ali nečistoti

-o 97

ali druzega poželjenje Jezusovo milost prodal.
Nezvesti Judež je hudobnim Judom prodal Je¬
zusa za trideset srebernikov, in za to je nje¬
govo ime ostudno do konca sveta; kakošen
bi pa ti bil. ako bi za manjo reč njegovo
milost prodal? kakošen bi bil, ako bi hudob¬
neže plačeval, da bi bili tvojih grehov de¬
ležni, j n bi ti pomagali huje zaničevati Boga?

Če ti zavoljo svojega hudega poželjenja
grešiš, ti je, kar je tvoje grde ljubezni namen,
namesti Boga; zakaj, kar grešno ljubiš, to
malikuješ in Boga zavoljo tiste reči zavržeš.
Sveti Čiprijan pravi: „Karkoli človek iz vsega
srca ljubi, je njemu namesti Boga“. Slepi ma-
likovavci so stvari bogove verovali in molili;
ti veš, da stvari niso bogovi, ker v pravega
Boga veruješ, pa si vendar malikovavec s
svojimi željami in deli, ker zavoljo stvarjenih
reči grešiš in zaničuješ Boga.

Hudobni Jeroboam je deset Izraelskih
rodov odločil, in je nad njimi kraljeval; ker
se je pa bal, da, ako bodo hodili v Jeruzalem
v tempelj molit pravega Boga, se bodo morda
k svojemu kralju Roboamu vrnili; jim je dva
zlata teleta naredil, in nje moliti zapovedal,
in da bi se to malikovanje manj ostudno
zdelo, jim je rekel: „Lej, to so tvoji bogovi,
Izrael, kateri so tebe iz Egipta izpeljali. “ III.
kralj. 12. Satan te hoče ravno tako zape¬
ljati, da bi služil rečem, katere bi te ločile

Eksercicije. 7

—® 98  ©—

od Boga: varuj se tedaj ga poslušati, in služi
Bogu z vso dušo. Če si bil svojemu Bogu
nezvest, ponižuj se, žaluj in prosi:

Zdililjeji.

Moj Bog! toliko sem tebe žalil in zani¬
čeval, da se skoraj ne predrznem odpuščenja
upati; velika je moja hudobija, ker sem tebe
večno dobroto zavoljo nevrednih reči zapustil
in zaničeval. Akoravno je moja hudobija ne¬
izrečeno velika, upam vendar v tvojo ne¬
skončno milost, ker me sam vabiš k pokori
in mi ponujaš odpuščenje, ako se spokorim;
zakaj ti nočeš mojega pogubljenja, ampak
hočeš moje zveličanje, ker si neskončno usmi¬
ljen. Tvoja velika dobrota z menoj hudobnim
grešnikom me primora milo jokati nad svo¬
jimi grehi, in jih iz vsega srca sovražiti, ker
sem tebe, usmiljenega Gospoda, hudobno za¬
ničeval. Trdno tudi obljubim, s pomočjo tvoje
milosti tebe ne več razžaliti, in prosim te,
da podpiraš mojo voljo, da raji umrjem, ko
v tebe grešiti. Vse dni svojega življenja hočem
tebi v hvalo živeti, da srečno umrjem in pri¬
dem v nebesa tebe hvalit vekomaj. Amen.

Tre tj i del.

Veliki greh je neizrečena hudobija, ker
človeka Bog zapusti. Kdor je v milosti božji,

-o 99 «>-

je z Bogom združen, in njegova duša je do¬
padljivo božje prebivališče; kdor v velik greh
dovoli, zgubi milost božjo in odpravi Boga iz
svojega srca. Jezus je rekel: „Ako kdo mene
ljubi, moje besede spolnuje, in moj Oče ga
bo ljubil, in mi bomo k njemu prišli in pri
njem prebivali. 11  Jan. 14, 23. Velika dobrota
je to, da Bog s svojo gnado prebiva v člo¬
veku, in velika nesreča je, če on z velikim
grehom zgubi milost in prijaznost božjo.

Premisli, o kristijan, da, kader v velik
greh dovoliš, Bogu rečeš, da naj gre iz tebe.
Job to potrdi rekoč: „Oni hudobneži Bogu
reko : Pojdi od nas, znanja tvojih pot nočemo.
21, 14. Vem, da ti tega ne misliš in ne govoriš,
ampak želiš, da bi ti pripuščeno bilo storiti,
kar hočeš, in božje prijaznosti ne zgubiti; to
je pa nemogoče. Če tega ne misliš in ne go¬
voriš, zadostno poveš s svojimi hudimi deli,
da božje milosti nočeš.

Nekoliko še premisli svojo hudobijo. Ko
si ti po veliki milosti božji krščen bil, je du¬
hoven v imenu cerkve po oblasti Jezusovi
rekel hudiču: „Pojdi iz njega, nečisti duh, in
daj prostor svetemu Duhu. 11  Hudič, pod
katerega oblastjo si zavoljo greha bil, te je
takrat zapustil, in sv. Duh je s svojo milostjo
v te prišel; ko pa grešiš, praviš: „Pojdi iz
mene Bog, in daj prostor hudiču. 11  Prestrašiš
se, ko to bereš; res je pa, da to storiš, kader

7  *

—<» 100  €>-

v velik greh dovoliš, in ne pomisliš. Ker je
to res, je tudi resnično, da si hudobnejši od
puntarja, kateri svojega kralja iz kraljevega
sedeža spodi; ker on, človek človeku stori to,
ti pa, človek, Bogu svojemu Gospodu storiš.
Ako bi ti Boga iz svojega srca spodil, da bi
njemu enakemu gospodu služil, bi se izgo¬
voril; izgovora pa nimaš, ker druzega go¬
spoda ni, in ker njega, svojega edinega Go¬
spoda, iz srca odpraviš, in se podvržeš hudiču,
kateri je božji in tvoj sovražnik. — Premisli
svojo veliko nespamet in hudobijo, ponižuj se
in prosi:

Zdilijeji.

Gospod, neizrečeno hudoben sem jaz bil,
kader koli sem v veliki greh dovolil, in groza
me obide, ko mislim, da sem tebe, začetnika
življenja, zgubil iz svojega srca in dal pro¬
stor satanu, svojemu in tvojemu sovražniku.
Strah me obide, ko mislim, da sem se z ve¬
likim grehom odpovedal tebi, Očetu nebe¬
škemu, Sinu odrešeniku, in svetemu Duhu
posvečevalcu, in se satanu podvrgel. Ako bi
tvoja milost ne bila neskončna, bi gotovo
obupal, vem pa, da tvoja milost je veči od
moje hudobije, in te zavoljo tega upljivo
prosim, da mi daš milost prave pokore, in
da me stanovitnega ohranuješ v tvojih za¬
povedih, da raji umrjem, ko grešiti v tebe,

-o  101

večno dobroto, neskončno ljubezen in neza-
popadljivo svetost. Oče nebeški! daj mi svo¬
jega svetega Duha po zasluženji grenke smrti
svojega edinorojenega Sina Jesusa Kristusa,
kateri s teboj in s svetim Duhom kraljuje od
vekomaj do vekomaj. Amen.

(Premišljuj in pretresaj te resnice do 3 / i  12
potem obiši Jezusa v presv. Zakramentu in skleni svojo
pobožnost z litanijami

Sv. Jožefa.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!
Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica en sam Bog, usmili se nas!
Sveta Marija, nevesta sv. Jožefa,

Sveti Jožef, ženin Device Marije,

Sv. Jožef, mož po Božji volji,

Sv. Jožef, narviši med očaki,

Sv. Jožef, z neizrekljivimi milostmi
oblagodarjen,

Sv. Jožef, deviški mož deviške matere,

Sv. Jožef, v deviški zakon izvoljen,

Sv. Jožef, varuh Marijinega devištva,

(fl

O

P*

c3

t>£)

O

PQ

cž

P

N

-o 102  e>—

Sv. Jožef, ki si za Devico prvi Kri¬
stusa molil,

Sv. Jožef, Kristusov oče imenovan,

Sv. Jožef, varuh Kristusov najljubez-
nivši,

Sv. Jožef, najzvestejši rednik Kristusov,
Sv. Jožef, ki si Odrešenika sveta rešil,
Sv. Jožef, rešitelj darovanega Odreše¬
nika,

Sv. Jožef, voditelj večne modrosti,

Sv. Jožef, sodelavec velikega sklepa,
Sv. Jožef, hranitelj nebeških zakladov.
Sv. Jožef, vodnik ravnatelja vseh stvari,
Sv. Jožef, tovariš potujočega Boga.

Sv. Jožef, kateremu sta kralj in kra¬
ljica nebes stregla,

Sv. Jožef, od Jezusa in Marije posebno
ljubljen,

Sv. Jožef, pravični mož,

Sv. Jožef v revščini zelo potrpežljiv,
Sv. Jožef, v čistosti popolnoma čist,
Sv. Jožef, v ponižnosti najglobokejši,
Sv. Jožef, v pokorščini najgorečnejši,
Sv. Jožef, premišljevalec najviših skriv¬
nosti,

Sv. Jožef, v ljubezni najbolj goreč,

Sv. Jožef, ki si v rokah Jezusa in Ma¬
rije umrl,

Sv. Jožef, ki si tako blizo Maternega
in sininega trona,

za nas Boga prosi!

—o 103 c—

Sv. Jožef, zavetnik umirajočih, za nas Boga
prosi!

Sv. Jožef, naš patron in najslajši branitelj,
za nas Boga prosi!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, zanesi
nam, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši
nas, o Jezus!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas, o Jezus!

Prosi za nas, sveti Jožef!

Da bomo vredni obljub Kristusovih.

Molimo.

Naj nam, prosimo, Gospod, zasluženje
ženina tvoje presvete matere Marije pomaga,
da, kar naša slabost ne premore, nam bode
po njegovih prošnjah dodeljeno. Ki živiš in
kraljuješ na vekov veke. Amen.

(Prosti čas do ‘/ 8  2. ure.)

Ob ‘/a 2. uri se moli sv. rožni venec, potem branje
iz življenja svetnikov, in sicer berejo danes možki

Sveta Godeleva.

Sveta Godeleva je bila od bogatih in
plemenitih starišev rojena v Flandru. Bila je
zmiraj pokorna, modra, bogaboječa, sramož-
ljiva in vsega dobrega polna. Kader je bila
odrastla, je veliko mladenčev stariše prosilo,

-o 104 o¬

da naj jo v zakon dajo. Med temi naj¬
bolj nadležen je bil Bertulp, bogat gospod
blizo mesta Ostende. Unifrid, oče bogaboječe
Godeleve, je dovolil v njegove nadležne prošnje
le zato, ker je bil silno bogat; pa ni skrbel
zvedeti, kakošnega življenja da je. Bertulp,
dasiravno kristijan, je- bil ves hudoben in
neusmiljen; pa Bog je iz skrivnih naklepov
ta zakon pripustil, da, bi svojo služabnico Go-
dolevo očistil, in da bi druge žene od nje
imele zgled sosebne potrpežljivosti. Bertulp
je kmalu po poroki pokazal svoje hudo srce,
zaničeval in sovražil jo je. Zaničevana od
svojega moža, daleč od svojih starišev in
vseh znancev, in brez vse človeške pomoči
bi bila obupala; ako bi ne bila trdno upala
v usmiljenega Boga Njega je vedno pred
očmi imela, in ga prosila, da naj ji pomaga
vse nadloge voljno pretrpeti. Z božjo pomočjo
je vse potrpela, in se tako zadržala, da ji
mož, dasiravno hudoben, ni vedel kaj resnič¬
nega hudega očitati. Nobenega veselja ni
imela in ni hotela imeti na svetu, temuč v
samoti, v molitvah, v postih, v druzih dobrih
delih je živela, da bi svojemu Bogu dopadla.
Nikoli ni bila brez dela; bila je ali doma v
svojih poštenih opravilih, ali v molitvi, ali
pri bolnikih, ali v cerkvi. To njeno pridno
in sveto življenje, ne da bi bilo hudobnega
moža Bertulpa tolažilo, ga je še huje žalilo,

—<&■  105 o¬

ker se nad njo ni za kaj imel hudovati; ni
je jenjal sovražiti. Želel jo je s poti spraviti;
da bi je več ne videl, neusmiljeno jo je za¬
ničeval, ji gospodinjstvo vzel, in va-njo na-
dražil družino, zlasti pa hudobnega hlapca,
da jo je zaničeval in pretepal, da bi iz gole
žalosti umreti morala. Neusmiljenemu možu
to še ni bilo zadosti. Postavil je tistega ne¬
človeškega hlapca namesti sebe gospodarja
vse hiše, in mu zapovedal, da naj sovraženi
gospej malo živeža daje, in tudi to malo
z očitanjem. Godeleva je hvaležno jemala iz
trdih rok svojega hlapca malo odločenega
živeža, in njega polovico ubogim dajala, je
božjo previdnost molila, tiho vse potrpela, in
iz srca prosila za svoje hude sovražnike.
Njena velika potrpežljivost je še huje razka¬
čila neusmiljenega moža; zapovedal je hudob¬
nemu hlapcu, ji tako malo živeža dajati, da
bi morala zboleti, in lakote umreti.

Unifrid, nje oče, je vse to zvedel, se je
pri gosposki pritožil, in ta je Bertulpu zapo¬
vedala s svojo dobro gospo lepo ravnati. Iz
strahu je obljubil in na videz ubogal; ali lju¬
bezen ni iz strahu. Nekaj časa je bil malo
drugačen, pa kmalu je z njo delal spet po
svojem neusmiljenem srcu. Molče je Godoleva
vse potrpela, Bogu se popolnoma podvrgla,
ga hvalila v svojih nadlogah in ga vedno
prosila, da naj ji potrpežljivost ohrani. Ber-

—» 106 «>-

tulp, od lastne hudobije gnan in oslepljen, jo
je sklenil umoriti, pa tako, da bi pred ljudmi
nedolžen bil. Foklical je dva hudobna hlapca
in z njima se posvetoval, kako da bi jo na-
tihoma umorila. Hlapca sta mu rekla: „Go-
spod! spravite se lepo z njo, in bodite ji pri¬
jazni, da ljudje to izvedo in vas potlej ne bodo
njene smrti obdolžili, vse drugo bova že mi¬
dva po vaši volji opravila.“ Bertulp je neu¬
smiljena svetovalca ubogal, se s svojo gospo
sprijaznil in ji dober bil; čez nekaj časa je šel
od doma. Ponoči, ko je vse spalo, sta hlapca
šla v njen hram. jo neusmiljeno zgrabila in
umorila; potlej pa hram spet zaprla in šla
spat. Družina ni vedela tega. Zjutraj, ko
vidi, da gospa ne vstane, gre v njen hram
in jo mrtvo najde; jok in vpitje je zagnala
in nje smrt obžalovala. Tako je ta dobra in
bogaboječa gospa umrla leta 1070. Bog je
na njene prošnje veliko čudežev storil, da se
je njena sosebna svetost razodela.

Nauk

zakonskim, med katerimi ni ljubezni.

Unifrid, oče svete Godeleve, jo je dal
hudobnemu človeku Bertulpu, pri katerem je
neizrečeno trpela. Unifrid bi mu ne bil dal
svoje dobre hčere, ako bi ga bil poznal; pa
ni skrbel zvediti njegovega zadržanja, zadosti

-o- 107 ©—

mu je bilo, da je ženin bil bogat. S tem je
sebi in svoji sveti hčeri britke dni nakopal.
To je navadno na svetu; toda potrpežljivosti
je malo, veliko pa prepira, kletve, nezvestobe
in druzega hudega. Kaj pomaga bogastvo,
če druzega ni? Dober mož, dobra žena je
velik dar; hud mož, huda žena pa je velika
nadloga. Modri pravi: „Bolje je zraven leva
ko zraven hudobne žene (ali hudobnega moža)
stanovati.“ Sirah 25, 27. Prej se mora dobro
premisliti, in se ne prenaglo do smrti zave¬
zati, potlej ni pomagati kakor s potrplje¬
njem : če tega ni, so vice tukaj, lahko pekel
po smrti.

Če te zadene taka nesreča, da dobiš
slabega moža ali slabo ženo, premisli, more¬
biti si sam te nadloge kriv, ker ti je le ne¬
čisto oko ali lakomno srce izvolilo tovariša
ali tovaršico. Brž ko ne, si brez božjega in mo¬
drih sveta po svojem poželenji storil, in nihče
te ni mogel pregovoriti, ker si bil trdovratno
slep; zdaj se kesaš, pa prepozno, ker ni raz¬
veze do smrti. Ravno zato, ker si se brez-
pametno prenaglil, in ker ni razveze do smrti,
potrpi, in si prizadevaj, svojega moža ali ženo
poboljšati. Bodi svoje nesreče kriv ali ne,
pretrpi po zgledu svete Godeleve in več
druzih. Hudo očitanje, kletev, tepenje ali
drugo hudo ne daje ljubezni, temuč jo le
konča; s strahovanjem ne boš srca premagal,

—O  108  O-

ampak le razdražil. Če vsem praviš, kakošen
je tvoj mož, kakošna je tvoja žena; pridevaš
drva v ogenj, napravljaš hujo jezo, in bo
čedalje manj miru. Zakonski, med katerimi
je sveta ljubezen, so srečni; slabo je, če je le
natorna ljubezen med njimi; pa veliko huje
še, če ni nobene.

Lahko veš, kaj tvojega tovariša žali in
kaj mu dopade; varuj se vsega, kar mu ni
všeč, in delaj, kar koli mu dopade, če je le
mogoče brez božjega razžaljenja. Če hudo
prejmeš, povrni dobro; če uni ne odstopi od
hudega, ti ne odstopaj od dobrega; s tem ga
boš najlože poboljšal; če ga ne boš poboljšal,
mu boš vsaj branil hudobnejšemu prihajati,
in tvoje plačilo bo veliko. Hudobno jezo pre¬
maguj, ne govori in ne molči iz jeze; zakaj
jeza ni še nobenega prav učila. Imej Boga
pred očmi, in boš vedel, boš vedela, kaj,
kedaj, koliko, kako govoriti. Praviš: „Ne mo¬
rem toliko pretrpeti; pri taki družbi bi sveti
Job ne mogel potrpežljiv biti; se moram je¬
ziti in prepirati, ker ni nič po moji volji.“
Tedaj prepiraj se, kolni in klubuj. kolikor
veš in znaš; boš li potlej ložej živel? Ne,
.ampak težje; po smrti pa kaj bo ? Ljubi moj!
bodi žive vere v Boga, potrpi zavoljo Jezusa,
in upaj, da tvoja potrpežljivost ne bo zastonj.
Tebe in vse uči sveti Pavel rekoč: „Potrpež¬
ljivost vam je potrebna, da božjo voljo de-

-o 109 fi>-

late in obljubo večnega zveličanja dosežete. “
Hebr. 10, 36.

Molitev.

0 Bog! kateri si v začetku sveta zakon
postavil, da bi se tvoji služabniki množili,
dodeli vsem zakonskim v zavezi miru živeti.
Neizrečeno težak je jarm zakona, ako sprave
ni; vrh tega pa izvira iz nemirnosti pohuj¬
šanje otrok, domačih, druzih in dosti hudega.
O Jezus! ki si s svojo pričujočnostjo in mi¬
lostjo zakonsko zavezo povišal, da bi poro¬
čeni sveto in mirno živeli, ne zapusti svojih
služabnikov, da po zgledu svete žene Gode-
leve svoje nadloge voljno nosijo, eden dru-
zega v duhu krotkosti prenašajo vse dolžnosti
zvesto dopolnujejo, da bodo oni in otroci
zveličani. Amen.

Sveti Euplij.

Veliko slovečih mučenikov je bilo na
otoku Siciliji pod cesarstvom Dioklecijana in
Maksimijana; pa najimenitnejši je bil sv. Ev-
plij, duhoven šestega blagoslova, kakor pri¬
čuje resnično popisovanje njegovega trpljenja
in njegove smrti. Neverniki vsega cesarstva
so skrbeli verne kristijane zvediti, ker so bili
vneti za čast svojih lažnjivih bogov. V Sici¬
liji bilo je ravno to, sosebno pa v primorskem

—® 110 o—

mestu Kataniji, kjer je bil oblastnik neusmi¬
ljeni Kalvizijan. Neverniki tega mesta so vse
hiše preiskali, da bi kakega kristijana našli.
Našli so sv. Evplija ravno v branji sv. evan¬
gelija, ga popadli in gnali pred nevernega
oblastnika. Sv. Evplij je ves pot govoril:
„Sem kristijan in sem pripravljen zavoljo
presvetega imena Jezusa umreti . 11  Ko je ob¬
lastnik Kalvizijan njega in evangeli v njego¬
vih rokah videl, mu je rekel: „Zakaj imaš v
v rokah bukve, ki so od naših cesarjev pre¬
povedane?” Sv. Evplij mu je odgovoril: „Našli
so me v njih branji“. Oblastnik: „Beri iz
njih kaj“. Odprl je bukve in bral ravno te
besede: ,.Blagor jim, kateri preganjanje trpe
zavoljo pravice; zakaj njih je nebeško kra¬
ljestvo. Kdor hoče za menoj priti, naj zadene
svoj križ, in naj hodi za menoj." Kaj je to?“
ga je oblastnik vprašal. Sv. Evplij mu pravi:
„To je zapoved našega Gospoda Jezusa, Sinu
živega Boga.“ Oblastnik je djal: „Ker svojo
vero očitno na znanje daješ, boš hudo po¬
korjen."

Neverni služabniki so ga zvezali, tepli
in razmesarili. Kader je bil ves krvav, ga je
Kalvizijan vprašal: „Boš li še ko poprej ne¬
umno govoril?" odgovoril mu je: „Kar sem
poprej rekel, rečem zdaj: Sem kristijan in
berem sv. pismo." Oblastnik: „Zakaj mi nisi
prepovedanih bukev poprej v roko dal?" Sv.

-o 1 1 1

Evplij: „Zato, ker sem kristijan; zapovedano
mi je, da naj raji umrjem, kakor da bi pa to
storil. Kdor sveto pismo nevernikom v roke
da, da bi ga sožgali. se nebeškemu kraljestvu
odpove. “ Oblastnik, ves raztogoten, ga zapove
še huje mučiti, pa sv. Evplij ni v velicih bo¬
lečinah druzega govoril, kakor: ,, Zahvalim te,
o Jezus Kristus! ohrani me stanovitnega, ker
iz ljubezni do tebe trpim 11 . Potlej je sod¬
niku rekel: „Molim Jezusa, sovražim malike;
delaj z menoj, kar hočeš, in še huji bolečine
mi pridevaj, kristijan sem in bom 11 . Oblastnik
ga je le nagovarjal, da naj bogove moli; pa
sv. Evplij mu je odgovoril: Molim Očeta,
Sina in sv. Duha; vsi maliki naj bodo pokon¬
čani. Jaz sem kristijan. Ne molim bogov, in
jim ne darujem, pa sebe dam v dar Jezusu
Kristusu. Zastonj se z menoj prizadevaš, kri¬
stijan sem 11 . Potlej je molil: „0 Jezus Kri¬
stus ; zahvalim se za vse, kar sem iz ljubezni
tvoje trpel; pomagaj mi, ker zavoljo tebe
trpim 11 .

Ta srčni vojščak Jezusov je od velicih
tepežev in bolečin na telesu oslabel, in ni
mogel glasno govoriti; pa njegova duša je če¬
dalje močnejša prihajala. Oblastnik Kal vizij an
videti, da z njim nič ne opravi, ga je obsodil
rekoč: „Evplija kristijana, zaničevalca naših
bogov, z mečem umorite. 11  Neverniki so mu
na vrat obesili bukve svetega evangelija, so

— ® 112  -o-

ga peljali v smrt, in so vso pot vpili: »Evplij
kristijan in sovražnik naših bogov!“ Evplij
pa je vesel šel v smrt. Ko je na morišče
prišel, je pokleknil in molil: „0 Gospod Jezus!
zahvalim te za moč, katero si mi dal, tvoje
presveto ime pred neverniki pričati; dopolni,
kar si v meni dobrega začel, da bodo tvoji
sovražniki osramoteni". Pričujočim vernim
je tako govoril: „Preljubi bratje! služite Bogu,
in ljubite ga iz vse duše, ker jih on ne za¬
pusti, kateri ga ljubijo." Potlej je pokleknil
in svojo glavo odsekati dal. Kristjani so nje¬
govo sveto telo vzeli in častito pokopali.

Nauk.

Božja beseda slabim ne dopade.

Sv. Evplij je rad bral in premišljeval sv.
evangeli; v tem branji in premišljevanji je
zmiraj bil, ker je želel in si prizadeval po
njem živeti. Neverni cesarji so vsem kristja¬
nom ojstro prepovedali sv. pismo pri sebi
imeti; pa pravoverni so raji umrli, ko never¬
nikom v tem pokorni bili. Neverniki so sv.
pismo sovražili, ker prepoveduje po svojem
poželjenji živeti; kristijani slabega življenja
ne sovražijo sicer sv. pisma, vendar jim raz¬
odete resnice niso všeč, ker so sužni svojega
hudega poželjenja. Kar je večna modrost za¬
povedala ali prepovedala, slabim ni prijetno,

-o 113 «>-

ker svojo spačenost ljubijo. ,,Modrost je greš¬
nikom gnjusoba. 11  Sirah 1, 26.

Porečeš: „Beseda božja je dobrim in
slabim bodeča in težka.“ Res, beseda božja
je slabi natori ojstra, ker je beseda božja
čista, natora človeška pa spačena. Sv. Pavel
pravi: „Živa je beseda božja in močna, in
ojstreji ko na obe strani režejoč meč, in seže
do točenja duše in duha.“ Hebr. 4, 12. Ako
bi nauki dopadli slabi natori, bi ne bili od
Boga razodeti. Nauki so oznanjeni, da bi
slabo natoro po njih poboljšali. Tudi dobrim
so težki; pa dobri prosijo Boga, da naj jim
usmiljeno pomaga po razodetih naukih zvesto
živeti, ker vedo, da človek, ako spačen ostane,
ne more zveličan biti. Sveti nauki so slabim
ljudem zoperni, ker se jim nočejo podvreči.
Izaija pričuje od njih hudobnega srca rekoč:
„Otroci, kateri nočejo postave božje slišati,
pravijo: „„Govorite nam dopadljive reči, vidite
za nas zmote, vzemite od nas dobri pot, od¬
vrnite od nas ravno stezo" “. Iza. 30, 10, 11.
Varuj se iz teh biti; si pa, če mehko živiš,
če ljubiš, kar ti Bog prepoveduje. Ljubezen
do greha ti lažnjivo vest napravi, jarm Je¬
zusov ti je pretežak, razlagaš zapovedi po
svojem hudem poželenji, norce rad poslušaš
in Jesusu nasproti delaš, kateri le tvoje po-
posvečenje in zveličanje hoče.

Eksercicije.

8

—a 114 €>-

„Vendar je res, pravijo nekateri, da du¬
hovni preojstro uče, preveč strašijo." Ti naj
premislijo Jezusove nauke in življenje, in ne
bodo duhovnov obdolževali. Je li Jezus učil
po spačeni volji, v razujzdanih veseljih mehko
živeti? Ne, temuč svojo voljo premagovati
svoje slabe želje križati, v pokorjenji živeti.
Kaj so pa apostoli učili ? Ravno to, kar
Jezus, in kar zdaj duhovni uče. Kako so
svetniki živeli? Po naukih Jezusovih in apo¬
stolov so živeli in raji umrli, ko od njih
odstopili; ravno tako mora vsak živeti, če
hoče v nebesa priti. O kristijan! kaj bi rad
od duhovnov slišal? „Živi po poželjenji v la¬
komnosti, v požrešnosti, v pijanosti, v neči¬
stosti, v sovraštvu, vendar boš v nebesa
prišel?" Hočeš slišati: „Pot je prostoren in
gladek v nebeško kraljestvo?" Kaj bi djal,
ako bi tako pridigo slišal? Djal bi: „Nikoli
nisem tega slišal, to ni božja beseda". Prav,
pa zakaj ti je čista beseda božja pretežka?
Zato, ker je tvoj um zadržan in tvoje srce
od mnogih viharjev gnano. Vse tvoje misli
so v teh besedah zapopadene; se bojiš po¬
gubljenja, želiš v nebesa, pa premalo prema¬
guješ svoje hudo poželjenje. Premaguj svoje
hude želje, ukroti svojo slabo natoro; in tako
ti bodo razodete resnice prijetne, in boš z
Davidom resnično rekel: „Kako sladke so mi,
o Bog, tvoje besede! slajši so ko med mojim
ustam". Psalm 118, 103.

—<9 115 ®—

Molitev.

O moj Bog, stvarnik in oče! ti me po
svojih služabnikih učiš sveto živeti in svojo
dušo zveličati; pa moji spačeni natori se to
zdi pretežko. 0 Jezus! ti me s zgledom in
z besedo učiš po ozkem potu hoditi, pa jaz
le po širokem rad hodim. Bojim se tvojega
trpljenja deležen biti, vendar upam v tvoje
kraljestvo priti. Kako bom k tebi prišel, ako
po drugem potu hodim? O ljubeznjivi Go¬
spod! daj mi razsvetljenje in moč z gnado
svojo: z njeno svetlobo bom vedno premiš¬
ljeval tvoje svete zapovedi; z njeno močjo
hočem po njih živeti, ker so ključ nebeškega
kraljestva. O sv. Evplij, ki si ojstre Jezusove
nauke ljubil, po njih živel in za-nje umrl,
sprosi mi veliko dopadenje do vsega, kar mi
Bog zapoveduje, da vselej ljubim in delam,
kar mu dopade. Amen.

Žene berejo danes:

Sveta Radegunda.

Življenje svete kraljice Radegunde jih je
več pisalo, sosebno pa sv. Venancij Fortunat,
škof v mestu Poitiers, kjer je veliko let pre¬
bivala. Okoli leta 529 je Klotar I., francoski
kralj, z vojsko v Turingo šel nad kralja Ber-
tarja, ga premagal, in tudi njegovo deset let

8  *

—a)- 116  s>-

staro hčer Radegundo odpeljal. Bila je v ma¬
likovanji zrejena, pa njen gospodar, Klotar,
jo je po duhovnih pregovoril, daje sprejela kr¬
ščansko vero in v njej bogaboječe živela. Ni ji
bilo zadosti po zapovedih božjih živeti, tudi
po svetih Jezusovih je skrbno živela: ljubila
je poniževanje, pokorjenje in vse, kar je Je¬
zusu všeč bilo; sebi je pritrgovala, da je
ubogim obilnejši delila; sladnosti sveta so ji
bile zoprne; s križem obložena je za križanim
Jezusom hodila, in tudi želela svojo kri za
Jezusa preliti. Kralju Klotarju je bila Rade-
gunda všeč, in sklenil jo je za svojo ženo
vzeti. Ta novica bi bila drugi neizrečeno ve¬
sela, njej pa ne, ker je želela v devištvu in
v poniževanji do smrti biti; skušala je ube¬
žati, pa ni mogla, bila je primorana se s kra¬
ljem očitno poročiti.

Sv. Radegunda, prej sužnja, potlej mo¬
gočna kraljica, je le ponižna ostala, in skr¬
bela se bolj in bolj posvečevati. Ne le v
srcu, tudi v vnanjem je bila ponižna; sra-
možljivo je bila oblečena, v samoti je rada
živela, sveto govorila, slabe svarila, bolnike
obiskovala, in jim stregla, za potrebne in
nedolžne pri kralji govorila, in zmiraj skr¬
bela, da bi bilo vse po ljubeznjivi pravici.
Njena sosebna pobožnost je kralju dopadla,
dasiravno on ni bil bogaboječ. Nevošljivci so
jo pri njem zaničevali rekoč: »Kraljica je

—=3 117 o-

nuni podobna, ne ve med svetom živeti,
kakor se spodobi, in visokosti svojega stanu
nečast dela; kmalo bo kraljevo hišo v samo¬
stan premenila. 11  Tako in drugači so nevošč¬
ljivi in sprideni svetovalci zoper sv. kraljico
Radegundo govorili; pa kralj, dasiravno v
božji službi mlačen, jo je spoštoval. Sv. Ra-
degunda je dobro vedela, kaj slabi ljudje pri
kralji hudega govore; pa prikupovala, kolikor
je bilo pripuščeno, se mu je, in ga tolažila,
da bi oba v pravičnem miru živela. Kralj
Klotar je sčasoma v ljubezni do svoje svete
kraljice pešal, ker ga je hudo poželjenje do
druzih motilo; čedalje mlačnejši je do nje bil,
sosebno pa, ker ga je iz ljubezni do njegove
duše svarila. Pohlevno sicer ga je svarila,
pa tudi pohlevno svarjenje mu je bilo bodeče
in neprijetno. Ker je vidila, da pri njem nič
ne opravi, ga je prosila, da naj ji pripusti v
samostan iti. Lahko je to pripuščenje do¬
segla, hitela v mesto Nojon k svetemu škofu
Medardu, in pred njim obljubila, vse dni svo¬
jega življenja od sveta odločena živeti.

Sv. kraljica, že v nunsko oblačilo pre¬
oblečena, je s kraljevim pripuščenjem v mesto
Poitiers šla, ondi sozidala velik samostan, ime¬
novan svetega križa, bogaboječe device va-nj
sprejemala in med njimi živela, kakor da bi bila
vseh dekla. Nobena je ni smela razločiti ali
častiti; največje razžaljenje ji je bilo, če so ji

—® 118 €>—

kraljica rekle. Kralju je potlej britko bilo, od
nje odločenemu biti, in jo je želel iz samo¬
stana spraviti, pa goreče je prosila in ojstro
se postila, da bi kralja od njegovega sklepa
odvrnila, kar je dosegla od usmiljenega Boga.
Hvaležna je bila Bogu, kateri je njene prošnje
uslišal in srce kraljevo nagnil; v velikem
miru je živela in Bogu skrbno služila. Silno
ojstro je bilo njeno življenje: ne le delala je
ko druge nune, temuč tudi pridnejša od vseh
je bila, in zlasti v nizkih opravilih; nikoli
ni belega kruha ali mesa jedla in vina pila;
vedno se je postila, malo spala, in zmiraj
skrbela, kako bi ojstreje pokorila svoje telo,
da bi bila križanemu Jezusu podobna. V teh
in vseh druzih dobrih delih je skrbela le
Bogu dopasti; zato je vedno molila in mu
darovala svoje trpljenje, pa nikoli ni iskala
svoje časti. Vsa ponižna je bila, in ponižnost
je priporočevala, ker brez nje ni Bogu nič
prijetnega. Dasiravno je vsa sveta bila, so jo
vendar nekateri opravljivi jeziki grdo obdol¬
žili. Pa molčala je in za svoje sovražnike
molila. Mestni škof, sv. Venancij, je o njeni
nedolžnosti pričeval; Bog še bolj, ker ji je
dal čudeže delati, kateri so hudobnih usta
zamašili. Čas božjega povračila je prišel, ta
sv. kraljica je 68 let stara, trinajsti dan ve-
licega srpana leta 597, mirno umrla.

-o 1 19 -o-

Nauk.

Iz njenega življenja.

Sv. Radegunda je ubogim, zlasti bolnim,
zlo usmiljena bila. Lepo znamenje je to do¬
brega in ljubeznjivega srca. Da je ona, bo¬
gata kraljica, ubogim rada pomagala, se ni
čuditi; pa tudi skrbela je zvedeti uboge, zlasti
sramožljive, kateri so memo druzih obilnejši
pomoči potrebni in vredni bili. Njena dobra
in ponižna duša se je še bolj pri bolnikih
razodevala; te je krščansko učila, jim obilno
pomagala, in s svojimi rokami ljubeznjivo
stregla ko Jezusu. O kristijan! tudi ti delaj
kakor ona, kolikor ti je moč. To ni svet, ampak
je zapoved Gospod Boga, v stari in novi za¬
vezi velikokrat ponovljena. Nesrečna sodba
te čaka, ako si neusmiljen. Ubogim, zlasti
sramožljivim in bolnim, pomagaj, pa iz do¬
brega srca zavoljo Boga. Pomisli, da so ubogi
tvoji bratje, ker so otroci božji; če si pre¬
možen, ti je Bog posebno zato premoženje
dal, da bi potrebnim pomagal. Ako bi ti za
uboge odločil, kar brez vsega prida zaprav¬
ljaš; bi ubogim obilno pomagal, in sosebno
usmiljenje od Boga prejel. Dajaj rad, ne za¬
voljo nadležnosti ubozih, ker dobrovoljnega
darovalca Bog ljubi. Premisli te besede: „Kdor
se ubozega usmili, Gospodu posojuje in on
mu bo povrnil 11 . Prip. 19, 17. Kaj ti bo Go-

-o 120 o-

spod dobrega povrnil? Kristus ti odgovori:
„Blagor usmiljenim, usmiljenje bodo dosegli."
Mat. 5, 7.

Sv. kraljica Radegunda je bila zmiraj
ponižna; zato se je povišanja bala, v viso¬
kosti je ponižno živela, po poniževanji zmiraj
hrepenela, v obdolženji potrpežljiva bila. Vsi
svetniki sicer so bili in so ponižni, ni nobe¬
nega prevzetnega svetnika ali svetnice v ne¬
besih, in nobeden tak v nebesa ne pride; pa
pri sv. Radegundi in pri nekaterih druzih
svetnikih je bila ponižnost posebno očitna.
Da so imenitni sveta napuhnjeni, ni prav,
vendar je to po človeški slabosti ložej pre¬
nesti ; da so pa reveži prevzetni, tega ni mo¬
goče potrpeti, Bogu in ljudem so ostudni.
Glej, ložej je najti ponižnost pri mogočnih,
ko pri druzih, ker jim v obilnosti vsega ni
mar se povišati, ko se pa revež v majhnih
rečeh od druzih zamore razločiti, že meni,
da je, kdo ve, kaj. O revni človek! zakaj se
povišuješ? Kaj imaš, veš ali premoreš, da bi
ne bil od Boga prejel? Kar imaš dobrega,
imaš od Boga; kar je hudega nad teboj, je iz
tebe: če se hvališ, si hudoben, si pijan v
duhu. Ravno zato te modri svari: „Kaj se
povišuješ, ki si prah in pepel?" Sinili 10, 9.

Sv. Radegunda je v obilnosti vsega le
vendar v pokorjenji živela, ker je svoje telo
sveto sovražila. Glej, ona, kraljeva hči, in

-O' ] 21 €>-

potlej mogočna kraljica, je v vednem pokor-
jenji živela, kako se boš ti izgovarjal? Ona
je v dobrih delih, v nedolžnosti bila, vendar
je ojstro živela; ti pa se, z grehi obložen,
braniš trpljenja? Zdržno življenje in pokor-
jenje je človeku potrebno, da ga hudo pože-
Ijenje ne gospoduje; če mehko živi, si skuš¬
njave namnoži, in v njih konec vzame. Mehko
življenje je ravni pot v skušnjave, v grehe in
v pogubljenje. Kateri po mesu žive, ne mo¬
rejo Bogu dopasti. „Ako boste po mesu ži¬
veli, boste umrli (pogubljeni).“ Eimlj. 8, 8, 13.
Od nobenega svetnika ne slišiš in ne bereš,
da bi bil v pijanosti, v požrešnosti, v plesu,
v norostih živel; če so eni taki bili, so se
potem poboljšali, svoje grehe milo obžalovali,
in se zavoljo njih ojstro pokorili. Če ti v
sla,bih delih živiš in se ne spokoriš, kam
pojdeš? Premisli svoje življenje, in ga hitro
poboljšaj, da nagla smrt tvoje pokore ne pre¬
hiti, in zavržen ne boš.

Molitev.

0 Jezus, učenik usmiljenja, ponižnosti,
pokorjenja in vsega dobrega! kako^ daleč je
moje življenje od tvojega zgleda. Že zavoljo
svoje natorne slabosti, s katero me je prvi
greh napolnil, bi moral v ponižnosti, v mo¬
litvah in v pokorjenji živeti; potlej sem z
radovoljnimi grehi huje spridil svojo že po-

—<» 122  ®—

kaženo natoro in si velike kazni zaslužil;
vendar le mehko živim. Kaj bo pri sodbi?
kako se bom izgovarjal ? kaj bom od tebe
zaslišal? Vem, da sem vreden od tebe zasli¬
šati : „ Poberi se, prokleti, spred mene v večni
ogenj." Usmiljenje, o Gospod! imej z menoj;
pomagaj mi, počakaj me, da se spokorim. S
pomočjo tvoje gnade hočem po tvojem zgledu
živeti, da te prijaznega najdem. O sv. Rade-
gunda! bodi moja pomočnica pri Bogu, in
sprosi mi od njega milost po tvojem zgledu
živeti, kakor si ti po zgledu Jezusa Kristusa
križanega živela. Želim bolečine in mrtvenje
Jezusovo na svojem telesu nositi in sebi od¬
mreti, da Jezusu živim in ga v tvoji družbi
vekomaj hvalim. Amen.

Svata Marta.

Sv. Marta, katere spomin cerkev 29. julija
obhaja, je bila sestra Lazarja, katerega je
Jezus obudil, in Marije, katera je do Jezu¬
sovih naukov sosebno veselje imela. Vsi trije
so bili iz trga Betanije blizo Jeruzalema.
Jezus je to sveto družino sosebno ljubil; več¬
krat je bil v njih hiši, ker so ga radi poslu¬
šali in bogali. Dopadenje Jezusovo nad njimi
je obilno pričevanje njih dobrega življenja.
Ko je nekega dne Jezus v njih hišo prišel, je
Marta zlo skrbela za njegovo postrežbo, njena

— < 5 -  123  “

sestra Marija pa je pri njegovih nogah sedela
in njegove besede poslušala, ker so ji silno
sladke bile. Dobra Marta je pred Gospoda
stopila, se potožila, da sama vsega ne more
opraviti, in ga prosila, sestri Mariji ukazati,
da naj ji pomaga. Jezusu je bilo sicer všeč,
da Marta iz ljubezni za njegovo postrežbo
skrbi, pa ni mu bila prijetna njena prevelika
skrb. Marijina gorečnost mu je zlo dopadla,
torej je Marti odgovoril: „Marta, Marta! ti si
skrbna, in si veliko prizadevaš; le eno je
potrebno. Marija si je najbolji del izvolila,
kateri ji ne bo odvzet. “ Marija je bila tega
Jezusovega odgovora zlo vesela, je pri nje¬
govih nogah mirno sedela, in z njegovo be¬
sedo svojo' dušo pasla. Marta je bila prijazno
posvarjena, da naj ne skrbi tolikanj za telo,
ampak bolj za dušo, katera nikdar ne umrje.

Nekaj časa po tem je Lazar, Marte in
Marije brat, nevarno zbolel. Te dve sestri,
polni vere in upanja v Jezusovo vsegamogoč-
nost in milost, ste mu sporočile: „Gospod!
Lazar, katerega ljubiš, je bolan 11 . Vedile ste,
da Jezus svojih služabnikov ne zapusti, tudi
ste ga verovale vsegavednega; vendar ste do
njega poslale, da bi svojo vero in upanje
va-nj razodele. Gospod Jezus je takrat bil na
uni strani Jordana daleč od trga Betanije.
Ostal je še dva dni ondi, potlej je še le šel;
odlašal je tje iti Lazarja ozdravit, da bi ga

—» 124 o-

mrtvega obudil. Kader je bil v trg Betanijo
prišel, je Lazar že bil pokopan. Marta mu je
djala: »Gospod, ako bi bil ti tukaj, bi moj
brat ne bil umrl; pa vem, da. kar koli boš
Boga prosil, ti bo Bog dal.“ Jezus ji je rekel:
„Tvoj brat bo spet vstal." Marta mu odgo¬
vori: „Vem, da bo poslednji dan spet vstal."
Jezus reče Marti: „Jaz sem vstajenje in živ¬
ljenje; kdor v me veruje, bo živel, akoravno
bi že mrtev bil." Marta mu je odgovorila:
„Gospod! jaz verujem, da si ti Kristus, Sin
živega Boga." Jezus ni hotel žive vere te
pobožne duše brez plačila pustiti, vprašal je:
„Kam ste ga položili?" Marta, Marija in ve¬
liko Judov, kateri so prišli dveh žalostnih
sester milovat in tolažit, so k grobu šli. Vrh
groba je bil velik kamen. Jezus je rekel:
»Odvalite kamen". Marta ni vedela, kaj hoče
Jezus storiti; zato mu je branila rekoč: »Go¬
spod! nikar, že smrdi, zakaj štiri dni že je
mrtev." Jezus je spet ukazal kamen odvaliti.
Kadar je bil odvaljen, je oči v nebo vzdignil
in rekel: »Oče! zahvalim te, da si me uslišal,"
Potem je s krepkim glasom zavpil: „Lazar,
pojdi vunkaj." Lazar je ves zdrav vstal in
Boga hvalil. Marta, Marija nje sestra, in pri¬
čujoči Judje so ostrmeli in Boga hvalili. Ve¬
liko Judov, ki so ta čudež videli, je v Jezusa
verovalo. Jezus je bil zmiraj prijatel te boga¬
boječe družine in jo je večkrat obiskal; tudi

—=3 125 se¬

sest dni pred svojo smrtjo je s svojimi učenci
pri njih v Betaniji večerjal. Sveto pismo nič
druzega sosebnega od življenja sv. Marte ne
pravi, vendar ni mogoče druzega misliti od
nje, kakor vse dobro in sveto. Jezusu je
zmiraj bila zvesta, sveto je živela in sveto
umrla.

Nauk

iz poprejšnjega popisovanja.

Jezus je Marto, Marijo in Lazarja ob'
iskoval, ker so bili vsi po njegovi volji. Sveta
in srečna družina je ta bila, pri kateri je
božji strah bil, do katere je Jezus veliko do-
padenje imel. Naj bi bile vse krščanske hiše
take, bile bi podoba nebeškega kraljestva.
Kaj pa je reči od druzih hiš, katere so raz-
ujzdanim zmiraj odprte, kjer so le igre, kla-
fanje, nespodobnost? Te so vrata peklenske
ali pot v pogubljenje. Do prvih ima Jezus
dopadenje, do druzih pa hudič. Prizadevaj si
zelo tako živeti, da ima Jezus nad teboj do¬
padenje. Če si gospodar, gospodinja, skrbi,
da vsa družina po Jesusovi volji živi, in
blagor ti bo.

Sveta Marta je blezo bila stareji sestra
zato je gospodinjila. Iz ljubeznijo Jezusa je
skrbela za njegovo postrežbo; pa morebiti je

—» 126  ®—

preveč skrbela, zatu je od njega zaslišala:
„Marta, Marta! ti si veliko prizadevaš; le
eno je potrebno. Marija si je najbolji del iz¬
volila, kateri ji ne bo odvzet. Jezus kliče
Marto dvakrat po imenu, da bi skrbnejši po¬
slušala in ohranila, kar ji bo rekel. Ona,
dobra duša, ga je rada poslušala in ubogala.
Marta pomenja tiste, kateri v mnogih posvet¬
nih skrbeh Bogu služijo; Marija pomenja tiste,
kateri si, odločeni od vseh skrbi, zlo priza¬
devajo svojo dušo zveličati.

Kristijan! ti moraš v mnogih opravkih
biti na svetu, pa tudi za zveličanje svoje duše
moraš skrbeti. Če dolžnost svojega stanu ne
spolnuješ, ne moreš biti dober; ne moreš ka¬
kor puščavniki v kaki jami tičati, le moliti
in premišljevati; če le delaš, pa ne moliš,
nisi dober kristijan; če le moliš, pa ne delaš,
nisi Bogu všeč. Kaj ti je storiti? Skrbi Marto
in Marijo ob enem posnemati. Ni li to mo¬
goče? Ni nemogoče. Pridno delaj po svojem
poštenem stanu, v svojih opravkih nosi Boga
v srcu in v vsem njegovo voljo dopolnuj;
delaj, kar ti Bog zapove, in skrbi zmiraj za
svoje zveličanje. V svojih delih bodi potrpež¬
ljiv, Bogu daruj svoja dela in svoje trpljenje,
pa varuj se, da posvetne skrbi tvojega srca
ne prevzamejo, ne omotijo in ne odvrnejo od
božje službe. V svojih opravkih nikdar ne
pozabi, kar je Jezus Marti rekel: „Le eno je

—o 127 «>-

potrebno". Res je to. Kaj bi ti pomagalo ve¬
liko premoženje, skrbi in dela, ako bi dušo
pogubil? Bodi tak, kakor te sv. Pavel uči
rekoč: „Čas je kratek: tedaj naj bodo, kateri
jokajo, kakor da bi ne jokali; kateri se ve¬
sele, kakor da bi se ne veselili; kateri kupu¬
jejo, kakor da bi ne imeli; kateri svet vži-
vajo, kakor da bi ga ne vživali; zakaj po¬
doba sveta prejde." I. Kor. 7, 29 — 31. Sv.
Pavel hoče reči: „Odloči se z ljubeznijo od
sveta, nadloge naj ne potlačijo tvojega srca,
dobrote naj te ne motijo, vse mine na svetu;
torej skrbi srečno večnost zadobiti." Če to
delaš, boš Marto in Marijo ob enem posnemal.

Preden je Jezus mrtvega Lazarja obudil,
se je zjokal, da bi vsi spoznali njegovo ve¬
liko ljubezen do njega, in je skazal svojo ne¬
izrečeno milost do vseh. Lazar je le po telesu
bil mrtev; vendar se je Jezus zjokal, ker je
pomenil grešnike duhovnega življenja potrebne,
do katerih bo Jezus skazal sosebno usmi¬
ljenje, ako hočejo spokorno živeti. Jezus je
s krepkim glasom zaklical: „Lazar, pojdi

vunkaj!" Zakaj je Jezus krepko zaklical?
Lazar je bil že štiri dni prej umrl in je bil
podoba grešnikov, kateri so se že zdavnej od
Boga odločili. Veliki glas Jezusov pomeni,
pravi sv. Janez Krizostom, da so oni mogočne
in sosebne milosti Jezusove potrebni, brez
katere ne morejo z navadno pokoro vstati. Je-

-o 12S o-

zusu je vse mogoče; vendar grešnik, v hudih
navadah zakopan, se brani pokore in se ne
spreobrne, če ga mogočna milost ne odloči
od zapeljivih reči. Grešnik! pridruži svoje
solze solzam ljubeznjivega Jezusa, da boš
milosti deležen.

Molitev.

O Jezus! blagor človeku, do katerega
imaš ti dopadenje. Pa kaj je v človeku tvoje
ljubezni vrednega, če ga ti s svojo gnado
vrednega ne storiš? Kar ti dopade, je le od
tebe; stori me toraj svojega dopadljivega slu¬
žabnika in ne zapusti me nikdar. Vse reči
me motijo in omagujejo; svet mi nakopava
dosti škodljivih skrbi, hudič me nevarno
skuša, poželenje dela vse skušnjave nevar¬
nejše, in pogubljen bom, ako mi dobrotljivo
ne pomagaš. Vem: le eno je potrebno, pa le
nepotrebne potrebe si tukaj izmišljujem, in
kar bom v večnosti potreboval, puščam v
nemar. O dobrotljivi Gospod! pokliči me vun-
kaj iz teh zmot s svojo vsegamogočno mi¬
lostjo, da le tebi živim. Kakor si dobrotljivo
uslišal močne želje svojih prijateljic Marte in
Marije, in njih mrtvega brata Lazarja obudil,
tako oživi mene na prošnje tvojih svetnikov
s svojo milostjo, in ohrani me v svoji lju¬
bezni, da te vekomaj hvalim. Amen.

—o- 129 ©—

Device berejo danes:

Sveta Proba.

Sveta Proba je bila Rimska devica, hči
bogatega in mogočnega oblastnika Simaka,
mlajšega imenovanega. Leto njenega rojstva
se ne more natanko vedeti, bila je rojena
okoli 500 let po Jezusovem rojstvu. Imela je
doma svete izglede vseh krščanskih čednost;
pa premalo ji je bilo tako živeti, kakor drugi
dobri žive, temuč želela je in si zelo priza¬
devala, popolnost doseči. Bog ji je dal sosebno
milost, in s pomočjo njegove milosti je dobro
pripravno voljo imela. Lahko bi se bila bo¬
gato omožila ali doma v mehkobi živela, ker
je bil njen oče silno bogat in mogočen; pa
raji si je izvolila poniževanje Jezusovo, in
je njemu svoje devištvo za vselej obljubila.
Da bi po svojem poklicu in po svoji obljubi
zvesto živela; bila je rada samotna, je pridno
delala, goreče molila, se s postom poko¬
rila, in zmiraj skrbela, svojemu božjemu že¬
ninu dopasti. Le Jezusu in Mariji, ne lju¬
dem, je skrbela dopasti. Da bi po potu pra¬
vice in čistosti stanovitno in brez zmote
hodila, je želela razsvetljenega duhovnega
očeta najti, in ga je našla, namreč sv. škofa
Fulgencija, kateri je bil iz Afrike na otok
Sardinijo zavoljo vere poslan. Njemu je z
vsem spoštovanjem pisala in ga ponižno pro-
Eksercicije. 9

—® 130 o-

sila, da naj jo uči, kako bi živela po volji
božji. Sv. škof Fulgencij je bil njene prošnje
vesel, ji je pisal in jo učil.

Ta sveta devica je visoko cenila pre¬
jeta pisma svojega duhovnega očeta, in
Boga hvalila in prosila, da naj ji pomaga po
vseh prejetih naukih zvesto živeti. Bog je
njene ponižne prošnje uslišal, jo s svojo mi¬
lostjo napolnil, s katero je bila zgled globoke
ponižnosti in sosebne čistosti. V sredi velicega
Rimskega mesta, v katerem je bilo še dosti
spačenih nevernikov in slepih krivovercev,
tudi ne malo hudobnih kristijanov, je bila
vsa čista in nedolžna. Akoravno je bila silno
bogata, je le ponižne oblačila nosila, in je
bila rada služabnica svojih služabnic. Bila je
v številu modrih devic, in s svetilom goreče
ljubezni zmiraj pripravljena Jezusu ženinu
naproti iti. Bog je to svojo zvesto služab¬
nico z veliko nadlogo obiskal. Oblastnik
Simak, njen dobri oče, in Boezi, njene sestre
Gale mož. sta bila pri krivovernem kralji Teo-
doriku krivično zatožena, in od njega v smrt
obsojena. Sv. Proba, polna žive vere, pokor¬
ščine in potrpežljivosti, je molila nezapopad-
Ijivo modrost božjo, in se ji popolnoma pod¬
vrgla. V vseh dobrih delih je stanovitna
ostala do smrti, katera je bila okoli 1. 550.

—o- 1 o l —

Nauk.

Kakoine naj bodo device.

Sv. Proba je skrbela s čisto dušo in s
čistim telesom božjemu ženinu Jezusu do-
pasti, in mu je dopadla. Da bi varnejši ži¬
vela, je sv. škofa Fulgencija prosila, da naj
jo uči, je od njega prejemala svete nauke in
jih zvesto spolnovala. Zapopadek teh svetih
naukov bo tukaj popisan, da device vedo,
kako Bogu dopasti.

Sv. Fulgencij uči sv. Probo najprej spo¬
znati devištva vrednost, in pravi, da je de-
vištvo prečistemu Bogu najbolj všeč, da člo¬
veka dela angelom podobnega, in da so
čiste duše prijetne neveste Jezusove. „Ni za¬
dosti, pravi on, da je telo čisto, tudi duša
mora biti čista; ne le z nesramnimi deli, tudi
z nečistimi željami se pri Bogu čistost zgubi.
Kdor pa je čistega telesa in sramožljive duše,
ni še Bogu všeč, če se napuha ne varuje;
želje do človeške hvale ognjusijo človeka,
čeravno čisto živi. Pokorjenje pomaga čistost
ohraniti; ponižna oblačila, samotno življenje,
slabe jedi, majhen počitek, vedno delo in kaj
tacega je potrebno; pa naj se varuje, pri tem
hvale iskati. Če je telo v pokori, duša pa
prevzetna, kaj pomaga ? 11  Piše ji: „Varuj se
vsega, kar tvoje telo grešno ali nepotrebno
veseli, ker Jezus, tvoj ženin, pokorjenje ljubi.

9  *

—o 132 a>-

Sv. Pavel je od sebe djal: Tarem svoje telo
in ga v sužnost devam, da zavržen ne bodem.
On je obsodil premehko vdovo rekoč: Vdova,
katera v sladnosti živi, je živa mrtva. Kaj
pa je reči od device, če v sladnosti živi?"

Dalje jo Fulgencij uči: „P6sti se rada,
pa, kolikor zamore moč tvojega telesa pre¬
stati; mehko življenje, in obilen živež dela
telo duši nepokorno, preojstro pokorjenje pre¬
več oslabi telo. Tvoja oblačila naj bodo po¬
nižna ; če obilno skrbiš za snažnost svojega
telesa, boš ljudem, pa ne Jezusu dopadla. Z
nesramožljivimi oblačili bi sejala skušnjave
in priklicala božje maščevanje. Ne ravnaj se
po druzih, ampak sodi se po zapovedih; nisi
še dobra, ako so druge slabejši od tebe, temuč
če si res dobra pri Bogu. Kdor je bolehen,
ni zdrav, ako je kdo drug smrtno bolan;
kdor ima kalne oči, ne vidi čisto, ako je kak
drug slep. Varuj se napuha, in vedno prosi
po Jezusu Kristusu obilnejše milosti."

„Bodi v ponižnosti ukoreninjena, in le
tako boš velike božje milosti deležna; le če
si uboga v duhu, boš v nebeško kraljestvo
prišla. Božja beseda in tvoja slabost ti pri¬
čujete, da si zmiraj milosti in varnosti po¬
trebna. Bodi lačna pravice, sama iz svoje
moči ne moreš pravična biti, tedaj se vedno
ponižuj, vedno upaj v božjo milost, zmiraj
prosi in se očiščuj, da boš Jezusu prijetna.

—a- 133 ©~

Z vero in čistostjo si Jezusu zaročena; pa
ne mogla bi ga ljubiti, ako bi ne bil on prej
tebe ljubil. Jezus, nebeški kralj, te je našel
prazno vsega dobrega; on te je obogatil,
njegovo je, kar imaš, in njega hvali. Spomin
njegove milosti naj zmiraj bo v tvojem
srcu; tako boš ponižna, in ponižnost te bo
ohranila čisto. Če si Jezusu resnično hva¬
ležna, se boš skrbno varovala, ga z nezve¬
stobo žaliti. Premišljuj svoje slabosti, in
Jezusa prosi pomoči; le on daje voljo in
moč, dobro delati. Premisli nevarnosti, v ka¬
terih se znajdeš; slaba si in v sredi preka¬
njenih hudih sovražnikov; če si tudi zdaj
dobra, zamoreš grešiti in se pogubiti, ker je
čistosti sovražnik, hudo poželenje, v tebi. Po¬
nižna bodi, vedno moli, zmiraj čuj; tako boš
vse skušnjavce in skušnjave premagala. Če
to delaš, boš šla v nebeško kraljestvo, kjer
nobene skušnjave ne bo; če si Jezusu zvesta,
boš v njegovi časti nasitena.“

To je le nekoliko svetih naukov, ka¬
tere je sv. Fulgencij pisal sv. r j robi. Ti te učč,
da ni zadosti le zunanjih in' očitnih grehov
se varovati, ampak tudi notranjih se moraš
varovati. Ni jih malo nečistih duš v čistem
telesu, katere so Jezusu zoprne. Sv. Fulgencij
uči, da moraš svoje nepokorno telo pokoriti
in ga ponižno oblačiti, da ne daje pohujšanja
ne tvoji duši, ne ljudem. Da boš mogel v

—® 134 o-

ponižnosti vkoreninjen biti in iz ponižnosti
goreče moliti, se tudi priložnosti varuj in
zmiraj čuj, da ne padeš v pogubo. Če si pre¬
malo sramožljiv, če drugim želiš dopasti, če
si rad v slabi družbi, nesreče iščeš in jo boš
našel. Sv. Pavel pravi: „Velik zaklad imamo
v prstenih posodah.“ II. Kor. 4, 7. Res je to,
in ravno zato pravi sv. Hieronim: „Čistost
je težka čednost, zato je redka." Človek je
slab, sovražnikov je dosti, kdor skrbno ne
živi, hoče obropan biti, in bo obropan, kakor
vsakdanje nesreče obilo pričujejo.

Molitev.

O Jezus, presveti ženin čistih duš!
usmili se me nespametnega grešnika, daj mi
milost, spoznati skrito lepoto ljube čistosti,
in v njej živeti. Glej, tvoji bogaboječi slu¬
žabniki in tvoje bogaboječe služabnice so
goreče skrbeli, s čisto dušo in s čistim te¬
lesom ti dopasti, vendar so zmiraj trepetali;
jaz pa, ves poln ^grdega ognja, se malo va¬
rujem in bojim. Žalostna skušnja me je že
prepričala, da v skušnjavah ne ostanem sta¬
noviten , vendar le skušnjav iščem. O Go¬
spod! več ne bom tako živel; s tvojo po¬
močjo bom delal, kar je sveti Fulgencij učil,
in kakor je tvoja sveta služabnica Proba ži¬
vela. 0 velika božja prijateljica! priporoči me

-o 135 ®>-

Jezusu in Mariji, in sprosi mi milost, da Je¬
zusu , nebeškemu kralju, in Mariji, njegovi
prečisti materi, s čistim življenjem dopadem.
Amen.

Sveta Afra.

Sv. Afra je bila rojena na Nemškem v
velikem mestu Augsburgu od nevernih sta-
rišev. Tudi ona je nekaj časa bila v tej slepi
veri in je malike molila, silno grdo in ne¬
sramno je živela, predenj je pravega Boga
spoznala; vsemu mestu je bila v pohujšanje.
Bog ji je iz sosebne milosti mogočno milost
dal; z njo se je popolnoma poboljšala, svoje
grehe vedno sovražila in pokorila, tudi svoje
življenje dala za vero. Pravijo, da je Narcis,
mestni škof, njo in vso hišo spreobrnil. Ko
je s pomočjo milosti težo svojih grehov
spoznala in obžalovala, je hitela odpravit
s grehi pridobljeno bogastvo ; ubogim je obilno
pomagala in ob kratkem vse razdala, kar je
krivično pridobila. To je bilo ne le hvale
vredno, ampak tudi potrebno, ker je z grehi
pridobljeno blago krivično, in se ga prav
spreobrnjeni grešnik hitro znebi. Kdor je dal
denar ali kaj druzega za prepovedane reči,
je nevreden ga nazaj dobiti; kdor ga je vzel,
da bi grešil, ga ne sme obdržati: to gre ubogim,
kakor je sv. Afra storila, brž ko ne od sv.

-o 136 e>-

škofa Narcisa in od svoje vesti naučena. Po¬
pisovanje njenega življenja tudi pričuje, da
je veliko ubogih vernih, katerim je denar ali
blago ponudila, se branilo ga vzeti, ker so
vedeli, da ga je s grehi zaslužila; komaj jim
ga je posilila in slehernemu goreče naročila:
„Usmiljenega Boga prosi, da naj mi grehe
odpusti. “

Neverni cesar Dioklecijan je verne po
vsem cesarstvu zelo hudo preganjal; pa nje¬
gova neusmiljena sila je razodevala neizre¬
čeno moč milosti božje nad svetniki. Tudi
v mestu Avgsburgu je bilo oklicano in ojstro
napovedano, malike moliti. Mestni oblastnik
je bil neusmiljen malikovalec Gaj. Ta je brž
zapovedal, sv. Afro pred se pripeljati. Vprašal
jo je več reči, potlej nagovarjal, da naj ma¬
like moli. „Če jih moliš, ji je rekel, boš smrti
odšla; če ne, boš umorjena". Odgovorila mu
je: „Sem že preveč svojega Boga razžalila;
nočem poprejšnjim grehom z drugimi teže
pridevati; rajši umrjem, da mi, v svoji krvi
oprani, Bog odpusti, kar sem s svojim tele¬
som hudega storila." Sodnik ji je rekel:
,,Sem slišal praviti, da si nečisto živela; če
je to res, Bog kristijanov za te ne mara. in
ti je prazno va-nj upati." Sv. Afra mu je
odgovorila: „Moj Gospod Jezus Kristus je
djal: Sem prišel na svet zavoljo grešnikov.
Očitna grešnica je pri njegovih nogah svoje

-o  137  «>-

grehe obžalovala in odpuščanje dosegla; tudi
meni bo milostljiv in mi bo grehe odpustil."
Slepi sodnik jo je nagovarjal spet ko prej,
da naj v grehih živi, da bo dosti prijateljev
imela in obogatela. Ona mu reče: „Kar sem
z grehi pridobila, sem ubogim razdala; kako
bom spet slabo živela, ker nepripuščene do¬
bičke sovražim? Jaz nisem krščanskega imena
vredna, pa božja milost je večja od mojih
grehov; tudi upam, da mi bo moje današnje
pričanje pripomoglo odpuščanje grehov zado-
biti. Moje upanje je le Jezus, kateri je na
križi desnemu razbojniku grehe odpustil."

Oblastnik Gaj je sv. Afri hude bolečine
napovedal, ako ne bo ubogala, in pristavil:

„Vpričo vsega mesta boš zasramovana, če
nepokorna ostaneš." Odgovorila mu je: „Le
svojih grehov se sramujem, druzega nič."
Sodnik se je ves razsrdil in ji rekel: „Kaj
se hočem več s teboj prepirati? kratko ti
rečem, moli malike, ali boš umrla." Umreti
želim, odgovorila mu je srčno, da me smrt
v večni mir prenese." Sodnik je nad njo
zaupil: „ Ubogaj, če ne, boš živa sožgana!"
Se srčneje odgovori: „Naj moje grešno telo
bolečine trpi, da le duša od Boga ne od¬
stopi." Na to jo je neverni sodnik obsodil
rekoč: „Afra, nepoštena ženska, ki naše bo¬
gove zaničuje, bodi živa sožgana." Služabniki
nevernega sodnika so jo brž peljali k smrti, k

—o- 1 d 8 -€>—

stebru privezali in grmado okoli nje nanesli.
Sv. Afra je tako molila: „0 Gospod Jezus
Kristus, ki ne želiš smrti grešnika, ampak
da se spreobrne, odpusti mi moje velike
grehe! Iz vse duše ti dam svoje življenje v
dar, in te prosim, da ta ogenj, v katerem
bom zdaj umrla, me obvaruj večnega ognja.
Amen.“ Neverniki so grmado zažgali, in v
božji hvali je Afra veselo umrla. Tri njene
dekle, poprej v grehih, potem v pokori tovar-
šice, so njeni tudi spreobrnjeni materi vse to
povedale in ponoči ostanke njenega trupla
pokopale; pa zavoljo tega usmiljenega dela
je sodnik tudi njo ukazal umoriti. To se je
godilo leta 304 po Jezusovem rojstvu.

Nauk.

Nečistost je velik greh.

Sv. Afra je poprej nečisto živela; pa
temu se ni tolikanj čuditi, ker je bila od ne¬
vernih starišev, je med neverniki prebivala,
pravega Boga ni poznala, zapoved ni vedela.
Ko je bila od svete vere razsvetljena, je ne
le pošteno, ampak tudi sveto živela, svoje
grehe vedno sovražila, in rajši umrla, ko
grešila.

0 kristijan! morebiti si, kakor ona,
živel in sužnik bil svojega grdega poželjenja,
pa je ne posnemaš v pokori. Ona je bila v

—<8- 139 o-

neveri, ti pa si v sveti veri Jezusovi, veš
in zrairaj slišiš, da je nečistost velik greh;
vendar se ga malo bojiš, ali ga zagovarjaš.
Res, nečistost je velik greh, zlasti pa pri
kristijanih, ker so Jezusovi udje. Sv. Pavel
pravi; „Nečistost ne bodi zelo imenovana
med vami, kakor se svetim spodobi.“ Ef. 3, 5.
Zdaj je ves svet poln tega greha in nesram¬
nega govorjenja; tudi nedolžni otroci so po-
hujšani, ter med odraščenimi ni skoraj več
sramožljivosti. Sužniki grde nečistosti se no¬
čejo ne le spokoriti, tudi nečistost zago¬
varjajo rekoč: „To je mala reč, ali: ni greh.“
Grdi besedniki ostudnega nečistega greha ne
bodo obsojenju odšli, ker hudobno pravijo:
„Nečistost ni greh.“ Sv. Pavel pričuje: „Ne
mehkužniki, ne nečistniki ne bodo kraljestva
božjega posedli. 11  I. Kor. 6, 10.

Nečistnik je malikovavcu podoben. Sv.
Pavel pravi od požrešnikov: „Njih bog je
trebuh. 11  Filip. 3, 19. Ravno to se sme od
nečistnika reči.. Kar človek bolj ljubi, to je
njegov bog ali namesti Boga. Malikovavec
moli stvari, nečistnik meso; tedaj je maliko¬
vavec. Nobena grešna zaveza ni skoraj hujši
od tiste, katero nečista ljubezen napravi. Ne¬
čistnik je izmed vseh grešnikov malikovavcu
najbolj podoben. Malikovavec ima malike le¬
sene, kamnate, . bronaste, srebrne, zlate, jih
moli, jim daje svoje srce, se pred njimi po-

—® 140 o-

nižuje; nečistnik ima malika iz mesa, ga
ljubi, ga časti, mu daje svoje srce, pokoj,
dobro ime, premoženje in tudi dušo. Ali se
ne pravi to: odvrniti se od Boga? Prav je
Job govoril: »Nečistost je velika hudobija."
Job 31, 11. Sv. Peter pričuje: »Gospod bo
prihranil krivične k trpljenju, zlasti tiste, ka¬
teri po mesu v poželenju nečistosti žive". II.
2, 9, 10.

Nečistost je pri kristijanih hujši greh,
ker so v sveti Jezusovi krvi posvečeni, so
njegovi udje in prebivališče sv. Duha. Neči¬
stost je nevernikom prepovedana, kristijanom
je ojstrejše prepovedana. Tako govori sv.
Pavel: „Ne veste, da ste tempelj božji in da
Duh božji v vas prebiva? Ako bo kdo bož¬
jemu tempeljnu nečast storil, ga bo Bog
končal; zakaj svet je tempelj božji, in to ste
vi.“ I. Kor. 3, 16, 17. Dasiravno so sveti za¬
kramenti k posvečevanju duše, je vendar
pri njih prejemanji tudi telo nekoliko posve¬
čeno, tedaj je tudi telo časti vredno. Kaj bi
rekel, ako bi videl kelih ali kako drugo po¬
svečeno posodo v blato vreči? Kako pa ti
grešiš, če svoje posvečeno telo z nečistostjo
osramotiš? Časti svoje telo, katero je prebi¬
vališče duše in posoda svetega Jezusovega te¬
lesa. Ravno to zapove sveti Pavel: „To je
volja božja, da se nečistosti zdržite; da ve
vsak med vami svoje telo ohraniti v svetosti

—o  141 €>—

in časti, ne gnan od poželjenja, kakor never¬
niki, kateri Boga ne poznajo." I. Tes. 4, 3 — 5.

Velike kazni v svetem pismu popisane,
s katerimi je Bog nečistnike ojstro pokoril,
pričujejo od hudobe nečistega greha; pa od
teh kazni bo drugikrat rečeno. Lepo te pro¬
sim, o ljubi kristijan! ne zavrzi svoje neumr-
joče duše zavoljo svojega slabega telesa; čuj
nad seboj, moli, premišljuj, bodi sramožljiv,
varuj se hudih priložnosti in vsega, kar te v
nečistost napeljuje. „To je volja božja, vaše
posvečenje, da se nečistosti zdržite; zakaj
Gospod je tega maščevalec." I. Tes. 4, 3, 6.

Molitev.

O moj Bog! ti spoznaš bolj ko jaz ve¬
liko slabost in spačenost vsega človeštva;
vendar si nečistnike strašno pokoril, da bi
se nobeden s svojo slabostjo ne izgovarjal.
Jaz sem poln grdega poželjenja, vendar za-
morem s pomočjo tvoje milostje čisto živeti;
sam sem tedaj svojih padcev kriv, ker pri
tebi ne iščem pomoči. Ne le pri tebi pomoči
nisem iskal, nakopaval sem si še sam skuš¬
njave. Zavoljo svoje velike slabosti sem dol¬
žan varno živeti, pa sem nevarnost neumno
iskal, ložej grešiti; kako se bom s svojo sla¬
bostjo izgovarjal ? O Gospod! pomagaj mi spa¬
čenemu človeku po svoji veliki milosti, in daj

-o 142 €>-

mi po tvoji sveti volji čisto živeti. Veliko
mladih je s pomočjo tvoje milosti čisto ži¬
velo, s tvojo milostjo tudi jaz zamorem. O
sveta Afra! ki si od Boga po Jezusu milost
pravega spreobrnjenja milostljivo prejela, bodi
moja pomočnica pri usmiljenem Bogu, da mi
da milost, po svojem poklicu čisto živeti;
tudi me priporočuj prečisti devici Mariji, ka¬
tera je usmiljena . mati pokore željnih greš¬
nikov, zakaj ona veliko zamore pri Bogu, in
mi lahko sprosi obilno milost, svoje življenje
poboljšati in sveto živeti, da usmiljeno sodbo
od Jezusa zaslišim. Amen.

Ob ‘/a 3. uri se moli sv. križev pot. — Na deželi
je po križevem potu navadno govor ali premišljevanje,
po govoru litanije in sv. blagoslov.)

Ob 5. uri beri iz

Tomaža Kempčana prve knjige, 23. poglavje:

Misli na smrt!

1. Kmalu boš umrl, premisli tedaj, kako
živiš; danes je človek in jutri ga ni več. In
če le izgine izpred očij, izgine tudi iz spo¬
mina. —%  O kako topo in trdovratno je srce
človeško,’ ki misli le na sedanje, za prihodnje
pa nič ne skrbi!

Kar misliš in delaš, delaj, kakor bi že
danes moral umreti. Ko bi imel čisto vest,
bi se tudi toliko smrti ne bal. — Boljše bi

—<b 143 ©—

bilo grehov se varovati, kakor pa bežati pred
smrtjo. Če nisi danes pripravljen, kako boš
pa jutri? Juteršnji dan ni gotov; kdo ve,
ali ga doživiš?

2. Kaj pomaga dolgo živeti, ako se pa
tako malo poboljšamo? Ah, dolgo življenje
nas pač malokedaj poboljša, pogosto pa le
še bolj zadolži. O da smo vsaj en dan prav
preživeli na tem svetu!

Marsikdo šteje leta svojega spreobrnenja,
toda pogosto je le majhen sad njegovega po-
boljšanja. Ako je umreti strašno, je morda
dolgo živeti še nevarnejše. — Srečen, kdor
ima vedno pred očmi svojo smrtno uro in se
vsak dan pripravlja na smrt! Če si videl
kedaj koga umirati, spomni se, da se boš ti
preselil po isti poti.

3. Zjutraj misli, da morebiti večera ne
doživiš; na večer pa si jutra ne obetaj!
Vedno bodi tedaj pripravljen in živi tako, da
te smrt nikoli ne najde nepripravljenega.

Veliko jih umrje nagloma in neprevi-
deno. Zakaj ob uri, ob kateri ne mis¬
limo, pride Sin človekov.  — Ko pride
zadnja ura, boš mnogo drugače mislillo svo¬
jem preteklem življenju in zelo ti bo žal, da
si bil tako zanikern in mlačen.

4. Kako srečen in pameten je, kdor se
v  svojem življenju prizadeva tak biti, kakoršen
želi biti ob smrtni uri! Zakaj veliko upanja

-<B  144 € 5 —

ima, da bo srečno umrl, kdor popolno zani¬
čuje posvetno in goreče hrepeni v čednostih
rasti; kdor ljubi ostrost, dela pokoro, ročno
posluša, sam sebe zatajuje in vse zopernosti
prenaša iz ljubezni do Kristusa.

Dokler si zdrav, lahko storiš veliko do¬
brega, toda v bolezni ne vem, koliko boš
mogel. Malokoga poboljša bolezen, kakor se
tudi malokedaj posvete, kateri radi hodijo po
božjih potih.

5. Ne zanašaj se na svoje prijatelje in
bližnje in ne odkladaj svojega zveličauja na
prihodnost, kajti ljudje bodo hitreje na te po¬
zabili, kakor misliš. Bolje je zdaj še o pra¬
vem času poskrbeti in kaj pred seboj poslati,
kakor pa zaupati na pomoč drugih. Če zdaj
ti sam za-se ne skrbiš, kdo bode še le po¬
zneje skrbel za-te ?

Zdaj je čas zelo drag, zdaj so dnevi
izveličanja, zdaj je prijeten čas!  —
Toda žalibog, da bolje ne rabiš časa in se ne
potrudiš, da bi večno živel. Pride čas, ko si
boš želel en dan ali le eno uro za pobolj-
šanje, pa ne vem, če jo boš dobil.

6. 0 predragi, kakošne nevarnosti bi se
ti rešil, kakega strahu se iznebil, ko bi zdaj
vedno bogaboječe živel in na smrt mislil!
Glej, da zdaj tako živiš, da se boš ob smrtni
uri rajši veselil, nego tresel. Zdaj svetu od¬
miraj, da takrat s Kristusom oživiš! Zdaj

-o 145 «>—

zaničuj vse, da brez zadržka prideš h Kri¬
stusu. Zdaj pokori svoje telo, da boš potem
imel trdno zaupanje!

7. O nespametnež, zakaj si obetaš še
dolgo življenje, ker še enega samega dneva
nimaš gotovega? Koliko se jih je že goljufalo
in šlo nenadoma iz sveta! — Kolikrat si že
slišal praviti, da je eden padel pod mečem,
drugi utonil, tretji z višine padel ter si zlomil
tilnik; zopet drugi je pri jedi strepetal ali
umrl med igranjem. Eden izgubi življenje' v
ognju, drugi v boju, tretji v kugi, četrti pri
roparskem napadu in tako je konec vseh
smrt in — življenje človeško izgine urno
kakor senca,

8. Kdo se te bo spominjal po smrti in
kdo molil za-te? Delaj, predragi, zdaj delaj,
kolikor moreš, ker ne veš, kedaj umrješ in
kaj te čaka po smrti. Nabiraj si neminlji¬
vega bogastva zdaj, dokler imaš čas. Le na
svoje zveličanje misli in samo zato skrbi, kar
je božjega!

Nabiraj si zdaj prijateljev,  časti
svetnike božje in posnemaj njih dela, da te
onemoglega v tem življenji sprej¬
mejo v večna svoja bivališča.  Na
zemlji živi kakor popotnik in tujec, komur
posvetna opravila niso nič mar. Ohrani čisto
srce in dvigaj se kvišku k Bogu, ker tukaj
ti ni vedno ostati. Tje pošiljaj vsaki dan
Eksercicije. 10

-o- 146 -o-

svoje molitve in vzdihljeje s solzami, da bo
tvoj duh vreden, po smrti srečno preseliti se
h Gospodu. Amen.

Sklep.

Smrt je gotova, smrt je strašna, smrt
je blizu! Ah, strašne resnice in jaz tako redko
mislim na-nje! Umreti moram, pa ne vem
kedaj, rad vem kje, ne vem kako ? Kaj, če
me smrt prehiti ? Tega ne dopusti dobri Bog!
Jaz pa se hočem vsak dan za smrt priprav¬
ljati ; rad bom mislil na Jezusovo smrt, rad
bom obiskoval bolnike, rad molil pri umira¬
jočih , mrtve pokopaval in ranjcih se spo¬
minjal v molitvah, da tudi meni Bog milostno
podeli srečno zadnjo uro. — Ali sem priprav¬
ljen, če me Gospod zdaj le pokliče?

Ob V 8  6. uri beri:

Tretje premišljevanje.

Smrt lenega Kristijana.

Prvi del.

Nesrečna smrt je najhujša nesreča, ker
je pot v pekel ali v večno pogubljenje; niso
pa samo najhudobnejši ljudje vrženi v pekel,
ampak tudi mlačni in leni, ker ne ljubijo

-o-  ]47 « 5 —

Boga in zapoved ne spolnujejo iz ljubezni
do njega. Veliko jih je, ki se nedolžne šte¬
jejo, dasiravno so nevredni kristijani, ker le¬
noba je greh in veliko grehov izvir. „ Vsako
drevo, ki dobrega sadu ne rodi, bo izsekano
in v ogenj vrženo. “ Luk. 3, 9.

Ljubi bralec! premisli lenega kristijana
nevarno bolnega in že blizo smrti, da se
zmodriš. Njegovo telo je bolečin polno, nje¬
gova glava zmešana, težko govori in pokoja
nima, ker ga telesne bolečine in dušne brid¬
kosti nadlegujejo. Njegova največja bridkost je
to, da je njegovo življenje dobrih del prazno
bilo, da se smrt bliža in ne ve, kako bi ob-
sojenju odšel. Ker se grozno boji umreti,
skrbno išče, kar mu zamore življenje zdaljšati,
in ker toliko skrbi za telo, pušča dušo v
nemar, in od svoje prejšnje lenobe ne odstopi.
Prijatelji in domači iz neumne ljubezni do
njega podpirajo njegovo upanje, da se bo
ozdravil, in boje se mu odkrito povedati, da
je njegovo življenje v bližnji nevarnosti; mu
nočejo reči, da naj se pripravi, svete zakra¬
mente prejeti in v večnost iti, da ga ne ža¬
lijo. Če mu ravno prijatelji in domači pove¬
dati nočejo, da ne bo dolgo živel, nekoliko
njih misel pozna, ker jih žalostne in nepo-
kojne vidi. Včasi upa, da se bo ozdravil,
včasi misli, da bo umrl, in pravi: Kakošna
bo z mojo dušo? V smrtni nevarnosti veliko

10 *

—o 148 c>-

več grehov vidi, ko prej, in veliko manj do¬
brega, kakor je prej videl, in ga grozno skrbi.

Sveti Hilarijon puščavnik, ko je blizo
smrti bil, se je nekoliko bal, pa je upanje
obudil v usmiljenega Boga, in upljivo rekel:
„Duša moja! sedemdeset let služiš Bogu in
se bojiš ? 11  Len kristijan ne bo mogel tako
reči, temuč bo djal: „Mlačen sem zmiraj bil,
Bogu nisem služil, in kaj bom njemu, pra¬
vičnemu sodniku, odgovoril ?“ Premislil bo on
velike dobrote, katere je po Jezusu prejel in
svojo nehvaležnost; premislil bo svoje slabe
molitve, mlačno prejemanje sv. zakramentov,
opuščanje zapovedanih dobrih del in drugo;
skrbi ga, popravil bi rad vse, in ne ve, kako.

Če ti, kristijan, mlačno živiš, se hitro in
resnično poboljšaj in ne odlašaj do zadnje
bolezni, ker morda ne boš mogel; če zdaj
nočeš, bo čas prišel, da ti več časa ne bo.

Zdililjeji.

Gospod, ako bi jaz sedaj blizo smrti bil,
oh! kako velike britkosti bi v svojem srcu
imel? Zdelo se mi je, da zadosti pravično
živim, ko pa smrt premislim, spoznam in
vem, da moje življenje ni večnega plačila,
temuč večnega pokorjenja vredno. Usmiljeni
Bog, zahvalim te, da mojo dušo razsvetliš in
da mi daš odlog, svoje življenje poboljšati,

-<s  149  «=—

kar bom s tvojo pomočjo storil, in tebi sta¬
novitno služil. Vstvaril si me, da vedno de¬
lam v tvojo čast in v svoje zveličanje, in
se ne bom posihmal temu svetemu namenu
vstavljal, ampak ljubil te bom, in ti služiti
hočem vse dni svojega življenja, da, ko se
bo moja duša od sveta ločila, milost najde
pri tebi. Amen.

Drugi del.

Dokler je človek mlad, zdrav in močen,
mu ni mar smrti premišljevati, in strah ne
brzda njegovega poželjenja. Vidi veliko ljudi
hudobno in neskrbno živeti, in on tudi živi po
natori; kader se pa smrt bliža, njegova duša
spregleda, ker hudo poželjenje nima moči v
njem, ker se loči od sveta in se pravične
sodbe božje boji; vse drugačno vidi svoje
pretečeno življenje, in vse drugače sodi svoja
dela. Dokler je njegovo poželjenje močno
bilo, je bil po ljubezni in vživanji počutnih
dobrot zmoten; verske resnice so malo moči
imele v njem; zaničeval je tiste, ki so po¬
božno živeli; hvalil je norosti in ničemurnosti
sveta, poredko prejemal svete zakramente,
opravljal na videz krščanske dolžnosti, in se
pravičnega mislil, ker ni bil najhudobnejši na
svetu; vse drugače pa misli, ko je smrt blizo,
zdaj ga skrbi in zdihuje, ker je prepričan, da

-o 150 «>-

ni prav živel. Sv. Siloe, puščavnik, je v se¬
danji bolezni jokaje rekel: „Želim še nekaj
časa živeti, da se obilnejše pokorim, ker
se nisem, kolikor zdaj želim.“ Če je on,
zvesti služabnik božji, to mislil, kaj bodo pa
posvetnjaki mislili in rekli?

Kristijan! ne ljubi zmote, nevednosti in
slepote, da ne boš prepozno žaloval. Če boš
blizo smrti svoje dušne oči odprl, ne boš
morda milosti dosegel, in boš v bližnji ne¬
varnosti večnega pogubljenja. Vera te uči, da
tvoja duša je edina in neumrjoča, in da si
dolžen za-njo vedno skrbeti; zakaj pa za vse
bolj skrbiš, ko za svoje večno zveličanje?
Zdaj misli, želi in stori, kar boš blizo smrti
želel, da bi bil storil; zdaj sovraži in zapusti,
kar ti bo blizo smrti veliko bridkost nako¬
palo. „Delaj po moči, kar koli tvoja roka do¬
brega storiti zamore; zakaj v grobu, kamor
hitiš, ni dela, ni razuma, ni modrosti. Sir.
9, 10. Skleni iz srca zvesto služiti Bogu in
moli:

Zdihljaji.

Velika je, o Gospod, moja dosedanja
hudobija, ne bom pa posihmal tvojega priza-
našanja v tvoje razžaljenje obračal. Zahvalim
te za luč in moč, katero meni, svojemu ne¬
vrednemu služabniku, daješ v moje boljšanje.
Velikokrat sem bil večnega pogubljenja vre-

-<» 151  ©—

den, čutim vendar dobroto tvoje neskončne
milosti, da me k pokori kličeš in mi pomagaš.
Ne gledaj moje hude nehvaležnosti in mojega
velicega zadolženja, o Gospod! ampak gledaj
zasluženje nedolžne krvi svojega edino-roje-
nega Sina Jezusa, mojega usmiljenega zveli¬
čarja. Daj mi milost, spokoriti se iz ljubezni
do tebe, pokori in trpinči me z nadlogami v
moje zveličanje pomagljivimi, da se tukaj
očistim in v tvoje kraljestvo pridem. Amen.

Tretji del.

Bolniku, ki je bil v opravilu svojega
zveličanja len in nemaren, bodo vse reči
nadležne. Pekel ga bo spomin posvetnega
veselja, po katerem je neumno hrepenel; pe¬
kel ga bo spomin zapeljivih prijateljev, kateri
so bili njegovih grehov tovariši; žalosten bo
zavoljo svetih naukov, katerih poslušati ni
hotel; bridkosti bo čutil, ker je svete zakra¬
mente mlačno prejemal; pobitega srca bo,
ker ga je bolezen k postelji priklenila, in ni
vajen trpeti; podoba križanega Jezusa ga bo
s strahom napolnila, ker je vse drugače živel,
kakor ga je Jezus z izgledom in z besedo
učil. Premislil bo svoje pretečeno življenje,
pravično sodbo božjo in neskončno večnost,
in prestrašen bo rekel: „Neumnež! koliko
lepih priložnost sem imel posvetiti se, in silil

-o ]  52 e=—

sem se v bližnjo nevarnost večnega pogub¬
ljenja. Srečen bi bil, zdaj in vekomaj, ako bi
bil po Jezusovih zapovedih zvesto živel, po¬
slušal sem pa svoje hudo poželjenje in hu¬
dobne tovariše, in ravno zatega voljo tolikanj
pečenja zdaj trpim in bom morda trpel ve¬
komaj.

Leni kristijan! premisli to, in varuj se,
da v enake nadloge ne prideš. Če svoje le¬
nobe ne opustiš, in boš v Boga klical, kadar
te bo bolezen gnala iz sveta pred božjega
sodnika, bo morda prepozno. Če se sedaj
božji volji ne vdaš in do zadnje bolezni od¬
lašaš služiti Bogu, boš enak človeku, kateri
je v globoko jamo padel, in ne ve, kako bi
smrti odšel; telesne bolečine, dušne brid¬
kosti, kar si storil hudega in kar nisi storil
dobrega, pretečeno, sedanje in prihodnje te
bo obsulo, videl boš resnico Jezusovih besed:
„Srečen je hlapec, katerega bo njegov gospod,
kadar pride, čuječega našel: hudobnega hlapca
pa bo odločil in njegovo plačilo dal s hinavci. 11
Mat. 24, 46 - 51.

Koliko bi dal, da bi še nekaj časa
imel, da bi svojemu razžaljenemu sodniku
zadostil? Čas imaš zdaj, časa potlej ne bo,
ampak iti boš moral v večnost, če hočeš ali
nočeš, če si pripravljen ali nepripravljen. Če
zdaj v lenobi živiš, kaj boš mislil, ko boš
blizo smrti? Mislil boš: „Morda to noč umr-

-o 153 «>-

jem; zdaj sem na svetu, in kmalo me na
bo; iz večnosti ne pridem nazaj, in kakošna
bo ? Ljubi moj! kar boš želel pri svetlobi go¬
reče sveče, in ko ti bodo podobo križanega
Jezusa podali, zdaj stori; opusti hude prilož¬
nosti in vse grehe, odpusti sovražnikom, po¬
vrni krivično blago, ubogaj spovednika, moli
goreče in živi krščansko.

Zdihljeji.

Usmiljeni Oče nebeški! ti nočeš mojega
pogubljenja, temuč da se resnično spreobr¬
nem in živim vekomaj pri tebi v tvojem kra¬
ljestvu; zato zdaj iz vsega srca pridem k
tebi, in se nočem ločiti od tebe nikdar. Ko
premislim težave in bridkosti umirajočega le¬
nega kristijana, se moja duša prestraši; ko¬
liko se bom pa bal, kader bo moja smrt
blizo, če se ne spokorim ? Gospod! kader
me bodo hudič, poželjenje, sladnost. tovariši
i. t. d. skušali, ne zapusti me, in jaz s tvojo
milostjo hočem vse skušnjave premagovati,
da tebi dopadem in srečno urarjem. Amen.

-o 154 €>—

Ob 1 2  7. uri moli:

Litanije

v čast S7etsga Vincencija Pavljanskega.

Gospod, usmili se nas!

Kriste, usmili se nas!

Gospod, usmili se nas!

Kriste, sliši nas!

Kriste, usliši nas!

Bog Oče nebeški, usmili se nas!

Bog Sin, Odrešenik sveta, usmili se nas!

Bog sveti Duh, usmili se nas!

Sveta Trojica en sam Bog, usmili se nas!

Sveta Marija,

Sveti Vencencij Pavljanski,

Sv. Vincencij, že od otroških let moder,

Sv. Vincencij, že v otroških letih us¬
miljen,

Sv. Vincencij, od cede ovac izvoljen,
da bi pasel čedo Gospodovo,

Sv. Vincencij, v sužnosti prost,

Sv. Vincencij, pravičen, ki živi iz vere,

Sv. Vincencij, utrjen s sidrom krščan¬
skega upanja,

Sv. Vincencij, ognja Božje ljubezni ves
vnet,

Sv. Vincencij, poln priprostosti, odkri¬
tosrčnosti in strahu Božjega,

prosi za nas!

1 5 5 e>—

Sv. Vincencij, krotak in iz srca ponižni
Kristusov učenec,

Sv. Vincencij, ki si se v duhu in na
telesu zatajeval,

Sv. Vincencij, ki si iz Duha Kristuso¬
vega živel,

Sv. Vincencij, goreč za Božjo čast,

Sv. Vincencij, ki si bil ves goreč za
izveličanje duš,

Sv. Vincencij, ki si vedno sovražil in
zaničeval svet,

Sv. Vincencij, bogat krščanskega ubo¬
štva,

Sv. Vincencij, ki si hrepenel po an- [
gelski čistosti,

Sv. Vincencij, ki si s svojo pokorščino
v vsem zmagal,

Sv. Vincencij, v bridkostih od mladih
let,

Sv. Vincencij, ki si se varoval sence
hudega,

Sv. Vincencij, hrepeneč popolnost čed¬
nosti doseči,

Sv. Vincencij, kakor skala nepremak¬
ljiv v valovih sveta,

Sv. Vincencij, v svoji modrosti stano¬
viten kakor solnce,

Sv. Vincencij, v vseh bridkostih naj-
potrpežljivejši, I

prosi za nas!

—® 156  «>-

Sv. Vincencij, prizanesljiv in zelo us¬
miljen,

Sv. Vincencij, najpokornejši sin kato¬
liške cerkve,

Sv. Vincencij, Rimskemu sedežu do
smrti vdan,

Sv. Vincencij, ki si studil krivoverske
novosti,

Sv. Vincencij, poklican ubogim evan¬
gelij oznanovat,

Sv. Vincencij, duhovnim ljubeznjivi
oče,

Sv. Vincencij, modri ustanovitelj mi¬
sijonske družbe,

Sv. Vincencij, čujoč utemeljitelj hčera
krščanske ljubezni,

Sv. Vincencij, ki si svoje vsakovrstne
dobre dela učil,

Sv. Vincencij, ki si z radovoljnim
srcem ubogim pomagal,

Sv. Vincencij, molitvi in oznanovanji
Božje besede vdan,

Sv, Vincencij, ki si vedno Kristusovo
čednostno življenje posnemal,

Sv. Vincencij, stanoviten do smrti,

Sv. Vincencij, katerega smrt je dopad¬
ljiva bila pred Gospodom,

Sv. Vincencij, ki si sedaj v ljubezni
resnično vekomaj srečen,

prosi za nas!

—3 157 €>-

Sv. Vincencij, da bi mi kakor zvesti otroci
izglede svojega sv. Očeta posnemali, prosi
za nas!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, zanesi
nam, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usliši
nas, o Gospod!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, usmili
se nas, o Gospod!

W.  Pravičnega je Gospod po ravnem
potu vodil;

H-. In mu je pokazal kraljestvo Božje.
Molimo.

0 Bog, ki si ubogim v blagor in za
zboljšanje duhovščine v svoji Cerkvi novo
družino po svetem Vincenciju združil: daj,
te prosimo, da bomo tistega duha vneti tudi
mi ljubili, kar je on ljubil, in storili, kar je
on učil. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.

Ob 8. uri se moli skupno večerna molitev glej
stran 27 in se prebere prvi del premišljevanja, ki je za
jutre odločeno, namreč: »O posebni sodbi«.

-o 158 o—

Začni

Drugi dan

z jutranjo molitvijo, in moli, kakor stran
30 do 33.

Preberi sedaj:

Pryo premišljevanje.

0 posebni sodbi.

Prvi del.

Dobro in potrebno je velikokrat premi¬
sliti pravično sodbo božjo, da zmiraj živimo
v skrbi in v dobrih delih. Brž, ko se bo duša
odločila, bo sojena, ne vemo pa kedaj bomo
umrli, ker je zapisano: „ Človekovi sin bo

prišel ob uri, katere ne veste. 11  Mat. 24, 44.
Sodba bo gotova in pravična, in Jezus, kateri
je umrl za vse ljudi, sodi vse ljudi, pravične
in nepravične.

Kristijan! najprej premisli odhod tvoje
duše iz sveta in nje prihod pred božjega
sodnika. Po sedanjem dobrem ali hudem živ¬
ljenji boš v sedanji bolezni več ali manj
upanja imel, gotovo pa ne boš vedel, če boš
pogubljen ali zveličan, in za to bo tvoja duša
trepetaje šla pred božjega sodnika. Blagor
tebi, če ga prijaznega najdeš, ker to bo zna-

-o ] 59 a>—

menje večnega zveličanja; če ga pa srditega
najdeš, ti bo znamenje večnega pogubljenja.
Modri pravi: „Kralja prijazno obličje da živ¬
ljenje: kraljevi srd je smrti oznanova,vec.“
Prip. 16, 14 — 15. Ravno tako bo s teboj, da
boš po božjega sodnika prijaznosti ali srdu
vedel, kaj te čaka, večno zveličanje ali po¬
gubljenje.

Zgodilo se je, da je nekateri hudodelnik
lakote umrl, ali kako drugači sebe umoril,
ker se je sodnika bal, in ker je vedel, da bo
obsojen: koliko se otrok boji pred svojega
razžaljenega očeta iti, in koliko ga v živo
peče očetovo svarjenje in očitanje? Toliko se
človek človeka boji, kateri nad njim oblast
ima; koliko se boš pa ti Jezusa Kristusa,
svojega vsegamogočnega gospoda in pravič¬
nega sodnika bal, ako po njegovih svetih
zapovedih ne živiš? Pozabiš zdaj njega, svo¬
jega sodnika, in zavoljo tega predrzno živiš,
videl boš potem, koga si razžalil, ko boš
pred-nj šel. Jezus, jagnje božje, ko je prej
po hudobnih Judih in slepih nevercih veliko
pretrpel, potrpežljivo trpi tebe, povrnjeno pa
ti bo, ko k sodbi pojdeš, ker je resnično, kar
sv.^ Pavel piše: „Nadloga in britkost čaka
dušo slehernega človeka, kateri hudo dela.
Eimlj. 2, 9.

Ko so Jožefovi bratje pri njem bili in
* z n j e go vi h ust slišali: „ Jaz sem Jožef, vaš

-o 160 «>-

brat, katerega ste v Egipt prodali. I. Mojz.
45, 4., so 'Ino ostrmeli; hujše se boš pre¬
strašil ti, .v Jezusa, svojega sodnika, zani¬
čuješ, ko boš pred njegovo veličastvo prišel.
Sv. Avguštin popisuje tvoj grozni strah, rekoč :
„Nad teboj bo božji sodnik, pod teboj bo od¬
prti pekel, na desni bodo tvoji neodpusčeni
grehi, na levi tvoji tožniki, notri te bo vest
tožila, in kam boš ubežal?* Premisli in prosi :

Zdililjeji.

0 Jezus moj, usmili se me! moj Bog,
gospod in sodnik si ti, pa te vendar raji Je¬
zusa imenujem, ker je to sveto ime polno
milosti, sladkosti in upanja meni, nevred¬
nemu grešniku, in ker ono mi oznanuje tvojo
grenko smrt na križi, da bi jaz milost do¬
segel in ne umiral vekomaj v peklu. Odpu¬
ščanja nisem vreden, ker sem zaslužil, da
me med proklete duhove obsodiš, upam ven¬
dar v tvojo neskončno milost, vpričo tebe
ponižno klečim, in te jokaje prosim, da mi
daš duha pokore in odpuščanje grehov. Pri
sodbi mi bodo tvoje globoke rane v veliki
strah, ako se zdaj spokoriti nočem, zdaj mi
one oznanujejo milost, če se spokorim; v nje
pribežim, in odpuščanja grehov prosim za¬
voljo njih, da se poprijaznim s teboj, in tvo¬
jemu pravičnemu srcu sodnji dan ubežim.
Amen.

—<& 161  «>—

/

Drugi del.

Božji sodnik, Jezus, bo vsafpfa pravično
sodil in vsacega grešnika prepričal, da je hu¬
dobno živel, in da je večnega pogubljenja
vreden: hvalil bo pa nedolžnega ali resnično
spokorjenega, in mu po svoji dobrotljivi ob¬
ljubi rekel, da pojde v nebeško kraljestvo.
Vsak bo sojen po dobrem ali hudem življenji,
in vsak bo sojen po svetem evangeliji. Jezus
sam je rekel: „Beseda, katero sem govoril,
ona bo njega poslednji dan sodila. 11  Jan. 12, 48.
Življenje, ki je sv. evangeliju nasproti, za¬
služi večno pogubljenje.

Ljubi moj! premisli, da, čo v resnični
pravičnosti ne umrješ, ne boš obsojenju odšel.
Če si po krivem obdolžen, ali si iz nedolžne
vesti storil, kar podobo hudega ima, ali če
si kako drugače izgovora vreden, ne boš ob¬
sojen, ker Jezus je pravičen in usmiljen
sodnik; če si pa iz grešne nevednosti, ali iz
hudobne hinavščine, ali iz predrzne hudobije
zoper zapovedi storil, Jezus ve vse, in ti iz¬
govora ne bo. On ve, koliko milosti si prejel,
kaj da si ali ne zamogel, če je hinavščina ali
resnica v tvojem srcu, in ravno za to, ker
ve vse, je pravičen sodnik. „On bo vsakate-
remu po njegovih delih povrnil. 11  Ps. 61, 13,

Če so zdaj tvoje misli iz hudobije zmo¬
tene; če si izmišluješ krščansko pravičnost

Eksercicije. 11

162 ©—

po svoji sprideni pameti; če po svoji samo-
pašni volji dobro in hudo sodiš, kaj ti bo
sodnji dan vse to pomagalo ? Sv. Peter pravi:
„Če bo že pravični komaj obstal, - kje se bo
brezbožni in grešnik prikazal ?“ I. 4, 18. Kaj
boš Jezusu odgovoril, v katerega si predrzno
grešil? Ali boš odgovoril, da nisi vedel nje¬
gove volje, ali živeti ni bilo mogoče po njegovih
zapovedih? Nič tega, ampak osramoten boš,
ker obilnosti vseh nebeških darov v katoliški
cerkvi vživaš, katere je on s svojo sveto krvjo
zaslužil, in mu vendar nepokoren živiš.

Kadar boš pred sodnika Jezusa, v kate¬
rega veruješ, prišel, te bo njegova svetloba
obsijala, in vest te bo prepričala, da si pro¬
stovoljno in radovoljno živel zoper njegovo
sveto voljo. Če pa njemu podvržen živiš, ti
bo vest pričala, da si njegov dober učenec
bil. Živi tedaj pravično, da si in boš prijatel
Jezusov; če pa živiš kot sovražnik njegovega
križa, gorje tebi, ker boš zaslišal: „Sovražil
si svarjenje in moje besede zametoval; poko¬
riti te hočem, in tebe prepričati, da si hu¬
dobnež in pogubljenja vreden.“ Ps. 49, 17 — 21.

Zdihljeji.

Ljubi Jezus! kaj ti hočem odgovoriti, in
kako hočem svojo hudobo izgovarjati? Zdaj,
čeravno v temi tičim, ter greha hudobo in

—<& 163  €>—

lepoto pravičnosti malo vem, poznam vendar,
da sem obsojenja vreden, kaj pa bo pri pra¬
vični sodbi? Kakošna bi bila z menoj, ako
bi zdaj pred te prišel? Zahvalim te zavoljo
velike potrpežljivosti, katero si z menoj imel;
daj mi luč, da vem svoje dolžnosti, moč, da
se boljšam, in stanovitnost, da ne odstopim.
Poželjenje, lenoba, pohujšanje in drugo nape¬
ljuje mojo slabo natoro v grehe in brez tvoje
svetlobe in moči, kako bom zadrgam in po¬
gubljenju odšel? Usmiljeni Gospod! ozdravi
in reši mojo dušo, da, ko pred te pride, te
prijaznega najde. Amen.

Tretji del.

Da duša zadobi usmiljenje pri pravičnem
zodniku, bodi v njegovi prijaznosti, to je, brez
velicega greha. Sin Božji je na svet prišel,
ne le v naše odrešenje, ampak tudi v naš
uk in izgled, da vemo pravo pot v zveličanje,
in da po njej hodimo, da bomo resnično zve¬
ličani; kdor po njegovih naukih in izgledih
živi, je pravičen, in ga bo prijaznega našel;
kdor pa drugače živi, je hudobnež in ga bo
srditega našel. Sv. Pavel to priča, rekoč:
„Katere je Bog poprej vedel, jih je tudi po¬
prej odločil, da bodo enaki podobi njegovega
Sina“. Eiml. 8, 29. Kdor je Jezusu podoben,
bo iz njegovih ust slišal: „Pridi za menoj v

11  *

-<9■ 1 64 €>—

nebeško kraljestvo. “ Kdor ni Jezusu podoben,
bo iz njegovih ust slišal: „Pojdi, prekleti, v
večni ogenj.“

Kristijan! kaj boš iz Jesusovih ust slišal ?
Premisli svoje življenje, kakošno da je, zakaj
po tvojem dobrem ali hudem življenji bo sodba.
Nedolžni Job je djal: „V skrbi sem zavoljo
vseh svojih del, ker vem, da nobenega greha
ne pregledaš.“ 9, 28. Job je pravičen bil, pa
ga je vendar skrbelo, ker človek, dokler tukaj
živi, gotovo ne ve, če je ljubezni ali srda pri
Bogu vreden. Job je tudi rekel: „Kaj bom
počel, kadar bo Bog vstal mene sodit? in
kadar bo spraševal, kaj mu bom odgovoril?
31, 14. Kaj boš ti, kristijan, Jezusu odgovoril?
premisli. Povabljen mož, kateri je brez sva¬
tovskega oblačila k ženitnini prišel, ko ga je
kralj svaril in obsodil, je obmolknil (Mat. 22.);
tudi ti boš molčal, ker ne boš vedel, kako
svoje hudobe izgovoriti.

Bere se v posvetnih zgodovinah, da
španjski kralj Filip II. je enega svojih služab¬
nikov, kateri se mu je zlagal, ojstro svaril,
rekoč: „Tako lažeš meni, svojemu kralju?“
Te besede so lažniku tako bodeče in boleče
bile, da je od zgolj žalosti umrl. Kaj boš
pa ti počel in koliko se boš prestrašil, ko ti
bo Jezus, nebeški kralj, tolikanj ostudnosti in
pregreh očital? Koliko boš pa prestrašen, če
boš vreden slišati: „Pojdi spred mene, pre-

-o 165 e—

kleti v večni ogenj ?“ Huji kakor strela bi te
Jezusove besede tebi bile; sosebno pa zato,
ker ne bo poprave in ne bo upanja vekomaj.

Ljubi moj! čas bo prišel, in morda
kmalu, da pojdeš pred božjega sodnika, hitro
popravi tedaj, kar ga žali, da boš milostljivo
sprejet. Premisli, da, če hudobno živiš, Jezus
Kristus, kateri je za-te umrl na križi, te bo
preklel, in ti, ki si v njegovi sveti krvi opran
bil, boš klel Jezusa v peklu vekomaj. Usmi¬
ljeni Jezus naj te varuje, in ti se varuj te
grozne nesreče.

Zdihljeji.

Ljubi Jezus! velik strah me obide, ko
mislim, da si s svojim hudobnim življenjem
tvojo kletev nakopljem, in da vendar grešiti
ne neham. Vreden sem, da me obsodiš, ker
sem raje po nagnjenji neumne živine, ko po
tvojem izgledu živel; zdaj pa čutim srčno
voljo tebi pokoren živeti, in prosim te, da mi
bodi po svoji neskončni dobroti usmiljen. Za¬
hvalim te, da si meni smrt in obsojenje od¬
ložil ; ako ne, bi bila zdaj in vekomaj tvoja
kletev nad menoj; spokoriti se hočem s po¬
močjo tvoje gnade, da, ko pred te, svojega
sodnika, pridem, iz tvojih ust zaslišim: „Pridi
za menoj v nebeško kraljestvo. “ Amen.

Premišljevanje se sklene z angelovim češčenjem
stran 40 in litanijami stran 41.

-o 166 o-

(Če je mogoče, zapisuj svoje v premišljevanji
storjene sklepe in pojdi k sv. maši ob 7. uri.)

(Po sv. maši je do 1 / i  9. uri prosti čas.)

Ob V 4 9. uri beri iz

Tomaža Kempčana prve knjige, 24. poglavje:

Sodba in kazni za grešnike.

1. Pri vseh rečeh glej na konec in
pomni, kako boš obstal pred pravičnim sod¬
nikom, kateremu ni nič skritega, ki se ne da
podkupiti z darovi in ne posluša izgovorov,
ampak, kar je pravično, bo sodil. 0 nesrečni,
nespametni grešnik, ki se že treseš pred ob¬
ličjem srditega človeka, kaj boš odgovoril
Bogu, ki ve za vse tvoje hudobije? — Zakaj
ne poskrbiš za dan sodbe, ko te nikdo ne bo
mogel opravičevati ali braniti, ampak bo vsak
sam zadosti obtežen z lastnim bremenom.

Zdaj je tvoje delo zaslužno, jok prijeten,
zdaj so vzdihljeji dovolj glasni, zdaj z žalostjo
zadostuješ in se čistiš.

2. Veliko in dobro čistišče ima potrpež¬
ljiv človek, ki po krivici trpeč bolj žaluje za¬
radi hudobije bližnjega, kakor zavoljo krivice,
ki jo trpi, ki rad moli za svoje sovražnike
in iz srca odpušča krivice, ki brez odkladanja
druge prosi odpuščanja, ki se lože usmili,
kakor razjezi, ki dela sam sebi silo in se
sploh prizadeva, da je meso duhu podložno.

—<B 167 €>-

Boljše je, tukaj se očistiti grehov in iz¬
trebiti napake, kakor jih hraniti za prihodnje
čistišče. Res, mi z neredno ljubeznijo, katero
imamo do telesa, sami sebe slepimo.

3. Kaj bo oni ogenj druzega žgal, kakor
tvoje grehe? Kolikor bolj sedaj sebi zanašaš
in mesu strežeš, toliko huje se boš pozneje
pokoril in toliko več peklenskega ognja vred¬
nih del si prihraniš.

V kateri reči se človek bolj pregreši, v
tisti bo tudi huje kaznovan. Tam bodo zba¬
dali lenuhe z gorečimi bodali in požeruhi bodo
trpeli hudo lakoto in žejo. Tam se bodo ne¬
čistniki in sladneži topili v goreči smoli in
smradljivem žveplu in nevoščljivci bodo kakor
stekli psi tulili od bolečin.

4. Vsaka pregreha bo imela svojo muko.
Tam bodo ošabneži popolno osramoteni in
skopuhe bo stiskala najhujša revščina. Tam
bo eno uro trpeti huje, kakor tukaj sto let
najojstrejšo pokoro delati. — Obsojeni tam
ne bodo imeli ne miru ne tolažbe; tukaj se
vsaj včasih odpočijemo od trudov in se ve¬
selimo tolažbe prijateljev.

Zato zdaj skrbi in obžaluj svoje grehe,
da boš ob dnevu sodbe smel biti brezskrben
med zveličanimi! Takrat namreč bodo
pravični stali v veliki srčnosti na¬
sproti onim, ki so jih stiskali in

odirali. — Takrat bo druge sodil tak, ki
zdaj ponižno trpi, da ga drugi sodijo.

5. Takrat se bo pokazalo, da je bil
moder na tem svetu, kdor je znal zavoljo
Kristusa nespameten in preziran biti. Takrat
nam bodo všeč britkosti, ki jih tukaj voljno
trpimo in obmolknila bo vsa hudobija.
Takrat se bodo veselili pobožni, žalovali pa
grešniki. Tedaj se bo spokorjeno meso bolj
veselilo, kakor če bi se bilo vedno topilo v
veselju. — Takrat bo bolj slovela revna koča,
kakor palača pozlačena. Takrat bo več po¬
magala stanovitna potrpežljivost, kakor oblast
vsega sveta. Takrat bo priprosta pokorščina
više povzdignena, nego vsa posvetna zvijača.

6. Takrat bo bolj razveseljevala čista in
dobra vest, kakor globoka učenost. Tedaj bo
imelo večjo ceno zaničevanje bogastva, kakor
vsi zakladi sveta. Takrat boš bolj vesel, da
si molčal, kakor pa še toliko govoril. Več
bodo takrat veljala dobra dela, kakor pa obilne
lepe besede. Ostro življenje ti bo takrat bolj
všeč, kakor vse pozemeljsko razveseljevanje.

Uči se sedaj trpeti v malem, da se ta¬
krat hujšega rešiš. Tukaj poprej pokaži, kaj
bi premogel pozneje trpeti. Ako ti je sedaj
vsaka stvar pretežavna, kako boš prenašal
večne muke ? Ako si zdaj nevoljen pri naj¬
manjšem trpljenju, kaj bo pa v peklu ? Glej,
dvojnega veselja v resnici ne moreš uživati:

-o 169 «>-

veseliti se tukaj na svetu in tam kraljevati
s Kristusom.

7. Ko bi bil do današnjega dne vedno
živel v časteh in slasteh, kaj bi ti vse to
pomagalo, ko bi te zdaj ta trenotek zadela
smrt? Vse je torej nečimerno, razun Boga
ljubiti in njemu samemu služiti. Kdor namreč
ljubi Boga iz celega srca, se ne boji ne smrti,
ne kazni ne sodbe, ne pekla, zakaj popolna
ljubezen varno vodi k Bogu. — Kogar pa
veseli še greh, za takega ni čudno, da se
boji smrti in sodbe. Toda dobro je, da te vsaj
strah pred peklom zadržuje, ako te ljubezen
ne varuje pred grehom. Kdor pa zanemarja
cel6 strah božji, ne bo dolgo ostal dober,
temveč se bo kmalu vjel v zanjke hudičeve.

Sklep.

Moj sodnik bo pravični, vsevedni Bog,
pred njim nebo veljal noben izgovor. „Gotje
največjemu svetniku 11 , pravi sv. Avguštin,
„če ga boš Ti, o Bog, sodil brez us¬
miljenja." In če bo že pravični ko¬
maj obstal, kje se bo brezbožni in
grešnik prikazal,  pristavlja sv. Peter.
Kaj bo z menoj pri sodbi? — Vsak dan ho¬
čem na sodbo misliti, tukaj sebe ostro soditi,
pa mi bo takrat milostljiv večni Sodnik.

(Do 9. ure prosti čas.)

-o 170 o—

Ob 9. uri: Duhovno branje. Na deželi se bere:
»Dušna pomoč« III. del stran 44. ali 59 ali 79, kar se
potrebnejše zdi. Ali pa življenje svetnikov in svetnic
Božjih, in sicer berejo danes možki:

Sveta Evdocija. mučenica.

Sv. Evdocija je bila rojena od nevernih
starišev; tudi ona je malike molila in v ne¬
veri silno razujzdano živela; ali potlej je
verna postala, sveto živela in tudi za vero
umrla. Ona je bila v neveri rojena, živela je
brez vsega strahu v nesramnosti in nečistosti;
z grehi je silno obogatela in je mislila prav
srečna biti na svetu. Bog iz sosebnega usmi¬
ljenja jo je spreobrnil, kakor bo zdaj rečeno.
Nekega dne je šla v hišo svojega soseda,
kateri je bil katoliške vere; on je ravno ta¬
krat bral svoji družini od pravične sodbe
božje. Blagor ljudem, kateri radi prebirajo svete
bukve! Neverna Evdocija je skrbno poslušala
in se čudila nad tem branjem, ker ni nikoli
nič slišala od tega. Branje od pravične sodbe
božje je obudilo v njej velik strah; gre domu,
pa nikdar ne more iz srca spraviti, kar je
brati slišala,, vso noč ni mogla zaspati. —
Drugi dan pošlje po soseda, in ko on v hišo
pride, ga vpraša: Ljubi moj sosed! povej mi

*) Stran 44 ,  59, 73 sodi le za možke; žene berejo
iz »Dušne pomoči« str. 104 ali 121; in device str. 89
ali 167.

—O 171  €>—

je li vse res, kar si včeraj bral od sodbe
božje? Nikoli nisem od tega slišala, povej mi
odkritosrčno resnico. Sosed ji odgovori: Res
je vse, kar sem bral: vera uči, da Bog bo
vsakega pravično sodil in mu pravično po¬
vrnil po njegovem zasluženji. Potlej jo je učil
bolj natanko od sodbe božje. Evdocija še
bolj prestrašena ga skrbne vpraša: Kaj mi je
storiti, da ne bom vekomaj obsojena? Sosed
ji odgovori: Odpovej se malikom, vsemu hu¬
demu življenju, verna kristijana bodi in služi
pravemu Bogu. Ona je s pomočjo gnade vsega
voljna: sosed jo pelje k škofu, ki jo je pri¬
jazno sprejel, podučeval in potlej krstil.

Sveta Evdocija je skrbno živela po za¬
povedih, da bi ohranila gnado svetega krsta;
žalostna je zmiraj bila svojih grehov, vendar
tudi vesela v Gospodu; vso nečimurnost je
opustila, hudih priložnosti se skrbno varovala,
molila in se rada postila; vse svoje bogastvo
je ubogim razdala. Njeni nesramni prijatelji,
po navadi hudobnega sveta grozno razsrdeni
zavoljo njenega spreobrnjenja, so jo pri ne¬
vernem cesarskem oblastniku zatožili, da ma¬
like zaničuje. Oblastnik brž pošlje po njo in
si zlo prizadeva od vere jo odvrniti; ker je
pa ne more, jo ukaže z mečem umoriti.

—<b  172 a>—

Nauk.

Sodbo Božjo premišljevati in se k sodbi pripravljati.

Neverna in razujzdana Evdocija se je
spreobrnila, ker je z gnado trdno verovala
pravično sodbo božjo. Sveto pismo pričuje,
da Feliks, neverni Rimski oblastnik v Judeji,
se je ves prestrašil, kedar je sv. Pavel pred
njim govoril od prihodnje sodbe božje. Djan
apost. 24, 25. 0 grešnik! zakaj je vera pra¬

vične sodbe božje v tebi mlačna? Veruješ
pravično sodbo božjo, pa slabo živiš in se
nočeš spokoriti; vendar si brez strahu? Vedi,
če se zdaj manj bojiš sodbe, bolj se je boš
po smrti bal. Sodba božja bo silno strašna
grešnikom, sosebno pa hudobnim kristijanom.
Salomon pričuje: ,.Grešniki vsi bodo prestra¬
šeni, in njih lastne hudobije jih bodo tožile.“
Modr. 4, 25. Sveti Janez pravi: „Grešniki

bodo djali goram: „Padite na nas in skrite
nas pred obličjem sedečega na tronu in pred
jezo Jagnjetovo". Skriv. raz. 6, 16. Vsi greš¬
niki bodo prestrašeni, pa hudobni kristijani
najbolj, ker so Jezusa spoznali, njega dobrote
vživali, pa vendar trdovratni v hudobnem
ostali. Grešnik! na sodni dan se ne boš smejal
hudobiji; se ne boš hvalil s svojimi grehi,
jih ne boš izgovarjal; če si po izgledu slabih
živel, boš z njimi pogubljen. Sv. Pavel pravi:

-o 173 o-

„Bog bo vsakemu po njegovih delih povrnil",
Rirnlj. 2, 6. Nobeden ti ne bo zamogel poma¬
gati ; nobeden ti ne bo sprosil milosti, če
nisi milosti vreden. Salomon pravi: „Ne kralj,
ne oblastnik se ne bo predrzni!, sodnika za
grešnika prositi." Modr. 12, 14.

Premisli, o kristijan! da Jezus bo sodil
dobre in hude. On je svojo kri za odrešenje
vseh prelil; on, odrešenik vsega sveta, bo svet
sodil. On je zapovedal svojim apostolom
pričevati ljudem od njega, da on je sodnik
živih in mrtvih. Djan. ap. 10, 42. Vsi bomo
videli svojega odrešenika in sodnika Jezusa,
od katerega smo prejeli in prejemamo neiz¬
rečeno veliko milost, od njega bomo pravično
sojeni. Jezus, odrešenik vseh, priča vseh
dobrih in hudih del, bo sodnik vsega in
vseh ljudi. Grešnik! zdaj ga zaničuješ in ga
križaš v svojem srcu; on ve in molči, ali nje¬
gov čas bo prišel, čas pravičnega povrnjenja.
Ko je Jožef svojim nevoščljivim bratom rekel:
„Jaz sem Jožef, katerega ste v Egipt prodali",
so ostrmeli, akoravno jim je to prijazno rekel:
kaj boš ti, o grešnik! odgovoril, ko ti Jezus
poreče: Jaz sem Jezus, katerega si nehvaležno
in hudobno zaničeval? Pri svetlobi Jezusovi
boš videl od njega prejete dobrote in svoje
hudobije; preden bo sodba, boš sam sebe
obsodil. Sveti Pavel pričuje: „Ker so greš¬
niki prejeto resnico radovoljno zaničevali, bo

-o-  174 e>-

strašna sodba in ognjeno maščevanje čez nje
prišlo“. Hebr. 10, 26— 27.

Premisli, o kristijan! da na dan sodbe
bo vse razodeto. Danijel pričuje: „Bog odkrije
globoke in zakrite reči, ker ve, kar je v
temi, in luč je ž njim.“ Dan. 2, 22. „Nič
ni skritega, pravi Kristus, kar bi se ne raz¬
odelo. 11  Mat. 10, 26. Če si nedolžen, če na
skrivnem dobro delaš; če si po krivem ob¬
dolžen; če tvoje dobre dela hudobni slabo
razlagajo; ne boj se, ker tvoja nedolžnost je
znana Jezusu, in bo od njega razodeta, če ti
hudo misliš, govoriš ali delaš na skrivnem,
tema ti ne bo pomagala; če zavržeš pravico
in goljufno ravnaš; če iz napuha iz hinav¬
ščine dobro delaš: vse to bo razodeto. Hu¬
dobnež pravi: „Okoli mene je temno, stene
me zakrivajo, in nobeden me ne pase, koga
se bom bal ?“  Sirah 23, 26. Neumnež! če te
ne vidi nobeden, te vidi Bog, in on ti bo
pravično povrnil. Bodi tedaj ne le pri ljudeh,
ampak veliko bolj pri Bogu pravičen, ker hi¬
navščina ne bo izgovor, temuč dolg obsojenja.

Pri sodbi božji boš, o grešnik! spoznal,
kar zdaj nočeš vedeti in spoznati. Svetloba
božja bo razodela, kar skrivaš pred ljudmi in
kar je skritega pred teboj. Ti veliko dolžnosti
do Boga, do sebe, do bližnjega ne veš; ne veš,
v čem je pravo krščansko življenje, in ne veš
dosti druzega potrebnega, ker ti ni mar ve-

-o- 175 ■£>-

deti, in ker nočeš prav poslušati besede božje;
ti v obilnosti svetih naukov ostajaš v neved¬
nosti, kakor boš zgovorjen? Vsi ti grehi iz
grešne nevednosti storjeni bodo brez vsega
izgovora. Iz zgolj hudobije si upal, da tvoje
nesramne dela niso grešne: vest te je pekla,
pa si se spoznani resnici ustavljal, da bi v
grehih mirno živel; kako zamore to brez po-
korjenja ostati? Grehi, ki si se jih bal na
spovedi razodeti; v nepokori opravljene ob¬
hajila; krivice zvijačno storjene; grehi tvojih
otrok in domačih, katerim si pregledoval; vse
nesramnosti in vse hudobije bodo razodete,
in pokorjene od pravičnega sodnika Jezusa,
akoravno ti misliš ali praviš: To ni greh.
Sv. Pavel pričuje: „Nadloga in bridkost čaka
duše vsacega, kateri dela hudo“. Rimi j. 2, 9.

Pripravljaj se k sodbi. Tudi pravični
so se bali sodbe. Nedolžni Job je djal: „Kaj
bom počel, kadar me bo Bog sodil? Kaj mu
bom odgovoril? Job. 31, 14. Poslušaj svetega
Petra: „pravični bo komaj obstal, kaj pa bo
z grešniki. 1 ' I. Petr. 4, 18. Premisli dobro
svoje življenje, in se pravično sodi, da ne
boš od Jezusa neusmiljeno obsojen. Hiti po¬
praviti vse zmote in krivice, delaj vreden sad
pokore, da zamoreš pravični jezi božji oditi.
Ne veš ure svoje smrti, hiti se poboljšati; v
dobrem bodi stanoviten, da, kadar gospodar
pride, te najde čuti. Kristus pravi: „Blagor

-o- 176 ®—

hlapcu, katerega gospod pripravljenega najde“.
Luk. 12, 37. Popravi svoje življenje po vseh
zapovedih, in živi sveto, da če te nagla smrt
spravi pred sodbo, zadobiš usmiljenje.

Molitev.

0 Gospod Jezus! ti mi oznanuješ svojo
pravično sodbo, kako bo grešnikom strašna,
in me opominjaš se pripravljati k sodbi le
zato, da od tebe usmiljeno sodbo zaslišim;
vendar le malo sem skrbel usmiljeno sodbo
od tebe zaslišati. Zahvalim te za dobrotljivo
opominovanje, poboljšal bom svoje grešno
življenje, da od tebe odpuščanje grehov mi¬
lostljivo zadobim. Da se ložej spokorim, bom
vedno imel pred očmi sklepe tvoje pravične
sodbe: Pridite vi, moji prijatelji, z menoj v
nebeško kraljestvo: Poberite se, vi prekleti,
od mene v večni ogenj. Kaj bom jaz od tebe
zaslišal? kam pojdem? s teboj ali od tebe?
O ljubi Gospod! daj mi obilost milosti, in ne
zapusti duše, za katero si svojo sveto kri
prelil. Sveta Evdocija! sprosi mi milost od
Jezusa, da vera sodbe božje enako moč ima
v meni, ko jo je imela v tebi, da svoje slabo
življenje poboljšam, v dobrem stanoviten osta¬
nem, v milosti umrjem, in Jezusa prijaznega
najdem. Amen.

-o- 177

Žene berejo danes:

Sveta Brigita vdova.

Sveta Brigita je bila rojena v Švedski
deželi od mogočnih in bogaboječih starišev
leta 1303. Njen oče Brigeri je bil kraljeve ro¬
dovine, in tudi njena mati Sigrida je bila vi¬
soke rodovine. Oba sta skrbela svojo ljubo hčer
Brigito bogaboječe vzgojiti. Bog je kmalo po¬
kazal svoje usmiljeno dopadajenje nad Brigito.
Do tretjega leta ni mogla nič govoriti; potlej
je spregovorila, in brž vedila od vsake reči
ko odrašen človek govoriti. Vsi so se čudili,
in vsegamogočnega Boga hvalili, kateri je nad
njo svojo milost skazal. Majhna Brigita je bila
vsa v Boga zaljubljena, in čedalje bolj je rasla
v ljubezni do njega. Le deset let stara je po¬
slušala pridigo od trpljenja Jezusovega, in skoraj
je omedlela velike žalosti. Tisto noč je v pri¬
kazni vidila Jezusa Kristusa križanega, in od
tiste ure ga ni mogla nikdar pozabiti; vedno
ga je pred svojimi očmi imela, in njegove bo¬
lečine premišljevala in obžalovala. Tudi pre¬
ljubo devico Marijo je visoko častila; Jezusa
in Marijo je zmiraj v srcu imela, in vedno
skrbela obema dopasti.

Ko je bila odrašena, jo je oče mogočnemu
mladenču Ulfu za ženo dal. Raji bi bila nezave-
zana živela, pa iz pokorščine do svojega očeta

Eksercicije. 12

-o 178 c=—

se je jarma zakona podvrgla. Ponižno je pro¬
sila vsaj eno leto odloga, da se je skrbno
pripravljala, in Boga goreče prosila, da bi njeno
prihodnjo zavezo blagoslovil. S posti, molitvami
in solzami je pri Bogu milosti iskala, in jo
dosegla. V zakonu je potrpežljivo, mirno in
sveto živela; toraj so bili tudi njeni otroci
bogaboječi. Bila je razumna žena, ni moža
gospodarila, temuč mu je bila pokorna in po-
strežna. Zato ga je lahko nagibala, kamor je
hotla; hotla pa ni druzega, kakor kar je božja
volja, namreč, da bi mož, otroci in družina
Bogu služili. Tudi z bližnjim je bila zlo usmi¬
ljena: uboge in bolnike je v prostorno hišo
jemala, jih z vsem oskrbela, učila in jim stregla
ko dobra mati svojemu edinemu otroku- Ko
je bil njen dobri mož umrl; je med svoje že
odrašene otroke premoženje razdelila, vse druge
posvetne skrbi odložila, in Bogu skrbnejši
služila. Trdno je Bogu obljubila, vse dni svojiga
življenja v pokorjenji biti. Ponižne oblačila je
nosila, vedno se postila, in doma in po cerkvah
dolgo molila. Posvetni ljudje so se ji sicer po¬
smehovali; pa ona jih ni poslušala, temuč
ostala je nepremakljiva v svojem trdnem sklepu.

Sveta Brigita je dobivala moč tako sveto
živeti iz stanovitne molitve, iz pogostega pre¬
jemanja Jezusovega telesa in iz vednega pre-
mišlevanja Jezusovih bolečin. Vedno premišlje¬
vanje Jezusove ljubezni, trpljenja in smrti je

-O 1 79 Ap¬

njeno srce vnemalo, in v gorečnosti ohranilo.
To premišljevanje ji je dajalo potrpežljivost,
usmiljenje in vse, zlasti pa veliko sovraštvo
zoper greh in resnične želje do pokorjenja. Iz
ljubezni do Jezusa je skrbela ne le sebe in
svoje, ampak tudi druge posvečevati. Iz tega
dobrega nagiba je iz svojiga premoženja samo¬
stan za redovnice sezidala, bogaboječe in pokore
željne ženske vanj sprejemala, jim svete zapovedi
dajala, in med njimi, kadar je bilo mogoče,
prebivala. Ker je bila zlo vneta za čast božjo,
je skrbela vse popraviti in poravnati po sveti
volji božji. Dasiravno je bila ženska je srčno,
pa ponižno pisarila papežem, škofom, kraljem,
in vojvodam v prid vse cerkve. Nobeden ni
bil s tem razžaljen, ker se je vedilo. da jo sv.
Duh vodi. Zmiraj je želela pokopališča svetih
apostelov Petra in Pavla in mesta od Je¬
zusove pričujočosti posvečene obiskati, in se
s tem v ljubezni božji čedalje bolj vnemati
kar se je tudi resnično zgodilo. Ta sosebna
božja služabnica je šla v Rim, ondi je od ve-
licega trpljenja, dolzega bolehanja in velike
starosti popolnoma opešala, in mirno in veselo
zaspala v Gospodu. Njeno sveto truplo je bilo
potlej v njeno rojstno deželo preneseno, v samo¬
stan Vanstein, katerega je poprej iz svojega po¬
stavila. Umrla je sicer 23. malega srpana, 70
let stara, leta 1373; pa cerkev ta dan, os¬
mega kozoprska, njen veliki spomin obhaja,

12  *

-o- 180 o¬

ker je ravno ta dan papež Bonifacij IX, njeno
spoznano svetost očitno na znanje dal. Bog
je to svojo sveto služabnico s čudeži pove¬
ličal.

Nauk.

Za koga, za kaj in koliko je Jezus trpel.

Sveta Brigita je vse dni svojega življenja
skrbno premišljevala neizrečeno trpljenje in
grenko smrt ljubeznjevega Jezusa. Po tem pre¬
mišljevanji se je v ljubezni in hvaležnosti do
Jezusa vnemala; je greh zlo sovražila, in se
ga skrbno varovala; se je ojstro pokorila, po¬
trpežljiva bila v vseh nadlogah, in tudi skr¬
bela vse ljudi ljubeznivemu Jezusu podvreči.
0 kristjan; tudi ti delaj po njenem zgledu:
premišljuj ljubezen in trpljenje dobrotljivega Je¬
zusa, da njegovo sosebno usmiljenje do vseh
spoznaš, ga ljubiš, mu služis, in v nebesa prideš.

Premišljuj, kdo je trpel in umrl za od¬
rešenje vsega človeštva. Veš in veruješ, da je
Jezus trpel in umrl; pa ni zadosti tega ve¬
rovati, temuč tudi premišljuj to resnico, da
boš svojemu vsegamogočnemu in usmiljenemu
odrešeniku hvaležen. Jezus Kristus, Sin božji,
vsegamogočni Gospod, katerega svetost, oblasta
in čast angeli s trepetanjem molijo, je trpel
in umrl. Jezus, kralj nebes in zemlje, pred
katerim se mora vsako koleno vklanjati tistih,

ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, je
bil zaničevan, razmesarjen, med hudodelnike
postavljen in umorjen. Jezus, kralj večne časti,
kateremu angeli niso vredni streči, je na za
sramovavnem križi na hribu mrtvaških glav,
blizo velicega mesta Jeruzalema, vpričo veliko
ljudi umrl.

Za katere je Jezus, kralj večne časti in
Gospod vsega, na križi umrl? Za-te, o človek!
je ljubeznjivi Jezus na križi umrl, te rešil
večne smrti. Premišljuj: Bog je za človeka,
stvarnik za stvar, gospod za hlapca iz zgoli
usmiljenja umrl. Kdo umrje za pravico, za
prijatelja? Kar drugi ne storč, je Jezus storil,
in še več, ker je celo za grešnike in sovražnike
umrl. Ravno to je sveti Peter Rimljanom pisal:
„Komaj za pravičnega kdo umrje. Bog pokaže
svojo ljubezen do nas, ker je Kristus, ko smo
še grešniki bili, za nas umrl.“ Rimlj. 5, 7. 8.

Premišljuj, zakaj je Jezus trpel in umrl?
Zato je trpel in umrl, da bi vse ljudi' rešil
večnga pogubljenja, in vsem odprl nebeško
kraljestvo. Kakošen dobiček je ljubeznjivi Jezus
od svoje smrti imel? On, vsegamogočni Gospod
in kralj večne časti, ni ničesar potreben; trpel
in umrl je iz zgoli milosti, da bi nam večno
srečo zaslužil. Jesusu bi nobene škode ne bilo;
ako bi bili vsi ljudje pogubljeni, ker ni on nas,
ampak mi smo njega potrebni. On je brez nas
popolnama, mi bi bili pa brez njega nesrečni

-o- 182  o—

vekomaj. O kristjan! kako zamoreš biti trdega
in nehvaležnega srca do ljubeznjivega dobrot¬
nika Jezusa?

Da čezdalje bolj spoznavaš ljubezen Je¬
zusa Kristusa, skrbno premišljuj, koliko je on
trpel. Neizrečeno veliko in radovoljno je trpel.
Njegova sveta duša je bila z nezapopadljivo
britkostjo napolnjena; ravno zato je od silnih
notranjih težav na vrtu Getsemani krvav pot
potil, umreti mu je bilo. Na časti je veliko
trpel. Kes, Jezus; nebeški kralj, je bil neizre¬
čeno zaničevan: hudobni ljudje so ga zvezali,
po Jeruzalemu, ravno ob veliki noči, zvezanega
očitno vodili, ga zasramovali, nad njim vpili,
in smrti vrednega spoznali. Po dnevi je skozi
veliko mesto Jeruzalem križ nesel, med dva
hudodelnika je bil postavljen, in kot poglavar
hudodelnikov je med razbojnikoma na križu
umrl. Na telesu je neizrečeno trpel: tepli so
ga, vlačili, suvali, bili, kronali in križali. Na
treh ali štirih žebljih je njogovo razmesarjeno
umirajoče telo viselo, trdi križ je bila njegova
postelja v smrtnih bolečinah.

O kristjan! če premišljuješ le to, kar je
ob kratkem popisano, ne moreš neobčutljiv
biti. Premišljevanje ljubezni, trplenja in smrti
Jezusove je ogenj in začetek vsega dobrega.
Ako bi ti rad premišljeval silne bolečine us¬
miljenega Jezusa, bi se tvoje srce vnemalo v
njegovi ljubezni, bi ga vedno hvalil, se greha

—<& 183 e>—

skrbno varoval, svoje grešno telo pokoril, vse
nadloge potrpel, vsem sovražnikom odpustil,
branil ga žaliti, in po vseh zapovedih živel.
O nehvaležna duša! odrešena in posvečena si
v predragi Jezusovi krvi, in vendar Jezusa
pozabiš, in ga zaničuješ? Kaj mu boš pri sodbi
odgovorila, in kako se izgovorila? Kaj bi
Jezus zamogel več storiti iz ljubezni do tebe ?
kako pa ti njemu vračuješ? On je neprošen
zate umrl, in ti s svojimi grehi njegovo pre¬
sveto kri taptaš, in ga v svojem srcu vnovič
križaš? Ponižuj se in prosi:

0 Gospod Jezus Kristus, kralj nebes in
zemlje, naj bolji pastir in jagnje božje! kaj
si v meni našel, da bi bilo vredno tvoje lju¬
bezni? Od kod je to, da si ti, Bog za človeka
gospod za sužnika in stvarnik za stvar hotel
neizrečeno trpeti in umreti? 0 dobrotljivi od¬
rešenik! ne moje zasluženje, ampak tvoje us¬
miljenje je to storilo. Jaz sem bil pogubljenja
vreden; ti pa si dobrotljivo umrl, da bi jaz
vekomaj ne umrl. To sem zmiraj veroval!
vendar te, o moja velika hudobija! nisem ljubil,
ampak žalil sem te. Moja nehvaležnost je silno
velika, pa še večja je tvoja milost, iz katere si
me čakal, me vabil, in mi pomagal spokoriti
se. O preljubeznjivi Gospod! s pomočjo tvoje
milosti hočem po zgledu sv. Brigite premišlje¬
vati, in vedno pred očmi imeti tvojo neskončno
ljubezen, trpljenje in smrt, da se v tvoji lju-

-o- 184 ®—

bežni vnamem, in ti sveto služim, da se tvoje
presvete krvi vdeležim. Amen.

Od ‘/j 10 do s / 4 11 izpraševanje vesti in priprava za spoved.

(Glej stran 64.)

Device berejo danes:

Sv. Terezija devica.

Sveta Terezija je bila rojena v Španskem
mestu Avili leta 1515, Bila je hči Alfonza
Sankeza in Beatrice, ki sta bila oba viso¬
kega rodu. Alfonz je imel sveto navado svojim
otrokom in družini po večerji nekaj brati iz
življenja svetnikov. Deklica Terezija in eden
njenih bratov sta med vsemi drugimi živ¬
ljenje svetnikov naj raji poslušala. Ta dva
bogaboječa otroka sta se potlej od tega pogo¬
varjala, in eden druzemu dejala: „Kako bi
bila pač midva neizrečeno srečna, ko bi za
Jezusa voljo svojo kri prelila!" To niso bile
le prazne besede; sklenila sta tudi dom zapu¬
stiti, in v Afriko iti med nevernike, da bi za
vero umrla, Po tem sklepu sta šla iz mesta;
pa njun stric ju je na poti srečal, in domu
vrnil. Ta dva sveta otroka sta bila žalostna,
da jima ni bilo dopuščeno za vero umreti:
sklenila sta vsaj puščavnike posnemati. Doma
na vrtu sta dva majhna šotora iz vej naredila

— <b- 185  o-

ondi brala, molila, in se od Božjih reči pogo¬
varjala. Stariši so jima to radi dopustili in
Boga hvalili.

Majhna Terezija je bila lepo prebivališče
svetega Duha; pa le 12 let je bila stara, ko
ji je dobra mati umrla. Njen oče je bil sicer
dober, pa zavoljo domačih opravkov ni mogel
zmiraj nad njo čuti. Terezija je, še ne ve od
kod, v roke dobila posvetne bukve, katerih
branje ji je v srce vlivalo ljubezen do sveta.
Tudi se je z neumno deklico soznanila, jo
poslušala, in se nad njo pohujšala. Sveta Te¬
rezija je sama potlej od tega pisala tako: „S
tisto spačeno tovaršico sem se bila z vso dušo
združila, ker me je napeljavala v to, kar je
dopadlo moji slabi natori. Pripovedovala mi
je vse svoje posvetno življenje, in s tem mi
je v srce prijeten strup vlivala. “ Deklica Te¬
rezija je bila takrat v narnevarnejši starosti,
se je neumno ljubila, se visoko nosila, in pe¬
šala v ljubezni božji. Od branja slabih bukev,
od slabe tovaršice in od svojega poželjenja
zapeljana, je menila, da pravično živi; zuna¬
njih grehov se je varovala, pa ne tistega, kar
prežene ljubezen do Boga. Druga njena nesreča
je bila ta; da je dobila premehke spovednike,
kateri so ji pregledovali, in jo puščali v mehkem
življenji, v lažnjivem miru.

Njen oče je kmalo vidil nad njo znamenja
posvetnega življenja in zapeljane duše, poslal

—© 186 «>—

jo je k redovnicam v samostan, da bi se ondi v sa¬
moti, molitvi in premišljevanji spoznala in
poboljšala. Usmiljeni Bog ji je dal svojo po¬
prejšnjo nevarnost spoznati, in še bolj jo je
spoznala v bolezni, s katero jo je Bog milo¬
stljivo obiskal. Oče jo je potlej poslal k njenemu
stricu, deželnemu in bogaboječemu gospodu.
Njen stric je bil mož po vsej volji božji, je
dolgo molil, rad svete bukve bral, in v vseh
krščanskih dolžnostih bil je bogat. Deklica Te¬
rezija je morala pri njem biti, z njim moliti,
in poslušati svete nauke. Ni bila sicer kaj
lačna dobrega, vendar ni hotela svojega
dobrega strica žaliti; sčasoma je dobila veselje
do vsega dobrega, se je čedalje bolj vnemala
v ljubezni do Boga, in iz srca želela le njemu
služiti.

Kadar je bila njena duša spet vneta Bogu
zvesto služiti, je goreče molila, in dolgo pre¬
mišljevala, kam bi se obrnila; potlej je skle¬
nila v samostan iti, in ondi ostati do smrti.
Drugi so ji zlo branili, pa ona ni odstopila od
svojega dobrega sklepa. Takrat je bila le 21
let stara. Šla je v samostan, je neizrečeno
ojstro živela, in se skoraj neprimerjeno poko¬
rila, ker so bile njene resnične želje le za Je¬
zusa voljo terpeti. To preojstro življenje in pre¬
obilno pokorjenje ji je napravilo nevarno bo¬
lezen. V bolezni so jo prijatelji in prijateljice
obiskovali, in so jo nagovarjali, da naj bolj

-o 187 s>—

mehko živi, to je, po navadi sveta. Terezija jih je
poslušala in ubogala; pa kmalo je spoznala
nevarnost svoje duše in zapeljivost posvetnih
prijateljev. Da bi v vednem pokorjenji rada in
stanovitna ostala, je pogosto premišljevala
neizrečene bolečine ljubeznjivega Jezusa. Pre-
mišljevaje Jezusovo trpljenje je svoje grehe
milo obžalovala, in Jezusa z solzami prosila
gnade ga ne več razžaliti. To pogosto pre¬
mišljevanje ji je zlo pomagalo v ljubezni božji
rasti, in od ljubezni goreti. Ljubezen božja je
bila življenje njenega življenja. Ta nebeški
ogenj jo je popolnama gospodoval. V znamenje
te velike ljubezni, katero je do Boga imela,
je enkrat vidila božjega angela z ognjeno psico
ji srce prestreliti. Iz ljubezni do Boga je trdno
obljubila vse delati, kar koli bi spoznala, da
je Bogu dopadljive. Težka je bila ta obljuba,
pa veliki ljubezni lahko; ljubezni je vse mogoče.

Ta ljuba in čista božja prijateljica' je
lahko spoznala, da redovnice, njene tovaršiče,
premehko žive; želela jih je tedaj preroditi v Je¬
zusu Kristusu. Kader so one in drugi to
zvedili; so jo neizrečeno zaničevali, in hudo
preganjali. Pa v Bogu utrjena se tega ni pre¬
strašila, stanovitna je ostala, in veliko samo¬
stanov je sezidala, v katerih je bila duhovna
Klati, in je svoje duhovne hčere vodila po
poti križanega Jezusa. Ojstro jim je prepove¬
dala meniti se ali znanje imeti s posvetnimi,

-<& 188 ©—

in skrbela je dobivati spovednike po Jesusovem
duhu. Zato je zelo skrbela, kar je sama sku¬
sila da posvetni duh in premehki spovedniki
ste dve velike nesreče. Ta neutrudna božja
služabnica si je zlo prizadevala tudi minihe
pregovoriti, da so ne po duhu sveta, ampak
po svojem poklicu živeli. Ta njen namen je
bil silno težak, vendar ga je z božjo pomočjo
dosegla. Boga usmiljenega je za vse to hvalila,
in vedno skrbela njegovo čast širiti. Njeno
sveto življenje je bilo po Jezusu Kristusu;
vendar jo je Bog z dolgim bolehanjem pokoril,
da bi ji dal obilnejše plačilo v nebesih Veliko
let je bila bolehna; pa moč njene vnete duše
je vso telesno slabost premagala, ker ni dru-
zega želela, kakor zraven križanega Jezusa
križana umreti. Zato ga je vedno prosila
rekoč: „Gospod! ali trpeti ali umreti.“ Njena
goreča duša je le nebeško kraljestvo premi¬
šljevala, Boga ljubila in hvalila. Bog je to
svojo sveto služabnico pustil na svetu do 67.
leta njene starosti; jo je z sladko smrtjo k
sebi vzel ravno ta dan leta 1582. Na njene
prošnje so se veliki čudeži godili

Nauk.

Iz njenega življenja.

Sveta Terezija je rada poslušala, brala
in premišljevala življenje božjih svetnikov in

—» 189 o-

svetnic; to jo je vnemalo po njih zgledih ži¬
veti in trpeti. Ravno iz tega svetega namena
beri ali poslušaj in premišljuj tudi ti življenje
in trpljenje svetnikov, da za njimi hodiš, kakor
so oni za Jezusom hodili. Sveti Pavel pravi:
„Prosim vas, po meni se ravnajte, kakor se
tudi jest po Kristusu,“ p Kor. 4.. 16. Prav to
ti pravijo svetniki, da boš v njih družbi Boga
hvalil vekomaj. Rad obiskuješ cerkve sosebnih
hožjih prijateljev, pa se braniš po njih izgledih
živeti; nezapovedano delaš, zapovedano pa opu¬
stiš, in tako ne častiš svetnikov po volji božji.
Tudi te zmote se bojim, da svetnike morebiti
le meseno častiš. Cerkev uči, da je čast do
svetnikov dobra in koristna; pa ti jih morebiti
častiš le zavoljo svojega posvetnega dobička,
ne pa da bi bogaboječe živel. Ti častiš sv.
Antona puščavnika, da tvoje nečedne živali
obvaruje; sv. Blaža za grlo; sv. Florijana
zoper ogenj; sv. Joba, da se čebele množijo;
sv. Lucijo za oči; sv. Nežo, da skrbi za tvoje
ovce; sv. Primoža, da bo ajda bogata; sv. Apolo¬
nijo za zobe; sv. Roka zoper kugo; sv. Šte¬
fana za konje; sv. Urha zoper mrzlico; sv.
Valentina zoper božjast; sv. Urbana za vinsko
trto. To vse izhaja iz krivega pojma katerega
ima nevedno ljudstvo od pomoči svetnikov. Te
vprašam: Katerega svetnika imaš pomočnika
za svojo dušo? katerega posnemaš v pravič¬
nosti in pokori ? kateremu se priporočuješ, da

-o  190

bi ti gnado sprosil nevarne skušnjave prema¬
govati? Svetniki pomagajo sicer tudi našemu
telesu, toda veliko raji naši duši; če pa meniš
da svetniki le za tvoje telo skrbe, in se jim
le zavoljo telesa priporočuješ, si jih slabe iz¬
mišljuješ, kakor si ti. Išči pri Bogu po njegovih
služabnikih naj poprej »nebeškega kraljestva,
in tudi drugo ti bo privrženo, če ti je v prid.
Luk. 12, 31.

Sveta Terezija, dasiravno vsa goreča, je
pešala zavoljo nevarne družbe posvetne- pri-
jatlice. Kristjan! ne pozabi tega; nikoli ne
imej nepotrebne družbe z slabim človekom.
Če ne ubogaš, boš pešal, opešal, in Boga za¬
pustil, V začetku te bo sram z človekom
druzega spola govoriti; slab človek tvojega
spola pa ti bo kmalo vso sramožljivost odvzel,
če ga poslušaš. Pravi ti nekoliko svojih in
druzih ljudi slabosti, in s tem te pripravlja v
ravno tako življenje. Kar si slišal, dopade
tvoji slabi natori; to premišljuješ, nečutno
slabiš, in se napravljaš v velike dejanske grehe.
Ravno zato opominja sveti Pavel vse rekoč.
„Ne pustite se zapeljati, malopridni pogovori
skaze dobro življenje." I. Kor. 15, 33. Le ver¬
jemi, da je velika nesreča v duhu slabeti. Če
se tvoja duša posvetnega duha navzame, ne
vidi svoje velike nevarnosti, mlačno moli, grehe
izgovarja, in hiti v pogobljenje. Kristjanu spri-
dene duše so Jezusovi nauki preojstri, spo-

-O 1 9 1 O-

vedniki prenatanči, pot pravičnih neznana ali
nemogočna. Tako misli, ker je zadržanega
uma, se po svoji slepoti povrhama spoveduje,
je lahko odvezan, in prejme Jezusa pri svetem
obhajilu v srce, katero mu je zoperno. Če mu
Bog da spoznati, potlej pravi: „Zdaj vem, kako
da sem bil neumen in zapeljan.“ Verjemi, da
slepota, katero ti je hudobija napravila, ni pri
Bogu nedolžna ali izgovorjena Sveti Pavel
pravi od tacih neumnežev: „Njim ni bilo mar
Boga spoznati, zato jih je Bog zdal njih spa¬
čenemu umu.“ Rimlj. 1, 28. Da nisi in ne
boš tako nevarno zapeljan ali zapeljana, prosi
ponižno in stanovitno Jesusa rekoč: „0 Go¬
spod! daj mi svojega svetega Duha, in obvaruj
me zapeljivega duha sveta. 11

Sveta Terezija je bila z gnado božjo re¬
šena zapeljivosti sveta, je v ljubezni božji
rastla, v njej stanovitna ostala in umrla. O
kristjan! dokler posvetni duh gospoduje v tebi,
dokler imaš meseno ljubezen do sebe in do
druzih, dokler se z neumnim svetom veseliš,
ni Jezusovega duha v tebi, in ga ne ljubiš.
Le njegova gnada ti daje veselje do čezna-
tornih dobrot, ker podverže telo in dušo nje¬
govim zapovedim. Le milost božja ponovi in
prerodi človeka, ker premaga vse počutne za¬
peljivosti. Le gnada božja daje človeku ne¬
premagljivo moč v nadlogah, v zaničevanji in
preganjanji stanovitnemu ostati. Če si razde -

-o- J 92 ce¬

ljenega srca med Bogom in svetom, nisi pravi
služabnik božji. Prosi neprenehoma Boga, da
naj te z svojo ljuheznijo napolni, da mu iz
ljubezni služiš, in boš zveličan.

MUitev.

0 moj Bog, stvarnik in gospod! kedaj
ti bom začel resnično služiti ? Tvoja služab¬
nica sveta Terezija je res pešala v ljubezni
do tebe, pa le nekoliko in malo časa; jaz pa
že dolgo hodim za zapeljivim svetom, in živim
po vsem svojem poželjenji. Velika nesreča je
to, vendar je nisem do zdaj spoznal, in všeč
mi je neumnežu bilo živeti daleč od tebe.
Večna hvala ti bodi, o usmiljeni Gospod! ki
si me poterpežljivo čakal, in mi sedaj daš
spoznati svojo nevarno slepoto. Brez tvojega
dobrotljivega razsvetljenja bi bil v svoji nespa¬
meti živel, umrl, in se pogubil vekomaj. Ti
me zdaj dobrotljivo kličeš, in jaz ti hočem
pokoren biti; dokončaj delo mojega pobolšanja,
in stori me svojega svetega služabnika, da ti
po zgledu tvoje prijateljice svete Terezije živim,
in srečno umrjem. Amen.

—® 193 ©~

Ob s / i  11. uri beri:

Drugo premišljevanje.

Y peklu je neizrečeno hudo.

Prvi del.

Pekel je mesto, kjer napuhnjeni duhovi
in nepokorne duše silno trpe, in bodo trpele
vekomaj zavoljo svojega zadolženja, katerega
ne bodo nikdar zbrisale. Job od njih pravi:
„Grešnik bo plačeval za vse, kar je storil, in
ne bo umrl. Kolikor je hudega storil, toliko
bo trpel.“ 23, 18. Pekel je strašen, ker je v
njem grozovito in večno trpljenje, en sam
veliki greh ga pa zasluži, kdor v velikem grehu
umrje, bo pogubljen vekomaj.

Pekel je gotov, ker to je razodeta resnica,
in sveto pismo povsod pričuje, da je mesto,
kjer Bog svoje nepokorne stvari trpinči. Ma¬
likovalci, da si slepi, so vidili, da dobrim in
hudim enako ne bo po smrti: katoliška vera
uči trdno verovati, da dobre in hude večno
povrnjenje čaka v nebesih ali v peklu, ker
Bog je pravičen. „Moje plačilo je z menoj
(pravi Gospod), da vsakemu plačam, po nje¬
govih delih. 11  Skriv. raz. 22, 12:

Dvoje hudo človek stori, kadar v velik
greh dovoli, loči se od Boga, in se z vsem
Ekšere.icije. 13

—«■ 194 €>—

srcem obrne k stvarem: zavoljo tega, če v
tej hudobiji umrje, zgubi Boga vekomaj, in
stvari, to je, hudiči, druge pogubljene duše,
ogenj, in drugo bo njegovo večno pokorjenje.
Njemu, ki se v velikem grehu loči od sveta,
ni več pokore v odpuščanje grehov, ker je
v grehu, in v hudi volji vtrjen, in se za to
spokoriti ne more, in bo ravno za to trpel
vekomaj. Trpel bo neizrečeno veliko, in vse
njegovo veliko trpljenje ne tolaži razžaljenega
Boga, in ne zbriše njegovih grehov, ampak
njegovo zadolženje, in njegovo trpljenje bota
večna.

Kristjan! premisli kaj je pekel, da se ga
bojiš, in vanj ne prideš. Kaj je pekel? Mesto
bolečin. Luk. 16, 28. Kratko je rečeno kaj je
pekel, neizrečeno je pa to, ker vse hudo je v
peklu, dobrega pa ni nič; in to brez vse pre-
membe ostane vekomaj. Premisli strašno jezo
peklensko, v kateri se puntarji božjega veli¬
častva pokore vekomaj. Ogenj, tema, šum,
križanje, preklinjevanje, obupanje, in vse hudo
je in bo ondi: počitka, miru, poterpežljivosti,
ljubezni, upanja, in druzega dobrega ni, in ne
vekomaj. Sveti Judež Tadej v malih besedah
pove vse, rekoč: „Njim je temni vihar pri¬
hranjen vekomaj. 1 ' 13. Ako bi ti v brezdno
padel in bi ondi petdeset let bil, kako bi
prestal? Kaj pa, ljubi moj, v peklu, kjer je
veliko in večno trpljenje?

-o- 195 ©—

Premisli, nesrečna duša, katera je zavoljo
svoje velike nepokorščine obsojena v peklen¬
sko ječo. Nepokorna duša se v velikem strahu
odloči, ko je odločena je obsojena, je sovraž¬
nikom v oblast izdana, in vržena v pekel, v
večni ogenj, med ostudne hudiče in druge
preklete duše; zgubila je Boga, kateremu slu¬
žiti ni hotla, nima prijatelja, nima upanja in
strašno trpi. Pogubljena duša prekljinja Očeta
stvarnika, Sina odrešenika, svetega Duha po¬
svečevalca, devico Marijo, angele, svetnike,
sebe, hudiče, tovariše svojih grehov in tova¬
riše svojih bolezen; in polna grizenja, serdi-
tosti, sovraštva in obupanja vedno vpije: Oh!
oh! tukaj bom vekomaj.

Zdihljeji.

Gospod! ves trepečem, ko po svojem
temnem umu premislim strašno jezo peklensko,
v katero pošiljaš puntarje svoje oblasti in
časti, da ondi trpe vekomaj. Pred stolom
tvoje milosti ponižno klečim, in odpuščanja
prosim, katerega vreden nisem, ampak dodeli
mi ga po svoji dobroti, in po zasluženji Je¬
zusovem. Vreden sem, da me vržeš v večni
ogenj, ker sem malo čislal tvojo prijaznost,
in malo bal se tvoje pravice; glej pa svojega
Sina, Jezusa Kristusa za-me križanega, da mi
dobrotljivo prizaneseš. Hočem in obljubim s

13  *

-o 196 ©—

pomočjo tvoje milosti v vedni pokori biti, in
tebi v čast živeti, da pridem med tvoje pri¬
jatelje v nebeško kraljestvo. Amen.

Drugi del.

Duša, katera se je Bogu vstavljala, in
se v velikem grehu odločila, bo obsojena, in
vržena v večni ogenj. Kakšen ogenj je v peklu?
Ne vemo, vemo pa, da je resničen ogenj, ker
sveto pismo to pričuje. Izaija pravi: „Kdo
zmed vas bo zamogel s požrešnim ognjem
prebivati? Kdo zmed vas bo mogel z večno
žarjavico stanovati ?“ 33, 14. Sveti Janez
krstnik je Judom v priliki govoril, rekoč:
„ Vsakatero drevo, katero dobrega sadu ne rodi,
bo izsekano, in v ogenj vrženo." Mat. 3, 10.
Obsojen bogatin je rekel: „Grozovito trpim v
tem plamenu." Luk. 16, 24. Jezus bo sodnji
dan rekel tistim, kateri so na levi: „Pojdite
spred mene, vi prekleti, v večni ogenj, kateri
je hudiču in njegovim angelom pripravljen."
Mat. 25, 41. Sveto pismo pričuje tedaj, da je
v peklu resničen ogenj.

Grešnik, premisli, kako veliko trpljenje
je to v večnem ognji prebivati. Naš ogenj,
katerega nam je Bog iz milosti dal, je silno
mogočen, on spepeli les in drugo, razdrobi
kamnje, konča mesta, razdrobi železo, in vse
drugo v svojo natoro preobrne: kakšen je pa

-o 197 .o-

peklenski ogenj, katerega je božja pravica
vžgala v maščevanje puntarjev ? Sveti Avguštin
odgovori: „Naš ogenj raemo peklenskega je
prazna ječa.“ Sveti Vincencij Fereri tudi pravi:
„ Naš ogenj je memo peklenskega mrzel. “ Naš
ogenj, da si je memo peklenskega slab, grozne
bolečine napravi, zato so neusmiljeni mali-
kovavci narsrčnejše kristjane z ognjem morili.
Držati bi ne mogel svoje roke tretinko ure
nad gorečo svečo, in bi raji več let v oj stri
pokori bil; kako bi pa v peklenskem ognji
prestal? Manaseza, Juditnega moža, ko je na
polji bil, je solnčna vročina na njegovo glavo
pripekala, in za to je umrl (Jut. 8, 3.); premisli
tedaj koliko da je huji peklenski ogenj. Blizo
velicega ognja prestati ne moreš, kako bi pa,
ne blizo peklenskiga, ognja, ampak v peklen¬
skem ognji prestal?

Veruješ, da bota po vstajenji duša in
telo dobrega ali hudega plačila deležna, in toraj
da bo peklenski ogenj dušo in telo pokoril
vekomaj. Naš ogenj vsako reč z svojo ognjeno
natoro navdaja, in peklenski ogenj bo veliko
huje navdal pogubljene duše in telesa. Ogenj
je v njih, okoli njih, nad njimi in pod njimi,
kakor suhi les v razbeljeni peči, tako so oni v
peklenskem ognji. Premisli to, in prestrašen reči:
„Kako bom zamogel v požrešnem ognji biti."

Bolnik v vročinski bolezni čuti, da vse
gori v njem, meče se, je nepokojen, in skoraj

-O- 198 €>—

nori; kako boš ti pretrpel, ako zavoljo svo¬
jega hudega življenja v peklenski ogenj prideš,
v katerem boš vekomaj ? Naš ogenj je telesu
silno boleč, če je pa človek vržen v ogenj,
kmalo umrje; veliko bolečin čuti, pa ne dolgo
časa. Sv. Lovrencija so malikovavci živega
pekli; svetega Polikarpa in druge so z ognjem
morili, njih velike bolečine pa so hitro minile,
in zdaj so v nebesih, v večnem veselji: če pa
ti v peklenski ogenj prideš, boš veliko huje
trpel, in te ne bo ogenj umoril, ampak umiral
boš zmiraj, in umrl nikoli, in kar trpiš, ne
skrajša časa tvojih hudih bolečin, ker boš v
ognji trpel vekomaj. Prav je Izaija tedaj rekel :
„Kdo zmed vas bo zamogel z večno žarjavico
prebivati ?“ 33, 14.

Zdihljeji.

O Jezus! tvoja sveta rešnja kri je moje
upanje, in tvoja grenka smrt je moja bramba,
ker vem, da si umrl, da bi jaz večne smrti
odrešen bil. 0 Gospod! opran sem bil v tvoji
sveti krvi, in udeležil sem se zasluženja tvoje
smrti na križu, živel sem pa hudobno, nehva¬
ležno, in kot sovražnik tvojega svetega križa.
Umrl si ti na trdem križi iz goreče ljubezni
do grešnikov, da bi bili tudi mi polni goreče
ljubezni do tebe; ni pa to res, in jaz zmed
vseh sem naj hudobnejši bil, in vem, da sem

—<® 199 ©—

le po tvoji milosti za večni ogenj obvarovan.
Pomnil bom zmiraj, da sem velikokrat pekel
zaslužil, in da si me dobrotljivo rešil; pomagaj
mi z svojo milostjo, da te ljubim, in te če¬
dalje bolj ljubim, in ti goreče služim, da ti
dopadem, peklenskimu ognju odidem, in v
tvoje kraljestvo pridem. Amen.

Tretji del.

Človek, ko v veliki greh dovoli, se božji
oblasti vstavi, se punta zoper svojege Stvar¬
nika, ovrže prijaznost svojega Boga, se odpove
nebeškemu kraljestvu, in si večno pogubljenje
izvoli; vse to stori, da bi malo časa po svojem
poželjenji živel. Če v tej hudobiji ostane, je
odločen od Boga, to pa je v peklu naj huje
njegovo pokorjenje: Boga je zapustil, Boga je
zgubil, in bo brez njega vekomaj. Pogubljeni
verujejo v Boga, pa ga svojega sovražnika imajo,
in vedo, da se ne bodo nikoli poprijaznili z
njim. Rečeno jim je: „Moje ljudstvo niste, in
jaz ne bom vaš“ (Bog). Oz. 1, 9. Ta strašna
ločitev bo zmiraj, in oni bodo odločeni in pre¬
kleti vekomaj.

Ljubi moj! premisli, kaj je to, zgubiti
Boga. Silno nesrečen bi bil, ako bi z velikim
grehom zgubil milost božjo, te velike nesreče
pa bi skoraj ne čutil, ker ti vse drugo ostane,
kar na svetu premoreš, in se v vživanji stvari,

200 &—

ali družbe, ali druzega motiš, da svoje velike
nesreče ne ceniš. Če se pa tvoja duša v ve¬
likem grehu odloči, se odloči od vsega posvet¬
nega, in tudi od Boga vekomaj, ker jo on
sovraži, in jo bo sovražil zmiraj. Dokler si
tukaj, te posvetni opravki, telesne skrbi, družba
prijateljev, in druge reči motijo, in za to
malo veš, koliko hudo je, da si milost božjo
zgubil: če boš pa zavoljo svoje hudobije po¬
gubljen, ti je vse odvzeto, premoženje in opravki,
ne skrbiš za telo, ne delaš, ne počivaš, ne ješ,
ne spiš, ne smejaš se, ne igraš, nimaš družbe
prijateljev, in se ne motiš z nobeno rečjo;
ampak vest te zmiraj peče, si in boš v ognji,
si in boš v strašni družbi hudičev in obsojenih
duš, si in boš brez vsega upanja vekomaj: ne
bo dneva ali ure, da bi ne trpel; spokoril se
ne boš nikoli, in boš zmiraj nesrečen, ker si
zgubil Boga, in našel ga ne boš prijaznega,
in ga boš sovražnega imel vekomaj. Te velike
nesreče so se božji prijatelji naj bolj bali, ker
je zapopadek vseh nesreč. Sveti Bruno je
goreče in stanovitno prosil: „0 Bog! vse

nadloge mi pošiljaj, te pa nikar, da bi jaz
brez tebe bil.

Premisli tudi, da pogubljeni duši so de¬
vica Marija, vsi angeli in vsi svetniki sovražni,
in oni hvalijo Boga, kateri je nje pravično
obsodil. Če so pogubljene duše starši, ali
otroci, ali bratje, ali sestre v nebesih, vsi so

-o- 201 €>—

zoper njo, in nikjer usmiljenja ne najde. Ob¬
sojena in prekleta duša je polna srda in
obupanja, preklinja Boga, Jezusa, svete zakra¬
menta, vse svete reči, svojega angela varha,
svojega pomočnika, hudiče, druge obsojene
duše in vse. Kar jo naj huje peče in pokori
je to, da sili k Bogu, ker ve da le tam pri
njem bo srečna, in sovraži Boga, ki jo trpinči;
sovraži svoje grehe, ker so ji pogubljenje na¬
kopali, in je v njih vtrjena; sovraži hudiče,
in druge obsojene duše. in je zmiraj pri njih.
Pogubljena duša skuša nad seboj resnico Go¬
spodove besede: „Vedi in vidi, koliko hudo in
grenko je tebi, da si zapustil Gospoda svojega
Boga.“ Jer. 2, 19. Premisli to, in prestrašen
prosi :

Usmiljeni Bog! ne zavrži me spred svojega
obličja, da ne bom v ognjeni ječi peklenski
ločen od tebe vekomaj. Daj mi svojega sve¬
tega Duha zavoljo zasluženja Jezusove smrti
na križu, da te ne zgubim vekomaj. Odpri
moje dušne oči z svetlobo svoje milosti, da
v večno temo ne pridem. Daj mi krščansko
živeti, in tebe hvaliti, da ne bom v hudem
vterjen tvojega svetega imena preklinjal. Reši
me iz grehov, da. ne pridem med tvoje sov¬
ražnike v večno pogubljenje. Daj mi spo¬
znati, koliko da si ljubezni vreden, da te
resnično iščem, te najdem in te hvalim ve¬
komaj. Amen.

-o- 202 «>-

Ob 3  4  12 .  uri moli: Litanije sv. Jožefa (glej stran
101 .) -

Popoludne ob l / 3  2. uri se moli sv. rožni venec. Ob
dveh duhovno branje iz življenja svetnikov — in sicer
berejo danes možki:

Sv. Filip Benicij.

Sv. Filip je bil rojen od imenitnih sta-
rišev v mestu Florenci v Toskani, leta 1233.
Njegovi dobri stariši so ga ne le skrbno ampak
tudi bogaboječe zredili, in ga neprenehoma
opominjali, da naj Boga ljubi, nečimernosti
sveta zaničuje, skušnjave premaguje in ne¬
dolžno živi. Doma, v Parizu in v Padovi se
je več let učil, zraven je pa tudi Bogu služil,
ker se je le iz tega namena pridno učil, da bi
Boga popolnejše spoznaval, in njegovo sveto
voljo skrbnejše spolnoval. Ko je bil izučen,
je goreče Boga prosil, in dolgo premišljeval,
kakošen stan bi si izvolil svojo dušo ložej
zveličati. Bog, kateri rad usliši prošnje dobro-
volnih duš, mu je svojo voljo razodel, da naj
gre v samostan bratovščine služabnikov Ma¬
rije. Bil je boljšemu povelju pokoren, je šel
k patru Bonfilju Monalditu, poglavarju samo¬
stana, in ga ponižno prosil, da naj ga med
svoje vzame. Uslišan je bil, in poslan na
hrib Senari v samostan, okoli dve uri hoda
od mesta Florence. Takrat je bil dvajset let
star. Izvolil si je in sprosil naj zadnji biti v

—® 203 o—

samostanu, in po tem je vse nizke in težke
dela opravljal. Orf, gosposki otrok, ni bil težkega
dela navajen; pa iz ljubezni do ponižnosti in
do pokorjenja je potrpežljivo in veselo trpel,
da bi svoje mlado telo pod pokorščino deval,
in nedolžnost ohranil. Molitev, premišljevanje
in delo ga je veselilo; hvalil je Boga za lepi
mir, katerega je vžival, in želel vsemu svetu
neznan v ljubi samoti živeti.

Njegovi oblastniki so nad njim sosebno
modrost in razsvetljenje vidili, in ga zavoljo
tega v mesto Sij eno poslali, da bi nov samostan
dodelal. Ravno ob ti priložnosti je bila nje¬
gova visoka učenost, katero je skrbno skrival,
razodeta. Dva učena miniha iz reda sv. Do¬
minika sta k njemu prišla, se pogovarjala od
božjih reči z njim, in spoznala, da je on moder
in razsvetljen služabnik božji. Po tem sta
šla k poglavarju samostana, in mu rekla, da
je Filip visoko učen in zlo bogaboječ, toraj
je škoda to veliko luč skrito držati. Njegov
poglavar, kader je to govorjenje zaslišal, je
Boga hvalil, in Filipu zapovedal se priprav¬
ljati na mašnikovo posvečenje. Nerad, vendar
moral se je podvreči. Sosebno gnado je prejel,
in vsem svetil s svojim bogaboječim življe¬
njem. Komaj 34 let star je bil naj višji po¬
glavar vseh samostanov postavljen. Te viso¬
kosti je bil zlo žalosten, pa še bolj, kadar je
zvedel, da ga kardinali hočejo na stol sv. Petra

—« 204 o—

povzdigniti, to je, za papeža izvoliti. Kardinali
so bili voljni ga izvoliti, ker so zvedeli nje¬
govo modrost in svetost, sosebno pa, ker je
poprej s čudežem nekega gobovega človeka
ozdravil. Ko je to novico zvedel, se je pre¬
strašil, zbežal na hribe, in ondi bil toliko časa,
da je bil drugi izvoljen, namreč Gregorij X.
Takrat je šel v Florenco nazaj, od ondot je
šel na Francosko pokoro oznanovat. Povsod
so ga radi poslušali, in se spreobračali, sosebno
v Avinjonu, v Tolozi v Parizu. Potlej je tudi
na Nemško šel, in veliko dežel obhodil, povsod
je učil, in kraljestvo Jezusovo razširjal. Kadar
je na Laško nazaj prišel, so ga ko angela
božjega sprejeli, in visoko častili; pa vse
te časti je bil žalosten, in je le za božjo
čast skrbel. Ob njegovem času so skoraj po
vseh mestih hude razprtije bile. Sv. Filip je
okrog hodil ljudi mirovat. Ali vsi ga niso
poslušali, eni so ga zaničevali in preganjali;
pa Bogu v čast je vse potrpel. Od vednega
trpljenja vtrujen, je svojo smrt previdel zelo
blizo. Kmalo je nevarno zbolel, in z zakramti
previden bil. Malo pred smrtjo je svoje duhovne
otroke prosil: „Dajte mi moje bukve.“ Minihi
ga niso razumeli, pa eden mu je podobo kri¬
žanega Jezusa v roke podal, in sv. Filip mu
je z glavo pomignil, da ravno to so njegove
bukve. Iz prisrčne ljubezni in hvaležnosti do
Jezusa je njegovo podobo ljubeznjivo kuševal,

— o 205 €>-

in med tem mirno umrl dva in dvajseti dan
tega meseca leta 1285.

Nauk.

Ponižnost je vsem zapovedana.

Sveti Filip je bil visocega rodu in bo¬
gate rodovine, ljudje so ga poviševali in častili,
tudi kardinali so ga hoteli papeža izvoliti;
vendar je bil zmiraj ponižen. Revež, od vseh
zaničevan, se lahko ponižuje, pa da človek v
časti in oblasti ponižen ostane, to je sosebno
hvale in plačila vredno. Jezus Kristus, kralj
nebes in zemlje, je tako govoril: „Nisem prišel,
da bi drugi meni stregli, ampak da bi jaz
drugim stregel.“ Mar. 10,45. Tudi je ponižnost
zapovedal ne le majhnim, ampak tudi velikim
rekoč: j,Kdor je višji med vami, naj bo (v
svojem srcu) naj manji.“ Luk. 22, 26. Ne po¬
zabi pa, da mora ponižnost biti resnična, ne
pa hinavska; hinavska ponižnost ni ponižnost,
ampak je cvet napuha ali naj huji napuh,

Bodi ponižen v sreči, v časti in v oblasti.
Če si bogat, če se ti vse po sreči godi, če
imaš modrost, zdravje, ali kar si bodi: nikoli
se ne hvali; hvali Boga, začetnika vsega do¬
brega, od katerega so vsi dobri darovi. Če
rad moliš, voljno trpiš, grehov se varuješ,
dajaj hvalo Bogu, sebe nikoli ne hvali, zakaj
nič dobrega nimaš, da bi ne bil od Boga

-o- 206 -o-

prejel, ker si pa prejel od Boga, njega hvali.
Če se povišuješ, si božjega zapuščenja vreden'
ker je papuh Bogu silno ostuden. Ni svetosti
brez ponižnosti; kdor ni ponižen, ni svet.
Sv. Bernard pravi: „Napuh je kuga, katera
vse dobre dela pokonča. “ Če si ravno v časti
in oblasti, bodi ponižen, ker si tudi to od
Boga prejel. Viši ko je tvoj stan, večje dolžnosti
imaš; si človek, si grešnik, in sodbi božji
podvržen. Glej, kako mogočen kralj govori,
in ravnaj se po njem: „Jaz sem črv, zaniče¬
vanje ljudi in zvršek ljudstva." — Ps. 21, 7.

Ponižen bodi tudi v obilnosti dobrih del,
in brez potrebe ne govori od njih. Če si
ravno veliko prizadevaš po vsej volji božji ži¬
veti, se le vendar pravičnega ne štej. Če ti
vest nič ne očita, še nisi za to opravičen;
saj se ne boš sam sodil, ampak Gospod te bo;
on bo razgrnil, kar je tvojim očem skrito, in
razodel, kar ti ne veš, morebiti iz skrivnega
napuha. Nikoli ne pozabi Jezusovih besed:
„Kadar vse storiš, karti je zapovedano, reci:
Nepriden hlapec sem.“ Luk. 17, 10. Ne govori
brez potrebe od svojih dobrih del. Če od njih
brez potrebe govoriš, iz napuha govoriš. Zakaj
razodeneš ali razodevaš, kaj in koliko delaš
dobrega. To pomeni, da hvale iščeš; tedaj si
že svoje plačilo prejel. Ponižnost te uči mol¬
čati, tiho trpeti, Bogu se zročiti, in od njega
pomoč upati. Ne govori od svojih dobrih del,

—■» 207 c=—

če te resnična ljubezen do biižnega ne primora.
Kadar ti je zapovedano očitno delati dobro,
imej resnično misel le Bogu dopasti, bližnjega
napraviti, da bi le njega hvalil. Jezus vse
opominja: „ Glej te. da svojih dobrih del ne
delate pred ljudmi, njim k videzu: sicer ne
boste plačila imeli. 11  Mat. 6, 7.

Ponižnost daje potrpežljivost, krotkost
in mir. Ponižni je potrpežljiv v nadlogah, je
pohleven z ljudmi, je previden v govorjenji, ne
govori brez potrebe zoper svojega bližnjega,
ga pohlevno svari, ve molčati in govoriti ob
priložnem času, kratko, modro se zadrži v
vsem, in zato pokojno živi. Ako le pomisliš,
lahko spoznaš, da je ponižnost v vsem in
pri vsem potrebna. Zato Boga vedno prosi
ponižnosti, in žaluj, da si do sedaj premalo
ponižen bil.

Molitev.

0 učenik in zapovedovalec ponižnosti,
Kristus Jezus! vem, da je ta naj potrebnejša
čednost, ker je brez nje molitev slaba, usmi¬
ljenje prazno, govorjenje nepriložno, spovedi
in obhajila nevredne, in vse drugo slabo;
vendar sem le premalo ponižen. Lastno do-
padajenje, prazna hvala se v vse reči vtikuje,
in vse popači. Ti si ponižnost ojstro zapo¬
vedal, vendar je zmiraj premalo imam; velike
slabosti, skušnjave, nevarnosti in grehi, ka-

-o 208  o-

terih sem poln, bi me morale globoko poniže¬
vati, pa to se ne zgodi, le napuh me vedno
gospoduje. Ozdravi, dobrotljivi Jezus! moje
spačeno srce, daj mi pravo spoznanje svojih
dušnih in telesnih nadlog, stori me ponižnega,
da zavržen ne bom. O sv. Filip! ki si bil
zmiraj zvest služabnik božji, ravno zato, ker
zmiraj ponižen; sprosi tudi meni ponižnost,
da se pod vsegamogočno roko božjo ponižujem
goreče milosti prosim, v se nikdar ne zaupam,
in v zveličavnem strahu vedno živim, da bom
od Jezusa povišan. Amen.

Žene berejo danes:

Sv. Elizabeta kraljica Portugalska.

„ Sveta Elizabeta je bila rojena v Aragoniji
na Španskem leta 12/1. Njen oče je bil Peter
III. kralj tiste dežele. Skrbno je svojo ljubo
hčer za Boga vzgojeval. Toraj je bila pa tudi
vsega dobrega lačna. Že majhna deklica je
dolgo molila, rada brala in premišljevala, kar
koli dušo k Bogu povzdiguje. Ponižna je bila
v srcu, v oblačilih in v vsem, nikoli ni pro¬
stovoljno poslušala ali gledala, kar zamore
slabe misli obuditi; z eno besedo, vsa boga¬
boječa je bila. Dionisi, kralj Portugalski, ka¬
teremu je bila v zakon dana, ji v pobožnosti
ni bil enak; vendar je njeno bogaboječnost

-o 209

spoštoval, in jo pustil po svojih svetih željah
živeti. Dasiravno je bila mlada kraljica, je
vendar natanko živela po vseh Jezusovih na¬
ukih; dasiravno je bila polna velicih skrbi,
ie bila vendar stanovitna in goreča služabnica
božja; dasiravno je bila tako visoko povišana,
je bila vendar vsem dobra in prijazna, kolikor
je dobra vest pripustila. Vsak dan je zgodaj
vstajala, nekaj časa molila in premišljevala,
potlej pa k sveti maši šla; vse ure dneva in
vse opravila je posvečevala, ker je Boga zmiraj
pred očmi imela, in vse njemu v čast delala.
Pogosto je hodila k božji mizi, da bi čedalje
bolj v ljubezni vneta bila. Zraven zapovedanih
postov se je trikrat v tednu postila, in več
druzih postov opravljala; pa tudi, kadar se
ni postila, je malo jedla in pila, da bi svoje
telo duši, oboje pa Bogu podvrgla. To njeno
sveto življenje ni vsem dopadlo, nekateri so
ji rekli: „Kraljici se ne spodobi tako živeti,
temuč po navadi druzih.“ Tem je odgovorila:
»Jezus Kristus se ni nikoli imenoval navada,
ampak resnica; pokorjenje je tudi meni po¬
trebno; še zelo potrebnejše, da bi ne bila od
dabrot sveta zapeljana." Ubogim pomagati, in
bolnike obiskovati je bilo njeno naj večje veselje.
Mirna je bila in srednica miru, da bi Bog
razžaljen ne bil; s svojo priljudno modrostjo
je odvračevala vojske, punte in sovraštva.
Njen mož, kralj Dionizi, ni po zapovedih živel,

Eksercicije. |4*

—® 210  €>-

pohujšanje je dajal; pa le z lepo ga je prosila,
da naj se poboljša, ker je vedela, da bi ga
ojstro svarjenje ali hudo očitanje le še hu¬
dobnega storilo. Njegova zakonska nezvestoba
je njeno srce neizrečeno žalila, pa zato mu
ni bila sovražna ali nepokorna, temuč jokala
je pred Bogom vedno, da bi mu duha po¬
kore dal.

Dasiravno je bila vsa bogaboječa, je vendar
hudo obdolženje in preganjanje hudobnežev
trpela; pa Bog je bil njen odrešenik. Bila je
od nevošljivega kraljevega služabnika krivično
obdolžena, da z enim svojih hlapcev grešno
živi. Tisti njen hlapec je bil bogaboječ, in
kraljičinih dobrih del deležen; poslužila sega
je revežem in bolnikom pomagati; pa nevoš-
Ijivo oko je vse drugači videlo. Kralj po na¬
vadi slabih, je svojemu lažnjivemu hlapcu
neumno verjel, in sklenil se nad kraljičinim
hlapcem hudo maščevati. Nekega dne je kralj
šel iz mesta se malo sprehodit, in je prišel
do apnenice; pokliče apneničarja, in mu reče:
„Jutre bom enega svojih hlapcev do tebe
poslal vprašat: Si vse storil, kar je kralj bil
zapovedal? Primi ga, in vrzi v apnenico.“
Drugi dan je kralj kraljičinega hlapca tje
poslal apneničarja vprašat, ali je storil, kar
mu je kralj bil zapovedal. Hlapec je šel, pa
memo cerkve grede sliši k sveti maši zvoniti,
stopi vanjo, in je pri njej; ko je minila, je

-o- 211 ©—

drugi mašnik pristopil, in tudi pri tej je še.
Kraljev hlapec, njegov tožnik, kateri je vedil,
kaj je bil kralj zapovedal, je menil da je uni
hlapec že zgorel, in šel k apneničarju ga prašat,
kakošna da je bila. Apneničar je mislil, da
ravno njega je kralj zapovedal v ogenj vreči,
ga je zgrabil, in v apnenico vrgel. Kraljičin
hlapec, kateri se je bil v cerkvi pomudil, je
za prvim prišel, je zvedil da je bilo vse stor¬
jeno, kar je bil kralj zapovedal, pa ni vedel
kaj. Kralj je ostrmel, molil prečudno božjo
pravico, in spoznal kraljičino nedolžnost.

Tudi druga nadloga se je tej sveti kra¬
ljici zgodila. Alfonz prvorojenec se je zoper
svojega očeta in kralja spuntal. Srce, tako
rekoč, prebode to materi Elizabeti. Hitela je
k puntarskemu sinu, ga učila, kako velika
pregreha je njegova, ga svarila, in prosila, da
naj se svojemu očetu in kralju podvrže. Ne-
vošljivci, katerih je zmiraj dosti, so jo pri
kralju zatožili, da nepokornemu sinu pomaga.
Kralj se zlo razsrdi, je sveto kraljico v mesto
Alankver za kazen poslal, in vrhu tega vse
njeno premoženje ji vzel. Elizabeta je to hudo
preganjanje voljno trpela, in za svoje sovraž¬
nike moliia. Kralj je kmalo spoznal njeno ne¬
dolžnost, jo spet v prvo čast postavil, in ji
bil prav dober.

Ta sveta kraljica je veliko nadlog trpela
in pretrpela, pa Bog jo je razveselil in ji dal,

14  *

-o 212 o-

kar je naj bolj želela, spreobrnjenje hudobnega
kralja. Rad jo je poslušal, je svoje grešne na¬
vade obžaloval in opustil, in Bogu služil.
Nekaj let po tem je umrl. Prvorojeni Alfons je
za njim kralj postal, ona pa je šla v samostan,
vendar je zmiraj skrbela za srečo vsega kra¬
ljestva. Ta sveta kraljica, polna velicega za-
služenja, je mirno umrla 65 let stara leta 1336.

Nauk.

Nevošljivost je grda pregreha.

Nevošljivci so kraljici, sveti Elizabeti, ve¬
like nadloge napravili; ona je s potrpežlji¬
vostjo veliko zaslužila pri Bogu, uni so pre¬
jeli, kar grda nevošljivost zasluži. Res, grda
pregreha je nevošljivost, vendar je je svet
poln, zlasti pri tistih, kateri so enake službe
in enacega dela. Veselje zavoljo nesreče in
žalost zavoljo sreče svojega bližnjega je ne¬
vošljivost, ako to izvira iz hudega srca. Kdor
je bolezni ali kake druge nesreče bližnjega
vesel, da bi ga zmodrila, in njegovo dušo
ozdravila, ni nevošljiv, kdor je časne sreče
bližnjega žalosten, ker je ta njegovi duši
škodljiva, ni nevošljiv. Dober kristjan vosi
sam sebi ravno tako, da bi namreč tukaj
trpel, ne v večnosti. David je Bogu rekel:
„Dobro mi je, da si me ponižal (z nadlogami,)
da se tvoje postave naučim. 11  Ps. 118, 71, Iz

-cs 213 «>-

tacega namena je pripuščeno posvetno hudo
vošiti, pa vsak mora nad seboj čuti, ker je
nevošljivost polna zvitih izgovorov.

Nevošljivost je ostudna pregreha, ker je
brez vsega izgovora. Tudi drugi grehi sicer
nimajo izgovora, vendar so bolj po človekovi
slabosti, nevošljivost pa ne. Nečistnik streže
svojemu poželjivemu telesu, krivičnik ima do¬
biček, pijanec se pri vinu veseli, tako drugi
grešniki, nevošljivec pa si napravi grizenje,
pečenje, slabost brez vsega dobička.

Nevošljivost je ostudna pregreha, ker je
naravnost zoper ljubezen. Vsem je zapove¬
dano, da naj eden druzega. ljubijo, branijo
krivico,- in slehernemu dobro vošijo. Sveti
Pavel uči: „Veselite se s tistimi, kateri so
veseli, in jokajte s tistimi, kateri so žalostni. 11
Rimlj. 12, 15. To je po bratovski ljubezni, pa
nevošljivec je nima. Drugi grešniki se slabo
ljubijo; nevošljivec ne ljubi ne dobro ne
slabo, ker si pečenje napravi.

Nevošljivost je ostudna pregreha, ker
stori človeka hudiču podobnega. Sv. Avguštin
pravi: „Nevošljivost je hudičeva pregreha. 11
Hudič je iz nevošljivosti prve stariše zapeljal,
kakor modri pričuje rekoč: „Po hudičevi nevoš-
Ijivivosti je smrt na svet prišla. 11  Modr. 2, 24.
Iz enake nevošljivosti hudič vse človeštvo za¬
lezuje, da bi ga pogubil. Naša sreča je hudiču
pečenje, naša nesreča je njegovo veselje;

—® 214  €>—

ravno tak je nevošljivec, pravi sv. Janez Kri-
zostom. Nevošljivi človek je hudobnejši od
hudiča. Hudič ni družim hudičem nevošljiv,
in njemu ni zapovedano človeka ljubiti, ne¬
vošljivi človek pa je družim ljudem nevošljiv,
katere mu je Bog ljubiti zapovedal.

Ljubi moj! varuj se nevošljivosti, da se
je resnično varuješ, premaguj napuh in la¬
komnost. Iz teh dveh izvirkov je nevošljivost,
napuh ne trpi hvale druzih. lakomnost hoče
sama vse imeti. Bodi ponižnega in ubo¬
gega srca, in nevošljivost te ne bo gospo¬
dovala.

Molitev.

Ljubeznjivi nebeški oče! ti obdaruješ
mene in vse, ker si brez konca dober; ti si
gospodar svojih darov, in po svojih skrivnih,
pa pravičnih sodbah daješ, komur in kolikor
hočeš. Jaz sem od tebe prejel in prejemam
več, ko sem vreden: pa ne da bi te zato
hvalil, sem svojim bratom nevošljiv, moje
oko je hudobno, ker si ti dober. S to grdo
nevošljivostjo si nič ne pomagam, temuč si
žalost, britkost, pečenje nakopavam, in pri
tebi se hudo zadolžujem. O Gospod! ozdravi
moje slabo srce, in preženi iz njega grešno
nevošljivost, katera me hudiču podobnega dela,
daj mi ljubezen do tebe in do svojih bratov,

-o 2 i 5 €>—

da me peče njegovo hudo, in veseli njegovo
dobro, vzemi iz mojega srca napuh in la¬
komnost, da tvoje darove hvaležno vživam,
in da svojim bratom ne bom nikdar nevošljiv.
To mi dodeli na prošnje svoje služabnice,
svete Elizabete, po Jezusu Kristusu, Ijubez-
njivem Gospodu in odrešeniku. Amen.

Device berejo danes:

Sveta Marcela vdova.

Sveta Marcela je od svetega Hijeronima
imenovana slava katoliške cerkve, čast Rima,
zgled vsega dobrega. Rojena je v Rimu, od
najbogatejših starišev tistega mesta, se je tudi
bogato poročila, pa nje mož je čez sedem
mesecev potlej umrl. Prej je bila bogaboječa,
in se ni hotla več poročiti. Da je nje volja
bila stanovitna, se lahko ve iz tega, ker ni
hotla moža vzeti bogatega in močnega go¬
spoda iz cesarjevega rodu.

Sveta Marcela je če dalje bolj spoznala,
da nezavezana ložje služi Bogu, in da so
srečne vdove, katere zavoljo Boga tako osta¬
nejo, kakor sveti Pavel priporoča. „Vdova je
ostala, da bi živela brez vsega strahu po volji
božji, kar je tudi resnično bilo.“ Veliko ne¬
vernikov je bilo še tistikrat v Rimu in veliko
slabih zgledov, pa ona se ni nad slabimi po-

-o- 216  ®—

hujšala, temuč je očitno neprestrašeno vse
krščanske dolžnosti spolnovala. Sveti Hije-
ronim je bil nje duhovni oče in učenik, rada
ga je ubogala, je hodila po ozki poti Jezu¬
sovih naukov, in je za svojo dušo zvesto
skrbela. Tudi si je zlo prizadevala druge bo¬
gate Rimske gospe preučiti, in ravno ona je
sveto Pavlo napravila slovo dati zapeljivemu
svetu, kakor se bere v njenem življenji.

Zapopadek njenega svetega, življenja je
ta. Ponižna je bila v srcu in v oblačilu, po¬
magala je rada ubogim, le v pričo bogaboječih
žen je govorila z možkimi, ako je bilo treba;
ni obiskala rada nobene gospe posvetnega
duha, doma je bila naj raji, da bi v samoti
premišljevala, molila in delala, v cerkev je
skrbno hodila k božji službi, pa kadar je
cerkve iz sosebne pobožnosti obiskovala, je
hodila, kadar je bilo malo ljudi, da bi ne bila
skušana od radovednosti, vedno se je po svoji
moči postila, v sredi velikega mesta je živela
ko v puščavi.

Akoravno se je sveta Marcela skrbno
varovala posvetne družbe, se je vendar, da bi
bolj pokojno služila Bogu, preselila v samotno
hišo zunaj mesta. Sveti Hijeronim jo hvali
sosebno, ker je silno rada brala in premišlje¬
vala, sveto pismo. Imela je veliko premoženja,
družine in skrbi, vendar ni bila od nobene
reči zmotena, ker je bila z Bogom resnično

—© 217 o-

združena. Kadar je srce ognjeno, odganja
skušnjave, zmote posvetne in vse, kar kristjana
slabi v ljubezni do Boga.

Nadloga je skusila živo vero svete Mar¬
cele. Leta 410 so prišli srditi sovražniki nad
Rimsko mesto, so ga z silo premagali, v njem
ropali in morili. Ti neusmiljeni vojšaki so tudi
šli v nje hišo z golimi meči, so hotli ve¬
liko zlata in srebra od nje imeti, pa jim ga
ni mogla dati, ker ga je bila že ubogim raz¬
dala. Hudo so jo strahovali in neusmiljeno
tepli, pa vse to je potrpela voljno, in tudi za¬
hvalila Boga. Kmalo potlej je Bog sveto Mar¬
celo, svojo zvesto slažabnico, k sebi vzel;
mirno je umrla in šla v nebesa vživat veliko
plačilo, katero je Bog obljubil, in bo dal vsem
svojim zvestim služabnikom.

Nauk.

Živi sveto, in nikogar se ne boj.

Sveta Marcela je bila prva gospa v Rimu,
ki je očitno spokorno živela. Akoravno mlada
in bogata, se ni sramovala za Jezusom očitno
hoditi, in ni gledala po slabih, se ni nad njimi
pohujšala, in se ni z njimi izgovarjala, ker je
resnično voljo imela, svojo edino neumrjočo
dušo zveličati. Kdor gleda po slabih, kdor se
boji žaničevanja hudobnih, ni resnično boga¬
boječ, in ni vreden nebeškega kraljestva.

-o 218  €>-

Kristjan! veruješ v Jezusa Kristusa kri¬
žanega, in se zaznamenjuješ z križem na čelu,
zakaj se tedaj sramuješ Jezosovega ponižanja,
Jezusovega križa? Jezus najsveteji Gospod,
je vpričo veliko ljudstva zasramljivo umrl na
križu, dasiravno je njegova smrt bila trdo¬
vratnim Judom pohujšanje, in nevercem no¬
rost; ti pa se sramuješ krščanskih dolžnosti
v pričo kristjanov? Premalo ti je v srcu imeti
Jezusa in njegove nauke, ako se bojiš v pričo
drugih krščansko živeti. Če se bojiš zaniče¬
vanja slabih, tudi v srcu ne nosiš Jezusa, ne
njegovih naukov, si malosrčen kristjan nebe¬
škega kraljestva še nevreden.

Živi dobro ali slabo, boš moral veliko
preslišati od ljudi. Če dobro živiš, te bodo
slabi zaničevali, ti grda imena dajali in hudo
zoper tebe govorili. Če slabo živiš, bodo dobri
godrnjali ali te svarili. Če dobro ali slabo
živiš, ne boš mogel vsem dopasti, tedaj bodi
srčen, in živi prav zavoljo Boga. Razujzdanim
je navadno zaničevati dobre, akoravno mo¬
rebiti v srcu drugač mislijo. Ako boš v njih
družbo stopil, vse noči plesal, neprenehoma
pijančeval, nesramno govoril, ti bodo dobri in
prijazni saj z besedami, če boš daleč od njih
slabe družbe, rad molil, ponižno se nosil, rad
hodil k spovedi, bodo vse hudo govorili zoper
tebe. Spremisli, kaj bo na sodnji dan ? kdo ti
bo pomagal, če boš od Jezusa zavržen? kdo

—«

219  ®-

ti zamore škodovati, ako Jezusu dopadeš.
Delaj tedaj, kar slep pri Jerihu, bolj ko so ga
ljudje svarili, bolj je upil: Jezus učenik, us¬
mili se me!

Hudobni pravi: Naj ljudje govore, kar
hočejo, meni ni nič mar. Slabo znamenje je
to, ker se svojih hudobnih del ne sramuje.
Manj predrzni grešniki se varujejo očitnih
grehov, in jih skrivajo pred ljudmi, da bi ne
bili od njih svarjeni ali zaničevani. Kaj njim
to pomaga, ker bodo njih hude misli in dela
razglašene in pokorjene na sodnji dan? Varuj
se hudega, ne le zavoljo ljudi, ampak zavoljo
Boga, tudi nikoli na skrivnem ne greši, ker
Bog te povsod vidi. Kar ti je od Boga ali od
cerkve zapovedano ali prepovedano, delaj ali
varuj se očitno, in ne sramuj se svojih dolž¬
nosti, ako te ravno drugi zaničujejo.

V nesrečnem času pred pustom kristi-
jani sploh pozabijo Jezusa in njegove čiste
nauke. Nesramnost, nečistost, ples, norost, po¬
žrešnost in dosti hudega se ko povodenj raz¬
liva po vsej zemlji. Ti nikar ne posnemaj nori
cev, ker ni časa, ni dneva, ni ure, da bi sme-
Jezusa pozabiti. Ne sramuj se odločen biti
od druhali razujzdanih, naj te le zaničujejo,
bo že čas prišel, da bodo molčali. Nikoli ne
daj priložnosti, da bi kdo zoper tebe govoril,
pa tudi ne boj se krivičnega zaničevanja.

—® 220 -as—

Molitev.

0 moj Jezus! ti kralj nebes in zemlje,
se nisi sramoval zaničevanja, preklinjevanja,
očitne zasramljive smrti, jaz pa sem se sra¬
moval po tvojem zgledu živeti. Ako bi se bil
ti sramoval očitne zasramljive smrti, kaj bi
bilo za mojo grešno dušo ? Če se jaz tvojega
poniževanja sramujem, mi nič ne pomaga, in
bom zavržen. O preljubi Gospod! v tebe bom
zmiraj ravno gledal, da tvojo sveto voljo srčno
spolnujem, in ne bom nikdar slabih poslušal.
Če iz strahu pred slabimi od tebe odstopim,
mi oni ne bodo mogli pomagati, kadar boš ti
z oblastjo sodil žive in mrtve. Ti si mogočen
in pravičen sodnik vseh, in boš vsakemu pra¬
vično povrnil. Takrat ne bodo zapovedi po
ljudeh sojeni, ampak ljudje bodo po zapovedih
sojeni. Tedaj s pomočjo tvoje milosti trdno
obljubim, nikdar odstopiti od tebe ne zavoljo
zaničevalcev, ne zavoljo slabih navad, ne za¬
voljo drugega, temuč srčno in stanovitno po
zgledu tvoje služabnice svete Marcele ti bom
iz ljubezni do tebe služil, da bom v tvoje kra¬
ljestvo prišel. Amen.

Ob i/ a  3. uri se moli skupno sv. križev pot.

Namesto tretjega premišljevanja je pridiga.

Ob 4. uri obišči Jezusa v presvetem Zakramentu.

Ob 5. uri beri iz Tomaža Kempčana prve knjige
15. poglavje:

-o• 221 c>—

Kako se nam je vesti, kako govoriti,
kedar kaj želimo?

* 1. Sin, tako-le reci pri vsaki stvari: Go¬
spod, ako je Tebi po volji, naj se zgodi! Gospod,
če je Tebi v čast, zgodi se v Tvojem imenu!
Gospod, ako vidiš, da je to dobro za-me in
spoznaš, da mi koristi, tedaj mi daj v svojo
slavo! Če pa spoznaš, da bi bilo meni v škodo
in bi mi nič ne pripomoglo zveličati dušo,
odvzemi mi take želje!

Zakaj vsaka želja ni od svetega Duha, če
tudi se človeku zdi, da je prava in dobra.
Težko je presoditi, ali te vodi dobri ali hu¬
dobni duh, da poželiš to ali ono, ali pa te
morda naganja tvoj lastni duh. — Veliko jih
je bilo poslednjič goljufanih, ki so od kraja
mislili, da jih vodi dobri duh.

- 2. Zato le v strahu božjem in ponižen
želi m prosi, karkoli spoznaš, da je vredno po¬
želeti ; pred vsem pa preziraj sam sebe in vse
meni izročaj, rekoč: Gospod, ti veš kako je
boljše: zgodi se to ali ono, kakor hočeš!

Daj, kar hočeš, kolikor hočeš in kedar
hočeš! Stori z menoj, kakor veš in kakor Ti
je bolj všeč in kakor Ti je v večjo čast! —
Postavi me, kamor hočeš in v vsem ravnaj z
menoj, kakor Ti drago!

V Tvoji roki sem, vrti in obračaj me
kakor Te je volja! Glej Tvoj služabnik sem,

—© 222 c>—

za vse pripravljen, ker nočem sebi živeti, am¬
pak Tebi; o da bi Ti pač služil vredno in po¬
polno !

Moli: Zgodi se volja božja!

3. Daj mi, predobrctni Jezus, svojo mi¬
lost, da dela z menoj in do konca ostane pri
meni! Daj mi, da vedno želim in hočem, kar
je Tebi prijetnejše in ljubše!

Tvoja volja naj je moja volja, in moja
volja se ravnaj vselej po Tvoji volji in se ž
njo vsa skleni! Kar Ti hočeš to hočem jaz,
in druzega naj ne želim in nočem, kakor kar
Ti hočeš in nočeš.

3. Daj, da vsemu posvetnemu odmrjem in
da sem rad zavoljo Tebe na tem svetu zani¬
čevan in nepoznan! Daj mi nad vse želje to
željo, da v Tebi počivam in se v Tebi pomiri
moje srce!

Ti si srcu pravi mir, Ti edini počitek;
brez Tebe je vse težko in nepokojno. V tem
edinem miru,  to je: v Tebi, edini, največi
in večni dobroti, bom spaval in počival.
Amen.

-o- 223 e>-

Ob ‘/a 6. uri preberi:

Tretje premišljevanje.

Prijaznost z Bogom je največja sreča.

Prvi del.

Prijaznost z Bogom je največja sreča, ker
povišuje človeka, in ga z Bogom združi, in
mu je zastava večnega zveličanja. Malikovavci
so mislili, da jim je nemogoče s svojimi bogovi
prijatelji biti, in oni, ker niso po sveti veri raz¬
svetljeni bili, so prav mislili, ker je silno ve¬
lik razloček med človekom in Bogom: mi pa
po božjem razodenji vemo, da zamoremo prija¬
telji biti z Bogom in da smo z njim prijatelji,
ako pravično živimo in da toraj smo z nje¬
govo milostjo posvečeni. Ljubeznivi Jezus je
svojim učencem in nam rekel: „Vi ste moji
prijatelji, ako bote storili, kar vam zapovem.“
Jan. 14. 15. „Čudim se nad to sosebno do¬
broto," je sveti Gregorij papež dejal, „da mi
nevredni hlapci, smo prijatelji božji imeno¬
vani, in smo res, če zapovedi spolnjujemo.*
Čudimo se tudi mi nad tem, in hvalimo Boga,
neskončno usmiljenega.

Kristijan! premisli, koliko da si srečen,
in visoko povišan, ako s svetim življenjem
dopadeš Bogu; tvoja sreča je čez vse sreče,

-o 224 o-

ker si kralja nebes in zemlje prijatelj. Srečnega
bi se mislil, ako bi bil s svojim cesarjem
prijatelj: podložen si njegov, in tega misliti
ne upaš; ako bi se pa to resnično zgodilo,
kaj dobrega bi ti cesar dati zamogel? Dal bi
ti bogastvo, veliko službo, in kako drugo
posvetno dobroto, druzega pa ne. Z Bogom
si lahko prijatelj, ker ti on v to pomaga s
svojo gnado, in te lahko obogati, da boš sre¬
čen vekomaj.

Premisli tudi, da če si v gnadi božji, si
božji otrok: če pa v njegovi gnadi nisi, do¬
sežeš to veliko srečo s pravo pokoro po Je¬
zusu Kristusu, kateri je naša sprava z Oče¬
tom nebeškim. Če si v gnadi božji, zopet re¬
čem, si ljubeznjiv otrok božji, kakor sveti
Janez priča, rekoč: „Glejte, kako veliko lju¬
bezen nam je Oče skazal, da smo otroci božji
imenovani, in smo res.“ I. 3, 1. Blagor tebi,
če to veliko srečo po njeni vrednosti ceniš,
da si resnično prizadevaš božjo prijaznost, za-
dobiti, in jo ohraniti, ker pokojno živiš, mirno
vmrješ, in pojdeš v božje kraljestvo, katero
je usmiljeni Jezus s svojim krvavim križem
odprl.

Zdihljeji.

Ljubeznjivi Gospod! moja duša povišuje
tvojo neskončno milost, in hvali tvojo nezapo-
padljivo usmiljenje, da mene, ki vreden nisem

-o-

225

se tvojega hlapca imenovati, v čast svojih
prijateljev in otrok povišati hočeš. Zdaj, ko
to premislim, vem, kako sem hudo storil, da
sem tebe, večno dobroto, razžalil, tvojo pri¬
jaznost zgubil, in se velikim dobrotam odpo¬
vedal, katere si svojim svetim otrokom odlo¬
čil in jim jih daješ. Ravno zato me silno
peče, da sem tebi nehvaležen bil, in zdaj v
naročje tvoje neskončne milosti s polno voljo
pridem, in ti vedno služiti želim. Oče nebeški!
gospoduj v meni s svojo milostjo in me ohra-
nuj v njej, da upam priti in pridem v tvoje
kraljestvo. Amen.

Drugi del.

Posvečujoča gnada, ali prijaznost božja
je dar čez vse darove in dobrota viši od vseh
dobrot, ker ona združi stvar z svojim Stvar¬
nikom, da je njegove svetosti, visokosti in
časti deležna. To sosebno srečo nam je
Jezus zaslužil, kakor je sam malo pred svojo
smrtjo k svojemu Očetu govoril: „Čast, ka¬
tero si ti meni dal, sem jaz jim dal, da bodo
eno (z menoj), kakor smo tudi mi eno.“ Jau.
17, 22. Kdor je posvečen, je prijatelj božji in
dopadljivo prebivališče božje. Jezus je to go¬
voril: „Prišli bomo k njemu, in pri njem pre¬
bivali." Jan. 14. 23.

O kristijan! ko bi vedel, kako lepa je
duša in Bogu všeč, ki je z njegovo mi-

Eksercicije. 15

-o-

226  ce¬

lostjo posvečena in očiščena! Bog sam jo vi¬
soko hvali, rekoč: ,,Kako lepa si ti, moja pri¬
jateljica, kako lepa si!“ Vis. pes. 4, 1. Veš, da
človekova hvala ni nič, ali malo vredna, ker
se človek lahko zmoti, božja hvala je veliko
vredna, ker Bog ve, vse, in se ne zmoti. Božje
stvari so lepe, solnce in zvezde so neba le¬
pota, vse to pa ni nič memo lepote človeške
duše, ki je v gnadi pri Bogu.

Premisli še, da duša po posvečujoči mi¬
losti božji lepotičena, je tudi polna moči, da
dela dobro po volji božji, svoje dobro zaslu-
ženje vedno množi pri Bogu, je njemu če¬
dalje dopadljivejša in bo sosebno čast prejela
in vživala v njegovem kraljestvu. Srečna je
tedaj duša, katera je prijateljica vsegamogoč-
nega in usmiljenega Boga, ker obilne milosti
prejema, veselo živi, mirno se loči od sveta,
in pride v lepa nebesa, kjer bo v milosti vtr-
jena, vživala, ljubila in hvalila Boga vekomaj.
Premisli, kaj modri od pravičnih govori: „Pra-
vičnih duše so v božji oblasti in trpljenje
(večne) smrti jih ne bo doseglo, — oni so v
miru. Malo hudega so prenesli, ali veliko do¬
brega bodo prejeli: zakaj Bog jih je skušal,
in jih je sebe vredne našel. Dodr. 3.

Prizadevaj si tedaj, da posvečujočo mi¬
lost zadobiš in da jo ohraniš; zakaj to je
tvoja naj veča sreča in vir večne sreče: če
si božji prijatelj, to je tvoja največja čast in

—« 227  e>~

če v božji prijaznosti ostaneš, pojdeš gotovo
v božjo čast in boš srečen vekomaj.

Zdihljeji.

O Jezus! ti si res dobri pastir, ki si
svoje življenje za grešni svet dal in si umrl
na križu, da bi mi ne umrli vekomaj. Nehva¬
ležen sem tebi bil, ti pa mene iščeš z svojo
milostjo in jaz te zategavoljo z svojim
srcem iščem: jaz pridem k tebi, o Gospod,
ti pa me sprejmi, svojega žalostnega hlapca,
in dodeli mi svojo prijaznost, katera je bolji
od vseh dobrot vsega sveta. Odpusti mi mojo
veliko nezvestobo po svoji veliki milosti, iz
katere si hotel za nas grešnike umreti. Pod-
vrzi me svoji volji z nebeško sladnostjo svoje
ljubezni, in varuj mojo dušo z svojo mogočno
milostjo, da te ne zapustim nikdar. Daj mi
duhovno moč vse skušnjave premagovati, da
tebi samemu služim, da v tvoji prijaznosti
živim in umrjem. Amen.

Tretji del.

Silno velika sreča je to, če je duša pri¬
jateljica božja, ker, če v njegovi milosti ostane,
bo vzeta v nebesa in bo pri Bogu vekomaj:
silno velika nesreča je pa, če je duša brez
posvečujoče milosti božje, ker je ločena od
Boga, je v hudičevi sužnosti in bo v pogub-

15  *

—o 228 ce¬

ljenju pri njem vekomaj, ako se z resnično
pokoro ne vrne k svojemu Bogu. Duša, ka¬
tera je v velikem grehu, je ločena od svojega
Boga, delivca vsega dobrega, vira vsega za-
služenja, in je hudiču v oblasti. David pravi:
„Ti (Bog) sovražiš vse, kateri hudo delajo.“
Ps. 5, 7. Vse stvari so Bogu prijetne in
nič tega ne sovraži, kar je vstvaril, veliko
manj človeka, katerega je po svoji podobi
vstvaril: Bog le greh sovraži, ker se greh nje¬
govi neskončni svetosti vstavlja; če se tedaj
človek ne loči od greha, ga Bog pogubi, ker
je pravičen.

Kristijan! premisli, ako bi te tvoj cesar
sovražil, kaj bi mislil, koliko bi skrbel in se
bal, da bi te nesrečnega ne storil? kako ti je
pa mogoče mirno živeti, če si v sovraštvu z
Bogom? Če si kaj pri cesarji obsojenja vred¬
nega storil, se mu lahko skrivaš, ali greš iz
njegovega cesarstva, ali se kako drugače va¬
ruješ: kam pa pojdeš, da bi te božja vsega-
vednost ne našla? David je dejal? „Kam ho¬
čem pred tvojim obličjem bežati? Ako v nebo
grem, si tamkaj; ako v globočino grem, si
tudi tamkaj.“ Ps. 138, 7 — 8. Ti ravno to
misli, in ne pozabi, da božji vsegavednosti in
oblasti ubežati ne zamoreš: bodi blizo ali da¬
leč, živ ali mrtev, božji oblasti si podvržen
in gorje tebi, če svojih grehov ne opustiš.

—® 229  «>-

Premisli tudi, da je duša, katera ni v
milosti pri Bogu, vse svoje poprejšnje zaslu-
ženje zgubila in je nezmožna, kaj dobrega in
večnega storiti. Ako bi ti imel veliko zaslu-
ženje device Marije in vseh Svetnikov, zgu¬
biš vse to z enim velikim grehom in zraven
te velike škode se podvržeš hudiču in boš
tedaj tudi njegovega obsojenja deležen, če se
resnično ne spokoriš. Bog po svojem preroku
pravi: „Če pravičnik od svoje pravice odstopi
— ali bo mar živel? Vse njegove pravične
dela, katere je storil, bodo pozabljene; zavoljo
nezvestobe, katere je kriv — bo umrl.“ Ez.
33 , 12 .

Vidiš, ljubi kristijan, kako velika nesreča
je od božje prijaznosti odstopiti, in kako ve¬
lika sreča je v božji prijaznosti biti; zakaj si
tedaj neobčutljiv in neskrben ? Če hočeš večno
srečo zadobiti, bodi prijatelj z Bogom; če pa
nočeš, boš med puntarje vržen v večno po¬
gubljenje, kjer boš božji sovražnik vekomaj.

Zdihljeji.

Ljubi zveličar! zdaj spoznam in obža-
Ijujem svojo veliko nespamet, da sem tebe ne¬
hvaležno zapustil, tvojo prijaznost zgubil in
se svojemu in tvojemu sovražniku podvrgel.
Tri in trideset let si trpel, da bi grešnike
zveličal, jaz sem pa za kratko veselje, za

—» 230 e>-

majhen dobiček, ali za drugo nevredno reč
pohodil tvojo kri, in ovrgel neskončno zaslu-
ženje tvoje grenke smrti. Večnega pogubljenja
sem vreden, vender upam v tvojo veliko vsmi-
ljenje, da mi boš dal milost prave pokore in
stanovitnosti v dobrem, da se zopet poprijaz-
nem s teboj in v tvoji prijaznosti urarjem. O
Jezus! skaži mi to dobroto po ljubezni, iz
katere si hotel zame umreti na svetem križi,
da sem in bom vekomaj tvoje neskočne mi¬
losti deležen. Amen.

Premišljevanje se sklene z litanijami sv. Vincen¬
cija (glej spredej stran 154).

Ob 8. uri opravi večerno molitev glej stran 27 in
preberi prvi  del  za jutre odločenega premišljevanja:
»Boga in Jezusa Kristusa ljubiti«.

Tretji dan.

Opravi najprej jutranjo molitev str. 30, potem beri:

Prvo premišljevanje.

Boga in Jezusa Kristusa ljubiti.

Prvi del.

Kdor hoče srečno umreti, naj ljubi Boga
iz vsega srca, ker to je prava in največja

-o- 231 ©—

zapoved v postavi. „Kdor ne ljubi, ostane v
smrti. 11  I. Jan. 3, 14. Kdor ne ljubi Boga,
ostane v prvem obsojenji, katero mu je prvi
greh zaslužil, in prvemu obsojenju pridene
težo z svojo nehvaležnostjo.

Da Boga ljubiš, iz ljubezni, da njegove
zapovedi spolnuješ, pravično živiš in srečno
umrješ, prepričan bodi, da te je usmiljeni
Bog prej ljubil. On sam po svojem preroku
pravi: „Z večno ljubeznijo sem te ljubil; zato
sem te iz usmiljenja k sebi vlekel. 11  Jer.
31, 3. Veliko usmiljenje je to, da te je Bog
prej ljubil, da zdaj ljubi tebe, svojega služab¬
nika, in da ti zapoveduje njega ljubiti. Bog
ti iz sosebnega usmiljenja zapoveduje njega
ljubiti, da po tej ljubezni dosežeš pravičnost
in zveličanje; da pa to veliko srečo zadobiš,
te je Bog prej ljubil, in ti iz te ljubezni po¬
magal, da ga ljubiti zamoreš. Ravno zato
sv. Janez pravi: „Ljubimo Boga. ker je Bog
nas prej ljubil “ I. Jan. 4, 19. Če ne ljubiš
Boga, si nehvaležen, nepokoren, hudoben in
večnemu pogubljenju podvržen; če pa ljubiš
Boga, si pravičen in če v njegovi ljubezni
ostaneš, pojdeš v večno zveličanje.

Da ljubiš Boga, premisli, da ti je on dal
dušo, telo in neizrečeno veliko stvari, da
njega, svojega dobrotnika, spoznaš in mu
služiš. David pravi: (Bog je). „kateri te z do¬
brotami po tvojih željah obdaruje. 11  Ps. 102, 5.

—o 232 €>—

V se reči in stvari neba in sveta ti oznanu-
jejo in te prepričajo, da te Bog ljubi in te v
božjo ljubezen napeljujejo; varuj se tedaj stvar-
jenih reči v božje razžaljenje obračati, ker to
bi bilo nehvaležno in hudobno.

Premisli tudi sosebne dobrote, katere si
po božji milosti prejel in jih prejemaš. Zakaj
si v krščanski deželi rojen, ud Jezusov in ka¬
toliške cerkve? Od kod imaš to srečo, da si
pravoveren kristijan, z Jezusovo krvjo posve¬
čen. z njegovimi nauki učen, z njegovo mi¬
lostjo razsvetljen in njegovih zakramentov de¬
ležen ? To in drugo ni iz tvojega zasluženja,
ampak iz neskončne milosti božje, katere
vreden nisi bil in nisi. Kako je mogoče tedaj,
da bi Boga ne ljubil, in da bi njega žalil?
Bog ni tvoje ljubezni potreben, pa zapoveduje
ti, da ga ljubiš, ker je tvoji duši usmiljen;
ljubezen tebi zapoveduje iz ljubezni, da boš
po njej večno srečo dosegel in se braniš?

Zdihljeji.

O Bog, stvarnik, vladar in gospodovavec
nebes in zemlje, mene, svojo nevredno stvar
ljubiš, jaz pa tebe žalim, in me vendar še
potrpiš? Kdo sem jaz memo tvojega veli¬
častva? in me vendar ne pozabiš, temuč odo-
brotuješ in povišuješ, da se v meni ljubezen
do tebe vname, katera ni tebi, temuč meni

-o 233

potrebna. O Gospod večne časti in dobrote,
kleče in jokaje vpričo tebe povem in obžalu¬
jem svojo veliko nehvaležnost, in te prosim,
da mi napolniš srce z svojo ljubeznijo, da te
ljubim iz vse duše, da se iz ljubezni do tebe
vseh grehov varujem, in vse tvoje zapovedi
spolnujem, da, ko smrt pride, me preseli v
kraljestvo večne ljubezni. Amen.

Drugi del.

Bog je neskončno usmiljen, ki nam daje,
kar naša duša in naše telo potrebujeta: naj¬
večjo ljubezen pa nam je skazal, ko nam
je dal svojega edinorojenega Sina, da nas
je iz hudičeve sužnosti in večnega pogub¬
ljenja otel in nam vrata nebeška odklenil.
Jezus sam pravi: „Bog je toliko svet ljubil,
da je svojega edinorejenega Sina dal, da
slednji, kateri va-nj veruje, ne bo pogubljen,
ampak večno življenje ima. Jan. 3. 16.

Kristijan! premisli veliko poniževanje
Sinu Božjega, ki preseže vse človeške in
angelske misli. Kar sv. Janez pravi: „Be-
seda je meso postala in med nami prebi¬
vala 11  (1, 14), je velik čudež božje milosti in
modrosti, katerega razumeti je nemogoče;
visokost te sosebne skrivnosti te pa prepriča,
da je ljubezen božja do človeka nezapopad-
Ijivo velika.

—o 234 ©—

Jezusova ljubezen je večega čudenja
vredna, če premisliš velike britkosti in grozne
bolečine, katere je on za nas nevredne ljudi
pretrpel. Odrešil bi nas lahko bil z eno samo
kapljico svoje svete krvi, ali s kakim drugim
majhnim trpljenjem, pa je hotel preliti vso
svojo sveto kri in umreti na križi, da bi
nam svojo neskončno ljubezen razodel. Sveti
Janez Krizostom pravi: „Ako bi bil Jezus
malo trpel za naše odrešenje, bi nas bil sicer
odrešil; kar bi pa našemu odrešenju zadosti
bilo, ni bilo njegovi veliki ljubezni zadosti 11 .
Če je ravno Jezus hotel umreti za nas, bi si
bil ložeji smrt lahko izvolil, hotel je pa na
križi umreti, da po njegovih velicih bolečinah
njegovo veliko ljubezen poznaš. „Ponižal se
je, in je pokoren bil do smrti, do smrti pa
na križi. 11  Filip. 2, 8.

Ako bi bil tvoj brat ali prijatel namesti
tebe umrl, kakošno ljubezen in hvaležnost bi
ti do njega čutil. Nimaš človeka v rodu in
ne najdeš prijatelja, da bi namesto tebe umrl.
in ni tako velike ljubezni na svetu: Jezus
pa je umrl, ne za svoje prijatelje, temuč za
svoje sovražnike, ker ti in vsi smo bili nje¬
govi sovražniki zavoljo greha prvih starišev.
Jezus pravi: „Večje ljubezni nihče nima od
te, da kdo svoje življenje za svoje prijatelje
da. 11  Jan. 15, 13. Res je to, njegova ljubezen
pa je večja od ljubezni vseh stvari, ker je on
za svoje sovražnike umrl.

—o 235 e>-

Ker vse to veš in veruješ, zakaj tako
malo ljubiš ljubeznjivega Jezusa? Kakošnega
pokorjenja si tedaj vreden, če si usmiljenemu
Jezusu nehvaležen? Premisli, kaj sveti Pavel
pravi: „Kdor ne ljubi Gospoda našega, Jezusa
Kristusa, bodi proklet." I. Kor. 16, 22.

Zdihljeji.

O Jezus! strah me obide, ko mislim, da
bom preklet, ako tebe ne ljubim, in odreči
ne morem, da sem res tvoje kletve vreden,
če ne ljubim tebe, ki tolikanj ljubiš mene, in
ki si zavoljo mene umrl na križi. Pravično
obsojenje bi to bilo, da bi jaz tvoj večni
sovražnik bil, ako bi te čez vse drugo ne
ljubil; zakličem pa v tebe, svojega usmilje¬
nega Odrešenika, da me obvaruješ velike ne¬
sreče. Ljubiti te hočem, ker si vse moje in
vseh umnih stvari ljubezni vreden; storiti
hočem iz ljubezni do tebe, kar koli mi zapo¬
veduješ; pretrpel bom zavoljo tebe vse križe
in nadloge, ker si ti umrl zavoljo mene. Storil
bom s pomočjo tvoje milosti, kar zdaj oblju¬
bim, da bom tvoj v življenji, v smrti in v
večnosti. Amen.

Tretji del.

Čudno je to, da nas vsegamogočni Bog
ljubi, in da nam je svojega edinorojenega

-o- 236 e>-

Sina dal; dal ga je v smrt na križi, da bi
mi hudobni grešniki ne umirali v peklu ve¬
komaj ; to nas sili, in priganja njega iz vsega
srca ljubiti in njemu s polno voljo služiti.
Naša ljubezen do Boga in Jezusa Kristusa je
v naših srcih lahko obudena in povišana, če
premislimo, da je Jezus silno želel trpeti in
umreti za naše grešne duše. Sam je djal: „s
krstom imam krščen biti, in kako mi je

britko, dokler ne bo spolnjen.“ Luk. 12, 50.

S temi besedami je hotel reči, da bo v svoji

krvi krščen iz ljubezni do naših duš, in je
tudi svojo močno željo do njega razodel, da
vemo njegovo ljubeznjivo in usmiljeno srce do
nas, in da ga iz srca ljubimo.

Kristijan! čudi se nad to prečudno lju¬
beznijo Jezusovo, in njega iz ljubezni de tebe
križanega in umrlšega ne pozabi. Sv. Pavel
pravi: „Ljubezen Jezusova nas sili; sili nas
ljubiti njega, ljubeznjivega in usmiljenega Go¬
spoda. II. Kor. 5, 14. Jezus je tebe, in vse

ljudi tolikanj ljubil, da si je izvolil zaniče¬
vanje in zasramovanje, da bi ti in drugi v
čast božjih otrok preneseni bili. Judje, kateri
niso hotli Jezusa spoznati, so se nad njegovo
smrtjo pohujšali, in neverneži, kateri so v te-
moti bili, so njegovo smrt na križi norost
imenovali. Sv. Pavel to priča rekoč: „Mi ozna-
nujemo Kristusa križanega, Judom sicer po¬
hujšanje, nevernežem pa norost. 11  I. Kor. 1, 23.

-o 237 €>-

Zakaj je Jezus za-te, in za vse umrl na
križi? Za to, da vsem grešnim rečem odmrješ,
in njemu živiš. Odrešil te je in očistil, da
sveto živiš, in da si ves njegov; odkupil te
je z svojo drago krvjo, da njemu samemu
služiš. Ojstra zapoved je to, katero sv. Pavel
v Jezusovem imenu oznanuje, rekoč: „Kri-
stus je umrl za vse, da tudi, kateri žive, ne
živč več sebi, temuč njemu, kateri je za-nje
umrl." 11. Kor. 5, 15. Če Jezusu živiš zdaj,
boš pri njem živel vekomaj; če pa njemu ne
živiš, boš umiral vekomaj v peklu. Stori tedaj,
kar dopade Jezusu, križaj svoje hudo pože-
Ijenje, pokori svoje nepokorno telo, odpušaj
sovražnikom, usmiljen bodi bližnjemu, voljno
pretrpi vse nadloge, tovariš bodi njegov v
trpljenji, da boš v njegovo čast prišel. Če to
in drugo iz ljubezni do Jezusa storiš, v
družbi svetnikov za njegovim krvavim križem
hodiš, in boš prišel v nebeško kraljestvo; če
pa tega ne storiš, gorje tebi!

Zdililjeji.

Moj ljubi Odrešenik! nehvaležen Kristijan
sem jaz, ker sem tvojo neskončno ljubezen
do mene pozabil, in sem tebe, neskončno do¬
broto in nezapopadljivo milost razžalil; tebe
iz ljubezni do mene križanega sem sicer ve¬
roval, pa sem se Judom in nevernežem pri-

—3 238 «>-

družil v povišanje tvoje žalosti. Oh, kaj sem
storil, ko sem tebe, večno ljubezen zaničeval ?
Milosti nisem vreden, pa prosim te vendar,
da me ne zapustiš, in mi ne povrneš po mo¬
jem hudem zasluženji; in stori, da se v mo¬
jem srcu ogenj velike ljubezni vname, in gori,
da te ljubim in ti služim iz vse svoje duše. Po
svoji neskončni milosti ozdravi mojo bolno
dušo, da te ljubi in da sovraži vse, kar
tebe žali. Dokler bom živel, bom hvalil tvojo
milost, o Jezus! ne le z besedo, ampak ve¬
liko bolj s pokornim življenjem, da, ko umr-
jem, v tebi umrjem, in pri tebi živim ve¬
komaj. Amen.

Skleni premišljevanje z angelovim češčenjem in
litanijami kakor stran 40 in 41.

Zapisuj zdaj svoje v premišljevanji storjene sklepe
i. t. d. — ob 7. uri pojdi k sv. maši glej str. 44.

Ob V 4 9. uri beri iz Tomaža Kempčana druge knjige
7. poglavje:

S ponižnostjo hrani in zakrivaj milost!

1. Sin, boljše in varnejše je za-te, da
zakrivaš milost pobožnosti, da se ne hvališ
ž njo, ne govoriš veliko o njej in je ne pre¬
cenjuješ, temveč sam sebe zaničuješ in se
bojiš, da bi je nevreden ne prejemal. — Temu
čutu ni preveč verjeti, ker se rad spremeni
v nasprotje.

—a- 239 o-

V milosti premišljuj, kako reven in ubog
si brez milosti. Zakaj v duhovnem življenju
ne rasteš le takrat, kedar te milost tolaži,
ampak tudi, če si ponižen, udan in voljan,
kedar milost izgubiš in ne otrpneš v goreči
molitvi in ne opustiš tudi drugih dobrih del,
ki jih navadno opravljaš.

Stori vse, kakor najbolje veš in znaš in
kolikor je v tvoji moči, in ne zanemarjaj se
zato, ako čutiš, da si suhoparen in vnemaren
v srcu!

2. Veliko jih je namreč v srcu nepotr-
pežljivih in tožnih, če jim ne gre vse po volji.
Zakaj človek nima vedno svojega
pota v oblasti,  ampak Bog daje in tolaži,
kedar hoče, kolikor hoče in kogar hoče, ko¬
likor mu je drago in ne več.

Nekateri neprevidneži so v pobožnosti
uničili sami sebe, ker so več hoteli, kakor
jim je bilo mogoče, niso pomislili pa svoje
slabosti in rajši poslušali nagnenje svojega
srca, kakor razsodbo svoje pameti.

Upali so si več, kakor je bilo Bogu všeč,
zato so hitro izgubili milost. Taki, ki so se
že skoro udomačili v nebesih, postali so ubogi
in zapuščeni reveži, da bi se ponižani in
ubožani učili: ne letati s svojimi perutmi,
ampak upati pod mojim krilom. — Novinci
in še malo izkušeni na potu Gospodovem se

-<» 240 e—

radi goljufajo in pogube, če ne poslušajo, kar
jim svetujejo izkušeni.

3. In ker hočejo le po svoji glavi rav¬
nati, ne pa drugim zvedenim verovati, bodo
slabo končali, ako se nikakor ne dajo odvr¬
niti od svoje trme. — Kdor se sam sebi
moder zdi, ne trpi, da bi ga drugi vodili.

Boljše je malo znati in malo vedeti, pa
ostati ponižen, kakor pa imeti velike zaklade
učenosti, pa sam sebe nečimerno ljubiti. Boljše
je, da imaš manj, kakor pa veliko, ker bi se
morebiti prevzel.

Ni dovolj previden, kdor se vsega uda
veselju, da celo pozabi na svoje prejšnje si¬
romaštvo in mu ni mar za sveti strah božji,
kateri se boji izgubiti podarjeno milost. —
Tudi ne ravna dovolj krepostno, kdor se pre-
obupno včde v nesreči ali kaki težavi in se
ne zanaša na moje obljube tako trdno, kakor
se spodobi.

4. Kdor bi bil v miru popolno brez
skrbi, bode ob času boja preveč pobit in
plašen. Ko bi vedno sam pri sebi ostal po¬
nižen in majhen in bi svojega duha prav
vodil in vladal, bi ne zabredel tako hitro v
greh.

Dober svet je ta.: Kedar si ves goreč,
premišljuj, kaj bo, kedar te zapusti goreč¬
nost. In če se to res primeri, misli, da se




—o-  241 €>—

morda zopet povrne razsvetljenje, katero sem
ti odvzel za nekaj časa, tebi v svarilo, sebi
v slavo.

5. Večkrat je taka skušnjava boljša,
kakor če bi ti vedno šlo vse po sreči. Zaslug
namreč ne smemo meriti po tem,, če je imel
kdo več ali manj prikaznij in tolažeb, ali če
je kdo zveden v svetem pismu, ali če je v
višji službi, temveč po tem se merijo zasluge,
da je utrjen v resnični ponižnosti in poln
božje ljubezni, da vselej in povsod išče le
božje časti, da sam sebe nič ne ceni in se v
resnici zaničuje in ga bolj veseli, če ga drugi
zaničujejo in ponižujejo, kakor pa da bi ga
častili.

Sklep.

Gospod, kolikor več milosti mi boš delil,
toliko bolj hočem biti ponižen. Premišljeval
bom vsak dan svoje grehe in žaloval nad
njimi in spoznaval, kaj da sem brez Tebe.
Vedno hočem paziti na-se in misliti na besede
svetega Pavla: Kdor stoji, naj gleda,
da ne pade!

(Do 9. ure prosti čas.)

Eksercicije.

16

-<® 242 c

Možki berejo danes:

Sveti Marin.

Akoravno je bil cesar Galjen prepovedal
preganjati kristijane zavoljo vere, 'vendar ne¬
verno ljudstvo in neverni oblastniki vneti za
prazno čast svojih izmišljenih bogov niso jen-
jali, zlasti v daljnih deželah, kristijanov pre¬
ganjati in moriti. To pričuje, da cerkev tudi
pod mirnimi cesarji ni popolnoma miru imela,
Ravno pod zgoraj imenovanim mirnim cesar¬
jem Galjenom je sveti Marin bil umorjen za
vero. On je bil imenitnega in bogatega rodu,
in zraven zvest vojšak. Ahej, oblastnik v
Cezareji v Judeji je svetega Marina v veliki
časti imel zavolj njegove sosebne srčnosti,
in ga je hotel visoko povzdigniti ; neki
drugi vojšak ga je iz nevošljivosti zatožil pri
oblastniku rekoč: Marin je namenjene službe
nevreden, ker je kristijan. Oblastnik brž po¬
kliče svetega Marina in ga vpraša: Kakšne
vere si ti? Sveti Marin mu srčno odgovori:
Jaz sem kristijanske vere. Oblastnik mu ojstro
reče: Tri ure ti dam odloga premisliti ali svojo
vero zapustiti ali pa umreti. Škof tistega
mesta, imenovan Teotekni, je to zvedel, je šel
svetemu Marinu naproti, ga je peljal v cer¬
kev in ondi rekel: Marin! kaj si boš zbral,
čast sveta ali prijaznost Jezusa? Svejd Marin
brž odgovori: „Jezusa si zvolim . 11  Škof mu

243 ®~

reče: „Bodi stanoviten Bogu, on te bo moč¬
nega storil, in ti bo dal sebe za plačilo, pojdi
v miru.“ Sveti Marin gre iz cerkve-naravnost
pred oblastnika, in srčnejši ko poprej mu
reče: „Raji vse trpim, preden bi se odpovedal
Jezusu." Oblastnik ga je ukazal peljati in umo¬
riti. Sveti Aster, bogat, žlahtni Rimski gospod,
je vpričo nevernikov njegovo sveto truplo
vzel, in ga častito pokopal leta 261 ali 262
po Jezusovem rojstvu.

Nauk.

Od stanovitnosti v božji službi.

Sveti Marin je vsem dal izgled srčne sta¬
novitnosti. On je bil bogat, pa ni ljubil bo¬
gastva: on je bil vojšak pod nevernim ce¬
sarjem, vendar je vse svoje kristijanske dolž¬
nosti dopolnoval, kakor jih vera uči, pa zoper
božjo zapoved ni hotel nič storiti, raji je
umrl. On je bil srečen pred očmi sveta, pa je
bil še bolj srečen pri Bogu, kadar je vse zgu¬
bil zavolj njega. O srečna njegova stanovit¬
nost! kadar mu je bilo rečeno : Zberi si, po-
vikšan biti v veliko čast ali umreti; si je raji
zbral smrt za resnico, ko srečo z grehom.
Kar je govoril, je bila čista resnica, ker je
umrl, da bi Jezusa ne razžalil.

Ljubi kristijan! premisli, kakšno voljo
imaš greh opustiti in Bogu služiti ? Ti veli-

16 *

kokrat obljubiš zvestobo vsegamogočnemu
Bogu, pa kakor majhen otrok hitro pozabiš
storjene obljube. Kaj misliš, od kod je tvoja
grešna nestanovitnost? Od tod je, iz tvoje
majhne žalosti čez grehe, ker je tvoje srce
premalo skesano iz ljubezni do Boga, zato
nima stanovitnosti. Če duša resnično sovraži
grehe, je tudi stanovitna v dobrem. Sovraštvo
čez grehe izvira iz pravega pojma, ki ga
človek ima od njegove hudobe, in zato trdno
sklene ne več grešiti; in ne sklene le ne več
grešiti, ampak se tudi greha resnično varuje.
David je iz vsega srca sovražil grehe, zato pa
je tudi resnično dejal: „Sem sklenil in pri¬
segel zapovedi tvoje pravice držati. 11  Ps. 118,
106. Ti tedaj zato grehe ponavljaš, ker jih
premalo sovražiš: prizadevaj si prav za prav
žalost od Boga zadobiti, in boš stanoviten.

Stanovitna zvestoba v božji službi je
potrebna, ta pričuje od ljubezni do Boga.
Kaj pomaga vedeti svoje dolžnosti, obljubiti
stanovitnost in ponavljati obete, če vendar ni
nobene stanovitnosti? Veliko grešnikov ob ve¬
likonočnem času obljubi svoje življenje po¬
boljšati, vendar poboljšanja ni: čez malo časa
se zopet razodeva njih stara hudobija, kakor
poprej v prijaznosti, v nečistosti, v krivici, v
nevarnih priložnostih, v navadnih grehih. Mo¬
rebiti ti ravno tako delaš. Obljubiš: Raji ho¬
čem vse zgubiti in vse trpeti, ko Boga raz-

—=» 245 €>-

žaliti, pa hitro raji Boga žališ, ko trpeti
majhno zaničevanje; ali razžaliti majhnega
človeka, ali si majhno silo storiti. Tebi in
slehernemu grešniku pravi modri: „Sin! si
grešil? ne greši več.“ Si rali 21, 1. Ta stano¬
vitnost je potrebna, in jo imaš, če ljubiš Boga
iz vse svoje duše.

Nič ti ne pomaga le želeti, le obljubiti
poboljšanje, ampak se moraš tudi poboljšati
in v dobrem stanoviten ostati. Po grehu si
žalosten in obljubiš se ga varovati, pa zopet
grešiš: si zopet po navadi žalosten, vendar
po navadi ponavljaš grehe, ne le majhne, tudi
velike. Ta grešna nestanovitnost je v tebi,
ker nočeš vsega storiti, in se vsega varovati,
kar ti Bog zapove in prepove. Ti premalo
premišljuješ božje resnice, katere bi te z božjim
strahom napolnile, premalo moliš, mehko živiš,
ne opustiš slabih priložnosti, si rad pri slabih,
nočeš svojega slabega telesa pokoriti; se ni
treba tedaj čuditi, da se pri slabih hudobije
navzameš, in da v skušnjavah grešiš. Ti se
z svojo slabostjo izgovarjaš, in tvoja slabost
te obsodi, ker nočeš storiti in se nočeš varo¬
vati, kar ti Bog zapove in prepove. Ti si slab,
in sam si nakopaš skušnjave, ker ljubiš greh.
Kako boš izgovorjen ? Ne moreš izgovorjen biti,
in ti morem s prerokom Ozeam reči: „Sam
si kriv svojega pogubljenja.“ Oz. 13, 9.

o 246

Da v večno nesrečo ne prideš, premiš¬
ljuj večne resnice, prosi iz srca Boga, bodi
ponižen, živi v strahu, varuj se nevarnih pri¬
ložnosti, imej srčnost, vojskuj se srčno čez
hudo poželjenje, tako boš premagovalec. Ne¬
izrečeno močne so grešne navade, pa z mi¬
lostjo božjo jih zamoreš premagati, delaj, kar
sem prej pravil, in Bog te ne bo zapustil;
greh ti bo čedalje bolj ostuden, dobrega se
boš privadil, in dobro delal; potlej boš lahko
in stanovitno služil Bogu. Ne obupaj nikoli,
pa tudi bodi priden in verjemi, da bo tvoje
srce od veselja poskakovalo zavolj božje po¬
moči. Ps. 12, 6.

Molitev.

Usmiljeni Gospod! kaj bo z menoj? Jaz
sem trdno upal, da vsi moji grehi so bili na
spovedi odpuščeni, pa moja premajhna žalost
in nestanovitna volja mi pričuje drugače. Pre¬
malo sem sovražil svoje grehe, trdne volje
nisem bil se jih varovati; v hude priložnosti
sem radovoljno hodil, in od tod je moja grešna
nestanovitnost v dobrem. Vem in spoznam,
da sem pogubljenja vreden, vendar upam, v
tvojo neskončno milost, in iz tega upanja te
prosim, daj mi svojo milost, s katero bom
vsezamogel; daj mi spoznati tvoje neizrečene
dobrote, in obžalovati silno hudobijo greha,
da ga iz ljubezni do tebe iz srca sovražim,

—o 247 €>—

in se ga varujem. O sveti Marin! ti srčni voj-
šak Jezusov, sprosi mi tako srčno voljo,
kakoršno si ti imel, da stanovitno in nepre-
strašeno služim Bogu, da umrjem raji, ko
njega razžalim. Amen.

Žene berejo danes:

Sveta Klara, devica (nuna).

Sveta Klara je bila rojena od bogatih
starišev v laškem mestu Asisu leta 1193.
Majhna deklica še, je v hiši svojih bogatih
starišev v pokorjenji živela, dolgo molila, malo
spala, se pogosto postila, in vse ničemurnosti
sveta sovražila; vsa nedolžna, pokorna, potr¬
pežljiva in bogaboječa je bila, ko da bi ne
bila otrok grešnega Adama. Bog jo je po¬
svetil in čedalje bolj posvečeval, da bi vsem
ljudem, sosebno pa mladim deklicam bila lep
izgled svetega življenja. Prijetni duh njenega
svetega življenja se je čedalje bolj razširjal,
vsi so se čudili in jo častili; pa ona ni dru-
zega želela, ko od vseh odločena Bogu slu¬
žiti. Zato je vedno premišljevala, kam bi šla
v samoto se bolj posvečevat. Blizo mesta
Asisa je bil sv. Frančišk Serafik v samostanu
Porcijunkuli; k temu božjemu možu je ho¬
dila, da je božjo voljo zvedela. Sv. Frančišek
jo je brez vse ljubezni do sveta našel, ji je

-o- 248 €>~

svetoval, se Jezusu Kristusu darovati, čisto,
sveto in goreče mu služiti.

Sv. Klara je takrat bila osemnajst let
stara. Dolgo je molila in premišljevala, potem
v družbi več bogaboječih deklic v cerkev
Porcijunkulo šla. Sv. Frančišk jih je veselo
sprejel. Ona in tovaršice so se Bogu daro¬
vale, v ponižne oblačila preoblekle, in šle v
najeto hišo Bogu služit. Stariši sv. Klare,
ko so^ zvedeli, so tje hiteli, in jo silili domu
iti. Žalostna je bila jeze svojih starišev, pa
ni se jim dala premakniti, ker božjemu po¬
klicu ni hotela nezvesta biti; pokazala jim
je odstrižene lase in se z vso močjo branila
domu. Stariši, videti njeno srčno stanovitnost,
so jo jenjali nadleževati in kmalo potlej se
je sv. Klara po nasvetu sv. Frančiška pre¬
selila v drugo hišo blizo cerkve sv. Dami¬
jana. Neža, njena dobra, sestra, in tudi druge
bogaboječe ženske so se sv. Klari pridružile.
Živele so v velikem uboštvu, v postih, v mo¬
litvah in v vseh dobrih delih; tudi so pridno
delale, se z svojim trudom živeti in telo po¬
koriti. Sv. Klara je Jezusa v zakramentu sv.
Rešnjega telesa z gorečo dušo molila, ga po¬
gosto prejemala, in od njega sosebne milosti
sprosila. Njena trdna vera se je sosebno raz¬
odela ob vojskini sili. Sovražniki so ropali
deželo in nekega dne tudi silili v samostan
iti. Sv. Klara je pred sv, zakramentom jokaje

—® 249 ®—

prosila: „0 Gospod! ne daj nas sovražnikom
v roke, in obvaruj svoje služabnice, za katere
si svojo sveto kri prelil. “ Sovražniki od božje
moči prestrašeni, so zbežali. Sosebno je ča¬
stila tudi prečisto devico Marijo, in se ji vedno
priporočevala. Trpljenje Jezusovo in žalost
Marije je bilo njeno vedno premišljevanje; to
je tudi svojim duhovnim hčeram priporo¬
čevala, da bi v ljubezni do Jezusa čedalje
bolj rastle, in čedalje skrbnejše po izgledu
Marije živele. Skrbela je zmiraj ubogo živeti;
ker je le v božjo previdnost upala, je Bog
njo in njene tovaršice v sili čudno oskrbel.
Kar ji je po ranjcem bogatem očetu premo¬
ženja šlo, ni hotela nič imeti, vsega je med
uboge razdelila.

To pa pričuje, da je v sv. Klari bil
duh ponižnosti, pokore in molitve,; vendar še
dosti druzega dobrega vemo od nje. O zapove¬
danih in obljubljenih postih ni skoraj nič
jedla, več let je na golih tleh ležala, in dru¬
gače svoje deviško telo pokorila. Še ostreje
bi bila živela, pa iz pokorščine do sv. Fran¬
čiška in do svojega škofa je nekoliko odjen-
jala. Ta čista nevesta Jezusova je bila polna
dobrega zasluženja, vendar jo je Bog obiskal
z dolgo boleznijo; osem in dvajset let je bolna
ležala, vendar zmiraj potrpežljivo in veselo
trpela. Malo pred smrtjo je svojim duhovnim
hčeram sosebne nauke dala, in šestdeset let

stara ravno ta dan leta 1253. v Gospodu
mirno zaspala. Papež Inocencij IV., kateri jo
je bil malo pred smrtjo ljubeznjivo obiskal, je
tudi njeno sveto truplo na pokopališče spremil,
in veliko čudežev se je po njej godilo.

Nauk.

Od bližnjega pripravljanja k svetemu obhajilu.

Sv. Klara je rada premišljevala Jezusovo
ljubezen, življenje in trpljenje, gaje iz vse duše
ljubila, po njegovem izgledu sveto živela, ga go¬
reče molila v presv. zakramentu, in pogosto sv.
obhajilo prejemala. Ker je Jezusa v čisto srce
prejemala, je tudi od njega sosebne milosti
sprejela. Dasiravno je zmiraj bila čista, se je
vendar skrbno pripravljala k svetemu obha¬
jilu. Kristijan! posnemaj to sveto_devico: živi
sveto, da, si vselej pripravljen Jezusa Kristusa
vredno prejeti; bodi zmiraj brez smrtnega
greha ali v gnadi božji; tudi majhne slabosti
odstrani in sovraži, da si čedalje sveteji, in
tako si, če te ravno nagla bolezen potlači,
vredno obhajan. Če tako živiš, naj te tudi
nagla smrt zadene, ne bo nesrečna. Če tako
živiš, boš Jezusa vredno prejemal, sosebne
milosti dobival, in šel ga vživat vekomaj, če
pa trdovratno grešno živiš, boš tudi v zadnji
bolezni težko milost prejel; obhajila oprav¬
ljene v ljubezni do greha, bodo tvojim grehom

~o 251 e

težo prizadjale, tvojo dušo z slepoto napol¬
nile in lahko nesrečno sodbo ti nakopale. Sv.
Pavel pravi: „Kdor jš ali pije nevredno, si
sodbo (obsojenje) je in pije, ker ne razloči
telesa Gospodovega. 11  I Kor. 11, 29. Če pa
tudi s pomočjo milosti pravično živiš, se
vendar še sosebno pripravljaj k svetemu ob¬
hajilu; bolj ko si pripravljen, večje milosti
prejmeš. Vse molitve katoliške cerkve so sicer
dobre, pa pred prejemanjem Jezusovega pre¬
svetega telesa je bolje tako, kakor te zdaj
učim.

Obudi vero,  in premišljuj, kar veruješ
od tega sv. zakramenta. Vero, pa živo vero
obuduj, in premišljuj, da je v zakramentu
sv. rešnjega telesa Jezus, Bog in človek. Res,
pri sv. obhajilu prejmeš Gospoda nebes in
zemlje, odrešenika vsega sveta, katerega je
Marija rodila, so pastirji in modri molili, ka¬
teri je na desnici Očeta, in bo prišel sodit
žive in mrtve. Premišljevanje tega bo v tebi
obudovalo spoštovanje, upanje, ljubezen, hva¬
ležnost, ponižnost, žalost in vse dobro, ker je
resnično, da je vera korenina vsega dobrega.
Moli tako: „0 Jezus! trdno verujem, da si v
tem presvetem zakramentu resnično pričejoč,
ker mi to tvoja vsegamogočna beseda in
vera vse katoliške cerkve pričuje. O Gospod
odrešenik vseh in Oče svojih vernikov! kako
se bom predrznil te prejeti? Pomagaj mi z

—c& 252 «>-

svojo milostjo, in očisti mojo dušo, da te
vredno prejmem. 11

Obudi upanje.  Ako bi premislil le
Jezusovo visokost in svojo slabost, bi nikoli
ne pristopil k božji mizi; veš pa, da je lju-
beznjivi Jezus poznal človeško slabost, in
vendar je v spomin svoje neskončne milosti
hotel ta sv. zakrament postaviti. Očisti, ko¬
likor je mogoče, svojo dušo, in upaj v Je¬
zusovo usmiljenje. Ponižnega in potrtega srca
Jezus ne zaničuje; ponižne in spokorne duše
k sebi kliče, in jih z vsem napolnuje. Obudi
upanje tako: „0 usmiljeni Jezus! vse dobro
upam od tvoje neizrečene milosti prejeti, tudi
upam, da boš zdaj  milostljiv moji revni duši.
če je ravno tvoje svetosti nevredna. Ljubez-
njivi Gospod ! kakor si prej bolnike ozdravil
z svojo vsegamogočno voljo, ozdravi mojo
dušo z svojo vsegamogočno milostjo. Upam
v tebe; jaz pridem k tebi, pridi ti k meni,
da milost, moč in vse dobro od tvoje neza¬
služene milosti prejmem.“

Obudi ljubezen.  Če Jezusa Kristusa
iz vsega srca ne ljubiš, boš pri sv. obhajilu
svoje obsojenje prejel, ker to visoko skrivnost
zaničuješ; čeravno Jezusa ljubiš, obudi lju¬
bezen do njega pred sv. obhajilom, zakaj to
je zakrament ljubezni. Jezus je vedel, da ga
ne bo malo nevrednih, hinavcev, mlačnih in
druzih slabih prejemalo: vendar je on, lju-

—<» 253

beznj i vi Gospod, zavoljo izvoljenih in iz lju¬
bezni do njih hotel ta sv. zakrament posta¬
viti, v katerem bo v katoliški cerkvi do
konca sveta. 0 neizrečena moč Jezusove lju¬
bezni ! Ljubi toraj ljubeznjivega Jezusa, in
sosebno pred svetim obhajilom obudi ljubezen
tako: „0 presladki Jezus! ti si svojim ver¬
nim neizrečeno usmiljen, ker se jim samega
sebe v jed daješ. Dasiravno si vsegamogo-
čen, le vendar nisi vedel kaj bolj ega dati,
ker sam se svojim vernim daješ, da bi v
moči tega nebeškega kruha srečno prišli do
tebe v nebeško kraljestvo, in te odkritega
vživali, ker te zdaj prikritega prejemajo Ni¬
kdar te ne zamorem hvaliti in ljubiti po
vrednosti in visokosti tvoje neskončne mi¬
losti; stvari v meni novo srce, napolni me
z ljubeznijo, daj mi goreti ljubezni tvoje,
da te v ljubezni prejmem, da v njej rastem,
umrjem in v kraljestvo večne ljubezni
pridem

Obudi žalost in ponižnost.  Ravno
to, kar je bilo rečeno od neskončne ljubezni
Jezusove do tvoje duše, ti mora srce z ognje¬
nim mečem sladke ljubezni presuniti, in te
napraviti, da svoje grehe milo obžaluješ, ki
bil nehvaležen otrok svojega najboljega
očeta. Svoje grehe, velike in majhne, vidne
in nevidne, sovraži presrčno iz ljubezni do
Jezusa; ravno iz te ljubezni imej stanovitno

254 fc-e

voljo, ga ne več razžaliti. Premišljevaje svoje
grehe se lahko ponižuješ, in se moraš poni¬
ževati ne le pred spovedjo in v spovedi,
ampak tudi pred sv. obhajilom in vselej.
Premišljuj veliko Jezusovo poniževanje v tem
zakramentu. Dokler je na svetu bil, je nje¬
gova božja natora pod človeško skrita bila;
v tem presvetem zakramentu ste obe skriti,,
da ga lahko pod podobami kruha in vina
prejemaš. O velika ponižnost Jezusova! Po¬
nižuj se, o grešnik, rekoč: „0 Jezus! svojo-
veliko nevrednost pred teboj ponižno spo¬
znam in iz srca obžalujem. Angeli, čisti du¬
hovi te v trepetanji molijo; kako bi se jaz
ne bal in se ne poniževal, ker sem velik
grešnik? Angeli, dasiravno čisti duhovi, te
niso popolnoma vredni; kaj pa jaz, ki sem
slab človek in nevreden grešnik? Res je to.
pa iz ljubezni do tebe sovražim vse svoje
grehe, in se zavoljo svoje nehvaležnosti po¬
nižam; daj mi čedalje bolj svoje grehe spo-
znovati, sovražiti in opustiti. Z sveto milostjo,
katero zdaj upam prejeti, me stori boljega,
srčnejega in svetejega, da v tvoji sveti službi
živim in umrjem.

Obudi želje Jezusa prejeti.  Ne le
pred sv. obhajilom, ampak vselej bodi lačen
presv. zakramenta; če Jezusa ne želiš, nič
dobrega ne želiš, ker je on zapopadek vsega
dobrega. Imej resnične želje do Jezusa, kakor

—<&  255 s>-

jih ima dober prijatelj do dobrega prijatelja.
Dobrega prijatelja želiš viditi in objemati, in
te želje se v tebi močneje vnamejo, kadar ga
vidiš; ravno tak bodi do Jezusa, pa iz čiste
ljubezni do njega. Če ga iz čiste ljubezni ne
želiš prejeti, si podoben Judežu izdajavcu,
kateri ga je poljubil brez ljubezni. Bodi enak
pravičnemu Simeonu, kateri je zmiraj želel
Jezusa videti; sosebno pa se je njegovo srce
vnelo, kader ga je v tempeljnu našel, objemal
in Boga, hvalil. Tudi ti obudi pred sv. obha
jilom. čiste želje tako: „0 Jezus! ti želiš. iz.
velike ljubezni do moje družbe priti v moje
srce, da bi ga z svojimi darovi napolnil, in
mi dal zastavo častitljivega vstajenja; pridi,
pridi, o Gospod! pod streho svojega nevrednega
hlapca. Moja duša te želi, hrepeni in koprni
po tebi; kakor je trudni jelen, žejen hladne
vode, tako sem jaz tebe, o ljubi zdravnik moje
revne duše! da bom odobroten in zveličan.“
Ljubi kristijan! delaj po teh naukih, da
pri sv. obhajilu obilniši milosti prejmeš; ne
le pred obhajilom, tudi med sveto mašo. in
druge krate obuduj vero, upanje in ljubezen,
ponižnost in želje do Jezusa. Sosebno pa
skrbi, da bode vse to resnično. Kar v sve¬
tih bukvah svetega bereš, te ne posvečuje,
tudi te ne poboljša in ne pripravlja k svetim
zakramentom, ampak ti pomaga in te uči,
da skrbiš z božjo milostjo v resnici tak biti

-o 256 e>-

Sosebno skrbi Jezusa vredno prejeti pri sv.
obhajilu; premišljuj njegovo neskončno ljube¬
zen, in moli:

Molitev.

O Jezus, moj Gospod in Bog! velika in
ljubeznjiva skrivnost je presv. zakrament tvo¬
jega telesa in tvoje krvi. Ta, je bolji od mane,
katero so očaki v puščavi jedli: jedli so jo,
in umrli; kdor pa tebe vredno vživa, ima za¬
stavo častitljivega vstajenja in nebeškega
kraljestva. Ta sv. zakrament je pričevanje
tvoje neskončne ljubezni do svojih otrok: pri
vrednem prejemanji druzih zakramentov daješ
svojo milost; v tem pa daješ sebe in svojo
milost, da smo mi s teboj in ti z nami
popolnoma združeni. O Gospod! ponižno te
prosim, stori me vrednega tvoje božje mize,
varuj me nevrednega obhajila, obleci me z
svatovskim oblačilom goreče ljubezni, da te
ljubeznjivo objamem, in se nikdar od tebe ne
ločim. O čista in ljuba božja prijateljica, sv.
Klara! sprosi mi od ljubeznjivega Jezusa mi¬
lost ga vselej vredno prejeti, da zdaj in ob
zadnji uri prejmem popotnico v srečno več¬
nost. Amen.

—o 2o7 c>—

Sveta Matilda, kraljica.

Sveta Matilda je bila rojena v Vestfaliji
na Nemškem od bogatih in mogočnih stari-
šev. Bili so dobri katoliški kristijani, ki so dali
svojo majhno hčer v samostan, da bi ondi bila
v vsem dobrem vzgojena. Njena nedolžna duša
je v samostanu imela obilno svetih izgledov
in naukov. Delati, moliti, brati, premišljevati
in v pokorščini živeti so jo pobožne nune
skrbno učile, ona pa je rada vbogala. Pobožna
Matilda je šla iz samostana, in je bila poro¬
čena z Henrikom, vojvodom Saksonskim, ka¬
teri je bil pozneje izvoljen za kralja nemškega
kraljestva leta 919. Bog jo je povzdignil v
prid veliko druzih, ker ona, mogočna kra¬
ljica, je veliko dobrega storila. Ako tudi je
bila tako visoko povzdignjena, je vendar bila
ponižna, in če dalje ponižnejša,. V visokem
stanu je bila še bolj vtrjena in prepričana,
da vsa posvetna čast ni nič, temveč da le
Boga moliti in njemu služiti je prava mo¬
drost, zato je rada molila in hvalila Boga. Iz
srca rada je pomagala ubogim, bolnike in
jetnike obiskovala in tudi jih učila potrpežljivo
vse nadloge trpeti. Nje pobožni mož, kralj
Henrik, je bil vsega tega vesel, ker tudi on
je bil bogaboječ.

Sveta Matilda je triindvajset let z svo¬
jim dobrim možem bogaboječe in mirno ži-

Eksercicije. 17

—o 258 c>—

vela. Po njegovi smrti pa je veliko hudega
prestati morala. Dva njena sinova, Oton in
Henrik, sta poslušala hudobne podpihovalce,
in sta prenaglo verjela, da je mati zapravljivka,
ker s preobilnim darovanjem zapravlja kra¬
ljevo premoženje. Oton in Henrik sta svojo
sveto mater tako ojstro imela, da je bila pri¬
morana brez vsega premoženja iz dežele iti.
Ona je sicer v pobožnosti svoje otroke skrbno
redila, vendar iz natorne materinske premehke
ljubezni do mlajšega sina Henrika si je pre¬
več prizadevala ga povišati: potlej je bila od
obeh zaničevana. Bog je njeno nepremiš¬
ljeno slabost tukaj ojstro pokoril. Preganjana
od lastnih otrok je molče trpela, molila
za-nje, nikdar mrmrala, čez nju nehvaležnost
tudi jih je zagovarjala, kolikor je zamogla.
Kadar je bila popolnoma očiščena s preganja¬
njem, je bila obveseljena od Boga, ker nje
sinova sta spoznala storjeno krivico, in jo hi¬
tela popraviti. Stareji sin Oton je poslal ne¬
katere imenitne gospode do svoje matere, jo
ponižno prosit nazaj priti. Ko je zvedel,
da pride, ji je šel naproti, in potlej vpričo
vseh jo je kleče prosil odpuščenja. Drugi
sin Henrik je ravno tako storil, ona je oba
ljubeznjivo objemala in vesela šla na prvi
dom, kjer je bila ljubljena in častena od vseh.
Se bolj skrbno ko prej je dobro delala, mo¬
lila stanovitno, revežem pomagala, in se pri¬
pravljala k smrti, katera je bila leta 968.

—cb  259 e

Nauk.

Nekateri nauki starišem in otrokom.

Sveta Matilda je imela pobožne stariše,
ki so zlo skrbeli za nje podučenje in zve¬
ličanje, Ona je tudi v zakonu bogaboječe ži¬
vela, in je skrbela za zveličanje svojih otrok.
Kateri stopijo v zakon po volji božji, v njem
žive v božjem strahu; so željni zaroda, da bi
bil Bog moljen; skrbe sebe in otroke zveli¬
čati, ti so in bodo srečni. Kateri so pa brez
božjega strahu, se zavežejo iz grdih želj, in
nimajo Boga pred očmi, kako zamorejo prav
živeti ? Če stariši ne skrbe za svoje zveličanje,
če so med seboj prepirljivi; če otroci ni¬
majo pravega podučenja, če so pohujšani od
njih slabih izgledov; bodo lahko stariši in
otroci nesrečni. Vsi stariši morajo učiti svoje
otroke, ne le po stanu živeti, ampak sosebno
Jezusa posnemati. Če so otroci izrojeni v
božjem strahu, to bo potlej veliko dobrega
sadu obrodilo. Če otroci v božjem strahu iz-
rejeni zajdejo, bo vendar ostalo v njih srcu
seme vsega dobrega. Ves svet bi bil prenov¬
ljen in prerojen, ako bi vsi stariši tudi skrbeli
za svoje otroke, ker bi ti potlej enako skrb
za svoje imeli, in potlej od rodu do rodu.
Tako bi se godilo, kar je od Tobija pisano:
„Ves njegov zarod je ostal v dobrem življenji,
in sp  bili Bogu in ljudem prijetni/ Tob. 14, 17.

17  *

-o- 260  ®—

Sveta Matilda je sicer zlo skrbela za
zveličanje svojih otrok, pa iz natorne ljubezni
se je preveč prizadevala za časno srečo svo¬
jega mlajšega sina Henrika, ravno to je bilo
krivo njenih velikih nadlog. Stariši sploh skrbe
za svoje otroke, zato od njih prejemajo ne¬
hvaležnost in zaničevanje. Natora uči ljubiti
otroke, pa ta ljubezen ne sme le natorna biti.
Neuma živina ljubi svoje mlajše, pa človek,
in zlasti kristijan, mora višje misliti in skrbeti
za zveličanje svojih otrok. Stariši ljubijo po
mesu svoje otroke, kadar bolj skrbe za telo
ko za dušo, bolj za časno ko za večno srečo.
Natorna ljubezen, ako je sama, je škodljiva
duši, ker taki stariši pregledujejo, prizana¬
šajo otrokom in jih puščajo živeti po pože-
Ijenji. Modri stariši skrbe za telo, pa veliko
bolj za dušo svojih otrok, nikoli ne delajo
razločka med otroci iz slabosti, ampak vse
ljubijo, in za vse skrbe pravično. Razloček
med otroci je potreben, kakor so umni ali
nevedni, močni ali slabi, boječi ali predrzni,
nedolžni ali hudobni, da stariši uče, svare.
strahujejo mehko ali ojstro, pravično in pri-
merjeno svoje otroke. To je resnično, pa ta
razloček mora biti iz modre ljubezni, ne pa
iz slepega nagnjenja. Otrok lepega obličja ali
priliznjenih besedi je ljubljen, zagovarjan in
hvaljen tudi v svojih slabostih, drugi manj
prijetni so vedno strahovani. To ni pravično,

-o 261

€5—

in ta krivična ljubezen prinese veliko hu¬
dega, rodi zaničevanje, nevošljivost, prepir in
napravi starišem grenke solze, kakor se je to
godilo sveti Matildi, in prej očaku Jakobu.

Dva sinova svete Matilde sta z njo ne¬
usmiljeno delala, pa potlej sta popravila njej
storjeno krivico Ona sta veliko ljudi pohuj-
šala z svojo grdo nehvaležnostjo, potlej sta
se vpričo veliko ljudi pred njo ponižala. Otroci
ne bodite nikdar nehvaležni svojim starišem,
nikoli jih krivično ne žalite, akoravno imajo
kako slabost. Pisano je v sv. pismu: „Pre-
klet bodi otrok! kateri ne spoštuje svojega
očeta in svoje matere." V. Mojz. 27, 16.
Kdor je svoje stariše razžalil, mora hiteti po¬
praviti to, da ga božja kletev ne konča.

Sveta Matilda je bila vsem vdovam iz-
gled pobožnosti. Vdove, ako so prave vdove,
so spoštovanja in pomoči vredne. Prave vdove
so te, katere ljubijo svojega pokojnega moža
zmiraj in za njegovo dušo molijo; katere
močno skrbe za svoje otroke, da bi v po¬
božnosti živeli; katere so v molitvi in v do¬
brem stanovitne; katere se nosijo in zadrže
ponižno, varno, sramožljivo, odločene od sveta;
katere upajo v Boga in skrbe le njemu do-
pasti. Vse niso prave vdove, ker žive brez
vsega strahu; so ničemerne in prazne dobrih
del; so preradovedne nepotrebnih novic, se
vesele, da so breme svojega moža od sebe

-o 262 o-

spravile, ker brez pokorščine žele živeti;
zavržejo svoje prve otroke iz neumne ljubezni
do druzega moža; so rade hvaljene, ljubljene
od sveta, ali so visoke noše, rade v pojedinah,
v družbi, v slabih priložnostih. Sveti Pavel
od dobrih in slabih vdov piše svojemu lju¬
bemu Timoteju, in njegove besede naj dobro
premišljujejo te, za katere so pisane, da po
svojem stanu žive. On tako piše: „Spoštuj
vdove, katere so res vdove. Vdova naj upa v
Boga, in naj bo stanovitna v molitvah. Vdova,
katera v sladnostih živi, je živa mrtva. Zapo¬
veduj, da naj bodo sramožljive in skrbne za
svoje. Vdova naj tako živi, da ima pričevanje
dobrih del, da je otroke (pobožno) zredila,
bližnjemu pomagala in v druzih dobrih delih
stanovitna bila. Mlajših vdov pa ne spreje¬
maj, ako postopajo, hodijo po hišah, so lene
in jezične, preradovedne in govorč, kar se ne
spodobi." I. Tim. 5, 3—13.

Molitev.

O Bog! veliko lepih naukov najdem nad
tvojo sveto služabnico Matildo. Ona je bila v
visokem stanu rojena, od Boga višej povzdig¬
njena, vendar je bila čedalje pobožnejša in
ponižnejša. Ona bi bila lahko vse dobrote vži-
vala, katere svet zamore dati, vendar je rada
v pokorjenji živela. To me uči in svari. Jaz

—* 263

sem poln dušnih in telesnih potreb, vendar
visokega duha; se nerad ponižam, in nikdar
nečem svoje velike revščine spoznati, sem
poln grehov, vendar ni duha pokore v meni.
O gospod! ponižaj mojo prevzetno dušo s
pravim spoznanjem moje slabosti, nevred¬
nosti in hudobije. Daj mi duha pokorjenja,
da odmerjena vsem grehom. Odpusti mi vse
hudobije, in ponovi me po svoji svetosti. O
sveta Matilda! prosi zame revnega grešnika,
da bi zamogel s pomočjo milosti po tvojem
izgledu živeti, ker tako bom tudi po Kristu¬
sovem izgledu živel in bom prišel v božje
kraljestvo. Amen.

Device berejo danes:

Sveta Jedert, devica (nuna).

Sveta Jedert je bila rojena v majhnem
mestu Lauden od mogočnih starišev leta
626 ali 628. Njenemu očetu je bilo ime Pipin,
njeni materi Ita ali Idoberga. Ta pobožna in
sveta gospa je svojo ljubo hčer prav skrbno
učila Boga spoznati, in mu služiti z svetim
življenjem. Blagor otrokom! ako se od stari¬
šev uče prave bogaboječnosti, in nad njimi
vidijo ravno tako sveto življenje. Sveta Jedert
je bila vsa goreča v božji službi, ohranila se
je nedolžna, in je tudi sklenila dati se Jezusu

—® 264 c>-

v dar s popolnoma čistostjo. Njena stanovitna
volja se je pri vsem razodevala, pa posebno
ob tej priložnosti. Kralj Dagobert je nekega dne
kosil v hiši nje očeta Pipina. Neki mogočen,
bogat, mlad in lep gospod je vpričo vseh po¬
vabljenih prosil kralja prgovoriti očeta Pipina.
mu dati v zakon deklico Jedert. Pipin je brž
dovolil v to prošnjo; in kralj vpraša deklico,
če bi tudi ona v to dovolila? Ona je srčno
odgovorila: „Moj ženin je Jezus; nočem tedaj
nobenega, ne tega ne drugega.. 11  Vsi so se ču¬
dili nad njenim srčnim odgovorom, in ji niso
bili nič nadležni.

Oče Pipin je kmalu potlej umrl, sveta
Ita je po njegovi smrti tamkaj blizo sezidala
samostan, v katerega je z svojo hčerjo šla;
pridruževale so se druge ženske iz duha po¬
kore k njima, in vse skupaj so v molitvah,
v postih, v ponižnosti in v čistosti Bogu slu¬
žile. Sveta Jedert je bila le en in dvajset let
stara izvoljena, vse druge nune voditi, in v
tem težkem opravilu se je očitno vidilo, da
je bil sveti Duh v njej. Posebno je skrbela, da
bi vse nune bile dobro podučene v ljubeznivi
veri Jezusovi, ker je vedela, da nevednost je
rodovitna, mati napčne gorečnosti, škodljivih
vraž in dosti druzega hudega. Akoravno je
sveto živela, in veliko skrbela, se je vendar
več let pripravljala k smrti s posebnimi do¬
brimi deli. Umrla je mirno in sveto brž po

-o 265 so¬

sveti maši, med katero je bila obhajana, 17,
dan meseca sušca, dva in trideset let stara.
Bog je njeno svetost z mnogimi čudeži raz-
glasoval.

Nauk.

Čistost je lepa, pa, ima veliko sovražnikov.

Očitno se vidi, da sv. Jedert je dar či¬
stosti od Boga prejela, ker je lahko in sta¬
novitno premagovala najmočnejše nagnjenje
slabe natore. Ona je bila hči mogočnih in
bogatih starišev; bogat, mlad in lep mladeneč
s privoljenjem njenega očeta želi in prosi se
zavezati z njo; kralj jo nagovarja v zakon,
pa ona mlada in čista, devica srčno odgo¬
vori: Jezus je moj ženin, zato nočem ne tega,
ne druzega. Kar je govorila, je bila čista res¬
nica, kakor je njeno sveto in čisto življenje
potlej pričevalo. Ona je bila ena tistih, od
katerih je Jezus rekel: „Eni se nezmožne

stori' zavolj nebeškega kraljestva. Kdor za-
more zapopasti, naj zapopade! Vsi ne zapo-
padejo te besede, ampak oni, katerim je dano.“
Mat. 19, 11 — 12. Jezus hoče reči: Eni prema¬
gujejo svoje telesno poželjenje, in žive v po¬
polnoma čistosti, da bi lože prišli v nebeško
kraljestvo, pa vsi ne zapopadejo, kako je de-
vištvo lepo, in vsi ne zamorejo toliko, ampak
le oni, katerim je dano od Boga. Sv. Jedert

-o 26 G o—

je z milostjo božjo spoznala in cenila po
vrednosti lepo devištvo, in ga je ohranila
do smrti.

Nečistost ni nobenemu pripuščena, in
zato pravi sv. Pavel apostol: „Nečistost se
celo ne sme imenovati med vami; zakaj ne¬
čistniki ne bodo deleža imeli v kraljestvu
Jezusovem.“ Efež. 5, 3 — 5. Zakon je pripu-
ščen, in kdor v njem živi po volji božji, je
Bogu všeč. Strah božji, zdržnost, potrpljenje
in goreča skrb za zveličanje otrok je velicega
plačila vredno, vendar je zakon nižej od le¬
pega devištva. Devištvo ali popolna čistost
Bogu najbolj dopade. Salomon pravi: »Čistost
stori dušo Bogu najbližej.“ Modr. 6, 20. In
zopet: „Kdor čistost ljubi, je prijatelj nebe¬
škega kralja". Prip. 22, 11. Sv. Atanazij pravi:
„Cista duša je prijetno prebivališče svetega
Duha." Sv. Ciprijan: »Device so cvet Jezu¬
sovih ovčic." Božja beseda in očaki hvalijo
čistost, devištvo pa najbolj. Sv. Ambrož tako
govori: „Kdor ohrani devištvo, je angelom
podoben." Res! bolj hvale vreden od angelov,
ker oni čisti duhovi niso skušani; device pa
premagujejo z srčnim vojskovanjem nadležne
počutne skušnjave.

Dober je zakon, vendar bolje je človeku
nezavezanemu ostati, ako zamore, ker lože
Bogu služi. Zakon nakopava veliko skrbi, ka¬
tere prav lahko razdele človeka med Bogom

—o- 267 -fc—

in svetom. Nezavezan ima manj skrbi in
dolžnosti, zato veliko lože služi Bogu. Tukaj
so prav priložne besede svetega Pavla, ki
tako piše: „0d devic nimam Gospodovega
povelja, da bi jim zapovedal tako ostati, in
se ne možiti ali ne ženiti: svet pa vam dam,
ker vam je bolje nezavezanim biti. Če si z
ženo zavezan ali z možem zavezana, ti Go¬
spod zapove v tej zavezi ostati. Če se oženiš,
ne grešiš; če se devica omoži, ne greši, ker
to je pripuščeno; vendar želim, da bi vi brez
skrbi in dolžnost za-kona ostali. Kdor je prost,
lože misli, kar je Gospodovega, in lože mu
služi z vsem srcem: kdor je zavezan, skrbi
za svet, in težej služi Bogu, ker je razdelje¬
nega srca. 11  I. Kor. 7, 25 — 34. Vsaki naj pre¬
mišljuje besede sv. Pavla, katere so polne raz¬
svetljenja, da si izvoli stan po božjem poklicu.
Vsak ima svoj dar od Boga, in vsak naj
vpraša modrega za svet in naj prosi Boga,
da bi_njegovo voljo spoznal in po njej storil.

Čistost ima veliko sovražnikov, zato bodi
varen. Sovražnik čistosti je telesno poželjenje,
katero zapeljivo vabi tvojo dušo dovoliti v
greh. Res je, kar pravi sv. Pavel: „Velik za¬
klad imamo v slabem telesu. 11  11. Kor. 4, 7.
Sovražniki tvoje čistosti so vsi nadležni skuš-
njavci, katerih je svet poln. Ti nastavljajo
zadrge, zlasti mladim; nimajo in ne dajejo
pokoja, ker so polni nečistega duha. Zato

-o 268 e—

je čistost redka, pravi sv. Hieronim, ker jo
Jastno poželjenje in vidni sovražniki zalezu¬
jejo. V nečistost pripravi slabo govorjenje,
nepotrebna prijaznost z drugim spolom, slaba
družba, razujzdan ples, obilnost jedi in pi¬
jače. radovednost slabega, življenje brez dela.
predrzne oči in več druzega. Če hočeš po
zapovedi čist biti, varuj se prav skrbno vsega
tega, karkoli te napeljuje v nečistost, zraven
tega trudi svoje nepokorno telo s poštenim
delom; premišljuj svete reči; ljubi samoto in
moli stanovitno.

Ljubi moj! sosebno ti priporočim poniž¬
nost in sramožljivost, ker brez teh čednosti
ne moreš ohraniti čistosti. Če si ravno dolgo
časa živel v čistosti, ne zanašaj se, ampak
zmiraj bodi v skrbi; drugi morebiti bolj stari
od tebe, so v sivih laseh svojo dušo ognusili
z nečistostjo. Boj se ljudem dopasti, sicer si
boš veliko skušnjavcev in skušnjav nakopal.
Ako se hvališ z svojim telesom, ker imaš
dopadenje do sebe zavolj druzih, nisi ponižne
in sramožljive duše, boš resnično padel v
zanjke hudobnih. Tvoja lepota naj bo po¬
nižna sramožljivost pred Bogom in pred
ljudmi. Spoštuj svoje slabo telo vpričo Boga
in angela varha. Blagor tebi, če me ubogaš,
ker lahko boš prišel v družbo čistih duhov
čistega Boga vživat. Kristus pravi: „Ka,teri
so čistega srca, bodo Boga gledali". Mat. 5, 3.

-o- 269 ©—

Moliteo.

O Jezus! ženin čistih duš! kako bom
jaz prišel v tvoje kraljestvo, ker me nečisto
poželjenje lahko zapelja? Če se ravno bojim
dejanskih grdih grehov, to je le iz natorne
sramožljivosti, ali iz strahu pred ljudmi; sicer
je moje srce polno ostudnih želj, v katere
večkrat dovolim. Sam si nakopavam skuš¬
njave, sam sem sovražnik svoje duše, ker
premalo molim, premalo sem sramožljiv, pre¬
malo se varujem skušnjavcev: s predrznimi
očmi, z smehom, s priliznjenim govorjenjem
in drugač slabim svojo že pokaženo natoro.
O Gospod! pomagaj mi po svoji veliki mi¬
losti; vstvari v meni čisto srce; daj mi čiste
misli; obvaruj me nečistih ljudi, da se ob¬
varujem tega strupa, in da s čisto dušo tebi
služim. O sveta Jedert, čista nevesta Je¬
zusova ! sprosi mi milost svetega Duha, da
z njeno pomočjo čisto živim po svojem stanu
in da pridem čistega Boga vekomaj vživat.
Amen.

Možki berejo danes :

Sv. Cezarij, škof in cerkveni učenik.

Sv. Cezarij je bil rojen na Francoskem
v mestu Salonu leta 470. Njegovi katoliški in
bogaboječi stariši so ga skrbno učili in rad

-o 270

jih je bogal. Še otrok je bil ubogim silno
usmiljen in njegovo usmiljenje mu je sosebno
milost od Boga sprosilo. Le sedemnajst let
star je bil od svojega škofa, sv. Silvestra,
med duhovščino sprejet, ker je bil sosebnega
bogaboječega življenja. Dve leti potlej je šel
v samostan Lerin, kjer je v pokorščini, v poniž¬
nosti in v pokorjenji sveteje živel. Zavoljo ne-
primerjenega pokorjenja je v samostanu zbolel;
ko se je pa malo bolje počutil, je bil od opata
Porkarja v mesto Arle poslan, da bi se ondi
popolnoma ozdravil. Bogaboječi Eoni je bil
v tem mestu škof. Ta ga je spoznal in v
mašnika blagoslovil, da bi bil v duhovskih
opravilih njegov pomočnik. Škof Eoni je ne¬
varno zbolel, in pred smrtjo rekel: „ Želim,
da bi bil Cezarij moj naslednik.“ Cezarij je
po njegovi smrti v neznane kraje iz strahu
te visoke službe zbežal; pa Bog ga je raz¬
odel, našli so ga in v mesto Arle peljali. Vsi
so ga želeli svojega škofa imeti, in bil je
posvečen leta 502. Le dve in trideset let je
sv. Cesarij tistikrat bil star: pa bil je poln
razsvetljene modrosti, visoke učenosti, sosebne
svetosti in svete srčnosti, tedaj pripraven, čedo
Jezusovo posvečevati.

Prva skrb tega svetega škofa je bila
odložiti nadležno butaro posvetnih opravkov
zavoljo prihodkov svoje škofije. Odbral si je
v to zveste može, da bi on le za svoje in

-o 271 «>—

svojih zveličanje neprenehoma delal. Vsako
nedeljo, vsak zapovedan praznik, in kader mu
je priložno bilo, je božjo besedo goreče ozna-
noval. Njegove pridige so sploh bile od ostud¬
nosti greha, od lepote kršanskih čednosti, od
ničemerncsti sveta, od nebeškega kraljestva,
od pokore. Ker je na tanko preiskoval sla¬
bosti svoje cede, je med njo veliko vraž našel.
Vedel je, da so grozno škodljive, da vera za¬
voljo njih peša in veliko hudega nakopa¬
vajo ; zato jih je skrbel popolnoma odpraviti,
da bi se njegovi le vsegamogočnega Boga
bali, in le va-nj upali, ne pa v vražne pripo¬
močke, katere si je hudoba izmislila. Ravno
tako je skrbel druge hudobije, grešne navade,
in kar Boga žali, s korenino izruvati, da bi
njegove ovčice velicemu pastirju Jezusu všeč
bile in se zveličale. Veliko njih ga je rado
poslušalo in bogalo, pa eni so v svoje huje
obsojenje trdovratni ostali

Dasiravno je bil sv. Cezarij ves svet, je
bil vendar hudo zatožen pri kralji Alariku,
da hoče njegovim sovražnikom mesto Arle v
oblast dati. Kralj je bil krivoverec, toraj je
katoliškega škofa krivo obdolženje rad verjel,
in ga je v drugo mesto poslal. Sveti škof je
svojim ovčicam zvestobo do kralja priporočal
v vsem, kar ni zoper božje zapovedi, in je
šel, kamor je poslan bil. Sam Bog je svojega
svetega služabnika opravičil pred kraljem in

-o- 272 o-

druzimi, ker mu je dal velik čudež storiti.
Kralj je to zvedel in ga nazaj v škofijo po¬
klical. Ob priložnosti hude vojske je sveti
škof spet pri kralji, ravno ko poprej, zatožen
bil. Krivoverci so to radi verjeli, ga popadli,
suvali, tepli in v temno ječo vrgli. Malo časa
je bil v ječi, ker so mestni izdajavci bili raz¬
odeti, in on rešen. Ob času te vojske je rev¬
nim obilno pomagal; vse svoje premoženje je
razdal, in ni druzega premogel, ko veliko
upanje v dobrotljivo previdnost božjo. Skrbel
je svoje ovce posvečevati in zveličati, pa nje¬
govi hudobni sovražniki mu niso pokoja dali;
v tretjič so ga zatožili pri Teodoriku, da hoče
mesto sovražnikom izdati. Kralj ga je k sebi
poklical; pa kader je tega svetega škofa pred
se priti videl, je iz velicega spoštovanja do
njega vstal, ga prijazno sprejel, se z njim
lepo pogovoril, in ga častito nazaj poslal.
Kralj je potlej djal: „Bog odpusti njegovim
hudobnim tožnikom; ni mogoče od tega sve¬
tega škofa hudega misliti. Potlej je sv. škofu
poslal veliko sreberno skledo in v njej tristo
zlatov rekoč: „Kralj, tvoj otrok, te prosi,

sprejmi ta mali dar v znamenje ljubezni".
Sv. Cezarij je vzel to, pa vse med uboge raz¬
delil. Kralj je to izvedel, ga pohvalil in še
bolj spoštoval.

Sv. Cezarij je še veliko več dobrega
storil, sosebno pa neizrečeno skrbel za spre-

-o 273 €>-

obrnjenje slepih krivovercev, kateri so iz greš¬
nega napuha učili, da človek iz svoje moči
zamore kaj dobrega za zveličanje delati. Naj¬
nevarnejši nauk je ta, zato si je on, zvesti
učenec svetega Avguština in pokorni otrok
katoliške cerkve zlo prizadeval ga pokončati.
Že štirideset let je bil škof, in prišel je čas
večnega plačila; zbolel je in sveto umrl ravno
ta dan leta 542. Čudeži, katere je delal, so-
sebno pa njegovi čisti nauki, gorečnost, trp¬
ljenje, usmiljenje in druge dobre dela bodo v
vednem spominu v katolški cerkvi.

Nauk.

Opravljanje je. gremo in škodljivo.

Kdor le pomisli sosebno bogaboječe živ¬
ljenje sv. Cezarja, lahko vidi neizrečeno hu¬
dobijo njegovih tožnikov; pa prekanjeni oprav¬
ljivci dosti hudega najdejo tudi, kjer ni po¬
dobe hudega, ker je njih srce polno hudega.
Koliko so nevošljivi farizeji vedeli zoper ne¬
dolžnega Jezusa hudega govoriti! Tudi nje¬
gove čudeže so slabo razlagali rekoč: „V
imenu Belcebuba, višega hudečev, hudiče iz¬
ganja." Opravljivci so polni nevošljivsot,i zato
so hudobni in prekanjeni; oni vedo tako go¬
voriti, da hudiča store belega, svetnika pa
črnega. Ravno od teh govori sv. Pavel: „Njih
grlo je odprt grob, s svojim jezikom so go-

Eksercicije. Ig

—o 274 ®—

ljufno ravnali, pod njih ustnicami je modrasov
strup. 11  Rimlj. 3, 13. Modri pravi: „Preklet je
podpihovalec in dvojezičnih; zakaj on jih bo
veliko med seboj mirnih zdražil “ Sinih 28, 15.
To ti dosti pričuje od opravljivca hudobije.

Opravljanje zamore biti resnično, lažnjivo,
pohujšljivo, škodljivo. Če razodeneš, kar razo¬
deti ne smeš, si opravljivec, če ravno resnično
govoriš. Če je potrebno govoriti, resnico go¬
vori, pa iz dobrega srca, kateremu in koliko
gre govoriti. Služabniki, kateri so gospodarju
hišnikovo krivico iz potrebe in zavoljo vesti
razodeli, niso grešili, in niso bili opravljivci;
hišnik je bil odstavljen, pa je bil sam svoje
škode kriv. Včasi je dolžnost razodeti krivično
ali nepošteno življenje druzih; pa se mora iz
dobrega srca govoriti, kader, koliko in komur
je treba. Če brez potrebe razodeneš grehe
svojega bližnjega, grešiš; huje grešiš, če z laž-
njivim govorjenjem svoje brate pohujšaš, ali
komu škodo storiš. Opravljanje ima večkrat
trojno hudobo: je lažnjivo, pohujšljivo in škod¬
ljivo. Jezik hudobnega opravljivca je ko ognjena
os v rokah slepega, pa neusmiljenega človeka.
Resnično je to, kakor sv. Jakob pravi: „Jezik
(hudobnega opravljivca) je nepokojna hudoba,
polna smrtnega strupa.“ Jak. 3, 8.

Opravljanje je grozno škodljivo. Oprav¬
ljivec rani svojo dušo, pa tudi bližnjemu lahko
dela veliko krivico. Žalostna vsakdanja skušnja

-<» 275 ©—

nam to pričuje: dosti jeze, prepira, nepokoja,
škode, pohujšanja in druzega hudega je za¬
voljo hudobnih jezikov. Eni govore iz la¬
komnosti zoper bližnjega, kakor hudobni
hlapec Šiba, kateri je svojega gospoda Mifi-
bozeta pri kralji Davidu krivično zatožil iz
krivičnega namena njegovo premoženje dobiti.
11. kralj 19. Drugi opravljajo svojega bližnjega
iz nevošljivosti; iz nje je Doeg Idumejec Ahi-
meleka pri Savlu zatožil, in s tem nedolžnemu
Ahimeleku, in vsej njegovi družini smrt na¬
kopal. I. kralj. 22. Kdo zamore vse škode in
krivice popisati, katere je neusmiljeno oprav¬
ljanje napravilo?

Bodi previden v govorjenji; pa tudi pre¬
hitro ne verjemi vsaki besedi, ker neumneži
veliko lažnjivega govore. Nisi nedolžen, če se
le sam nič hudega zoper bližnjega nisi iz¬
mislil; grdega opravljanja si kriv, če le za
druzimi neumno govoriš. Praviš: ,,Res sem
govoril, pa le enemu, le eni, in zraven tudi
prosil, da naj nobenemu drugemu ne pravi. 11
O neumnež! zakaj si se na druzega zanesel,
če se sam nisi hotel premagati? Ti nisi mol¬
čal, uni tudi ne bo, in vsa fara bo hitro tega
grešnega opravljanja polna. Molči od tega,
kar ti morda ljubezen molčati zapove; ukroti
svoj nepokojni jezik, da ti in drugi vživate
mir, da sebi in drugim krivice ne delaš. S
krivičnim opravljanjem Boga žališ, svojo dušo

18 *

—o- 276 o—

raniš, si nepokoj delaš ; svoje brate pohujšuješ,
in jim dosti hudega nakopavaš. Sv. Peter
pravi: „Kdor hoče veselo življenje imeti, in
dobre dni viditi, naj ne govori hudega.“ I. Pet.
3, 10.

J Liliter.

0 moj Bog! bodi mi usmiljen, ker sem
zavoljo svojih grehov velicega usmiljenja po¬
treben. Neizrečeno veliko grehov imam, in kar
sem le z jezikom pregrešil, je brez števila.
Moj jezik je zapopadek vse krivice, je strupen,
neusmiljen, pohujšljiv in škodljiv: v te in v
svoje brate sem grešil, ker sem prenaglo, ne¬
umno in hudobno govoril. Pa zakaj sem svo¬
jega bližnjega opravljal, zdražbe in krivice
delal? Zato, ker je moje srce prazno prave
ljubezni; iz hudega srca je moj jezik hudo
govoril. Torej te prosim, napolni me s čisto
ljubeznijo; zakaj le ljubezen prežene vso hu¬
dobo, in da modrost. Obljubim varnejši biti v
svojem govorjenji; pred govorjenjem bom pre¬
mislil tvojo sveto voljo, tudi kaj, koliko in
komu gre govoriti ali molčati. O Gospod! daj
mi na prošnje svojega služabnika sv. Cezarja
čisto ljubezen in razsvetljeno modrost, da z
svojim jezikom ne grešim, temuč da z njim
tebe hvalim in bližnjemu v nebesa pomagam
Amen.

-o  277 s>—

(Izpraševanje vesli — priprava na spoved -- glej
stran 64 prvi dan.)

Ob 9. uri duhovno branje iz »Dušne pomoči III.
del«, in sicer berejo danes možki : stran 89 ali 246;
ali če je potrebno, tudi stran 153;

žene stran 451 ali 136:

device: stran 220 ali 208 ali pa življenje svet¬
nikov.

Ob s / 4  11. uri se bere:

Drugo premišljevanje,

Nebesa so mesto nezapopadljivega veselja.

Prvi del.

Veselje nebeškega kraljestva je neizrek¬
ljivo veliko veselje, ker vsegamogočni Bog je
svojih zvestih prijateljev obilno plačilo. Naš
um je temen in slab in razumeti ne zarnore
dobrot nebeškega kraljestva; naša duša pre¬
nizko misli, in zakopana je v slabem mesu,
toraj ne ve, in vedeti ne more večnih dobrot.
Ako bi človek v samoti izrejen šel v kraljevo
hišo in bi vso nje lepoto in bogastvo ogledal,
kaj bi potlej rekel? Rekel bi, da je lepe in
čudne reči videl, da pa povedati ne more.
kakošne da so. Sv. Pavel (prej razsvetljen
in potlej vzet v nebo ni vedel druzega pove¬
dati od nebeških dobrot, ko to: ,,Oko ni vi¬
delo, uho ni slišalo, tudi v srce človekovo ni

278 ©—

prišlo, kar je Bog pripravil tistim, kateri
njega ljubijo. 11  1. Kor. 2, 9. Sv. Bonaventura
pravi: „Angeli in svetniki ne zamorejo vredno
govoriti od lepote nebeškega kraljestva: ako
bi pa oni povedati zamogli, kakošne da so,
bi mi umeti ne zamogli njih besed 11 . David,
razsvetljen prerok je rekel: „Napili se bodo
od obilnosti tvoje hiše, in s potokom svoje
radosti jih boš napajal. 11  Ps. 35, 9.

Vsi pričujejo, da v nebesih so velike,
čiste, svete in neskončne dobrote, nihče pa
jih prav popisati ne zamore, in ravno to
pričuje, da so neizrekljivo velike, in da
„srečen je on, katerega je Bog izvolil, in
sprejel v svoje kraljestvo. Ps. 64, 5. V ne¬
besih ni skušnjav, ne greha, ne jeze, ne bo¬
lezni, ne smrti, ampak večni mir, večna čast
in večno veselje. Zato sv. Bernard pravi: „V
nebesih ni nič, kar nočeš, in je vse, kar
hočeš. 11

Kristijan! če po zapovedih živiš in svoje
hude želje krotiš, boš srečen vekomaj v ne¬
beškem kraljestvu. Tvoja duša se bo sicer v
strahu in upanju odločila, razveseljena bo pa,
ko bo Jezusa prijaznega našla, in kaj bo
mislila, ko pojde za njim v njegovo kralje¬
stvo Tvoja duša, ako se v milosti božji od¬
loči, in je čista znajdena, predere oblake in
hiti k Bogu, v katerega čast pojde, in bo ondi
vekomaj. Kaj bo duša mislila, in kako bo ve-

—CB- 279  O—

sela, ko bo prišla v neizmerjeno čast, v ne¬
beško svetlobo, v neskončno veselje, med
sveto družbo device Marije, angelov in svet¬
nikov? Tovaršica bo patrijarhov, prerokov,
apostolov, mučenikov in vseh svetnikov, in
z njimi bo pela vedno hvalo Bogu, svojemu
vsegamogočnemu in usmiljenemu Gospodu.
David je ravno to premišljeval in djal: „Ka-
kor hrepeni jelen po mrzlih vodah, tako
hrepeni moja duša po tebi, o Bog.“ Ps. 41,
2. v  Ravno zato je sv. Pavel iz srca rekel:
„Želim razvezan in s Kristusom biti.“ Filip.
1, 23. Tudi ti hrepeni po nebeških dobrotah,
živi pa tako, da jih dosežeš.

Zdihljeji.

Glej me, moj Bog, nehvaležnega ‘otroka,
katerega si vstvaril in namenil v svoje kra¬
ljestvo, storil sem pa, kar mi je večno po¬
gubljenje zaslužilo. Neumnež sem res bil, da
sem za malo blaga, za svojo prazno čast, za¬
voljo telesnega kratkega veselja prodal ne¬
besa, katere so vrednejši od vsega. Gospod!
kako zamorem vse to popraviti ? Žaloval bom
zmiraj, sovražil in opustil, kar je tebe žalilo,
in meni odvzelo nebesa, da se zopet popri-
jaznem s teboj. Če premislim, kaj je ljubi
Jezus trpel, da bi mi nebesa odprl, kaj so
sv. mučeniki trpeli, in si drugi svetniki pri-

-o- 280 <o—

zadjali, da bi v nebesa prišli, še bolj me peče
moja lenoba in hudoba. Usmiljenje, o Gospod,
imej z menoj, in pomagaj mi, da bom tvoj
zvesti služabnik, in da zaslišim : Pojdi v ve¬
selje svojega Gospoda. Amen.

Drugi del.

Srečna duša. ki pride v lepe nebesa, je
z nezapopadljivim veseljem napolnjena, ker
je v milosti vtrjena, z Bogom združena, vsega
hudega prosta in vsega dobrega polna. Sveti
Janez popisuje njeno veliko srečo, rekoč: „Slišal
sem velik glas iz (božjega) sedeža, rekoč:
Lej, prebivališče božje z ljudmi, in prebival bo
z njimi: in oni bodo njegovo ljudstvo in sam
Bog z njimi bo njih Bog: in bo obrisal vse
solze njih oči: in smrti ne bo več, tudi ne
žalovanja, ne vpitja in bolečine ne bo več.
ker je prvo minilo. Skriv. raz. 21, 3 — 4. V ne¬
besih ni bolezni, ali uboštva, ali nadležnosti,
ali druzega hudega: tam gori se časi ne pre-
menjujejo, da bi bil mraz, vročina, dan in
noč, ampak stapovitne dobrote so v čudni
svetlobi, katera iz božjega sedeža gre po vsej
širjavi častitljivega nebeškega Jeruzalema.

Največje veselje zveličane duše je to.
da ju Bog ljubi in ji svojo čast dobrotljivo
razodeva in da ona ljubi Boga. in ga hvali
iz vse moči. Bog je Abrahamu rekel: „Jaz

281 e>—

sem tvoje veliko plačilo.' 1  I. Mojz. 15, 1. Ve¬
lika sreča, da človek upa doseči Boga, veliko
veči pa, če ga doseže, njega pozna, vidi, vživa,
hvali, in se veseli v njem vekomaj. Sveti
Avguštin pravi: „Ako bi Bog pogubljenim
dušam svojo čast razodel, bi se njih pekel v
nebesa spreobrnil. 11  Kaj pa še le v nebesih,
kjer je vse sveto veselje, ter hudega nič ni,
in ne bo.

Ljubi moj! povišuj svoje misli v lepe
nebesa, in kolikor zamoreš zapopadi, kaj je
Bog dobrega pripravil tistim, kateri mu tukaj
iz goreče ljubezni zvesto služijo. Ljubezen do
Boga je dobremu kristijanu tako sladka, da
preseže vse sladnosti te naše revne zemlje:
če ljubiš Boga, ves in skušaš, da je res¬
nično, kar povem, „ker Gospod je sladek. 11
I. Petr. 2, 3. Ljubezen do Boga je toliko
sladka, da spokornik čuti veliko veselje, ko
nad svojimi grehi joka, in kakor sveti Av¬
guštin pravi: ,,Prijetnejše je jokati nad grehi,
ko vse dobrote sveta vživati. 11  Ljubezen do
Boga je toliko močna, da so sveti mučeniki
v svojih strašnih bolečinah veseli bili. Če
jokati in trpeti iz ljubezni do Boga je dobri
duši dopadljivo in sladko, premisli, kakošno
veselje je Boga gledati, ljubiti in vživati v
nebeškem kraljestvu? Pobožne duše, da si
silno želč. malo poznajo Boga, pa ga vendar
ljubijo in mu služijo: kaj pa bo, ko bodo

—® 282 ©—

prenesene pred božje obličje? „Zdaj vidimo
Boga po zrkaln (ali v špeglu) in v megli, ta¬
krat pa ga bomo videli od obličja do obličja.
I. Kor. 13, 12. Hrepeni tedaj po lepoti nebe¬
škega kraljestva, in živi tako, da va-nj prideš,
da boš spoznal Boga, v katerega veruješ, in
videl, da je on nezapopadljiva dobrota in ne¬
skončna lepota.

Zdihljeji.

Moj Bog ! zapopadek si vsega dobrega,
izvir prave sreče ter Gospod miru in ve¬
selja, in vendar sem te zapustil in obrnil
se k stvarem, katere motijo moje srce, ga
pa s pravim veseljem napolniti ne zamo-
rejo. Vreden sem, o Gospod, da tvojega ob¬
ličja ne vidim vekomaj, ker te nisem ljubil,
ampak razžalil tebe, neskončno dobroto in
lepoto; prosim vendar, da bi bil meni, ne¬
vrednemu grešniku, usmiljen zavoljo Jezusa
Kristusa, svojega Sina, kateri je dobrotljivo
umrl za grešnike. Ljubeznjivi Gospod! po¬
vzdigni moje misli k željam nebeškega kra¬
ljestva ; vlij v moje meseno srce kapljico ne¬
beške sladkosti, da zaničujem vse zmote sveta
in vse počutne grešne sladnosti, da po poti
zveličanja hodim in srečno pridem v tvoje
kraljestvo, kjer bom z vsemi tvojimi prijatelji
srečen vekomaj. Amen.

—o 283 «>—

Tretji del.

Kar na svetu najhuje peče pobožne duše
je to, da so v nevarnosti grešiti in zgubiti
Boga, in da ne vedo, če resnično ljubijo Boga,
in če mu dopadljivo služijo. „Človek ne ve,
ali je ljubezni ali srda vreden 11 . Prid. 9, 1.
Pravični upajo, da dopadejo Bogu, gotovo pa
ne vedo, in Bog jih pušča v strahu, ker so
ga potrebni, da bi skrbneje služili njemu in
se zveličali; ko se pa duša iz te zapeljive
doline preseli v nebeško kraljestvo, je v lju¬
bezni božji vtrjena in povišana, da ne bo
Boga zgubila nikdar; ve, da jo Bog ljubi, in
tudi ve, da ona ljubi, Boga, in je v tej lju¬
bezni nezapopadljivo vesela, sosebno za to,
ker je v tej ljubezni vtrjena, da ga bo ljubila,
molila, hvalila in poviševala vekomaj.

Duša, z veliko ljubeznijo z svojim lju-
beznjivim Bogom združena, vidi njegove ne¬
skončne lastnosti, sosebno pa milost in mo¬
drost, katere ste jo vodile po poti večnega
zveličanja: ve takrat, da jo je Bog iz sosebne
ljubezni pokoril z boleznijo, preganjanjem,
zaničevanjem in drugimi nadlogami, da je po
njegovi milosti dosegla nebeško kraljestvo ;
vidi takrat neizrečeno število pogubljenih; da
bi bila tudi ona prišla med nje, ako bi
je usmiljeni Bog ne bil obvaroval in da
se ji ni pogubljenja bati, ker je v milosti

—o-  28-1 c>-

vtrjena, in zato neprenehoma hvali usmilje¬
nega Boga.

Kristijan! premišljuj nebeške dobrote,
pa se tvoja duša vname in hrepeni po njih.
Če nebeške dobrote pogosto premišljuješ, boš
z svetim Filipom Nerijem mislil: ,,Zemlja mi
smradi, ko nebesa premišljujem “ Tukaj so
majhne, kratke, nestanovitne in škodljive do¬
brote krščanskega človeka nevredne; le v
nebesih so svete, čiste, velike in stanovitne
dobrote božjih otrok vredne, in po njih hre¬
peni. Če v nebesa prideš, boš velicega ve¬
selja poln in lačen, in kar boš vžival, boš
vžival vekomaj in se ne boš nikdar naveličal.
To vedno misli, in po tem vedno hrepeni,
in reci z Davidom: „Nasiten bom (z vese¬
ljem), kader pridem v tvojo čast.“ Ps. 16, 15,

Ljubi moj! veseli te upanje, da prideš
v božje kraljestvo, premisli pa, če pravično
živiš in če vse nadloge voljno pretrpiš. „Ako
hočeš v življenje iti, spolnuj zapovedi.“ Mat.
19. 17. Jezus je svojim apostolom zapo¬
vedal ljudi učiti, da moramo po velicih nad¬
logah v kraljestvo božje iti. Djan. ap. 14, 21.
Sveti Bernard pravi: ,,Mučeniki so kri preli¬
vali in svetniki veliko trpeli zavoljo nebe¬
škega kraljestva, in ti, leni kristijan. hočeš
brez trpljenja va-nj priti ?“ Napuh, lakomnost,
žrtje, nečistost, togota in drugo tako ti brani
v nebesa, in te, ko silna teža, sili v večno

pogubljenje: opusti vse to tedaj, da boš pre¬
seljen v nebesa. Kader te skušnjave nadle¬
gujejo ali nadloge obsujejo, vzdigni svoje verne
oči v nebesa, in premisli večno plačilo, da
vse zadržke premaguješ. Stori vselej, kar ti
Bog po Davidu zapoveduje: ,, Varuj se hu¬

dega in stori dobro; in boš večno prebivališče
(v nebesih) imel. Ps. 26, 37.

Zdililjeji.

Ljubi moj Izveličar! ti si me učil in mi
zapovedal prositi. Pridi k nam tvoje kralje¬
stvo; prosim tedaj ponižno, da prideš v moje
srce kraljevat z svojo ljubeznijo, da jaz po
smrti pridem v tvoje kraljestvo, v kraljestvo
večne ljubezni. Kdo sem jaz, o Gospod, da si
me namenil v svoje kraljestvo ? Vreden nisem
na zemlji prebivati, nevreden sem posvetnih
darov, vreden sem večnega pogubljenja, in
me vabiš in mi pomagaš v svoje kraljestvo,
da tebe vživam vekomaj ? Tvoja neskončna
dobrota stiska in tlači moje nehvaležno srce.
da svoje grehe resnično sovraži in opustiti
hoče. Oh! da bi jaz tebe, usmiljenega Go¬
spoda nikdar razžalil ne bil? zakaj nisem
tebi vselej zvesto služil ? Odpusti mi po svoji
veliki milosti, in daj mi pravično živeti, da
pri tebi živim in tebe hvalim vekomaj v
tvojem kraljestvu. Amen.

-o  286 ©—

Ob 3  4  12. uri se molijo litanije sv. Jožefa (glej
prvi dan stran 101).

Popoludne ob */* 2. uri se moli sv. rožni venec.

Ob dveh je duhovno branje iz življenja svetnikov,
in sicer berejo danes možki:

Sveti Gordij, mučenik.

Sveti Gordij, stotnik (poglavar čez sto
mož) v Cezareji, je bil zvest, mogočen in od
vseh časten. Leta 303. pod cesarjema Dio¬
klecijanom in Maksimijanom je hudo prega¬
njanje vstalo čez cerkev. Od tega hudega
preganjanja očak sv. Bazilij pravi: Neverniki
so bili bolj neusmiljeni od zverin; kdor ni
hotel moliti malikov, je bil brez vsega usmi¬
ljenja umorjen; pušave in ječe so bile polne
kristjanov, hiše pa prazne.

Sveti Gordij je pred Bogom dobro pre¬
mislil, potlej je sklenil, svojo imenitno službo
pustiti in v pušavo bežati, kar je tudi storil.
V pušavi je živel v molitvi in v pokori. Nje¬
gova duša se je v pušavi čedalje bolj vne¬
mala, in druzega ni želela, kakor veliko tr¬
peti za vero Jezusovo. Izvedel je, da v Ceza¬
reji bodo neverniki velik praznik obhajali
šel je v mesto, da bi nevedne od hudega
odvrnil, pa brž so ga spoznali, zavpili, s zobmi
škripali, ga popadli in peljali pred oblastnika,
pred katerim je prav srčno spoznal Jezusa
in zaničeval malike. Oblastnik ves srdit

-o 287 o—

ukaže svojim služabnikom, da naj pripravijo
šibe, nože, sekire, ogenj. Sveti Gordij ves
vesel reče: Bog je moja pomoč, nič se ne
bojim; če bom huji trpel, večje plačilo me
čaka. Kedar so ga neverniki mučili, jim je
sam srčnost dajal, ker je želel še več trpeti.

Oblastnik vidi, da z hudo nič ne opravi,
mu začne prijazno govoriti, in mu obljubi
čast, bogastvo in veliko drugega, če se od¬
pove Kristusu in malike moli. Sv. Gordij
srčno odgovori: Nespameten si, če misliš, da
bi jaz prodal lepe nebesa za posvetne do¬
brote. Oblastnik se razsrdi in ga brž obsodi,
Takrat so pristopili prijatelji k sv. Gordiju in
so ga prosili rekoč; Saj z besedo tolaži ob¬
lastnika, da ne umrješ v najlepši starosti;
zadosti je, da Jezusa v srcu imaš. On jim
odgovori: Ne obžalovajte mene, temuč sebe.
Jaz sem pripravljen ne le enkrat, ampak tav-
žentkrat za Kristusa umreti, ker je tudi on
za me umrl.

Kedar oblastnik vidi njegovo srčno sta¬
novitnost, katero je on trdovratno nepokor¬
ščino mislil, ga je ukazal umoriti. Iz neka¬
terih besedi svetega Bazilija se da sklepati,
da je sv. Gordij v ognji svoje življenje
sklenil.

—o 288  o—

Nauk.

V slehernem stanu je mogoče dušo zveličati.

Sveti Gordij je bil stotnik, in pričuje,
da je mogoče v vsakem stanu dušo zveličati.
Vojaški stan je častit, pa slabemu človeku
je nevaren. Vojak za svojo deželo vnet, zvest
svojim vikšim, tudi z nevarnostjo svojega
življenja, srčan zoper sovražnike, vendar v
sredi morije usmiljen, pravičen in bogaboječ,
je sosebne hvale vreden. — Ne le sv. Gordij.
ampak tudi veliko drugih vojakov je sveto
živelo in tudi za vero življenje dalo. Neverni
cesarji niso imeli bolj zvestih vojakov, ko so
bili kristijani, ker oni so jim bili zvesti za¬
voljo Boga, pa tudi so raji dali vse, in tudi
življenje, ko odstopiti od Boga. Kdor je od
viših v vojaško službo poklican, mora prve
verne posnemati; naj bo zvest, bogaboječ in
potrpežljiv, in bo veliko plačilo od Boga
prejel.

Lažnjivi prijatelji so obdali svetega
Gordija in so želeli ga odvrniti, pa niso nič
zamogli opraviti. Mislili so usmiljeni biti,
pa so bili neusmiljeni. Kristijan moj! ljubi
Boga, in boš slabe prijatelje ne le hitro spo¬
znal. ampak tudi srčno odpravil. Dobrih pri¬
jateljev je zlo malo. Vsaki da svoj svet,
kakor mu je, ali ni resnica pri srcu. Ni tvoj
prijatel ta, kateri se tebi prilizuje; in ni tvoj

-o 289 «>-

sovražnik ta, kateri tebe svari. Varuj se pri¬
jatelja nebogaboječega; kdor ne ljubi Boga,
ne more ne sebe, ne tebe prav ljubiti. Tudi,
ti bodi z drugimi pravičen in resničen. Pre¬
ljubi moj! spremisli svoje srce; morebiti vsa¬
kega poslušaš, akoravno te zapeljuje; more¬
biti se bojiš žaliti človeka, tudi kedar ne
moreš njemu in Bogu dopasti. Sebe vpraša
sv. Avguštin: Kaj bi začel v bolečinah, ker
se brezpametno bojiš besedi? — Poslušaj in
ubogaj prijatelja dobrega sveta, in tudi ti
uči druge po volji božji.

Sveti Gordij in vsi svetniki so bili srčni
in stanovitni, ker so vedno pred očmi imeli
prihodnjo življenje. Lepe nebesa, strašni pekel
in neskončno večnost so zmiraj premišlje¬
vali; zato so bili v dobrem stanovitni. Slep
grešnik! ljubezen do Boga nima moči v tebi,
ker te ljubezen do greha le bolj neobčutljivega
dela. Kaj je storiti? Premišljuj saj večno po¬
gubljenje, da te bo skrbelo, da boš iz srca
molil, da greh opustiš in sčasoma opravičenje
zadobiš. Vedno premišljuj besede Jezusove:
„Poberite se od mene vi prokleti v večni
ogenj!“ Ako boš skrbno to pravično sodbo
premišljeval, boš saj nekoliko zapopadel hu¬
dobijo greha. Greh primora ljubeznjivega in
usmiljenega Jezusa, obsoditi dušo v pekel,
za katero je vso svojo presveto kri prelil.
Če ostaneš trdovraten, boš v neizrečenih bo-

Eksercicije. 19

—® 290  ©—

lečinah vekomaj. V peklu te bo vest pekla,
ker si bil tolikanj milostim nehvaležen. V
katoliški cerkvi vživaš vse dobrote, pa zani¬
čuješ milost, zapovedi, božjo besedo, zakra¬
mente in vse. Zato pravim, vest te bo pekla
neizrečeno in vekomaj, ker si sam pahnil
svojo dušo v brezdno velikega trpljenja.

Praviš: Če bom pogubljen, nebom sam.
Vem, da ne boš sam; boš zraven sebe, okoli
sebe, nad seboj, pod seboj neizrečeno veliko
prekletih duš in zavrženih duhov imel. Ti in
drugi bodo preklinjevali Boga, sebe, sorodnike
in vse, tudi med seboj se bodo grozno sov¬
ražili. Zdaj eden drugega napeljuje v greh,
potem bodo eden drugega kleli rekoč: Pre¬
kleti stariši, ker ste mi vse pregledovali;
prekleti otroci, ki ste krivi mojega pogub¬
ljenja; prekleti tovariš, kateri si me učil gre¬
šiti; prekleti prijate], ki si me v večne bole¬
čine pripravil. Vidiš konec grešne ljubezni in
spoznaš predrznost svojih neumnih besedi, če
bom pogubljen, ne bom sam? Ljuba kristi-
janska duša! ne zavrzi se, ponižno spoznaj
in reci:

„0 groza, strah in trepetanje! le premalo
in skoraj nič nisem do zdaj premišljeval, ko¬
liko hudega čaka nehvaležnega grešnika. Oče
nebeški! dosihmal sem jaz delal le za svoje
večno pogubljenje, in nisem mislil, kam
grem. V grehih sem mirno živel in nisem

—s 291 ®—

hotel vedeti, kako veliko nesrečo si nakopa¬
vam, to je večno pogubljenje. Zdaj za naprej
si volim le pokoro, pokorjenje, solze in dobre
dela, da v pekel ne pridem. Premalo je še
to, le pogubljenja se bati; pomagaj mi z
svojo milostjo greha se varovati, se spo¬
koriti in dobre dela opravljati iz ljubezni
do tebe. Usmiljeni Jezus ! kdo zamore praviti
tvoje dobrote in moje grehe? Veliko je po¬
gubljenih manj vrednih pogubljenja ko jaz,
vendar še živim, ja še živim, s tvojo milostjo
se zamorem spokoriti in v nebesa priti. Upam
v tvojo milost, vendar ne bom nikdar brez
strahu. Tebi se v roke podam, pomagaj mi,
da s pravim poboljšanjem in iz usmiljenja za-
dobim odpušanje grehov in srečno večnost.
Amen.

Žene berejo:

Sv. Klemen Anciran, škof in mučenik.

Sveti Klemen je bil edini otrok svoje
svete matere Evfrozine. Ni mogoče dopove¬
dati, kako sveto in presrčno ga je ljubila.
Zmiraj je želela, da bi Klemen Jezusov mu¬
čenik bil; od tega mu je velikokrat pravila.
Njeno govorjenje je bilo le od Kristusa in od
njegovih svetnikov. Sosebno mu je rada pri¬
povedovala, kaj in koliko so mučeniki trpeli
za vero. Učila ga je skrbno po vseh zapo-

19 *

—® 292  ©—

vedih živeti, in njeno življenje je bilo ravno
tako. Kedar so neverniki kakega kristijana
mučili, je tje peljala svojega sina in mn srč¬
nost dajala.

Klemen je bil dvanajst let star, ko je
njegova skrbna mati Evfrozina zbolela in
umrla. Vdova je bila, zato ji je britko bilo,
svojega edinega otroka na svetu pustiti v
tako hudem času. Ko je videla, da se zadnja
ura bliža, pokliče k sebi svojega ljubega
edinega otroka, ga objame, poljubi in mu
milo reče: Zadnjikrat zdaj s teboj govorim;
ljubi moj otrok, prosim te, ne pusti se nikdar
od Jezusa odločiti Vem, hudo preganjanje bo
vstalo, tudi tebe bodo peljali pred oblastnike,
pa ne boj se jih; trpljenje je kratko, plačilo
bo večno. Za vse skrbi, ki sem jih s teboj
imela, nočem druzega od tebe, kakor to, da
bom mučenikova mati. Solze so se ji takrat
udrle in ni mogla več govoriti; le poljubo-
vala je svojega ljubega sinka. Kmalo potem
je umrla. Klemen je v srcu nosil lepe nauke
svoje svete ranjce matere, in se skrbno z
dobrimi deli pripravljal za Kristusa svojo kri
preliti. On je tudi druge otroke lepo učil, in
na to nagovarjal, ker je skrbel za njih izve-
ličanje.

Sveti Klemen je bil izvoljen in posvečen
škof v mestu Anciri. Se ve, kako ognjeno
je skrbel za svoje ovčice. — Dioklecijan, ne-

—® 293 *>-

verni in neusmiljeni cesar , je cerkev božjo
preganjal. Sveti Klemen je bil vjet in pred
oblastnika peljan. Ta je ukazal z železnimi
grabljami Klemena po životu trgati, on pa
je v bolečinah hvalil Boga. Oblastnik se ni
mogel prečuditi; ni bilo mogoče verjeti, da bi
človek zamogel tolikanj bolečin prestati; mesa
ni več imel, kosti so se vidile, ves je bil raz¬
mesarjen, vendar vesel.

Oblastnik, ker ni mogel Klemena užu-
gati, ga je poslal cesarju Dioklecijanu v Rim.
Ondi je še huje muke trpel, pa je zmiraj ne¬
premagan ostal. Nevernikov veliko je spo¬
znalo božjo moč nad Klemenom, in so se
spreobrnili. Klemen je bil več časa skušan,
na zadnje so ga nazaj gnali v Anciro, kjer
je bil obsojen v ječo do smrti. Vojaki so
vendar na skrivnem ponoči spuščali svetega
Klemena k vernim kristijanom božjo službo
opravljat. To so delali, ker so jim kristijani
denarje dajali. Vikših eden je to izvedel, je
šel z drugimi vojaki tje, in ko je sv. Klemen
ravno maševal, ga je z mečom umoril. Umrl
je leta 309.

Nauk.

Kaj naj starim storijo, da svoje otroke zveličajo.

Blagor starišem, blagor otrokom, blagor
vsemu svetu: ako bi vsi ravnali po izgledu

—o- 294 e-

pobožne matere Evfrozine in dobrega otroka
Klemena. Stariši sploh skrbe za posvetno
srečo svojih otrok, pa ne vsi, da bi otroci
sveto živeli. Tukaj je priložno o njih dolž¬
nosti nekaj spregovoriti.

Porodniki morajo svoje otroke ljubiti. Ta
ljubezen je v natori, in vsi sploh jo imajo,
pa vsi ne ljubijo prav svojih otrok. Eni bolj
skrbe za posvetno srečo, ko za zveličanje
svojih otrok; raji imajo enega ko druzega.
ker je zalega obličja; pregledajo jim, kar bi
morali strahovati; jim vse dovolijo, tudi kar
njih duši škoduje. Bogaboječi stariši skrbe
za posvetno srečo, pa veliko bolj za večno
srečo svojih otrok; so dobri ali ojstri z otroci
po njih boječi ali predrzni natori; pa tako,
da jih vedno v dobro napeljuje. Tukaj je tudi
potrebno opomniti, da stariši ne smejo svojim
otrokom preveč očitne ljubezni skazovati, da
so zmiraj v potrebnem strahu.

Stariši naj skrbno uče otroke. Otroci so
podučenja sosebno potrebni. Nekateri ne uče
svojih otrok, kako bi sveto živeli; jih dajejo
služit ljudem, katerim bi ne izročili svoje
neumne živine, če jih uče moliti, so le prazne
besede, ker drugih naukov ni. Stariši naj
razlagajo svojim umnim otrokom lastnosti
božje, da Boga spoznajo in njemu služijo
Naj jih učč, kaj je človek in kako spačen;
koliko je Jezus nas ljubil, in kaj je iz lju-

—o 295 e—

bežni za nas trpel. Naj jim velikokrat govore
od smrti, sodbe in večnosti. Stariši naj svojim
otrokom, tako rekoč s prstom kažejo ob pri¬
ložnosti, kaj je ali ni prav; kako morajo biti
prizanesljivi, dobri, usmiljeni, kako se morajo
zadržati v molitvi, v cerkvi, pred duhovnimi
in vikšimi. Tako tudi v drugih rečeh, da bodo
otroci Bogu in ljudem prijetni.

Stariši morajo svoje otroke svariti. Svar¬
jenje in strahovanje je otrokom potrebno brž
v začetku, in potlej; pa to mora biti po lju¬
bezni in modrosti, to je po njih natori, po
njih pregreških, in po njih starosti. Svarjenje
ali strahovanje ne sme biti neusmiljeno, hu¬
dobno ali s kletvijo, ampak pravično. Včasih
je svarjenje starišev bolj svarjenja vredno,
ko slabost, zavoljo katere svare. Vera naj
sodi o njih pregreških, in po tem razločku
naj svare ali strahujejo modro. Porodniki ne
smejo ko otroci vsako uro drugačni biti, da
bi včasi vse pregledali, včasi za nič neusmi¬
ljeno strahovali. Oče in mati morata biti ene
misli v svarjenji; zakaj če jim eden potuho
daja, spači otroke, da potem potrebnega ne
ubogajo.

Stariši morajo otrokom dober izgled da¬
jati. Otroci so slabe natore in brez pravega
spoznanja; bodo tedaj radi posnemali stariše,
zlasti v hudem. Stariši bi bili ubijavci svojih
otrok, ako bi jih pohujšali. Oni morajo po

-o 296

©—

vseh zapovedih živeti; morajo biti svetega in
modrega govorjenja; tudi ne smejo pripustiti,
da bi drugi govorili ali delali v pričo otrok,
kar jih pohujša; ne smejo svojih otrok ne¬
znanim ali hudobnim dati v službo; tudi ne
smejo slabe družine pri hiši imeti; ne smejo
pušati otrok po hišah, v slabo ali nevarno
družbo. Sta riši naj prvi storč, kar otrokom
zapovedujejo; naj bodo pridni v molitvah,
pobožni v cerkvi, usmiljeni in pravični z
vsemi. Oče in mati naj živita v miru med
seboj in z drugimi; če se med seboj ali z
drugimi prepirata, je nemogoče, da bi otroci
ne bili pohujšani.

Stari ši so dolžni moliti za otroke. Vsaki
je dolžan za druge moliti, še bolj stariši za
otroke. Eni so videti skrbni za svoje otroke,
pa premalo molijo in prosijo Boga, da bi njih
prizadevanje blagoslovil. Le z vpitjem in stra¬
hovanjem se malo opravi, ako ni goreče mo¬
litve zraven. Nedolžni Job je prosil vsak dan
Boga za svoje otroke; drugi skrbni stariši so
ravno tako delali, in vsi so to dolžni. Stariši
naj prosijo Boga za otroke še pred njih roj¬
stvom, da bi milost svetega krsta dosegli in
jo ohranili. Naj goreče prosijo Boga za otroke
šosebno, kadar vidijo pri njih kako pregreho
ali hudo navado. Naj ne rečejo: Molimo in
prosimo, pa nič ne pomaga. Naj posnemajo
sv. Moniko, pobožno mater svetega Avguština.

-<» 297 o-

Dolgo in goreče je prosila, in je bila uslišana.
Le nekaj malega je tukaj rečeno od dolžnosti
starišev do otrok, ker te dolžnosti preširoko'
segajo, in tukaj ni mogoče vseh popisati.
Prosim, da naj stariši bodo polni dobrega,
duha pobožne matere Evfrozine, in bodo po
volji božji otroke svoje izredili. Preljubi moj
kristijan! če te dolžnosti zadevajo, lahko
spoznaš, da nisi vselej tako storil. Moli tedaj
iz srca tako:

O moj Bog! kje so zdaj taki pobožni in
skrbni stariši, ko je bila tvoja služabnica Ev-
frozina? Kdo uči svoje otroke vsegamogoč-
nega Boga spoznati? Kdo skrbi, da bi otroci
spoznali skrivnosti včlovečenja Sina božjega,
njegovo veliko ljubezen; pregrešno natoro
ljudi, pravo pobožnost, resnično ponižnost,
potrebo milosti božje in dosti takega? Zato
so otroci slabi, in zato so slabi kristijani.
Jaz sem morebiti do zdaj ravno tak bil.
Usmiljeni Gospod, razsvitli vse krščanske sta-
riše in otroke, da bodo stariši polni ljubezni,
modrosti, potrpežljivosti in vsega dobrega, da
bodo otroci polni spoštovanja in pokorščine.
Tako bo tvoja cerkev prenovljena, ker bodo
povsod dobri kristijani; tako bodo stariši in
otroci vekomaj tebe hvalili v nebesih. Amen.

—® 298 e>—

Oevice berejo danes:

Svata Sinkletika, devica.

imenitnost, bogastvo, lepota je prav
redko z svetostjo v mladem človeku zdru¬
žena, pa sv. Sinkletika je vse zadržke s po¬
močjo milosti premagala. Bila je rojena v
velikem in spačenem mestu Aleksandriji od
bogatih starišev. Njena sreča je bila, da je
imela prav bogaboječe stariše, kateri so jo z
vso skrbjo v božjem strahu izredili.

Bila pa je silno bogata in lepa. Ko je
odrasla, je svoje devištvo Jezusu v dar dala
za vselej. Bogato bi se bila lahko omožila,
pa stanovitna je ostala v svojem sklepu.
Doma je rada bila, ponižno in sramožljivo je
bilo njeno oblačilo; skrbno se je varovala
tudi hudobnih žensk, pridna je bila, premiš¬
ljevala svete resnice in molila neprenehoma.
Njeno sosebno veselje je bilo z Jezusom se
pogovarjati, velikokrat ga je po imenu kli¬
cala in djala: Ljubi Jezus! preljubi, za-me
križani Jezus! ti si ves moj, in jaz sem vsa
tvoja. Ker je do Boga največje dopadajenje
imela, ni hotela od šumečega sveta nič go¬
voriti, nič poslušati; od svojih dobrih del je
rada molčala in tudi pred domačimi jih je
skrbno skrivala, ker se je bala od napuha sku¬
šana biti, in ker je hotela le Jezusu dopasti.

-o 299 «=—

Stariši so ji pomrli, ko je bila še mlada,
prodala je vse svoje veliko premoženje in
ga med uboge razdelila. Potem je šla v do¬
mače pokopališča prebivat V tistih časih so
bile pokopališča bogatih prostorne, in so imele
sobe za prebivališe živih. Ondi je bila v delu,
v postu, v molitvi. Od nevošljive hudobe je
bila hudo skušana, pa je z ljubeznijo do
Jezusa s postom in z solzami vse skušnjave
srečno premagovala.

Sinkletika je povsod slovela. Bogate de¬
vice in imenitne žene so jo obiskovale in so
se nad njo čudile. Čudile so se nad njo, da
mlada, lepa in bogata je vsjunu svetu slovo
dala iz ljubezni do Jezusa. Želele so po svoji
moči ravno tako živeti in so jo prosile za
zveličanske nauke. Ona se je dolgo branila
druge učiti, vendar primorana je djala: „Kdc>r
hoče dopasti Bogu, mora vreden sad pokore
delati; nikdar mehko živeti; svoje telo poko¬
riti; pred vsemi hudobnimi bežati; v samoti,
v postu, v molitvi stanoviten biti; nikoli v se
upati, temnč le v milost svetega Duha; rado-
vidnost in radovednost premagovati, svoje
misli vedno v nebesih imeti". To je zapopa-
dek njenih svetih naukov.

Bila je že osemdeset let stara, in
polna dobrih del'; pa Bog je hotel po njej iz-
gled velike potrpežljivosti drugim dati. Tri
leta je bila bolna, da nikoli ni počitka imela.

Zadnje tri mesece je bilo njeno nedolžno telo
ena sama rana; najboljše in potrpežljivejše
prijateljice so komaj pri njej prestale. Umrla
je peti dan prosenea okoli 360 po Jezusovem
rojstvu.

Nauk.

Mogoče je e nebesa priti.

Sveta Sinkletika uči, da moremo v ne¬
besa priti, pa tudi da moramo za nebesa ve¬
liko trpeti. Ona je bila mlada, lepa, bogata
in v sredi velikega spačenega mesta, pa se
ni dala premotiti, temuč je Bogu zvesto in
stanovitno služila do smrti. Ravno tako mo¬
ramo mi, da svojo edino neumrjočo dušo zve¬
ličamo.

Nekateri mislijo brez trpljenja v nebesa
priti, kar ni res. Kristus pravi: ,, Vozke so
vrata in tesna je pot, katera v življenje pelja“.
Mat. 7, 14. Svetniki'so bili v samoti, v postu,
v molitvi, v žalosti, v pokori stanovitni, vendar
so zmiraj trepetali. Zdaj pa grešniki v smehu,
v igrah, v norčijah, v požrešnosti vendar le
upajo v nebesa priti. O neumni!

Drugi mislijo, da je nemogoče dušo iz-
veličati! pa morebiti te misli izvirajo iz lju¬
bezni do greha, ker se jim ne ljubi slabo na¬
ravo premagovati. Oni si iz lenobe domišlju-
jejo veliko težo v zapovedih, in zato mislijo,

da je nemogoče po volji božji živeti. Enaki
so lenemu otroku, kateri se očetu vedno od¬
govarja: Ne morem; v resnici pa noče.

Kdor ima srce po Jezusovih naukih,
misli, da le s trpljenjem in premagovanjem
se pride v nebeško kraljestvo, vendar se za-
more priti, in sleherni pride, kateri s pomočjo
milosti božje resnično hoče. Res je to, na¬
rava je slaba, sovražnikov je veliko; pa kal¬
ni človeku mogoče, je Bogu mogoče, ker vse
zamoremo z njegovo milostjo. Zapovedi so
res butara in jarm sprideni natori, z milostjo
božjo je ta butara lahka in ta jarm sladak.
Kar so perute pticam, to so zapovedi člo¬
veku. Ptice ne težč perute, ampak ji služijo
k letanju, tudi zoper mraz in močo; ravno
tako ima človek, kateri Boga resnično ljubi,
v zapovedih vso pomoč. Kdor najde Boga s
pravo vero, in ga iz vsega srca ljubi, nosi
butaro njegovih zapovedi, ko človek, ki zaklad
najde in ga nese domu. Težko nese, pa lahko
nese, in trpljenja ne čuti, ker rad trpi.

O kristijan, zakaj se ti zdi, da pre¬
veliko trpiš za zveličanje svoje duše? Ti
trpiš silno veliko za svet, morebiti trpiš ve¬
liko za pekel, morebiti več trpiš za pekel, ko
bi bilo treba trpeti za nebesa. Tedaj si vero
zastonj prejel, ker se tako grdo motiš v
svojih mislih. Obudi in obuduj živo vero, in
spoznaj vrednost svoje duše; upaj v usmilje-

-o 302 o¬

nega Boga, in ga iz srca prosi, da pomoč
milosti zadobiš. Le verjemi mi, da tvoja slaba
narava povikšuje težo božjih zapoved, ker ji
greh dopade. Hitro in srčno se podaj na pot
zveličanja, po kateri so svetniki hodili. Kar
so oni zamogli, zamoreš tndi ti. Moli iz srca:

O moj Bog! ponižno spoznam, da sem
do zdaj premalo skrbel za svoje zveličanje,
sem živel do zdaj v zmoti; svetu sem služil
in le za telo skrbel, vendar sem upal v ne¬
besa priti. Moj preljubi Izveličar mi je pravo
pot kazal s križem, svetniki s križem oblo¬
ženi so hodili za njim, jaz sem hodil po poti
pogubljenja in živel brez vsega strahu. Za
naprej, o Jezus se bom le tebe držal in po
tvojih zapovedih živel. Tvoje zapovedi so bile
moji pokaženi naravi težka butara, ker sem
radovoljno ljubil greh, pa vse zamorem, ako
mi pomagaš; tvoj jarm mi je bil težak le za
to, ker nisem tebe ljubil. Daj mi po svoji ve¬
liki milosti ljubezen do tebe; napolni me z
nebeško sladkostjo, da rad trpim, da prema¬
gujem nadležne skušnjave, da stanovitno tebi
služim, in v sveti družbi tvojih svetih tebe
hvalim vekomaj. Amen.

Ob ‘/a 3. uri se moli skupno sv. križev pot.

Namesto tretjega premišljevanja je na deželi na¬
vadno nauk ali pridiga.

Ob 4. uvi obišči Jezusa v presvetem Zakramentu.

—<» 303 -o—

Ob 5. uri beri iz Tomaža Kempčana Četrte knjige
12. poglavje:

Zelo skrbno se pripravljaj za sveto
obhajilo!

1. Jaz ljubim čistost in delim vso sve¬
tost. Jaz iščem čisto srce in v čistem srcu
najrajši počivam.

Pripravi mi prostorno obednico in ob¬
hajal bom pri tebi s svojimi učenci veliko-
noč. Če hočeš, da pridem k tebi in pri tebi
ostanem, postrži stari kvas in očisti stan
svojega srca! Vrzi iz sebe ves svet in vse
posvetne napake; čuvaj na strehi kakor sa¬
moten vrabec in premišljuj svoje prestopke-
v britkosti svoje duše.

Vsak ljubitelj namreč pripravi svojemu
dragemu ljubljencu najboljši in najlepši pro¬
stor, kajti iz tega se spozna ljubezen tistega,,
ki ljubljenca sprejme.

2. Vedi pa, da se ne boš mogel zadosti
pripraviti s svojim lastnim delovanjem, ko bi
se tudi pripravljal leto in dan in bi vedno le
na pripravo mislil. Le po moji dobrotljivosti
in milosti ti je dovoljeno pristopati k moji
mizi: kakor bogatin pokliče reveža na kosilo,,
ki mu pa njegovo dobroto povračuje le s tem r
da se pred njim ponižuje in vedno zahvaljuje.

Stori, kolikor moreš, in stori skrbno; ne
iz navade, ne iz sile, ampak s strahom, spo-

—® 304 €>—

štovanjem in gorečo ljubeznijo prejmi Telo
svojega ljubeznjivega Gospoda in Boga, ki
milostno pride k tebi!

Jaz sem te poklical, jaz sem ukazal to
storiti; jaz bom namestil, česar ti nimaš; le
pridi in prejmi me!

3. Zahvali se svojemu Bogu, kedar ti
podelim milost pobožnosti; ne zato, kakor da
bi je bil vreden, temveč ker sem se tebe
usmilil. — Ako pa nimaš duha pobožnosti in
se čutiš bolj pustega, moli stanovitno, vzdihuj
in trkaj ter ne odnehaj, dokler vsaj mrvice
ali kapljice izveličalne milosti ne prejmeš.

Ti mene potrebuješ, ne jaz tebe. In ti
ne prideš, da bi mene posvetil, pač pa jaz
pridem, da tebe posvetim in poboljšam. Ti
prideš, da te jaz posvetim in se združiš z
menoj, da prejmeš novo milost in se z nova
vnameš za poboljšanje.

Nikar ne zanemarjaj te milosti, temveč
z vso skrbjo pripravljaj svoje srce in spre¬
jemaj svojega ljubljenca!

4. Potrebno pa je, da se za pobožnost
ne pripravljaš samo pred svetim obhajilom,
temveč da se skrbno ohraniš pobožnega tudi
po svetem obhajilu. — Enake skrbi je po¬
treba pozneje, kakor poprej po pobožnem pri¬
pravljanju. Kdor se pozneje skrbno varuje,
se posebno dobro pripravlja, da prejme še
večje milosti.

Kdor je hitro ves raztresen v zunajnili
tolažilih, postane zelo nepripravljen za sveto
obhajilo.

Varuj se mnogega govorjenja, ostani
sam in veseli se s svojim Bogom; ker Boga
imaš, ki ti ga ne more odvzeti ves svet. —
Meni sebe vsega izroči; v prihodnje ne živi
v sebi, temveč v meni brez vseh skrbi!

Zdihljeji.

Sladko Srce Jezusovo, bodi moja lju¬
bezen !

(300 dni odpustka. — Pij IX. 30. sept. 1852.)

Ob 1  2  6. uri beri:

Tretje premišljevanje.

Stanovitnost v dobrem.

Prvi del.

Dobro začeti je potrebno, potrebniši je
pa dobro končati; veliko ljudi začenja dobro
živeti, stanovitnih v dobrem je pa malo.
Savi, Salomon, Judež, Tertuljian in drugi so
dobro začeli, niso pa stanovitni ostali, in
niso dobrega plačila prejeli. Jezus pravi:

Eksercicije. 20

—® 306 ©—

„Kdor bo do konca stanoviten, bo iz veličan."
Mat. 24, 13.

Ljubi moj, če si začel živeti pravično,
ali če pravično živiš, ne odstopi, ampak
prizadevaj si čedalje bolji prihajati. Sv. Ber¬
nard tako govori: „Če si dobro začel, ti je
plačilo obljubljeno; prejel ga pa boš, če si
stanoviten v dobrem. “ Sv. Pavelj apostol po¬
trdi to, rekoč: „Ne veste, da oni, kateri v
ograji teko, vsi sicer teko, vendar en sam
stavo dobi? Tako tecite, da jo dosežete." I.
Kor. 9, 24. Če se zdaj lahko varuješ greha,
rad moliš, se pogosto izpoveduješ in sveto
obhajilo prejemaš, stanoviten bodi do smrti,
in ne odstopi, ker Jezus reče: „Srečen je
hlapec, katerega bo njegov gospod, kedar
pride, našel, da tako stori." Mat. 24, 46. Da
si lahko služiš Bogu, ne bodi brez skrbi, ker,
če se boš bolj zanašal v svojo moč, ložej boš
padel v greh in pogubo.

Če si se dobrega navadel, in že zdavnej
nosiš jarm svetega evangelija, hvali Boga, in
ponižen bodi, ker nisi, dokler živiš vtrjen v
dobrem. Če ni dolgo, kar si se božji službi
podvrgel, in te nevarne skušnjave nadležvajo,
goreče moli, vedno čuj, varuj se hudih pri¬
ložnosti in možko se vojskuj, da ne padeš;
vsak je dolžan to storiti, sosebno pa ti, ker si
slabeji od druzih. Sv. Pavel opominja: „Kdor
stoji, naj se varuje, da ne pade". I. Kor. 10, 12,

Če si se spokoril, in si opravičen bil,
ostani pravičen; zakaj, če v veliki greh po¬
tem dovoliš, je tvoja nesreča huji od prve, in
si enak človeku, kateri je s pokoro izgnal
hudobo, zavoljo nestanovitnosti pa je bil
vreden, da je osem hudob va-nj šlo, „in po¬
slednje tistega človeka je huje od prvega."
Luk. 11, 24 — 26. Vidiš, kako strašno je po
prejetem odpušenji zopet grešiti? Ne upaj
tedaj v tvojo moč, ker iz svoje moči zamoreš
hudo, ne dobrega storiti, ampak upaj v pomoč
milosti božje, in zvest ji bodi, da stanoviten
ostaneš do smrti, in večno plačilo prejmeš.

Zdihljeji.

Ne zavrzi in ne pahni me spred svojega
obličja, o Gospod! Vem, da si me ljubil, pre¬
den sem te poznal, da te jaz s pomočjo tvoje
milosti iz vse duše ljubim, in tebi z vso voljo
služim: vem tudi, da me zveličati želiš, pa
bojim se vendar zavoljo svoje velike slabosti,
iz katere lahko grešim. Gospod! ti si pomoč
in trdnost slabih, in tebe toraj prosim, da me
močnega in stanovitnega storiš, da v službo
hudobe zopet ne pridem, in da mi tvoji da¬
rovi ne bojo v huje obsojenje. Dodeli mi
gnado prave pokore in srčne stanovitnosti po
zasluženji svojega edinorojenega Sinu in mo¬
jega zveličarja Jezusa Kristusa. Amen.

—® 308 c>—

Drugi del.

Stanovitnost je potrebna, ker je na svetu
silno veliko skušnjavcev in skušnjav; kdor
pa stanoviten ni, neizrečeno velikokrat pade.
Hudoba je naš nevajen sovražnik, pa še ne-
varniši od njega so hudobni ljudje, kateri s
svojo pričujočnostjo ter zapeljivim govorjenjem
ali zaničevanjem omajajo nestanovitne duše.
Ravno zato je Jezus rekel: „Varujte se laž-
njivih prerokov (zapeljivih ljudi), kateri k
vam pridejo v ovčjih oblačilih, znotraj pa so
zgrabljivi volkovi. Mat. 7, 15.

Ljubi kristijan! ne bodi mehkega duha,
in ne poslušaj hudobnih ljudi; zakaj, kateri
koli te v greh napeljuje, je hudobnež, na¬
mestnik hudobe in sovražnik tvoje duše. Če
te zaničujejo, ako jim ne dovoliš, tvoja ve¬
lika sreča je to, da si zaničevan zavoljo pra¬
vičnosti in zvestobe. Stara navada je to, da
skušnjavci zaničujejo nje, ki se jim ne vdado.
Sveti Pavel pravi: „Vsi, kateri hočejo pobožno
živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjanje tr¬
peli." II. Tim. 3, 12. Hudobneži so Jezusa,
njegove apostole, in veliko njegovih vernikov
morili, zakaj bi se ti njih praznega zaniče¬
vanja bal? Prizadevaj si zvesto služiti Bogu,
vstavljaj se hudobnim, in moli za-nje, da se
spreobrnejo.

Pusti, da hudobneži govore, kar hočejo:
ako bi njih prijatel bil, bi božji ne bil; če pa

-o 300 ©—

njih zaničevanje zaničuješ, dopadeš Bogu in
mu je tvoja zvestoba dopadljivši, če več zo¬
prnost pretrpiš zavoljo njegovih zapovedi. Pre¬
misli, kaj je David rekel: „0ni bodo (mene)
kleli, in ti (o Bog) me boš blagoslovil: oni
bodo zasramovani, (in jaz) tvoj hlapec, se
bom veselil. Ps. 108, 28. Če te hudobni kol¬
nejo in vse hudo govore zoper tebe, ker
nočeš v njih želje dovoliti, ker Bog ima do-
padajenje nad teboj, in bo tvojo zvestobo
obilno plačal. Jezus je svojim učencem in
tudi vsem svojim služabnikom rekel: „Blagor
vam, kader vas bodo kleli in preganjali in
vse hudo zoper vas lažnjivo govorili zavolj
mene. Veselite se, in od veselja poskakujte,
ker je vaše plačilo obilno v nebesih. Mat. 5,
11 - 12 .

Da skušnjavcev ne poslušaš in ostaneš
stanoviten v dobrem, premisli tudi pravično
sodbo božjo. Ko bo Jezus sodil žive in mrtve,
bodo pravični veseli in časteni, grešniki pa
bodo prestrašeni in zaničevani; zdaj hudobni
predrzno govore in grešnike hvalijo, takrat
pa ne bodo ne sebe, ne druge izgovorili, in
in tudi nihče se ne bo predrznil za-nje pro¬
siti. „Ni kralja, ni oblastnika, kateri bi se
predrznil vpričo tebe (božjega sodnika) greš¬
nike braniti. Modr. 12, 14. Boj se Boga ter
mu zvesto služi in boš milost našel pri njem.

—® 310 ©—

Zdililjeji.

Moj Bog! vem, da sem dolžen stano¬
vitno služiti tebi, svojemu vsegamogočnemu
gospodu in pravičnemu sodniku, pa nisem
storil, kar mi zapoveduješ, in sem tebe za¬
pustil zavoljo hudobnih skušnjavcev in zani-
čevavcev. Hvaljen bodi usmiljeni Gospod!
ki me nisi po zasluženji pogubil, in ki mi
pomagaš moje grehe poznati, sovražiti in opu¬
stiti. Trdno obljubim s pomočjo tvoje milosti,
da ti ne bom posihmal nehvaležen in ne¬
zvest; hudobnih ne bom poslušal in tudi ne
pohujšal se nad njimi, ampak le tvoje svete
zapovedi me bodo vodile. Daj mi stanovit¬
nost v dobrem sklepu, da te ne zapustim
nikdar in da v tvoji milosti umrjem. Amen.

Tretji del.

V - J

Stanovitnost v dobrem je potrebna, pa
je redka, ker je človek s slabim mesom
obdan, katero nadležuje dušo in ker pre¬
malo skrbi. David je resnico govoril: „Moje
ledje je polno zmotnjav: in v mojem mesu
dobrega ni.“ Psal. 37, 8. Vsak človek je
dolžan enako misliti, ker meso je slabo in
po prepovedanem veselji hrepeni. Meso je
najnevarniši sovražnik, ker se ga ogibati ne
moremo, in ga, kamor gremo, s seboj vla-

čimo. Zavoljo nadležnosti slabega telesa so
vsi pravi služabniki božji žalovali in žalujejo,
ker njegove skušnjave so silno nevarne.

Kristijan! kaj ti je storiti, ker te hu¬
doba, svet in meso vedno skušajo, napeljujejo
v greh, in silijo v pogubljenje? Da sovraž¬
nike premaguješ in stanoviten ostaneš v božji
službi, stori, kar ti zdaj povem.

Moli iz srca, da ti Bog pomaga prema¬
govati skušnjave, ker brez pomoči milosti
božje si ko odsekana mladika, katera dobrega
sadu ne rodi, ali bolniku enak, nad katerega
srdit sovražnik gre. Jezus pravi: „Prosite,
in se vam bo dalo", prosi goreče in stano¬
vitno, in boš uslišan. Goreča in stanovitna
molitev je vsem potrebna, tistim pa sosebno,
katere skušnjave pogosto premagujejo.

Premišljuj razodete resnice, da tvoja
slaba duša čedalje več moči dobiva. David
pričuje: „Moje srce se je v meni vnelo, in v
mojem premišljevanji se je ogenj vžgal.“ Ps.
38, 4 Če premišljuješ edinost in neumrjoč-
nost duše, smrt, sodbo, pekel, nebesa, večnost
in drugo tako, se strah obuduje v tebi, išeš
pomoči pri Bogu, bojiš se greha in se ga
varuješ. Če razodete resnice pogosto premiš¬
ljuješ, boš trdne in stanovitne volje, in boš
z Davidom resnično rekel: Obljubil in prisegel
sem zapovedi tvoje pravice spolno vati." Ps.
118, 106.

-o 312 €>-

Varuj se skrbno nevarnih priložnosti, in
če tega ne storiš, je vse drugo zastonj. Če
se nevarnih priložnosti ne varuješ, in sosebno
če jih iščeš, si brez pomoči milosti božje, ti
si slabeji, skušnjave nevarniši, in padeš, ker
je resnično, kar Bog po Modrem govori: „Kdor
nevarnost ljubi, bo v njej poginil.“ Sir. 3, 27.

Hodi pogosto k spovedi, imej stanovit¬
nega spovednika, katerega si si po dobri vesti
izvolil, in vbogaj ga v vsem. Nauki namest¬
nika Jezusovega pomagajo k boljšanju, ker
Jezus pridružuje svojo milost; sam veš, da
je tvoje srce goreče v tebi, kader si po spo¬
vedniku učen, svarjen in opominjan, in če
ga vbogaš, boš lahko stanoviten v dobrem.
K božji mizi pristopaj, kader ti bo rečeno,
da duhovno moč dobivaš, in stanovitno služiš,
da boš zveličan.

Zdihljej.

Usmiljeni Bog! zahvalim te zavolj svet¬
lobe , katero mi dobrotljivo daš, in zavoljo
vseh pomočkov, katere mi deliš, da zapeljive
skušnjave premagujem, in tebi stanovitno
služim. Vem, da me hočeš zveličati, da sem
pogubljenja vreden. Ljubil si me, in me ljubiš
neprenehoma, jaz tudi želim ljubiti tebe vse
dni svojega življenja, da te ljubim v nebesih
vekomaj. Da to sosebno milost dosežem, na¬
polni me s svojo ljubeznijo, da moč in voljo

—o- 313 €>—

imam vse storiti, kar me stanovitnega ohra-
nuje. Potrdi in dokončaj v meni, kar si s
svojo milostjo začel, da se tebi popolnoma
podvrženi in te ne zapustim nikdar, da
srečno umrjem in te hvalim v nebesih ve¬
komaj. Amen.

Ob pol 7. uri skleni premišljevanje z litanijami
sv. Vincencija, kakor prvi dan stran 154.

Ob 8. uri opravi večerno molitev glej stran 27 in
preberi prvi  del premišljevanja, ki je za jutre odločeno.

Na dan sv. obhajila.

Pri sv. maši ponavlja Kristus svojo molitev.

1. Ljubljenec Kristusov, sv. Janez piše
(v 1. pismu 2 .  pogl.): „Besednika imamo pri
Očetu, Jezusa Kristusa, pravičnega, ki je
sprava za naše grehe." Ali nam ne žago-
tavlja s tem za trdno sv. pismo našega zve¬
ličanja, rekoč, da se sam Sin Božji poteguje
pri božji pravici za žive in mrtve, da je naš
zagovornik in besednik pri Bogu.

2. Tu pa nehote vprašamo: kdaj in kje
opravlja Kristus to službo ? Katoliška Cerkev
veruje in uči, da Kristus ne le v nebesih,,
temveč tudi na zemlji za nas prosi priporo-
čevaje nas Bogu. To priča učenjak Suarez
(Tom. ?>.  disp. 79. sect. 2.), ker pravi: „Koli-

-o 314 ©—

korkrat se daritev sv. maše opravlja, toliko¬
krat prosi Kristus za darovalca in za tiste,
za katere se sv. maša daruje 11 . Kristus prosi
namreč za mašnika berečega sv. mašo in za
vse tiste, katerih se mašnik in pričujoči po¬
sebno pri sv. maši spominjajo.

3. Kako Kristus za nje prosi, popisuje sv.
Lavrencij Justinijan (Serm. de corp. Christi) :
»Kedar se Kristus na altarji daruje, kliče
svojega Očeta kažoč mu telesne rane, ter go¬
reče prosi, da bi zavoljo njih človeški rod bil
■oprosten večne kazni. 11  Zares krasne besede!
one so nam živa priča, kako vemo Ijuhez-
njivi Jezus za nas prosi, kako iskreno se za
nas poteguje. Kako je bivajoč na zemlji za
naš blagor skrbel, to nam dokazuje marsi-
kaka v vedni molitvi prečuta noč, tako piše
sv. Luka (6. pogl.): „Šel je molit na goro, in
je prenočil v molitvi pred BogornJ In to se
ni zgodilo le enkrat, sv. Luka mnogokrat go¬
vori o molitvi Zveličarjevi (tako v 21. pogl.):
„Učil je po dnevu v tempeljnu, po noči pa
je hodil in ostajal na gori, katera se Oljska
imenuje. In (v 22. pogl) pristavlja: „In je
šel proti večeru po navadi na Oljsko goro“.
Iz tega razvidimo, da je imel ljubi Jezus na¬
vado, prenočevati v molitvi pod milim nebom
na Oljski gori. Česa je prosil, za koga je
molil, kaj misliš? Sv. Ambrož (Lib. 3. in
Luc.) odgovarja: „Gospod ni prosil za-se,

—a- 315 e>—

za-me in za-te in za vse ljudi je prečul Zve¬
ličar toliko noči v molitvi, da bi nas rešil
večne pogube, kakor pravi sv. Lavrencij Ju-
stinjan. Kristus je videl v duhu, koliko mili¬
jonov ljudi odrešenih s predrago krvjo bode
požrlo peklensko brezno, zato je objokoval v
goreči molitvi pogubljenje toliko duš, zato je
trpelo njegovo usmiljeno srce.

4. Vse te vnete molitve, ki so nekdaj
v tihi noči puhtele proti nebesom, vse po¬
navlja ter navdihnjene s svetim ognjem zopet
pošilja nebeškemu Očetu pri vsaki sv. maši.
vnovič dosežejo Božji prestol, in ž njimi zdru¬
žene se prikažejo pred Božjim obličjem tudi
grenke solze, katere je točil Odrešenik za
blagor svojih otrok, srčni izdihljeji, katerim
vzrok so bili grešniki, dolge noči, ki jih je
premolil za grešnike. Vse to daruje Zveličar
svojemu Očetu za blagor vesoljnega - sveta,
posebno pa za blagor tistih ljudi, ki so pri¬
čujoči pri sv. maši. Sedaj pomisli, kako sveta,
kako pobožna, kako vspešna mora biti ona
molitev, katero moli najsvetejši svetnik, Jezus
Kristus, Sin Božji, z vso močjo, kar jo le ima
njegova božja in človeška natora. O Bog!
Kako koristna mora biti ta molitev tistim
dušam, katerim je namenjena! kako prijetna
mora biti nebeškemu Očetu, katerega tako
goreče prosi! Bog, kako dopadljiva, mora biti
ta molitev presveti Trojici, ker se njej pri¬
naša v dar!

—o- 316 €>—

5. Kristus pa ne moli le na altarji za
vse pričujoče, da bi njegova molitev imela
veči vspeh, se tudi Bogu daruje za njih blagor.
Kdo ve ceniti veličastnost, mogočnost, kre¬
post tega daru? kdo to spozna? kdo to za-
popade? kdo razloži? Čuj čudo, ki nam ga
hrani razodenje sv. Jederti (lib. 2. cap. 62.):
„Pri povzdigovanji sv. hostije je videla sv.
Jedert Kristusa dvigajočega z lastnimi rokami
presladko srce v podobi zlatega keliha, po¬
stavil ga je pred svojega Očeta ter se sam
tako neizrekljivo in neprecenljivo daroval za
svojo Cerkev, da tega nobena stvar nikakor
razumeti ne more".

6. Premišljuj vendar, kako velika skriv¬
nost je sv. maša. Glej, ter si vzemi k srcu,
kako častitljiva božja daritev je to. Glej, ter
občuduj, kako neizrekljivo, kako čudežno se
naš presladki Zveličar pri vsaki sv. maši svo¬
jemu Očetu daruje za blagor vseh pravover-
nikov, zopet teče na duševni način njegova
kri, ali ni to daritev najčastitljivša, največja?
Ki ga človeka, ni ga angela, ne svetnika, ki
bi jo popolnoma spoznal, da še celo mati
Božja je popolno ne zapopade. Da bi še bolj
razjasnil ter potrdil svojo besedo, je razodel
Kristus blaženi Mehtildi. sestri sv. Jederti,
to-le (Lib. 2 c. 31 ): ,, Jaz sam vem in spo¬
znam popolno, kako se vsaki dan na altarji
darujem Bogu Očetu v blagor vernikov, tega

—o- 317 -€>—

razumeti niso v stanu ne Kerubi ne Serafi,
tega zapopasti ne morejo vse nebeške moči".
Jako pomenljive so te besede, one ti razode-
devajo, kako vneto, kako neprestano lju-
beznjivi Jezus na altarji ne samo prosi za
svoje vernike, posebno za tiste, ki so pri¬
čujoči pri sv. maši, ampak se za-nje tudi
daruje, tako imenitno, tako nezapopadljivo,
da tega celo najvišji nebeški duhovi čisto
razumeti ne morejo. 0 kolika milost za nas!
O kolik blagor!

7. Razun tega je treba pomniti, da se
Kristus pri sv. maši ne daruje v svojem ne¬
beškem veličastvu, temveč v največji poniž¬
nosti, v največji pohlevnosti. Na altarji nam¬
reč ni le v podobi hostije resnično pričajoč,
ampak tudi v najmanjšem koščeku, ki se
oddrobi od sv. hostije. Kako neznaten, kako
zaničljiv je v takem drobcu, lahko obrača
nase besede Davidove, ki govori o njem (v
21. ps.): „Črv sem in ne človek, v zasmeho¬
vanje ljudem in v zaničevanje ljudstva", in
to zategadel, ker malokdo tako majhni po¬
svečeni drobtini izkazuje dostojno čast, ma¬
lokdo spozna in moli v njej svojega Boga.

8. Skrit v tako majhni podobi, globoko
ponižan kliče z altarja proti nebeški visočini
k Bogu tako mogočno, tako glasno, da se
dele oblaki, da se odpre nebo, ter njegov klic
prihiti do Božjega usmiljenja. O Ninivljanskem

—s 31 8 €>-

kralju beremo pri preroku Jonu (pogl. 3.):
„da je izvedevši mestu preteči pogin vstal s
prestola, odvrgel kraljevsko obleko, oblekel
žimnato odejo, ter zapovedal vsemu ljudstvu,
naj iz vse moči kliče k Bogu“. Taka poniž¬
nost in spokornost mu je pridobila milost pri
Gospodu, odvrnila je zasluženo kazen od spri-
denega mesta. Če je že torej ponižnost pa-
ganskega kralja potolažila ter k usmiljenju
nagnila Boga, koliko prej bo to mogoče Iju-
beznjivemu Jezusu, ki veliko več stori pri
sv. maši, ali ne bode on vsega od Boga Očet
prejel, česar ga prosi? Saj on zapusti svoj
kraljevski sedež; vrže od sebe svoje veli¬
častvo, obleče ostro raševino zakrivši se s
podobo presvete hostije, ter milo prosi vse¬
mogočnega Boga usmiljenja svojemu ljudstvu
rekoč:

9. O predragi Oče nebeški! ozri se na
mojo pohlevnost, glej moje globoko ponižanje,
črvu sem enak, ne človeku, tako sem poni¬
žan. To storim zavoljo grešnikov in grešnic,
za-nje to delam, da bi našli pri Tebi usmi¬
ljenje. Uprli ^so se tebi, jaz pa se ponižujem
pred teboj. Žalili so te s svojimi grehi, jaz
pa te bom potolažil s svojo ponižnostjo. Za¬
služili so pravično maščevanje, jaz pa bom
odvrnil od njih pretečo šibo nenehoma proseč.
Prizanesi jim zatorej, o ljubi Oče, zavoljo
mene, ne kaznuj jih, kakor zaslužijo. Ne daj

-o 319 s>-

jih v roke zoperniku, in ne pogubi jih na.
veke. Nikakor ne smejo poginiti, ker moji so,
in z lastno krvjo sem jih drago odkupil. Po¬
sebno pa Te prosim, ljubi Oče, da pričujoče
grešnike in grešnice obvaruješ večne smrti,
saj darujem sedaj zopet svoje življenje zanje,
ter prelivam v duhu za-nje predrago kri.

10. 0 Jezus Kristus! kolika je ljubezen
tvoja do vernikov; tako krepko se poteguješ,
za-nje, toliko storiš za njih blagor na altarji,
tako vneto moliš za-nje! Tolike ljubezni, to¬
like zvestobe nismo v stanu dovolj ceniti,
zamoremo jo le po nekoliko vračati s pridnim
vdeleževanjem sv. maše. Kdo ne bi bil rad
in pogostoma pri daritvi sv. maše, vede, da
Jezus Kristus sam zanj Boga prosi, zanj po¬
navlja britko trpljenje, njemu v prid prinaša
neizrekljivi dar podpirajoč ž njim svojo mo¬
litev? Kdo ne bi zaupal taki priprošnji? kdo
bi si ne želel takega priprošnjika ? 0 kako
lahko si ga pridobiš! Saj tudi za-te prosi,
kadar si zbran pri sv. maši. Gotovo je Kri¬
stus viseč na križu svojemu Očetu posebno
priporočil pod križem stoječe vernike, ter njih
posebno vdeležil sadu svojega trpljenja. Zato
tudi pri sv. maši brez dvombe Kristus ravno
to stori pričujočim, posebno kedar se njegovi
priprošnji priporočajo, proseči ga, da se za-nje
daruje. In tedaj ravno tako iskreno za-nje
moli, kakor nekdaj na križu za svoje sovraž-

-o 320 €>—

nike. Kako velikanski vspeh bode imela ta
molitev! Koliko milosti nam bo pridobila 1
Kako trdno, kako nepremakljivo mora biti
naše upanje v večno zveličanje, ker vemo, da
edinorojeni Sin Božji vsaki dan za nas prosi,
da nam nevrednežem zagotovi večno srečo.

11. Kako veselje bi občutil, ko bi pre-
blažena devica Marija stopila z nebes, ter se
ti prikazala tolažeča te: „PreIjubo moje dete!
ne boj se! obljubim ti, da si bom vse priza¬
devala, da te zveličam, prosila bom svojega
Sina brez prenehanja, dokler mi ne obljubi
tvojega zveličanja*. Poskakoval bi same ra¬
dosti pri teh besedah, iz dna srca bi zaklical:
Potolažena je moja duša, sedaj ne dvomim
več nad svojim zveličanjem, ker mati Božja
so mi je prikazala, ter mi zagotovila, da mi
izprosi večni blagor. Po pravici bi se lahko
veselil, ako bi ti bila došla ta milost in tudi
jaz bi se radoval, če bi mi mati Božja tako
dobroto skazala ter mi obljubila svojo mo¬
gočno priprošnjo.

12. Če torej po pravici toliko zaupanje
stavimo v krepko priprošnjo prečastitljive
matere Božje, zakaj ne zaupamo ravno tako,
in še veliko bolj najmogočnišemu priprošnjiku,
Sinu Božjemu samemu? On nam ni le ob¬
ljubil pospeševati našega zveličanja ter pro¬
siti svojega Očeta za našo večo blaženost,
marveč zares tudi pošilja pri vsaki sv. maši,

—o 321 €>“

katere se osebno vdeležimo, goreče prošnje
pred prestol Najvišega, ter prisili tako božjo
pravico, da nas ne kaznuje zavoljo storjenih
krivic, kakor zaslužimo, temveč nam milost¬
ljivo prizanese ter nas zveliča. Ne moli sam,
ž njim se združijo njegove solze spremljane
s tolikimi prošnjami, kolikor solznih kapljic
je priteklo iz njegovih oči. Ž njim vkupaj
prosijo one neštevilne kaplje krvi, ki so iz¬
virale iz njegovih bolestnih ran. Ž njim zdru¬
ženo prosi njegovo božje srce in vsi izdih-
ljeji, kateri so tolikokrat kipeli iz njega. Ta
glas sv. krvi, to vpitje ran, solza in izdih-
Ijejev je vsemogočno, preseže oblake, razdeli
nebo ter predre srce nebeškega Očeta. Ali ne
bo vsega prejelo, česar le poželi? ali nam ne
bo izprosilo vseh milosti ? nas mar ne bo
obvarovalo vsega zla?

13. Če torej dobro veš, da Kristus pri
sv. maši posebno prosi za vse pričujoče,
zakaj ne greš k sv. maši, zakaj se ne vde-
ležiš tudi ti njegove molitve? Tolikokrat tožiš
ter zdihuješ, da nisi v stanu zbrano moliti;
zakaj ne hodiš k sv. maši, da bi tu Kristus
za tebe in namesto tebe prosil ter tvoje sla¬
bosti popravil? Saj te tako prijazno vabi k
sebi rekoč (Mat. 11.): »Pridite k meni vsi, ki
se trudite in ste obteženi in jaz vas bom
poživil". Tako je klical bivaje še na zemlji.
Iz altarja pa se mi zdi, da kliče: „Pridite k

Eksercicije. 21

-o- 322 e>-

meni vsi, ki ne morete pobožno moliti, im
jaz bom za vas molil". Zakaj ne izpolniš
Kristusu volje, borni človek ? zakaj ne hitiš
k njemu, ki hrepeni po tebi pri vsaki sv.
maši? Saj v nadlogah še okoli ljudi letaš
tožš jim svoje nadloge in britkosti ter se jim
priporočaš v molitev. Če imaš toliko zaupanja
do človeške molitve, zakaj se ne zaneseš to¬
liko bolj na vsemogočno molitev Kristusovo?
Obložen si z nadlogami, da jih komaj nosiš,
tvoja največa nadloga pa je očitna nevarnost
večnega pogubljenja; vprašali so učenci Kri¬
stusa (Mat. 10.); ,,Gospod! kdo bo zveličan?"
On pa jim je odgovoril: „Pri ljudeh je nemo¬
goče, pri Bogu pa ne“. Čuj Kristusa samega,
sam se ne boš zveličal, pravi, iz svoje moči
ne boš dosegel večnega življenja, išči torej v
toliki nevarnosti pogubljenja vsaki dan po¬
moči pri sv. maši, zateci se h Kristusu, on
bo molil za-te ter ti izprosil pri Bogu zve¬
ličanje.

14. Morda pa porečeš: Oh, jaz ubogi
človek, ne zaslužim ter tudi nisem vreden,
da bi Kristus za-me prosil. Ne bodi takih
misli, ker zagotovim te, da en sam zaupljiv
izdihljej h Kristusu pri sv. maši ti bo na¬
klonil njegovo priprošnjo, da, primoral ga bo
za-te prositi. Saj piše sv. Pavel (Hebr. 5.):
„Vsak veliki duhoven, izmed ljudi izbran, je
za ljudi postavljen v to, kar Boga zadeva,

-o 323

da daruje dari in daritve za greh“. Ker pa
je po naredbi Boga Očeta Jezus Kristus naš
naj višji duhoven, in ker pri sv. maši izvršuje
duhovsko službo, zato mora zbog te svoje
službe prositi za svoje, ljudstvo ter sv. mašo
za-nj darovati. Tega pa ne stori le za vse v
obče, marveč moli in daruje tudi za vsakega
posebej ravno tako, kakor je za vse sploh,
pa tudi za vsakega posamezno trpel in kakor
sedaj za vse ljudi v obče, in tudi za vsakega
posebej skrbi. Ne dvomi zatorej nad molit¬
vijo Kristusovo, bodi temveč trdno prepričan
in zagotovljen, da se ona vselej, kedar si pri
sv. maši, zate pošilja proti nebesom.

15., Iz doslej povedanega lahko spoznaš,
kako verno, kako vneto ljubi Jezus na altarji
za nas prosi in kako blagonosna je nam
ubožcem njegova sv. molitev. Veže te še ena
dolžnost, da svojo molitev skleneš z molitvijo
Kristusovo, ali pa ga prosiš, da jo sam združi
s svojo molitvijo. Tako združena je mogoč-
niša, je krepkejša, kot marsikatere druge mo¬
litve. To dokazuje Forner, škof Hebronski
(Miser. cone. 83 num. 10.) rekoč: „Molitve zdru¬
žene z daritvijo sv. maše prekose vse druge
pobožne, dolgo časa trajajoče molitve in ne¬
beška premišljevanja zavoljo velikih zaslug
trpljenja Kristusovega, ki pri sv. maši tako
obilno siplje milosti in nebeške dobrote."
„Kakor je namreč glava najponosniši del te-

21  *

-o 324 sp¬

lesni — nadaljuje Forner svoj dokaz — ter
po dostojnosti preseže vse ude, tako prekosi
tudi molitev, ki jo naš glavar Kristus pri
sv. maši za nas opravlja, zedinjeno molitev
vseh kristijanov, ki so udje Kristusovi 11 .

16. Kedar toraj človek svojo slabo mo¬
litev, ki jo opravlja pri sv. maši, združi z
najpopolnišo molitvijo Kristusovo, tedaj se
požlahni ter popravi, kakor bakreni denar v
raztoplenem zlatu, tedaj se dviga vkupej z
božjo molitvijo Kristusovo proti nebesom ter
pride kot prijeten dar pred Božje obličje. Iz
tega sledi, da je slaba molitev opravljena pri
sv. maši mnogo boljša od pobožne domače
molitve. Zatorej ne ravnajo prav duhovni in
svetni in opravljaje navadne molitve doma,
ker bi se lahko med tem vdeležili sv. maše,
ter si pridobili tako večje zasluženje. Pri sv.
maši pričujoči bi zbrano sledili mašnika pri
vseh molitvah, ponavljali bi tako molitve
Kristusa samega, ter ž njim vred darovali
najveličastneji dar; mnogo koristniše je tedaj
pri sv. maši moliti, kakor pa doma ali na
polju. Kdor spolnuje ta svet, ta se vdeleži
vseh milosti, o katerih se govori v teh bu¬
kvah, ter si nakopiči bogat zaklad zasluženja
v nebesih.

{ - 1

KAZALO.

Stran

Dnevni red za duhovne vaje. S

Prva knjiga. Tridnevne duhovne vaje ....  4

Predvečer.„ . 4

Veni s. Spiritus. 4

Pridi sv. Duh. 7

Uvod. Kaj so duhovne vaje ali eksercicije ? . . 9

Večerna molitev.27

Prvi dan.

Jutranja molitev.30

Prvo premišljevanje: Najpotrebnejša skrb je, da

rešiš svojo dušo.33

Litanije presv. Jezusovega imena ... 41

Tomaž Kempčan I. 20.44

Rložki berejo :

1. Sv. Egidij.48

Nauk: Kaj pomaga vse, če se duša pogubi ? . . 50

2. Sv. Avguštin.53

Nauk: Čudno vojskovanje hudega poželenja in mi¬
losti v srcu sv. Avguština.Gl

O dolgi spovedi.64

Žene borejo :

"'1.  Sv. Ana.68

Nauk: Blagor hiši, v kateri strah Božji gospoduje 70
2. Sv. Joana Frančiška.73

—® 326 «>~

Stran

Nauk: Kdo je pri Bogu resnično pravičen ... 77

Device berejo:

1. Sv. Marija Magdalena.81

Nauk: Očitni grešniki so očitne pokore potrebni . 83

2. Sv. Roza .87

Nauk: Od dušne mlačnosti in temote ....  90

n m go .premišljevanje: Veliki greh. je. neizrečena

hudobija.93

Litanije sv. Jožefa . .  101

Možki berejo:

1. Sv. Godeleva.103

Nauk: Zakonskim, med katerimi ni ljubezni . . 106

2. Sv. Evplij.109

Nauk: Božja beseda slabim ne dopade . . . .112

Žene berejo:

1. Sv. Radegunda.115

Nauk: Iz njenega življenja.119

2. Sv. Marta '.122

Nauk: Iz poprejšnjega popisovanja.125

Device berejo:

1. Sv. Proba.129

Nauk: Kakošne naj bodo device.131

2. Sv. Aha .135

Nauk: Nečistost je velik greh.138

Tomaž Kempčan I. 23. o smrti . . ■ 1-42

Tretje, premišljevanje:..Smrt lenega kristijana . . 146

Litanije sv. Vincencija Pavljanskega . . . 154

Drugi dan.

llmLahMniši,j.i.-v:n!je: <) .pustimi sudh ....  158

Tomaž Kempčan l. 24.166

Možki berejo: Sv. Evdocija .....  170

Nauk: Sodbo Božjo premišljevati in se k sodbi

pripravljati.172

Žene berejo:

Sv. Brigita. 177

-o 327 €>—

Stran

Nauk: Za koga, zakaj in koliko je Jezus trpel . 180

Device berejo:

Sv. Terezija .184

Nauk : Iz njenega življenja.188

Drugo premišljevanje: V peklu je neizrečeno hudo 193
Možki berejo:

Sv. Filip Benicij .......  202

Nauk: Ponižnost je vsem zapovedana ....  205

Žene berejo:

Sv. Elizabeta.208

Nauk: Nevošljivivost je grda pregreha . . . . 212

Device berejo:

Sv. Marcela .215

Nauk; Živi sveto in nikogar se ne boj . . . . 217

Tomaž Kempčan I. 15.220

Tretje..premišljevanjem-Prijaznost z Bogom je naj-

gfifo i sreča  ..223

Tretji dan.

Erv.o premišljevanje : Boga in Jezusa Kristusa ljubiti 230

Tomaž Kempčan II. 7.238

Možki berejo:

Sv. Marin.242

Nauk: 0 stanovitnosti v Božji službi ....  243

Žene berejo :

1. Sv. Klara.247

Nauk: Od bližnjega pripravljanja k sv. obhajilu . 250

2. Sv. Matilda.257

Nauk: Nekateri nauki s ta rišem in otrokom . . 259

Device berejo :

Sv. Jedert.263

Nauk: Čistost je lepa, pa ima veliko sovražnikov 265
Možki berejo:

Sv. Cezarij.269

Nauk: Opravljanje je grešno in škodljivo . . . 273

-o- 328 «—

Stran

Drugo premišljevanje : Nebesa so mesto nezapo-

padljivega veselja.277

Možki berejo :

Sv. Gordij.286

Nauk: V slehernem stanu je mogoče dušo zveličati 288
Žene berejo:

Sv. Klemen.291

Nauk: Kaj naj stariši storijo, da zveličajo otroke 293

Device berejo:

Sv. Sinkletika.298

Nauk: Mogoče je v nebesa priti.300

Tomaž Kempčan IV. 12.303

Tretje premišljevanje .  305

Dan sv. obhajila .313

Premišljevanje.313

Druga knjiga.

I. Mesečne duhovne vaje.

Mesečne duhovne vaje čistijo srce in neizrekljivo
veliko pripomorejo k popolnosti. — Redovniki in tudi
svetni prvi petek ali prvo nedeljo vsakega mesca v to
obračajo, da se ta dan v duhu prenovijo ali mesečne
duhovne vaje opravijo; — stori tudi ti tako; glej tukaj
irnaš:

Načrt in dnevni red za mesečne duhovne vaje.

1.  Predvečer: Poklekni pred Božjo martro in pre¬
glej poglavitne pregreške, v katere si pretekli mesec
zabredel.

2. Določi si že danes, katere resnice misliš jutre
premišljevati.

3. Opravi zvesto in pobožno večerno molitev glej
stran 27, in preberi prvi del jutrajšnjega premišljevanja.
Tako je priprava za mesečne duhovne vaje storjena.

Kaj pa zjutraj?

1. Vstani ob 5. uri in opravi svojo jutranjo mo¬
litev glej str. 30, potem pojdi k sv. maši.

2. Proti 9. uri preberi životopis enega Svetnikov
ali Svetnic Božjih, ki ga najdeš spredej v prvi knjigi. —

—* 330 ©—

Najprimernejše je. ako to bereš, kar tebe in tvoje dolž¬
nosti zadeva, ali kar ti pomaga tvojo glavno napako
zatreti.

Je bila, postavim, tvoja glavna napaka v pretečenem
mescu: slabo govorjenje o bližnjem — beri životopis sv.
Cezarja stran 269; si se z nevošliivosti o največkrat pre¬
grešil, beri sv. Elizabeto; si se rad baha l, si veliko do-
mišljeval, o samem sebi veliko govoril, beri sv. Filipa
Benicija stran 202; si le z ustnicami molil, le..za..ta .svet
in za svoj dobiček delal, na Boga pozabil, beri: sv. Fran¬
čiško Fremiot stran 73; je bila tvoja priprav a .za. sv, ob¬
hajila mlačna in slaba, beri sv. Klaro str. 247 i. t. d.

Če te je življenje sv. Cezarija presunilo, da si
sklenil: ne več govoriti o slabostih bližnjega, — če te
je sv. Elizabeta naučila premagati nevošljivost. — če si
iz naukov sv. Filipa Benicija spoznal potrebnost poniž¬
nosti in da zdaj ne misliš več tako visoko od sebe: —
smeš reči. da si se prenovil v duhu in se resnično
poboljšal.

To je zdaj eno, namreč, da ob 9. uri bereš ži¬
votopis in na-se obrneš.

3. Ob 10. uri beri premišljevanje, kakor si si ga
sinoči določil.

4. Ob 11. uri izprašuj svojo vest, da o priložnosti
opraviš mesečno spoved, t. j. da se obtožiš vseh pre¬
tekli mesec storjenih grehov.

5. Ob s / 4  12. uri moli litanije sv. Jožefa str. 101.

6. Ob 2. uri moli sv. rožni venec in po rožnem
vencu beri životopis enega v prvi knjigi omenjenih
Svetnikov.

7. Ob 5. uri beri Tomaža Kempčana stran 142
ali pa stran 221.

8. Ob •/„ .6. uri moli litanije sv. Vincencija stran
1B4 in obiši Jezusa v presv. Zakramentu. — če je mo¬
goče, opravi tudi sv. križev pot, kakor bolj kaže — pred
ali popoludne. Če želiš, da bi ta dan Bog s teboj go¬
voril, ne smeš z ljudmi veliko govoriti, zato se pa zdrži

—«• 331  ©~

danes vsakega nepotrebnega obiskovanja, govorjenja in
razveseljevanja; kjer je veliko hrupa, se ne more slišati
Božji glas.

Ob letnih in mesečnih duhovnih vajah ti služijo

za duhovno branje lahko tudi:

II. Izbrane čednosti

svetega Vincencija Pavljanskega.

Prvo poglavje.

i. Vera sv. Vincencija.

„Kdor hoče k Bogu pristopiti, mora ve¬
rovati, da je, in da je tistim, ki ga iščejo,
plačevalec", pravi sv. pismo Hebr. 11, 6.

Prva reč, katera je potrebna temu, ki
hoče Bogu služiti, je toraj vera. Ona je ko¬
renina vseh krščanskih čednosti in podlaga
duhovnega življenja. Tako je mislil sv. Vin¬
cencij o veri, in na to podlago se je vsigdar
naslanjal; iz nje je zajemal duhovno moč za
vse svoje ravnanje in podvzetja.

Čudovita je bila njegova vera, iz katere
se je odsvitala otroška priprostost in možka
značajnost in katero je v srci hranil kot vir
čeznatornega življenja ter korenino, iz katere
je rastla njegova ljubezen, ki se je imela po
vsem svetu razlivati.

—<& 332  €>—

Močna, po skušnjavah utrjena je bila
njegova vera in podobna tistemu drevju, ki
od viharjev sem ter tje majano, še globokeje
korenine požene. V Tuniški sužnosti je pre¬
magal prilizovanje in protenje svojih gospo¬
darjev (glej življenje), na dvoru kraljice Mar¬
garete je prišel kot zmagovavec iz boja s
skušnjavami k neveri, katere je bil prosto¬
voljno prevzel, da je prijatelja rešil; v časih
Janzeniških zmotnjav se je vedel vsem zanj-
kam in sleparijam krivovercev umakniti. —
„Vedno Boga hvalim, je djal, da mi je mojo
vero neskaljeno ohranil v sredi časov, ki so
toliko zmot in pohujšljivega mnenja rodili,
kakor tudi za to milost, da se nisem nikdar
vklonil mnenju, ki je naukom sv. Cerkve na¬
sproti. Vkljub vsem nevarnim priložnostim,
v katerih bi bil lahko pravo pot zgrešil, sem
po posebnem Božjem varstvu vselej na strani
resnice ostal. Bila je njegova vera ne samo
močna, ampak tudi čista in priprosta, ker se
je samo le na večno resnico upiral, namreč
na Boga in sv. Cerkev.

Njegova vera je vse obsegala in je bila
vpljivna kakor vse njegove druge čednosti.
S posebno radostjo je katekizem razlagal rev¬
nim in podučeval kmečko ljudstvo; kakor
veliko morje, je hrepenel ves svet obseči in
ker tega sam ni zmogel, je svoj namen do¬
segel s tem, da je svoje misijonarje v daljne

—o 333 €>-

neverske dežele pošiljal. Njegova vera je bila
vedno oborožena in pripravljena zoper zmote
se bojevati; oborožena s „Credo“, katerega
je kakor oklep na prsih nosil (glej življenje);
oborožena z molitvijo, od katere je trdil, da
je izvirek razsvetljenja in duhovne moči ter
človeka v duhovni vojski najbolj braniti za-
more; oborožena z gorečnostjo in krščansko
ljubeznijo, ki ga je gnala ne samo svojo
dvojno duhovno družino kužnih naukov va¬
rovati, ampak tudi druge duhovna in posvetna
društva, da, zelo učenjake in škofe v pravi
veri ohraniti in utrjevati. Njegova vera je
bila ponižna tudi takrat, ko je zmagala. „Bog
mi je tudi še to milost dal, je rekel, da sem
zmoto od resnice ločiti vedel še prej, ko jo
je Rimski sedež odločil; vendar nisem nikoli
kakšno prazno dopadenje ali prazno veselje
občutil zarad tega, ker se je moja sodba s
sodbo sv. Cerkve vjemala, vedel sem, da je
to gola milost Božjega usmiljenja do mene,
za katero mu hočem vedno hvaležen biti. —
Njegova vera je bila obilna, popolnoma in
delavna; ona je dajala njegovemu duhu raz¬
svetljenje, ona je njegovo srce ogrevala, nje¬
gove misli, nagnjenje, besede in dejanja na¬
vduševala; ona ga jo vodila, da je vselej in
povsod po resnicah in naukih Jezusovih
ravnal; vera ga je nagibala, ne samo v rečeh,
ki Boga zadevajo, ampak tudi v posvetnih

—o 334 o-

zadevah po verskih resnicah ravnati, tako,
da ni nobenega dela pričel, da bi ne bil po¬
prej vere za podlago svojemu početju postavil
in mu tako čeznatoren namen dal.

2. Njegovi izreki o veri.

Taka je bila njegova vera, taka je bila
tudi vera, katero je druge učil. Svaril je tiste,
ki so krščanske resnice preveč z lučjo ved¬
nosti razjasnovati in s znajdbami človeškega
uma podpirati iskali; tudi mu ni bilo po
volji, ako jih je kdo radovedno in predrzno
preiskaval; take je zavračal s to-le priliko:
„Bolj ko solnce gledaš, bolj te blišči in manj
vidiš; tako je vera: bolj ko si prizadevaš s
človeškim umom resnice sv. vere pretresati
in spoznati, manj jih boš skoz vero spoznal;
zadosti je, da nam jih sv. Cerkev verovati
zapove, mi jih moramo verovati in se pod¬
vreči. Sv. Cerkev je kraljestvo Božje; Bog
sam navdihuje tiste, katerim je vladanje
svoje cerkve izročil, katere naredbe morajo
določiti. Sv. Duh je predsednik v (cerkvenih)
zborih, od njega izhaja Inč, ki se na ves svet
razliva, Svete razsvetljuje, hudobne slepi,
dvombe odstranjuje, resnico razodeva, zmote
razkriva in pota kaže, po katerih sv. Cerkev
sploh in vsak vernik posamezno varno in
gotovo hoditi more.

—o 335 s>-

3. Vincencij brani verske resnice.

Njegova ljubezen in miroljubnost do Jan-
zenijanov več ni mogla storiti, kakor je sto¬
rila v opatiji Port-Royal, vendar so mu sve¬
tovali, se še enkrat z njimi poskusiti. Ali
Vincencij je odgovoril: „Kadar je kaka pre¬
pirljiva reč razsojena, se ne sme vnovič pre-
sojevati, kajti veljavo je zgubila in držati se
je sodnikove razsodbe. Predenj ko so ti go¬
spodje obsojeni bili, je djal, so se na vse na¬
čine prizadevali, resnico z lažjo zatreti, in s
tako gorečnostjo so svoje trdil', da si nikdo
ni upal jim nasprotovati, ker od sprave niso
nič vedeti hotli; zdaj pa, ko je Rim kontro-
verzo v njihovo škodo razsodil, si prizade¬
vajo papeževi razsodbi drugi pomen dati, da
bi vničili nje nasledke in učinke. Hlinijo se,,
kakor da bi želeli Papežu, očetu vseh vernih
se podvreči in razsodbo v tem pomenu, v
katerem so Janzenijevi izreki zavrženi, spre¬
jeti, vendar pisatelji njihove stranke, ki so te
krive nauke še dozdaj v časnikih in bukvah
trdili, jih še z nobeno besedo niso preklicali
ne ustmeno ne pismeno. Kako bi bilo mo¬
goče na spravo misliti, ker nimajo namena
se podvreči? Kakošno potrpljenje hočemo z
njimi imeti v rečeh, katere je sv. Cerkev do¬
ločila? Tu nam gre za verske resnice, ki so
nespremenljive, in se ne dajo prenarediti,

—o 336 e>—

kakor ti gospodje mislijo. Marveč je njih
dolžnost se podvreči in se v veri z nami
spraviti. Če se le ne zgodi, ne moremo drugo,
kakor Boga prositi, da jim da boljše misli?

4. Nezaupnost v Božjo previdnost izhaja iz
pomankljive vere.

Grajal je tudi prenaglo in nepremišljeno
ravnanje v svetih rečeh rekoč, da je to zna¬
menje lastne volje in nezaupnosti v Božjo
previdnost. O tej reči je nekega dne gospo-
dičini Le Gras pisal: „Dozdeva se mi, da
prečloveško sodite ter mislite, da je vse zgub¬
ljeno. odkar ste zvedeli, da sem bolan. O
maloverna ženska! Nimate večega zaupanja
in več zanesljivosti na Jezusovo vodbo in
njegov izgled? Ta Božji Izveličar se je v
vseh zadevah svoje Cerkve na svojega nebe¬
škega Očeta zanesel, in vi mislite, da vam
bo za peščico devic, katere vam je očividno
Božja previdnost sama dala, Božja pomoč
manjkala? pojte! in ponižajte se pred Bogom.

5. Kdo najbolj napreduje in največ koristi ?

Slabi napredek v pobožnosti in čed¬
nostih je pripisoval prevelikemu zaupanju na
človeško razsvetljenost. „Ne, oh ne, je djal,
samo le večne resnice zamorejo naše srce iz¬
polniti in nas varno voditi. Verjemite mi, če

—o 337 €>—

se kdo le na eno Božjih popolnost, postavim,
na njegovo dobrotljivost, previdnost, resnič¬
nost, neizmernost upira, da, pravim, če se
kdo le na eno teh podslomb trdno upira,
mora v kratkem popolnost doseči. S tem pa
ni rečeno, da bi se Božje resnice ne smele
z natornimi dokazi pojasniti, kajti taki do¬
kazi nas bolj prepričajo; a zgoditi se mora
to med mejami sv. vere. Skušnja nas uči,
da pridigarji, ki se od luči sv. vere dajo vo¬
diti, več dobrega v dušah storijo, kakor tisti,
ki svoje govore z človeškimi dokazi napol-
nejo — zato, ker verske resnice vselej ne¬
kako nebeško mazilenje imajo, ki se skriv¬
nostno v srca poslušalcev razliva. Iz tega
lahko spoznamo, kako zelo nam je treba
tako dobro za lastni napredek, kakor tudi za
blagor in izveličanje duš drugih se navaditi,
vselej in v vseh rečeh se luči sv. vere držati.“

6. Vincencij ni gledal na zunanjo veljavo.

Opozoril je tudi, stvari ne na videz in
po zunanjem soditi, ampak tako, kakor so
pred Bogom. Poslužil seje tu besed sv. pisma:
„Quae videntur, temporalia sunt, quae autem
non videntur, aeterna sunt.“ I. Cor. 4, 18.
Rekel je: „Revnega kmetiča ali stare bera¬
čice ne smem po njuni zunanji postavi ali
po njuni slabi razumnosti soditi, ker včasi se
malo človeškega najde na takih, tako surova

Eksercicije. 22

—o- 338 €>—

in neotesana sta. Ali preobernimo denar, po¬
glejmo ga v luči sv. vere, in spoznali bomo
v teh revnih Božjega Sina, ki je hotel za
nas reven biti. V svojem trpljenji ni imel, rekel
bi, več človeške podobe; bil je nevernikom
neumnež, Judom pa kamen spodtikljeja; pri
vsem tem pa se le imenuje oznanovavca, ki
ubogim evangelij oznanuje: „Evangelizare pau-
peribus misit me.“ Luk. VI., 18. Oh Bog, kako
žlahni in ljubi nam bodo ubogi, ako jih po
Bogu in po tej veljavi sodimo, katero jim je
Jezus Kristus dal! Če jih pa sodimo po ču¬
tilih mesa in posvetnega duha, se nam mo¬
rajo zaničljivi zdeti.“

Drugo poglavje.

i. Upanje sv. Vincencija.

Iz vere prihaja upanje. Bolj živa pa. ko
je vera, veči in trdneje je tudi upanje. Kdor
Boga pozna in vanj veruje, mora tudi na-nj
upati in se na njega zanašati. Kakor vera
stori, da Božje resnice brez vse zmote vi¬
dimo, tako stori upanje, da se le na Božjo
neskončno dobrotljivost oziramo, se na nje¬
govo previdnost zanašamo in zaupamo, za
človeške pomoči pa malo maramo. -- Če je
sv. Vincencij, kakor Abraham, oče vseh ver¬
nih, imel polnost vere, je imel tudi toliko

—s 339 «>-

upanje, da je upal zoper upanje. Kadar mu
je vsega manjkalo, je najbolj upal. To sveto
upanje ga je navduševalo vselej v začetku
bodisi katerega koli dela; ono je bilo pravilo
njegovega ravnanja, ono ga je podpiralo v
zadregah in težavah, in samo upanje mu je
pri opravkih zagotovljalo vspeh.

2. Vincencij prične svoje delo še le, ko

spozna, da je po Božji volji.

Se je bilo treba poganjati za reči, ki so
imele služiti v Božjo čast, je začetek storil
s tem, da se je k molitvi podal, da bi spo¬
znal najprej Božjo voljo; je spoznal pa Božjo
voljo, je delo pričel in se je čisto njegovemu
usmiljenju prepustil. Poslužil se je sicer vseh
človeških pripomočkov, katere je po svoji
previdnosti za primerne spoznal, vendar se
na nje ni upiral, ampak samo na Božjo po¬
moč. Da, v začetku se še za človeške po¬
moči nič zmenil ni; prepustil je začetek Božji
previdnosti in pozneje ko mogoče, je svoje
delovanje z Božjim delovanjem zedinil; kajti
prepričan je bil, manj ko se človek za kako
reč poganja, bolj jo Bog pospešuje.

3. Vincencij trdno stoji in se ne da

preplašiti.

Modri tega sveta in boječe srca so mu
včasi poskušali neizpeljatov kakega podvzetja

• 22 *

—<» 340 o—

pred oči staviti ali nje zadržke zvekšati, pa
zastonj; Vincencij je navadno rekel: »Pustite
Boga ravnati, njegovo delo je; kakor je bila
njegova volja ga začeti, bodimo prepričani,
da bo tudi njegova skrb ga izvršiti. Le srčno
zaupajmo in zanašajmo se na Boga, on nas
je poklical k temu delu, on bo tudi naš vo¬
ditelj". Potem se je, rekel bi, slep in gluh
zagnal v najtežavnejše in najvažnejša dela in
je pomnožil svoje zaupanje na Boga v naj-
večih zoprnostih, vojakom enak, katerih srč¬
nost še raste, kadar so v boju v največi ne¬
varnosti. Nadloga, ki je stiskala njegovo dru¬
žino v raznih naselitvah, je sicer žalostila
njegovo očetovo srce, ali upanja mu ni mogla
odvzeti. Preveliki stroški, ki so se morali v
neki posebni priložnosti narediti, so nekatere
malosrčne storili; njega niso preplašiti mogli,
pa tudi ne vznemiriti zarad prihodnosti mi¬
sijonske družbe.

4. Vincencij ne gleda na neugodni izid,
ampak na Božjo voljo.

Bridkosti, zopernosti, težave in mnogo¬
tere nevarnosti ga niso potrle, ampak so
bile priložnosti se še bolj Bogu prepustiti in
se čisto dati od njegove previdnosti voditi.
Ni mu bilo nič na vspehu ležeče, vse je iz
Božje roke sprejel, če je bil srečen ali ne¬
srečen, na vsak način je hvalil Božje usmi-

-o 341 o¬

ljenje. — Tako je mislil in ravnal ne samo v
malo pomenljivih rečeh, ampak tudi v naj¬
važnejših zadevah, postavim, zarad ustanove,
obstanka in razširjenja misijonske družbe,
katero je bolj ljubil, kakor samega sebe. —
Ko se je v Kirnu pretresala prošnja zarad
potrditve misijonske družbe, so ob enem tudi
nasprotniki v Parizu planili nad Vincencija
ter so si hotli posestvo prijorata svetega La¬
zarja prisvojiti, Vincencij pa je rekel — ne
iz baharije, ampak upirajoč se samo na Boga:
Jaz se le zarad mojih grehov bojim, zarad
ugodnega ali neugodnega izida obravnave v
Rimu se nič ne bojim, tudi zadeve posestva
sv. Lazarja me nič ne strašijo. Prej ali po¬
zneje se bo vse pomirilo. „Qui timent Domi-
num, speraverunt in Domino — adjutor eorum
et protector eorum est. ps. 113. 19.

5. Junaško zaupanje.

Da bi svojo udanost v Božjo previdnost,
ki ga je vodila v začetku ustanove misijonske
družbe, tudi pri njenem razširjenju razodeval,
ni nikdar nobene stopinje storil, ne sam, pa
tudi ni dovolil, da bi se kdor drugi poganjal
za pridobitev novih naseliš, novih udov ali
beneficij. Sta se mu ponudila dva ugodna
predloga, si je izvolil vselej slabejega; je bilo
treba izmed dveh oseb eni dati prvenstvo,
si je izvolil tisto, ki je revnejša, od revnejših

—* 342  ©—

starišev in manj podučena bila, zato, da bi
se mu pri volitvi notorno nagnjenje ali časti-
željnost ali lastna volja ne vrinila.

6. Vincencijevi izreki in nauki o upanji.

Da bi tudi svoje s takimi mislimi na¬
vdušil in v takem ravnanju utrdil, jim je na
srce polagal, naj se posebno varujejo preve¬
likega zaupanja v same sebe. „Bodite pre¬
pričani, je djal, da z vašim lastnim trudom
nič ne opravite, marveč bote Božje namene
preobrnili in Božje dela pokvarili' 1 . Potem jim
je razlagal bogastvo Božjega usmiljenja rekoč:
,,Bog je izvirk, iz katerega vsak vodo zajema,
kolikor je potrebuje; kateri je želi 6 škafov,
je dobi G škafov, kateri tri, je dobi tri; tiča,
ki s klunom zajema, dobi toliko, kolikor je v
klun srkne, popotnik jo zajema z pešico. Tako
je mislil od Boga in rekel, da se moramo
njegovi previdnosti tako prepustiti, kakor se
otrok svoji dojki prepusti, „če dojka otroka
v desno roko vzame, je zadovoljno, če ga na
levo preloži, mu to ne dela veče skrbi; če le
mleka dobi, je zadovoljno. Recimo toraj: Bog
je moj oče, ako me na desno stran postavi,
to je moje želje spolne, ali na levo stran, ki
križ pomeni, preloži, mi je vse jedno, on me
bo krepčal, to zaupam 11 .

-o 343 «>—

7. Kako Vincencij malosrčne tolaži.

Če so misijonarje nadloge stiskale in
jim je zarad tega srce upadlo, jim je vedel
spet pogum in srčnost napraviti z zaupanjem
na Boga. Tako piše nekemu predniku misi¬
jonarjev: „Umiljujem vas zarad vaših preve¬
likih opravil, ki se dan za dnevom množijo,
moči pa pešajo. Dobri Bog je tako storil,
vendar vam ne bo tolike teže na rame na¬
lagal, da bi vam je tudi nositi ne pomagal;
ne, ampak on sam bo vaša moč kakor tudi
vaše plačilo za vse dela, katere ste v tem
težavnem slučaji zanj opravili. Verjemite mi,
da trije več opravijo kakor deset, ako je Božja
roka z njimi; Božja roka je pa vselej z nami,
kadar nam človeške pomoči vzame in nas v
slučaj postavi, dela opravljati, ki presežejo
naše moči. Vendar hočemo moliti in dobrega
Boga prositi, naj vašim bolnim duhovnom
zdravje da, in vašo družino z velikim zau¬
panjem na svoje usmiljenje napolne.“

8. Se nekaj o tolažbi malosrčnih.

Vincencij ni hotel, da bi kdo ob časih
lakote in dragine to zaupanje popustil. Ne¬
komu je o tej zadevi pisal: ..Nesmete se za¬
rad enega ali več nerodovitih let čuditi ali
prestrašiti; Bog je preobilno bogat. Ker vam
dosedaj nič ni manjkalo, zakaj se za pri-

-o- 344 -o—

hodnost bojite? Radi bi mnogotere zaloge pri¬
pravljene imeli in pred seboj gledali,  da bi
zagotovljeni bili. Po človeško govorim, ker
v duhu se bote iz te priložnosti, mislim, učili
samo na Boga zaupati in kakor v resnici
ubogi samo od njegove radodarnosti, ki je
neskončno bogata, vsega pričakovati; Bog se
usmili revnega ljudstva, ki je ob času dra-
gine zato najbolj obžalovati, ker si ne ve
v svoj prid obrniti in ker ne iše najprej
Božjega kraljestva in njegove pravice; na ta
način namreč bi vredno postalo od Boga vse
za večno življenje potrebne pripomočke pa
tudi za telesno življenje dostojne hrane do¬
biti. “

Tudi najobčutljivše zgube niso zamogle
njegovega zaupanja pretresiti. „Vse, kar Bog
stori, prav stori, je djal, zatoraj moramo upati,
da nam ta zguba koristila bode, ker od Boga
pride. Pravičnim vse k dobremu služi; bo¬
dimo toraj prepričani, da se nam bodo brid¬
kosti, ako jih iz Božje roke sprejmemo, v ve¬
selje in blagoslov spremenile. Prosim toraj
vas duhovne in vas brate, se Bogu zahvaliti
za izid te zadeve, kakor tudi zato, da nam
je to posestvo vzel, pri vsem tem pa še tako
pripravno srce dal, to zgubo iz ljubezni do
Boga prenesti. Res, zguba velika je, vendar
modri Bog jo bo vedel v naš prid obrniti,
kako, nam sicer ni znano, pa enkrat bomo

—o 345 «>-

to spoznali; da, gotovo bomo to enkrat spo¬
znali, in upam, da bo vdanost, s katero ste
to nepričakovano zgubo sprejeli, podlaga mi¬
losti, katero vam bo Bog dal, da si bote
vedli vse nadloge, ki vam jih še poslati misli,
v svoj prid in k Božji časti obrniti".

9. Kako Vincencij v preganjanji upa.

Tudi krivičenje in preganjanje ga nič ni
motilo. Tako je nekomu pisal. „Kar krivičenje
zadeva, s katerim so nas pometali, rečem le
toliko, da bomo Boga prosili, naj nas obva¬
ruje takega duha. Ker take reči na drugih
grajamo, se moramo prizadevati, da jih daleč
od nas samih odstranimo; drugače se pregre¬
šimo zoper Božjo previdnost; tako ravnanje
bi nas utegnilo Božje oskrbljivosti, s katero
za vse skrbi, nevredne storiti. Bodimo čista
od Božjega vodstva odvisni in zaupajmo, da
dokler tako ravnamo, se bo vse, karkoli
ljudje zoper nas govorč in storijo, k dobremu
obrnilo. Da, ko bi ves svet nad nas planil
in nas pokončati hotel, se bo samo le to
zgodilo, kar Bog hoče, na katerega smo za¬
upali, Prosim vas toraj, te misli si prisvo¬
jite , in v tem dušnem stanu se ohranite
tako, da nikdar več svojega srca s takim praz¬
nim strahom ne trpinčite."

—® 346 —

10. Kaj je storiti, ako nas grehi strašijo ?

Po njegovem mnenji bi moralo zaupanje
»a Boga še celo veči biti, kakor zavest naših
slabosti in grehov. Rekel je nekega dne:
„Cimo Božje vsegamogočnosti v sebi imamo,
in zato smemo tudi vkljub mnogih pregre-
škov zaupati na Boga. Nikar se ne čudite,
da imate toliko pomanjkljivosti; kdo je čisto
brez njih? Dobro je, da jih spoznate, da se
pa zato nezmerno togotite, ni dobro; da, če
nas misel na naše grehe malosrčne dela, sve¬
tujem, jo odvračati od grehov in raji zau¬
panje na Boga in udanost v Božjo voljo obu¬
jati". V tej zadevi je pisal misijonarju Mar¬
tinu v Genuo: „21. junija 1647." „Poznam vašo
skrb in zvestobo za Božje dela, česar še po¬
trebujete za mir vaše duše? Bog terja samo
to od vas in da v ponižnosti pričakujete
vspeha, katerega vam hoče dati — pa tudi to
ponižno pričakovanje je v vaši duši; zakaj
ste se tedaj toliki nezaupnosti prepustili ?
Razodevate mi svoje pomanjkljivosti — oh,
kdo jih nima nič! Ali dosti je, da jih spo¬
znamo in se zato same sebe zaničujemo,
kakor tudi vi storite; pa ne dalje, kakor je
treba, se v njih zadržavati, da se trdna pod¬
laga za zaupanje na Boga vloži; tako stoji
hiša na skali, in vihar je ne bo mogel podreti.
Nič se toraj ne bojte, ker vaša malosrčnost

—o 347 £>“

in boječnost, katero čutite, izhaja iz natore,
pa ne iz vašega blagega srca. Bog naj nas
in naše dela porabi čisto v svojo čast! Če
naše dela pri ljudeh tudi brez vsega sadu
ostanejo, če nam ljudje naš trud tudi z ne¬
hvaležnostjo povračujejo, zato svojega delo¬
vanja ne smemo prenehati, ker vemo, da s
tem postavo spolnujemo, ki hoče, da ljubimo
Boga čez vse in bližnega kakor same sebe.“

ii.  Dobrotljivost Božja mora biti podslomba
našega zaupanja.

Vincencij je večkrat svojim to-le resnico
na srce polagal: „Kadar Bog začne komu
svoje dobrote deliti, mu jih deli do konca,
ako se jih le sam nevrednega ne skaže.“
Rekel je tudi: „Ako se Bog s svojo ljubez¬
nijo proti kaki duši obrne, jo tako rad ima,
da jo prenaša, naj stori kar hoče. Še niste
nikoli videli očeta, ki svojega majhnega pre-
srčno ljubi: Vse mu prizanese, naj stori kar
hoče; včasi mu reče: mali! vgrizni me. Od¬
kod je to? ker ga rad ima. Ravno tako Bog
z nami ravna." Dokazoval je to dobrotljivost
Božjo s tem, da jim je čudno vodstvo misi¬
jonske družbe predstavil. »Zaupajmo gospodje
in dragi bratje, na Boga, pa čisto in popol¬
noma nanj zaupajmo, in bodimo prepričani,
da bo on, ki je v nas dobro delo pričel, ga

—® 348 o-

tudi izvršil bode. Kajti vprašam vas: Kdo je
misijonsko družbo ustanovil, kdo nas je k
misijonom, k duhovnim vajam za posvečence
in h konferencam poklical: Jaz ? ne; ali go¬
spod Portail, katerega mi je Bog v začetku
pridružil: tudi ne. Mi dva tega nisva name¬
ravala, da, še mislila nisva na to. Kdo je
tedaj začetnik teh reči ? Bog sam, — njegova
očetova previdnost in dobrotljivost. Kajti mi
vsi smo revni delavci, nevedneži; med nami
jih je malo. ki bi bili imenitnega stanu, malo
učenih, malo takih, kateri bi bili za vse te
reči sposobni. Bog je vse to naredil in ravno
za take, kakor smo mi, da vsa čast njemu
gre. Zaupajmo toraj čisto na Boga; ker če bi
svoje zaupanje na ljudi stavili, če bi se na
dobiček, na srečo upirali, bi se nam Bog od¬
maknil. — Porečete mi: Nekaj prijateljev si
pa le moramo za družbo pridobiti. Oh, bratje
moji, varujmo se, takim mislim v srcu prostor
dati, kajti goljufali bi se. Išimo samo Boga.
on nam bo prijateljev in vsega dal tako, da
nam nič manjkalo ne bode. Hočete vedeti,
zakaj nam nekatere dela ne grejo po sreči ?
Ker preveč sami na sebe zaupamo. Ta pri¬
digar, ta prednik, ta spovednik se preveč na
svojo razsvetljenost zanaša in na svojo uče¬
nost. Kaj pa Bog? Odmakne se od njega, pre¬
pusti ga samemu sebi; naj se trudi kolikor
hoče, njegevo delo nima vspeha, da spozna

-<s 349 ®—

svojo nezmožnost in sam na sebi skusi, da
vkljub vseh svojih talentov brez Boga nič
ne zamore".

12. Prevelike in’nepotrebne skrbi so znamenje
premalega zaupanja.

„Pustimo Boga delati, je večkrat Vin¬
cencij djal; nikar se ne prenaglimo, in ne
bodimo preveč boječi . 11  Enemu izmed svojih
misijonarjev v Rimu je pisal: „Dan na dan
mi dajate priložnost Boga hvaliti zarad vaše
udanosti za misijonsko družbo in zarad vaše
čujočnosti pri vaših opravilih, zahvalujem se
mu tudi res iz vsega svojega srca. Pa vam
tudi moram povedati, kar je Izveličar Marti
povedal, da si pri vaših opravilih s skrbmi
preveč glavo terete, da le eno je potrebno,
namreč se Bogu in njegovemu vodstvu bolj
prepustiti, kakor vi storite. Previdnost je sicer
dobra, ako je pod Božjim vodstvom, zamore
pa tudi nečimerna biti, ako si s praznimi
skrbmi glavo teremo in preveč hrepenimo
vse odstraniti ter na vsak način se vsega
ogibati, kar nas straši. Kajti tako od svojega
truda več pričakujemo kakor od Božje pre¬
vidnosti, in mislimo, da smo veliko opravili
takrat, ko smo s svojim prehitenjem Božje
namene preobrnili ter kažemo, da smo na
svojo razsvetljenost bolj navezani, kakor na

-o- 350 -o—

Božjo besedo. Božji Izveličar nas uči, da
noben vrabec iz strehe, še nobeden las iz
naše glave ne pade brez Božje volje; vi pa
mislite, da se misijonska družba ne bo dr¬
žala, ako se tako rekoč vedno oboroženi ne
branimo, ako tega in unega ne storimo, in.
da, če to in to reč opustimo, se bojo drugi
na naših razvalinah naselili. Precej, ko se
kaj nasprotnega zoper nas skova, bi se morali
zoperstavljati, in hitro, ko nasprotniki zoper
nas vstanejo ter s svojim govorjenjem na
videz zmagajo, ker mi molčimo, bi jih morali
prehiteti in zavrniti, drugač je vse zgubljeno.
Taka je vsebina vaših pisem. To pa, kar je
naj hujši, je, da tudi to storite, kar rečete;
pri vsem tem pa še mislite, da imate toliko
lastnega razsvetljenja, da ga od nikod več
ne potrebujete. Moj dragi gospod! kako je to
vaše ravnanje ravnanju pravega misijonarja
nasproti!“

13. Abraham živ izgled zaupanja.

Večkrat in posebno rad je svojim Abra¬
hama v izgled upanja pred oči stavil. „Kaj
ne, da se še spominjate velikega očaka Abra¬
hama, kateremu je Bog obljubil, po njegovem
edinem sinu, ki mu ga je dal, vso zemljo
obljuditi ? vendar mu ukaže, ga darovati.
Marsikdo bi rekel: če Abraham svojega sina
umori, kako bo Bog svojo obljubo spolnil?

—® 351  €>“

Ta mož pa, ki je bil vajen, se v vseh okoli-
ščinah Božji volji prepuščati, se napoti tudi
to povelje spolniti, ter ne poprašuje, kaj bo
zanaprej. Morda si je mislil: Bog bo skrbel
za to; če jaz njegovo povelje spolnem, bo on
svojo obljubo spolnil; kako, tega sicer ne
vem, a dosti je, da vem, da je vsegamogočen,
zato grem, da mu darujem to, kar mi je naj¬
ljubše na svetu, — ker on hoče. — Pa kaj?
Moj edin sin je, in drugega nimam! nič ne
dene; — pa če edinemu sinu življenje vzamem,
Bogu sredstvo vzamem, njegovo besedo spol¬
niti; je vse jedno, on hoče tako, in zato mo¬
ram to storiti. — Pa po tem sinu bo moj
zarod blagoslovljen, Bog je tako rekel; res, pa
je tudi rekel, da ga moram darovati; ubogal
bom, naj se zgodi kar hoče, na njegove ob¬
ljube zaupam. Občudujte tako zaupanje Nič
ga ne skrbi, kako se bo to spolnilo, akoravno
je vse to njega najbolj zadevalo. Abraham misli,
vse bo dobro šlo, ker se Bog sam poteguje za
to. Bi ne morali tudi mi imeti tako zaupanje,
ako bi vso skrb zase Bogu prepustili in se
najprej zato potegovali, kar Bog zapoveduje?

14. Rehabiti ali Jonadab in njegovi sinovi.

V tem obziru moramo tudi zvestobo
Jonadabovih sinov ali Rehabitov občudovati.
Jonadab je bil mož pobožnega srca. Po Božjem
navdihnjenju je sklenil svoje življenje od živ-

—o 352 €>—

ljenja drugih ljudi drugač ravnati, namreč ne
v hiši, ampak v šotorih prebivati. Zapustil je
vse, kar je imel, podal se je na polje, pa ne
vinograd sadit, ker sklenil je nikoli več vina
piti; in ga res ni več pil. Tudi svojim otro¬
kom je prepovedal ne pšenice ne drugega
žita sejati, ne drevja saditi, ne vrta graditi,
tako da so brez žita, brez sadja, brez kruha
bili. Revni Jonadab, kaj boš zdaj počel? Bote
li-mogli ti in tvoji brez telesne hrane živeti?
Jedli bomo, si misli, to, kar nam bo Bog po¬
slal. To je prav trdo; tudi najubožnejši re¬
dovniki se tako ojstro ne vežejo. *)  Naj bo,
kakor hoče, zaupanje tega moža je bilo tako
veliko, da se je vsem prijetnostim življenja
odpovedal, ter sebe in svojo otroke čisto Božji
previdnosti prepustil; in v tem položaju so
ostali 350 let, to je on, njegovi otroci in nje¬
govih otrok otroci. To se je Bogu tako do-

*)  Razun Teatincev, kajti v življenji sv. Kajetana
(glej 7. avg.) beremo: Collapsam Ecclesiasticorum disci¬
plinam ad formam apostolicae vitae instaurare deside-
ians, ordinem Clericorum regularium instituit, ....  sv.
Kajetan je red ali družbo pravilnih duhovnov ustanovil,
ki so se odpovedali vsej skrbi za časno tako, da ne
smejo ne dohodkov imeti, ne od vernih živeža prositi,
ampak od milošnje, katero jim prostovoljno donašajo,
živeti. Zgodi se, da k mizi sedejo, pa nimajo nič na
mizo položiti, takrat v zvoniku z večjim zvonom pozvo¬
nijo. Ljudje, ki zvon slišijo, rečejo: Čujte, Teatinci ni¬
majo kaj jesti, nesite jim živeža.«

—» 353 e—

padlo, da je preroku Jeremiju, katerega je k
Judom poslal, naj jim njihovo trdovratnost
in požrešnost očita, rekel: „Pojdi k tem tr-
dovratnežem in povej njim: tu je mož, ki je
to in to storil. Jeremija skliče Rehabite, da
bi skusil njihovo veliko zdržljivost. Dal je
na mizo kruha in vina prinesti, ter rekel:
Bog mi je ukazal vam naročiti, da vino pi¬
jete. Rehabiti so odgovorili: Nam je pa uka¬
zano, da ga ne smemo piti, naš oče nam je
to prepovedalČe je ta očak toliko zaupanje
imel, da bo Bog sam za hrano njegove dru¬
žine skrbel, oh moji dragi, koliko zaupanje
moramo mi imeti! V kateri položaj koli nas
postavi, gotovo nam bo tudi priskrbel, česar
nam je treba. In kakošno zvestobo imamo
do naših pravil v primeru s zvestobo Reha-
bitov, ki še prav za prav zavezani niso bili
se vsemu odpovedati in vendar so v taki
revšini živeli? Oh moj Bog, gospodje, oh moj
Bog, dragi bratje, prosimo Božjo dobrotljivost,
naj nam da veliko zaupanje v vseh okoli¬
ščinah se prepuščati Božjemu vodstvu. Če
bomo mi njemu zvesti, nam nič manjkalo ne
bo; on sam bo v nas živel, nas vodil, branil
in ljubil; vse, karkoli bomo govorili ali sto¬
rili, mu bo dopadljivo".

23

Eksercicije.

-<3- 354 «5—

15 . Vse dosedaj rečeno potrjuje z besedami
sv. pisma.

»Poglejte tiče neba, ki ne sejejo, ne ža¬
njejo, vendar jim Bog povsod hrano in obleko
daje; ali ne oskrbuje zeliša na polji; poglejte
limbarje, kako krasno okinčani so, da se še
Salomon v svojem veličastvu z njimi primer¬
jati ne zamore. Ce tedaj Bog tako skrbi za-
tiče in zelišča, zakaj bi tudi vi ne zaupali
na tako dobrega in skrbljivega Boga? Hočete
li bolj na-se kakor na-nj zaupati? Ali ne
veste, da on vse zamore, vi pa nič ne zamo-
rete? Kako je to, da se bolj na svojo spret¬
nost kakor na njegovo dobrotljivost, bolj na
svojo revščino, kakor na njegovo bogastvo
zanašate? 0  nespamet človeška!“

16 . Le predniki morajo za časno skrbeti.

„Vendar pa dostavim, da so predniki
dolžni, za potrebe vsacega izmed podložnih
skrbeti, kajti, kakor Bog za vse svoje stvari
tudi za črvička skrbi, tako je njegova volja,
da predniki in tisti, ki v družbi za to po¬
sebno nalogo imajo, skrbijo, da nič potreb¬
nega ne manjka ne duhovnom, ne novincem,
ne bratom, ne 200, ne 300 ali še več osebam,
ki bi tu bile. — Pa tudi vi dragi bratje se
morate v zadevah za časno na ljubeznjivo

—«■ 355 e—

oskrbljivost Božje previdnosti upirati ter s
tem zadovoljni biti, kar vam da; zatoraj si
ne delajte nobene skrbi in ne poprašujte, če
družba to in to ima, ampak išite le Božje
kraljestvo, vse drugo vam bo Božja modrost
priskrbela! Še ni dolgo, kar sem prednika
kartuzijanov vprašal, če se zarad časnega tudi
s svojimi podložnimi posvetuje, in odgovoril
mi je: Pri nas je navada, da v posvetovanje
zarad časnega samo tiste skličemo, ki v družbi
zato posebno nalogo imajo: prednikovega na¬
mestnika (Subpriori-ja) in hišnega oskrbnika
(prokuratorja) vse druge v mira pustimo;
njih delo je samo hvalo Božjo prepevati in
to opraviti, kar jim pokorščina veleva. Tudi
pri nas je, hvala Bogu, ta navada, držimo se
je. Tudi mi moramo nekatere posestva imeti,
iz katerih dohodke dobivamo, da potrebnih
reči priskrbimo. — Bili so časi, ko je Božji
Sin svoje učence brez denarjev in brez torbe
na pot pošiljal; ali pozneje je hotel tudi nekaj
premoženja imeti, s katerim je svoje preskrbel
in ubogim delil. Ta izgled so apostoli posne¬
mali; tako pravi sv. Pavel: da je s svojimi
rokami delal in ubogim kristijanom z milošnjo
pomagal. Predniki (v misijonski družbi) imajo
dolžnost za časno skrbeti, vendar ne smejo
pozabiti, da skrb za časno ne zadržuje skrbi
za večno, ter morajo tako ravnati, da se du¬
hovno življenje v njihovih naselitvah vedno

23 *

—o- 356 €>—

bolj razcveta in da je Bog prvi gospodar
pri njih; to je prva reč, po kateri hrepeneti
morajo. 11

17 . Ptuje in stranske ravno tako uči.

Vincencij je ptujim in stranskim ose¬
bam, ki so ga v tej zadevi posvetovanja pro¬
sile, ravno take nauke dajal. „Otresite si iz
glave, je djal, vse misli, ki vam nemir in
skrbi delajo, Bog bo vse preskrbel. Vaše pre¬
velike skrbi v tej zadevi bi Božje srce žalo¬
stile, kajti vidi! bi, da ga s svetim zaupanjem
premalo častite. Prosim vas, zaupajte na-nj,
in vse se bo spolnilo, česar vaše srce poželi.
Se enkrat rečem, odpravite take misli in ne-
zaupnost iz vašega duha. Ali zakaj bi popol¬
noma ne zaupali na Boga, saj ste po Božjem
usmiljenji njegova ljubljena hči! O koliki za¬
kladi so v sveti previdnosti Božji skriti! in
kako poveličujejo in častijo Boga tisti, ki se
njegovi previdnosti prepuščajo in njegovih na¬
menov ne prevračajo! Še ni dolgo, odkar
sem iz ust nekega velikaša našega kraljestva
slišal, da je te resnice iz lastne skušnje
spoznal. Le štirih opravil sem se iz lastnega
nagiba lotil, ali namesto srečnega vspeha
sem škodo imel.“ Ali ni pametno, in nimate
pravice od vašega strežnika zahtevati, da ne
sme nič storiti brez vašega povelja? — Da,

-o 357 o-

:in če je tako ravnanje pametno med ljudmi,
koliko bolj med stvarjo in stvarnikom ?“

18. Ali zamore kedaj zaupanje preveliko in

preobilno biti?

Vincencij je bil takih misli, da preveč
in čez mero nikoli ne moremo na Boga za¬
upati. „Kakor Božjih resnic nikoli preveč ve¬
rovati ne moremo tako, je djal, ne moremo
na Božje obljube preveč zaupati. Res je, da
se zamore kdo v tem goljufati, ako reči upa,
katerih Bog ni obljubil, ali če to upa, kar je
Bog pod pogojem obljubil, na spolnitev po¬
goja pa ne misli; če postavim grešnik na
Božje usmiljenje upa, svojemu bližnjemu pa
odpustiti noče; če za usmiljenje prosi, pa se
spokoriti noče, če bi se rad skušnjav znebil,
pa se vojskovati in jih premagati noče; tako
upanje je prazno in goljufno. Pravo upanje
ne more nikoli preveliko biti, ker se na do¬
brotljivost Božjo in na Jezusovo zasluženje
upira “.

19. Kako Vincencij ve črne megle razgnati.

Na te resnice se je Vincencij upiral, z
njimi je oživljal svoje srce in svojega duha,
z njimi je vedel vse skušnjave nezaupnosti
od sebe in od drugih odvračati. V tem ob-

-o 358 e>-

žiru je pisal nekemu duhovnu, ki mu je svoje
dušne težave potožil: „Upam, da je Bog med
tem, ko ste mi pismo poslali, črne oblake,
ki so vam skrbi delali, že razgnal; le memo-
grede hočem o tem dve besedi spregovoriti.
Dozdeva se mi, da se je v vaše srce dvomba
vzgnjezdila, ste li v številu izvoljenih nego
ne. Na to vam odgovorim: Akoravno brez
posebnega Božjega razodenja nihčer nezmot¬
ljivih znamenj nima, po katerih bi spoznal,
da je iz števila izvoljenih, se vendar po be¬
sedah sv. Pavla najdejo take, po katerih prave
otroke Božje spoznamo tako, da ni treba nad
tem dvomiti. Take znamenja, moj blagi go¬
spod, vidim po Božji milosti nad vami; ravno
vaše pismece, v katerem trdite, da nič kaj
tacega ne najdete na sebe, mi kaže nekatere
take znamenja, druge so mi pa iz večletne
dotike z vami znane. Verjemite mi, moj dragi
gospod, ne poznam duše na tem svetu, katera
bi bila Bogu bolj vdana, kakor je vaša. Pore¬
čete mi: Meni se ne vidi tako. Na to vam
odgovorim: Da Bog svojim ne dopusti vselej
v sredi med poželjivostjo spridene natore vi-
diti čistost njihovega znotrajnega, zato, da se
vedno ponižujejo, in da je njih zaklad, ki je
na ta način skrit, bolj zavarovan. Sv. Pavel
je čudne reči v nebesih gledal, vendar se zato
ni za opravičenega imel, ker je v sebi veliko
temo in vojsko vidil; vendar pa je tako trdno

-o 359 ©—

na Boga zaupal, da je s prepričanjem rekel:
nič me ne more ločiti od ljubezni Jezusa
Kristusa. Ta izgled je zadosti, da v vaši črni
temoti mirni ostanete in na neskončno Božjo
dobrotljivost popolnoma zaupate, kajti on, ki
bo delo vašega posvečenja izvršil, vas vabi,
se v roke njegove previdnosti prepustiti. Dajte
se toraj od njegove očetove ljubezni voditi,
ker zares vas ljubi. On, ki je vselej priprav¬
ljen sprejeti tudi hudobneža, ako na njegovo
usmiljenje upa, ne more moža tako poštenega
srca, kakor ste vi, zavreči S * * * * * 11 .

20. Kako Vincencij misijonarje in hčere kr¬
ščanske ljubezni še posebej uči.

S posebno gorečnostjo je svojim misi¬
jonarjem in hčeram krščanske ljubezni zau¬

panje priporočal. „Pravi misijonar, je djal, ne

sme za posvetno skrbeti, ampak mora vso

svojo skrb v Božjo previdnost postaviti, ter

prepričan biti, da, tako dolgo, ko bo v lju¬

bezni nepremakljiv in v upanji trdno stal,

pod varstvom mogočnega Boga ostane; nič
hudega se mu ne bo prigodilo, in nič potreb¬
nega mu ne bo manjkalo tudi takrat ne,
kadar se bo dozdevalo, da je vse zgubljeno.
To ni moje lastno mnenje, ampak sv. pismo
nas uči, ki pravi: Qui habitat in adjutorio
Altissimi, in protectione Dei coeli commora-

—» 3G0 ©—

bitur ps. 90. *) V tem stanu sme upati, da se
mu hudo ne bo bližalo, ampak vse mu bo k
dobremu služilo in nič mu ne bo manjkalo,
toliko manj, ker se mu Bog samega sebe
da — kdor pa Boga ima, ima vse, česar za
dušo in telo potrebuje. Ohranite toraj, moji
bratje to prepričanje v vas, da, dokler trdno
zaupate, ne bote samo vsega hudega in vse
nesreče ovarovani, ampak še z mnogoterimi
dobrotami obdarovani."

Ravno s takim zaupanjem je navduševal
tudi hčere krščanske ljubezni ter jim je pred
oči stavil čudno skrb, s katero jih je Bog v
tolikih nevarnostih varoval. Tako je ena iz¬
med njih očividno čudežno rešena bila, ravno,
ko se je zidovje neke še nove hiše pred in
nad njo razsulo. „Zamore li Bog še bolj živo
pokazati, je djal, da so mu dela všeč, s ka¬
terimi vi njemu služite, ko ubogim strežete ?
Kaj nas zamore tega še bolj prepričati? Zi¬
dovje še čisto nove hiše se razsuje, ter 35
do 40 oseb v svoje razvaline zakopa, a tej
sestri, ki je ravno takrat v hiši bila, se nič
hudega ne prigodi; z loncem v roki stoji v
kotu, katerega nji je, bi rekel, Božja previd¬
nost nalašč v to prihranila, da jo nesreče
ovaruje, — in brez vsega poškodovanja pride

*) 1. vrsta 90. psalma: »Kdor stanuje v zavetji
Najvišega, on prebiva pod varstvom nebeškega Boga.«

-o 361 €>—

iz razvalin. Verovati smemo, da so jo angeli
rešili — ker kako bi bil megel človek to
storiti? Res je. da so nji roko podali in iz
razvalin potegnili, ali nesreče so jo angeli
varovali. Oh, kakošno varstvo! Mislite, moje
hčere, da je Bog to brez posebnega namena,
storil, da se je ta nova hiša podrla? Mislite,
da je primerlej, da se je takrat podrla, ko se
je naša sestra ondi zadrževala? Mislite, da
se je njej to tako posrečilo, da je brez poško¬
dovanja odšla? Oh ne, ne, vse to je čudno.
Bog je vse tako pripustil, da pokaže, koliko
skrb za vašo družbo ima.“ V neki naselitvi
hčer krščanske ljubezni se je strop hiše vdrl
ravno tačas, ko nikogar ni bilo ne zgoraj ne
spodaj. „Oh, moje drage hčere, je rekel Vin¬
cencij, kako nas ta slučaj k zaupanju na
Boga nagiba! V zgodovinskih bukvah se bere,
da je nekemu možu pod prostim nebom smrt
življenje- vzela s tem, da mu je želva, katero
je orel v zraku izpustil, na glavo padla •
dandanes pa vidimo, da se čisto nove hiše
podirajo in hčere krščanske ljubezni brez vsega
poškodovanja odidejo! Ali ni to živi dokaz in
gotovo znamenje, s katerim Bog pokazati hoče,
da vas ljubi, kakor svoje oko? 0, moje drage
hčere, bodite prepričane, da vas bo na vsakem
kraji, kjerkoli bote prebivale, varoval, dokler
bote to sv. upanje v srci hranile."

—cb-  362 o—

Tretje poglavje,

i.

i. Vincencijeva ljubezen do Boga.

Ljubezen je zgolj notranja, katere go¬
rečnost samo oko tistega pozna, ki globo¬
čine srca preiskuje. Vendar se pa iz tega
skritega ognjišča vzdigujejo iskrice, ki tudi
človeškim očem razodevajo ogenj znotraj plam¬
teče ljubezni — Vincencij je svojo ljubezen
do Boga kazal najprej s popolnoma pokor¬
ščino do Božjih zapovedi. Kajti Gospod sam
je rekel: „Kdor moje zapovedi ima in jih
spolnuje, ta je, ki me ljubi. Janez 14, 21. In
njegovi učenec: „To je ljubezen do Boga, da
njegove zapovedi spolnujemo". — Vincencij
je Božjo postavo imel v sebi zapisano; vse
na njem je bilo v pravem redu, vse na nje¬
govem telesu in na duši, vse v njegovih mi¬
slih, čutilih, besedah in dejanju je bilo po
Božji postavi vravnano; njegovo življenje je
bil nepretrgan žgavni dar, katerega je ogenj
Božje ljubezni požigal. — Ta njegova ljubezen
se je še razodevala po njegovem gorečem hre¬
penenji namreč, da bi Bog vsak čas, povsod
in od vseh stvari bolj in bolj spoznan, ljub¬
ljen, moljen in počasten bil. To hrepenenje
je izrazil z besedami: „0 moj gospod! o moj

Izveličar, o Božja dobrotljivost, o moj Bog \
kedaj nam boš milost dal, da bomo čisto
tvoji in samo tebe ljubili! — To ljubezen so
razodevale njegove besede, katere so, ker so
mu iz srca prišle, živo pričale, kakošen ogenj
mu v srci gori. Od Vincencija so njegovi po¬
slušalci rekli, kar so od Božjega Sinu rekli:
„ali nam ni srce gorelo, ko je z nami go¬
voril ?“ Tako je pričala nekega dne v zboru
gospa krščanske ljubezni predsednica La-
moignon, ko je vojvodini Mantuanski rekla:
„Ne zamoremo tudi me reči, kar sta učenca
v Emausu rekla, da so naše srca ogenj Božje
ljubezni čutile, ko nam je Vincencij govoril:
Kar mene zadeva, moram odkritosrčno reči,
da, akoravno sem malo vneta za Božje reči,
mi je vendar moje srce z nekakim sladkim
duhom napolnilo to, kar nam je ta sveti mož
ravno zdaj povedal 11 . „Ni se nam treba ču¬
diti, odgovori Marija de Gonzaga, Vincencij je
angel Gospodov, ki na svojih ustnicah goreče
oglje Božje ljubezni ima, ki mu v srcu gori“.
Res je to, pravi tretja gospa, zatoraj je naša
dolžnost ognja te ljubezni se vdeležiti. 11

2. Besede iz tako ognjenega srca morajo
tudi druge vneti.

Ravno tak vspeh so njegove konference
ali duhovni pogovori imeli. „0, s kakošnim

-o- 364 «>-

hrepenenjem smo poslušali njegove besede,
pravi Bossuet!" Poslušalci so čutili, da se tu
besede sv. Petra spolnujejo: „Si quis loqui-
tur, quasi sermones Dei. I. Petr. IV. 11. Ako
kdo govori, naj govori, kakor Božje besede".
Tronson, vodja seminišča sv. Sulpicija, pride
nekega dne po dokončanem pogovoru ves na¬
vdušen od sv. Lazarja ter reče: „Zares, ta
mož je poln sv. Duha in Božje ljubezni".
Veliko jih je prišlo k duhovnim pogovorom
ga samo le poslušat, in pobitega srca so odšli,
kadar Vincencij iz ponižnosti ni hotel govo¬
riti. Dostikrat so bili najimenitnejši škofje na¬
vzoči, in takrat je Vincencij nekaj iz poniž¬
nosti, nekaj pa iz spoštovanja do njih, po
pravilih društva, katerega vodja je sam bil,
njim besedo prepustil, česar so se pa branili.
Eden izmed najstarejših škofov mu reče ne¬
kega dne: „gospod Vincencij! ne bilo bi prav,
ako bi nam iz ponižnosti pridržali svete misli,
katere vam je Bog o današni konferenci dal.
Nekako neizrekljivo maziljenje sv. Duha imajo
vaše besede, vsacega ginejo; zato vsi ti go-
spodje prosijo, da jim svoje misli poveste;
kajti ena beseda iz vaših ust več velja, kakor
vse, kar bi mi vedli povedati". — Duhovni,
ki so ga slišali govoriti, so — preden so se
od misijonarjev poslovili, — rekli: oh, kako
srečni ste, da vidite in slišite moža, ki je
poln Božje ljubezni!" Ta njegova ljubezen se

~o  365 e—

je še razodevala po odkritosrčnosti in či¬
stosti njegovih namenov, ki so le na čast
Božjo in samo na čast Božjo merili.

II.

Vincencijevi izreki in nauki o ljubezni.

i. Veliko stori, kdor vse iz ljubezni do Boga
stori.

Ravno to čistost namenov je svojim
učencem priporočal, da bi jih v Božji ljubezni
izučil. „Bog ne gleda tako na naše zunanje
dela, je djal, kakor na stopnjo ljubezni, na
kateri jih izvršujemo in na čistost namena,
s katerim jih izvršujemo. Nad majhnotnimi
deli, katere zato opravljamo, da se Bogu do-
pademo, ne čutimo tako hitro praznega do-
padenja, kakor nad imenitnimi, katere niče-
mernost kakor dim razžene. Če hočemo s
svojimi deli Bogu dopasti, moramo se nava¬
diti, mu v majhnih rečeh dopasti". Iz teh
besed se da posneti, kako mu je mrzelo, če
je kdo zavoljo ljudi kako delo opravil. Enemu
izmed njegovih misijonarjev v Rimu je v misel
prišlo, najprej po posestvih kardinaljev misi¬
jone napravljati, da bi si njihovo naklonje¬
nost pridobil. Ali Vincencij, kateremu je mi¬
sijonar o tem poročal, mu odgovori: „0 Je¬
zus, moj dragi gospod, Bog nas obvaruj, iz

-o 366 o—

tako slabega namena kaj storiti. Bog za¬
hteva, da nikoli in nikjer ne smemo dobre
dela opravljati zato, da si slovez in veljavo
pridobimo, ampak odkrito, naravnost in brez
vsega obzira moramo pri svojih delih dobro
nameravati. To me je primoralo, vas pri Je¬
zusovi ljubezni prositi za dve reči; v duhu
toraj k vašim nogam pokleknem ter prosim
prvič: Da se varujete, kolikor je le mogoče,
sebičnosti; drugič pa, da nikoli nič ne sto¬
rite zavoljo ljudi. Prav dobro bi bilo, ako bi
za nekoliko časa skrito življenje našega Iz-
veličarja častili; v tem mora nek poseben za¬
klad zakopan biti, ker je Božji Sin 30 let
skrit delavec bil,, preden je očitno učiti začel.
Vselej je ponižno pričeto delo obilniši blago¬
slovil, kakor slavno in bleskeče. -— Porečete
mi: kaj bo pa tukajšni dvor mislil o tem, in
kaj bojo v Parizu rekli: Pustite ljudi misliti
in govoriti, kar hočejo, in bodite prepričani,
da, če se po Jezusovih naukih in po izgledu
njegovega življenja ravnamo, se nikoli ne
bomo prekanili; vedite, da bo tako ravnanje
v pravem času čisto gotovo svoj sad obrodilo,
in da je vse prazno, kar je temu nasproti ter
tisti, ki tem naukom nasprotno ravnajo, ni¬
koli in nikjer z uspehom ne delajo. To vam
povem iz prepričanja in iz lastne skušnje. V
imenu Božjem, moj dragi gospod, imejte to za
gotovo in nezmotljivo resnico in ljubite skrito
življenje. “

-o 3G7 ■©—

2. Kaj naše dobre dela žlahni ?

Tistim, ki niso s čistim namenom svoje
dela opravljali, je rekel: „Bolje je, da bi na^
rokah in nogah zvezani v goreče oglje vrženi
bili, kakor da zato kaj dobrega storijo, da se
ljudem dopadejo". Da bi živo pokazal krivico
in nespamet tistih, ki iz nizkih in človeških
nagibov dobro delajo, je svojim pred oči stavil
popolnost stvarnika in revščino stvari rekoč:
„Spoštujmo vedno Božje popolnosti, vzemimo
si pri svojih poslih in opravilih tiste Božje
lastnosti za izgled, ki so našim nepopolnostim
najbolj nasproti, postavim, njegovo pohlevnost
in dobrotljivost, ki ste naši čmernosti — nje¬
govo modrost, ki je naši slepoti nasproti —
njegovo velikost in veličastvo, ki ste tako
visoko čez našo nizkost in zaničljivost, in
njegovo dobrotljivost, ki je vsigdar naši hu¬
dobiji nasproti. Hrepenimo toraj svoje dela
opravljati zato, da tiste Božje popolnosti ča¬
stimo in poveličujemo, ki so našim pomanjk¬
ljivostim najbolj nasproti. — To je ravnilo,
po katerem je presodil vso žlahnost, vred¬
nost in zasluženje dobrih del; kajti, je djal,
ne cenimo obleke tako visoko zarad blaga, iz
katerega je narejena, ampak zarad zlatih port,
zarad olepšave z biserji in z dragocenjenimi
kamni, s katerim je okinčana; ravno tako še
ni dosti, da dobre dela opravljamo, ampak

—<& 308 o—

moramo jih tudi okinčati, obogatiti s zaslu-
ženjem dobrega namena ter jih samo zato
opravljati, da se Bogu dopademo in z njimi
Boga poveličujemoSvoj  govor je sklenil z
besedami sv. evangelija: Išite najprej Božjega
kraljestva in njegove pravice' 1  in jih je tako
razložil: „Naš ljubi Izveličar nam s temi be¬
sedami priporoča, hrepeneti, da bi Bog v nas
kraljeval in da bi mu mi pomagali s pridob-
ljenjem duš njegovo kraljestvo razširjevati in
utrjevati. Ali ni za nas velika čast, da smo
poklicani tako imenitno in sveto delo izvr¬
ševati? Ali ni naš posel posel angeljev, ki
neprenehoma in edino le za razširjenje Bož¬
jega kraljestva delajo? Ali se da še slavnejši
in imenitnejši poklic misliti, kakor je naš
poklic, ki nič drugega ne namerava, kakor
Božje kraljestvo širiti, utrjevati in poveliče¬
vati? in ni na nas ležeče, moji bratje, takega
svetega poklica se vredne skazati?

3. Kedaj je ljubezen čez mero.

Vincencij, ki se je vselej in povsod vedel
nezmernosti ogibati, ni mogel tudi v ljubezni
preobilnosti trpeti. Imamo o tej reči od njega
prav lepo konferenco.

4. avgusta 1655 je sklenil premišljevanje
s temi besedami: „Res je, če ljubezen v duši
prebiva, se vseh njenih moči polasti. Nima

-o 369 e>-

nobenega pokoja, kakor ogenj, tako šviga in
želi vse požgati. Če je človeka vnela, ga
vedno nagiba in navdušuje. Oh, moj Izveličar!
spomin se hoče samo na Boga spominjati,
vse druge misli zametuje in jim ne da vstopa;
vseh pripomočkov se poslužuje, da bi ljube¬
zen vedno pričujoča bila; — ti pripomočki
so še premalo, zato drugih išče; ako še to
pobožnost opravim, si misli, imam ljubezen,
hočem še to opraviti. Pa še druge pobož¬
nosti imam, kako se bodo vjemale z uno ?
Naj bo, kakor rado, vse hočem prevzeti. Se
je obložil človek z novo pobožnostjo, hrepeni
še po drugi in spet po drugi. Ubogi duh, vse
prevzame, pa še ni zadovoljen, čez svojo moč
se trudi, čisto je že potlačen, vendar misli,
da še ni dosti storil. O dobrotljivi Izveličar,
kam to pelja ? Volja je vedno vneta, zavezala
se je toliko zdihljejev storiti, da ni mogoče
več zadostovati; zdihljej za zdihljejem dela,
zdihljeje vsak trenutek, zdihljeje na vsakem
kraji, zdihljeje v opočitnih urah, v obednici,
da, celo še v družbi in med razveseljevanjem;
z eno besedo: tu — tam — in povsod le
zdihljeji ljubezni — sam ogenj in plamen in
vedni zdihljeji ljubezen jih je čisto pre¬
vzela. Ali kolika nevarnost in škoda je v
taki preobilnosti, v vednem kipenji in hitenji!
Pa, kako zamore ljubezen do Boga nam ško¬
dovati? Je li mogoče čez mero Boga ljubiti?

Eksercicije. 21-

—o 370 €>—

Sploh rečeno, je li mogoče, da kedaj Boga le
zadosti ljubimo? Ne. O Bog, moj Izveličar,
kdo bi zamogel kedaj tisto čudno ljubezen
doseči, s katero si nas ti ljubil, ko si za nas
sirote vso svojo kri prelil, katere že ena kap¬
ljica neskončno vrednost ima! Vendar — ako-
ravno nam Bog zapoveduje, ga iz vsega srca
in iz vseh moči ljubiti, se je treba varovati,
da s prepogostimi zdihljeji ljubezni svojemu
zdravji ne škodujemo in ga ne razdenemo,
kajti tega Bog ne terja od nas. Pri takem,
ki se je že v tem presilil. kri zavreje, iz krvi
pa gorki sopar v možgane puhti, ki se precej
vnamejo, ^zdi se, kakor da bi se vse vrtelo,
ali kakor da bi glavo neka teža tlačila in z
vezjo ovezana bila, tudi udje oslabijo — in
tak človek ni za nobeno delo več — smrt ga.
čaka, katero si je s takim presiljenjem po
spešil. Dozdeva se nam, da je to lepo; na ta
način umreti se pravi najslavnejši smrt sto¬
riti — iz ljubezni umreti; dozdeva se, ta je
marternik ali mučenec ljubezni, dozdeva se,
da smejo take duše besede visoke pesmi na
se obračati ter reči: „Vulnerasti cor meum'‘
ti, o ljubeznjivi Bog, si moje srce ranil, s
tvojimi gorečimi psicami si moje srce zadel
in ga prebodel, bodi večno hvaljen moj Izve-
ličar!“ Med daritvami, ki so jih Izraelci Bogu
prinašali, so bile klavščine ali žgavne daritve
najimenitnejše: morala se je vsa klavščina na

—O 3 i  1 €>“

altarji zažgati, nič si niso smeli duhovni pri¬
držati, ker s tem so Božje naj viši gospostvo
naznanjali. Taka klavščina so imenovane duše
čisto od ognja Božje ljubezni zjedene. —
Vendar pa je bolje ne se tako siliti in si
tako glavo treti s tem, da bi si ljubezen ob¬
čutljivo in tako rekoč naturno napravili, kajti
pri vsem tem praznem prizadevanji se mora
taki prenapetosti enkrat le konec storiti, in
žalibog kako lahko potem pridemo v dušni
stan, ki je hujši od poprejšnega, v stan, od
katerega sv. Pavel pravi, da ga ni mogoče
(t. j. prav težko) več zapustiti. Res, prerado
se zgodi, da iz take presiljenosti pride gnu-
senje do vseh pobožnosti, čednosti in bogo-
Ijubnih del. Tako se godi novincem. Kadar
začnejo sladkost pobožnosti okušati, se je ne
morejo nasititi, nikoli nimajo zadosti, čisto
se vanjo vtopijo. 0 to je preveč preveč!
Večkrat nas s tem še hudoba skuša; če nas
ne more naravnost v greh zapeljati, nas na¬
peljuje več dobrega začeti, kakor storiti za-
moremo, vedno nam nove bremena nalaga,
tako dolgo, da pod preveliko težo onemagamo
in obležimo. O moji dragi bratje! prava čed¬
nost je v sredi med preveč in med premalo,
v sredi med tema nasprotjema moramo ho¬
diti, tako bojo naše dobre dela hvale vredna.
Ne bodimo ne prenapeti, pa tudi ne zanikrni,
morimo svojo naturo, pa je nikar ne urno-

24 *

-o 372 o-

rimo, tako hoče Bog; kajti tako dober in
pravičen je, da ne zahteva več. Saj pozna
našo revščino in ima sočutje z nami, ter sam
nadomestuje s svojim usmiljenjem, kar nam
manjka. V svojem ravnanji in vedenji mu mo¬
ramo zaupanje kazati in ne smemo se nikoli
presiliti. V tem obziru se spominjam besed
Genfiškega škofa, ki je rekel: Ne hotel bi k
Bogu, ako bi Bog ne hotel k meni. „Čudna
beseda, ki zamore pa le iz srca priti, ki je
polno Božje ljubezni. In tako je. Prave lju¬
bezni presunjeno srce, ki razume, kaj se pravi
Boga ljubiti, se noče Bogu približati, ako se
mu Bog popred ne približa in ga na se ne
potegne. Tako pa ne ravna tisti, ki z vso
silo k Bogu priti in ga k sebi potegniti hoče.
Ne, ne, tukaj se s silo nič ne da opraviti.
Kadar se nam Bog samega sebe hoče dati,
se nam bo dal, pa ne posiljeno, ampak mirno,
krotko, sladko in ljubeznjivo".

Četrto poglavje,

i.

Vincencijeva ponižnost.

1. Dospeli smo zdaj do glavne čednosti
sv. Vincencija Pavljanskega, do tiste poniž¬
nosti, katere, — če izvzamemo Najsvetejšega

—o-  373 o—

vseh Svetnikov, ki je v Božji podobi bil, pa
se je ponižal in podobo hlapca na se vzel, in
blaženo Devico, katera je v ponižanji vzrok
svojega poveličanja našla, ne nahajamo pri
nobenem drugem Svetniku — na tako visoki
stopnji kakor pri Vincenciju. Tako čudno po¬
nižnost, da pred njo strmi ne samo naš na¬
puh, ampak tudi naš um, če premislimo, kako
se je ta čudni mož ponižal pod zemljo in
pod pekel, kako je od vseh drugih boljše
mislil, kakor od samega sebe, kako je najbolj
zavrženim klatežem, galijotom, k smrti obso¬
jenim predstvo dajal, in še hudobne duhove
više stavil kot samega sebe. In ravno ta
ponižnost nam odkriva in razlaga njegovo
vspešno delovanje. Z vednim zatajevanjem in
z vedno daritvijo samega sebe, je razvijal
svojo delavno ljubezen, ki je ravno tako
čudna, kakor on; ker je bil najponižnejši, je
bil tudi najljubeznivši. — Pravili so, da je
njegova ponižnost bila čez mero ; temu pa ni
tako. Če je Vincencij od drugih res predobro
mislil in jih preobilno hvalil, vendar zaniče¬
vanja samega sebe ni pretiral. Res je, da se
je postavil na nezasluženo mesto, če se je
pod hudobne duhove ponižal, vendar v raz¬
meri proti Božji velikosti in svetosti, kaj je
največi Svetnik drugo, kakor ničemernost in
nepopolnost? Ta resnična in utemeljena misel
od Boga je Svetnike, ki so sicer na viši stopnji

-o 374 as—

čednosti stali, kakor navadni ljudje, zato po-
nižnejše in ljubeznivše delala. — Pravijo, ko
bi se milosrčnost iz tega sveta prognala, bi
morala v kraljevem srcu pribežališče najti. Te
besede obrača kardinal Rochefoucauld (Roš-
fukol) na ponižnost in srce Vincencijevo. Ni
zadosti, če ponižnost imenujemo posebno pri¬
ljubljeno Vincencijevo čednost, temuč ona je
bila, rekel bi, njegova strast. Nobeden časti-
lakomen ni tako hrepenel po časti, in nobeden
razujzdanec tako po sladnosti, kakor Vin¬
cencij Pavljanski po zaničevanji in zanemari
samega sebe.

2. Prava ponižnost nikoli ne govori v svojo
hvalo.

Ne samo, da nikoli nič ni povedal, kar
bi mu v hvalo bilo, ampak na vse načine si
je prizadeval vse zabrisati in iz spomina
spraviti, kar je v njegovem življenji častnega
bilo. Koliko se je trudil pismo končati, ki je
bilo edin spominek njegove Tuniške sužnosti!
To izvirno pismo so leta 1G57 med drugimi
papirji našli in ga korarji Saintmartinu po¬
slali. Ta pa ni vedel boljega početi, kakor,
da ga je prepisal, izpis ali duplikat Vincen¬
ciju poslal misleč, mu v starosti veselje na¬
rediti s takim zanimivim spominkom iz mladih
let. Ali Saintmartin ni pregledal vso globočino

—<» 375 o—

tiste ponižnosti, katera še v spominih iz mladih
let novo zaničevanje pri ljudeh najti želi. Ko
Vincencij spominek svoje slavne sužnosti
ugleda, ga rudečica obleti in hitro ga v ogenj
zažene. Toda ta spominek je le izpis iz pr¬
votnega pisma, original pa je bil še v ptujih
rokah, katere so se ga poluževale v dokaz
zoper njega, kadar je navadno svojo revščino
in ničemernost prav živo odkrival. Piše toraj
Saintmartinu ter ga prosi, naj mu tudi izvirno
pismo pošlje. Ali korarju se oči odpirajo, kajti
razvide! je namen svojega ponižnega prijatelja
in mu ni hotel prošnje spolniti. Celo leto in
še dalje je Vincencij ponavljal svojo prošnjo,
še 6 mescev pred svojo smrtjo 18. sušca
1660 je Saintmartinu pisal rekoč: »Zarotim
vas pri vseh milostih, katere vam je Bog v
svoji dobrotljivosti dal, da mi blagovolite
tisto revno pismo poslati, v katerem je go¬
vorjenje od Turčije. Še enkrat vas prosim pri
Jezusovi ljubezni, storite mi to dobroto, ka¬
tere vas prosim". Je-li kedaj kak revež bolj
milo prosil, naj njegovemu življenju prizane¬
sejo? Tu je hodilo Vincenciju za velike reči:
bal se je, da bi se autentično, z lastno roko
pisano in podpisano spričalo, ki je bilo v
njegovo čast, ne podedovalo na potomce. Bil
je tudi zadnji čas, čutil je, da se^ mu smrt
bliža, zato tako silna prošnja. — Se več; v
celem svojem življenju je en samkrat o svoji

—o 376 e>—

sužnosti spregovoril, pa takrat, ko je ta reč
pri vseh še v spominu bila in le proti enemu
samemu duhovnu, katerega je, kakor se do¬
zdeva, kot misijonarja v Tunis poslati mislil.
Drugač pa je o tem nepretrgano molčečnost
hranil. Več ko 20krat je imel priložnost v
družbi gospa krščanske ljubezni o tem govo¬
riti, pa več ko 20krat je molčal o tem. Tudi
najponižnejši, ko bi bil te reči od samega
sebe razlagal, bi bil našel lahko izgovor in
opravičenje, postavim, ko je bilo treba za
uboge sužnje usmiljenje in sočutje vzbuditi,
bi bil lahko — ne nadloge drugih, ampak
svoje lastno trpljenje in svoje muke, ki jih
je prestal, prav živo popisal, lahko bi se bil
samega sebe v živ izgled postavil in po šegi
nekdajnih govornikov sledi železnih verig na
nogah pokazal; ali Vincencij je mislil, da tudi
naj veča ljubezen ga ne more siliti zoper po¬
nižnost ravnati. Najbolj čudno pa je to, da
so sicer vedeli o njegovi Tuniški sužnosti ali
posameznih reči, akoravno so ga večkrat iz¬
praševali, niso mogli izvedeti. Posebno ga je
kraljevi tajnik po imenu Janez Kr. Daulier,
ki je sam v Algieri suženj bil, z dopovedo¬
vanjem svojih nadlog skušal napeljati, naj
tudi on svoje odkrije; pa vse zastonj. Vin¬
cencij je to živo dopovedovanje poslušal
tako, kakor da bi se od njemu čisto neznanih
krajev govorilo ; poslušal je opisovanje žalostne

—o- 377 €>—

osode sužnjih, kakor cla bi je sam nikoli
skusil ne bil. Nikoli se ni dal od tiste —
rekel bi natorne skušnjave — zapeljati, kateri
so le preveč podvrženi popotniki in srečolovci,
ki radi pripovedujejo, kake čudne reči so na
ptujem doživeli.

3. Ponižni od samega sebe slabo misli.

Velikanske dela je izvršil, vendar je
mislil, da še za najmajhnotnejše ne sodi, in
da v sv. Cerkvi le podira, namesto da bi
zidal. Iz tega prepričanja pa je izhajalo zani¬
čevanje samega sebe in nezaupnost na lastne
moči, ter boječnost se v opravila vtikati, ako
ga Božja roka sama ni z njimi v zvezo spra¬
vila. Bolj je želel, da bi drugi več dobrega
storili, kakor on. Je spoznal, da je dolžan se
kake stvari vzajemno poprijeti, čakal je na
okolšino, ki mu je zunanje voljo Božje pre¬
vidnosti naznanila; kajti Bogu je hotel pri
njeni izpeljavi vso čast in slavo pripisati.
„Bog je, je djal, ki je vse to naredil, jaz še
na to mislil nisem; če sem kaj pripomogel,
sem s svojimi grehi pripomogel, ki so Božje
delo le zadrževali“.

4. Junaške daritve v srcu.

Skrbno je zakrival vse posebne, od Boga
prejete gnade in osebno vdeleževanje pri slavnih

—<5 378 e>—

delih. Samo ljubezen ga je primorala, da je
včasi kaj razodel, kar mu je znalo v čast
prišteto biti. Navadno se je držal tega pra¬
vila: „Če očitno kako delo opravljam, in bi
ga zamogel še bolj bliskotno in sloveče sto¬
riti, bi ne hotel tako ravnati, ampak vse bi
odstranil, kar bi znalo delu slovez in meni
-čast napraviti. Izmed dveh misli, ki mi o
kaki reči v glavo pridejo, bom, ako mi lju¬
bezen drugač ravnati ne svetuje, slabejo iz¬
volil in izjavil, boljšo pa za se ohranil, da se
ponižam in v srcu Bogu dar prinesem. Jezus
Kristus ima dopadenje le nad ponižnostjo in
priprostostjo v besedi in dejanju. “ Še, ko je
primoran bil govoriti od del, katere je Bog
po njem storil, ali od blagoslova, s katerim
je njegovo življenje blagoslavljal, je vedel
svojo osebo tako v temo poriniti, da se je
dozdevalo, kakor bi on pri vsem tem nič
-opraviti ne imel. Vse dobro je pripisoval ali
trudu svoje družbe, ali pa je v množini go¬
voril, tako je mislil, da bo njegova čast raz-
plavala in se med druge razgubila. Je bilo
pa treba govoriti od kakošnega ponižanja ali
od nesreče, katero mu je Bog poslal, takrat
je vse na se obračal. Bogu in drugim je čast
in hvalo priznaval za vse, kar se je po nje¬
govih dobrega storilo, sebi pa, svoji nerod¬
nosti in svojim grehom, kar se je v družbi
hudega zgodilo. Kakor je o svojih zaslugah

—» 379 ®>-

molčati in vse, kar bi mu v čast služiti znalo,
zakrivati vedel, ravno tako je rad svoje pre-
greške razodeval, katere je njegova ponižnost
v vrsto ostudnih hudobij stavila. Z nekako
sveto obzirnostjo je govoril od takih reči,
ki so njegovo rodstvo, njegovo osebo ali nje¬
govo življenje zniževale in zaničljivo delale.
Leta 1609 je prišel v Pariz, pa se je tako pri¬
zadeval vbežati časti, kakor se nekateri pri¬
zadeva, jo doseči. Ker se je bal, da bi ga
po krivem ne imeli za žlahniškega, se je dal,
kakor kakošen postrežnik le po svojem krst¬
nem imenu: „gospod Vincencij “ klicati. Je bil
pa primoran v očitnih in autentičnih pismih
tudi svoje rodovinsko ime podpisati, je te
dve besedi tako tesno zvezal, da ni bilo lahko
sumičiti na žlahni stan.

5. Prava krščanska baharija.

Pri vsaki priložnosti je rad povedal,
kako nizkega stanu je in kako zaničljive dela
je moral v mladosti opravljati. Škof de Saint
Pons je pri neki priliki omenil grad Mont-
gaillard, od katerega je Vincencij svoje rodo¬
vinsko ime dobil. „Vem dobro, kje je, mu
Vincencij v besedo seže, o kolikokrat sem v
svoji mladosti na tisto stran živino gnal“.
„Jaz si v veliko čast štejem, da sem vam v
sorodstvu", mu je nekdo iz rodovine pisal

—&  3S0 «>-

in se njegovi prošnji priporočal. »Potrudil se
bom za vas tako, kakor bi se za svojega
lastnega brata trudil, vendar ne imenujte se
več sorodnika takega človeka, ki je revnega
kmečkega stanu in ki je v svoji mladosti ži¬
vino svojega očeta pasel. “ Tako je govoril
vpričo ubogih in imenitnih. »Milostljivi go¬
spod! prosim za mili dar“. mu reče nekega
dne stara beračica, katera si ga je hotela s
takimi prilizljivimi besedami naklonjenega
storiti; „oj revna žena, pravi Vincencij, vi
me slabo poznate, »jaz sem ubogega kmetiča
sin“. Neki drugi, ki je trdila, da je pri nje¬
govi milostljivi gospej materi za deklo bila,
je rekel: „Vi me ne poznate, moja mati niso
nikoli dekle imeli, bili so žena ubozega kmeta,
in sami svoja dekla.“ Pa ne samo na (kra¬
ljevem) dvoru in v mestu, očitno in zasebno,
ampak tudi v ptujih deželah je na ta način
o nizkosti svojega stanu govoril, ker tako je
od ene strani priložnost dobil, se za vse svoji.
družbi storjene dobrote zahvaliti, od druge
strani pa hvalo odbijati, s katero so ga zarad
njegovih čednosti obsuli. »Kaj bi se še našlo
hvalevrednega nad človekom, kateremu vsega
manjka, in ki revnega kmetiča za svojega
očeta ima?“ Tako je v Lisabon grofu Obidos
pisal, ki je enega njegovih misijonarjev po
ladijolomu pred Portugalskem obrežji prijazno
sprejel in Vincenciju v pismu svoje spošto-

—o 381 €>—

vHuje izrekel. — Vsem ubogim in imenitnim
je rad pravil, kako revnega stanu je, posebno
ubogim zato, da bi ga za svojega vrstnika
imeli. Nekega dne pride kmetič k sv. Lazarju
v Pariz in zahteva z gospodom Vincencijem
govoriti. Vratar mu naznani, da ravno zdaj
ni mogoče, ker se z nekimi imenitnimi go¬
spodi meni. Ali kmetič naravnost reče: „Tako
pa ni več gospod Vincencij, kajti on mi je
sam povedal, da je ravno tako, kakor jaz,
navadnega kmeta sin“. To ponižno priznanje
svoje nizkosti pa ni hinavsko računanje, s
katerim marsikdo prerad svojo nizkost pokaže
zato, da zasluga bolj zableskeče, ki ga je na
visoko stopnjo časti povzdignila — ne, ker
tak prav za prav s svojim poniževanjem hvale
išče. Pri Vincenciju je to priznavanje izhajalo
iz hrepenenja po ponižanju. Včasi je pa zarad
veselja, ki mu je tako poniževanje v srcu
delalo, grizenje vesti občutil. Tako piše leta
1633 enemu svojih misijonarjev: „Ni še dolgo,
kar sem v nekem samostanu med pridigo po¬
vedal, da sem sin revnega kmetiča — in pri
drugi priložnosti: da sem čedo pasel." Mi
hočete verjeti, da me nekoliko skrbi, če nisem
nad tem praznega zadostenja imel, ker je moji
natori zoprno bilo". Res, čudno tako grizenje
vesti, ki iz voljno prenešenega ponižanja in
trpljenja izhaja, in iz hrepenenja pozabljen in
zaničevan biti!

—* 382 « 5 —

6. Še nekaj o krščanski bahariji.

Leta 1623, ko je bil še v zavetišču »do¬
brih otrok“ (college des bons čnfans) je njegova
ponižnost v veliko tesnobo zabredla, v kateri
je pa slavno zmagal. V svoji sobi je bil in
vratar mu na,znani, da ga nek revno oblečen
človek pri vratah čaka, ki pravi, da je njegov
nečak ter želi z njim govoriti. V prvem trenutka
so se vzdignili v srcu tudi ponižnega Vincen¬
cija gibljeji napuha; rudečica ga je obletela,
prosil je enega svojih, naj doli gre in človeka
sprejme. Pa pri tej priči ga začne vest gri-
ziti, zakaj se revnega sorodnika sramuje; sam
se je doli poda,l, na ulico stopil, kjer ga je
nečak še čakal, ga objel, za roko prijel in v
dvorišče peljal. Potem je vse svoje duhovne
sklical, jim mladenča, ki je nekoliko osupnjen
bil, pokazal rekoč: »Gospodje! vidite tu prav
ljubeznjivega, uda moje rodbine. Ljubi moj 7
reče mladenču, pozdravi vse te gospode." In
tisti dan ga je vsem, tudi najimenitnejšim
osebam v njegovi domači narodni obleki pred¬
stavljal kot osebo, ki je vse pozornosti vredna.
To pa še ni vse; imel je še zadosti nepo-
kojno vest; hotel je toraj to težo iz svoje
vesti odvaliti pri duhovnih vajah, katere je
poznej s svojimi obhajal. »Moji gospodje in
dragi bratje, je djal, molite za tistega napuh-
neža, ki je svojega nečaka na tihem hote!
v svojo sobo poklicati, zato, ker je kmečki

—o 383 ©—

in v revni obleki bil. “ — Ta slučaj od ne¬
čaka nas spominja še druge dogodbe iz Vin-
cencijeve mladosti, katero je kot sivi staj-ček
predsednici Lamoignon povedal Šel je nekega
dne z njo na Božjo pot k sv. Fijakriji, *) ki je
blizo mesta Meaux proti severu 8 ur od Pa¬
riza; govorila sta od posebnih čednosti Svet¬
nika, kateremu ta Božja pot velja. „Bil je
prav ponižen Svetnik, pravi Vincencij, jaz-
sem pa napuhnjen človek in grešnik. Spo¬
minjam se, da sem nekega dne, bil sem še
dijak, zvedel, moj oče, ki so bili revni kmetič,
želijo z menoj govoriti. Jaz sem se pa tega
branil in se utajil; oh, kako velik greh sem
s tem storil!“ — — — To je bil, mislim, je
rekla predsednica pozneje, največi greh v nje¬
govem življenju. Kako čudno čednost kaže s
tem častitljivi starček, ki je takrat zarad
svoje svetosti in visoke službe občno spošto¬
vanje vžival; storil pa je to, da bi se dva¬
krat ponižal; prvič s tem, da je obstal in
razodel svoj pregrešek mladih let; drugič, da
je nizkost svojega stanu pokazal.

7. Kmečki stan srečen stan.

Njegova ponižnost mu nikoli ni dopu¬
stila, da bi katerega izmed sorodnikov iz-

*) In territorio Meldensi sancti Fiacrii Confessoris;
tako v Mart. Rom. 30. aug.

—o 384 ©—

nizkega v viši stan poklical. „ Dosti srečni
so v svojem kmečkem stanu, ki je najne-
dolžnejši in za izveličanje duše najgotoviši",
je bil njegov navaden odgovor na vse ugo¬
vore, ki so mu jih napravljali. Se težje se je
dal pregovoriti, da bi se eden izmed njegovih
nečakov v šole dal, ali da bi mu kako du-
hovnijo v roke spravili. Posebno je njegovi
čednosti nasprotovalo, koga v cerkveno službo
spraviti samo iz sorodniških vzrokov. „Bolje
kmet, kakor duhoven", je odgovarjal na naj-
silnejše prošnje, s katerimi so ga nadlegovale
pobožne osebe cele škofije. In korarju Saint-
martinu, svojemu najstarejšemu prijatelju je
o tej zadevi pisal: „Zahvalujem se vam za
skrb, ki jo za mojega malega nečaka imate,
vendar vam povem, da nisem nikoli želje
imel, da bi v duhovski stan stopil, pa mi
tudi še. v misel ni prišlo za to ga izobraže¬
vati, kajti ta stan je naj viši, ki se na zemlji
misliti da, to je stan, katerega si je Jezus
Kristus sam izvoliti hotel. Ko bi jaz bil ta¬
krat, ko sem se predrznil v ta stan stopiti,
tako dobro vedel, kakor sem poznej spoznal,
kako visok je, bil bi raji kmet ostal, kakor
da sem si tako odgovorni poklic izvolil. To
sem že več ko stokrat revnim kmečkim lju¬
dem povedal, da sem jih navduševal zado¬
voljnim in poštenim biti, in sem jim povedal,
da jih zarad njih stanu srečne štejem." To

-o  385 o-

čudno pismo nam razjasnuje tisto sklepno
formulo, s katero je vse pisma sklepal in jo
svojemu imenu dostavljal; v očitnih pismih
se je podpisal kot prednik misijonarjev, a v
drugih pa: Vincencij, nevredni duhoven misi¬
jonske družbe. “

8. Drobtince.

1. Vkljub svojih korenitih bogoslovskih
znanosti — bil je bakalaver bogoslovja in li-
cencijat cerkvenega prava — vkljub svoje
vsestranske in obširne vede, bistrega uma in
zdrave razsoje, je vendar govoril od svoje
„nespameti, nevednosti in se je imenoval
učenca četrtega razreda (ecolier)." „Vi ste
nevednež, * mu reče nekega dne prevzetni
Saint-Cyran, in ne zaslužite, da ste prednik
misijonske družbe, marveč, da bi vas spodili;
čudim se, da vas še med seboj trpijo.“ „0,
gospod, odgovori ponižni Vincencij, jaz se še
bolj čudim, kakor vi, kajti moja nevednost
je še veča, kakor si misliti zamorete; ako bi
z menoj po pravici ravnati hoteli, bi ne bilo
napčno, ako bi me od sv. Lazarja spodili."

2. Nekega dijaka, ki je od obupnih misli
veliko trpeti imel, je tolažil rekoč: , Kadar
vas bo hudobni duh s takimi nespodobnimi

*) Zasramljiva beseda: »I’ ignorant« več pomeni
kakor »nevednež«!

Eksercicije.

25

38G *■—

mislimi še nadlegoval, povejte mu to, kar sem
vam zdaj jaz rekel in recite temu nesrečnemu
zapeljivcu: ,,Vincencij, tisti nevednež, učenec
četrtega razreda, mi je tako naročil 11 .

3. Ko se je nekdo čez svojega prednika
pritožil, češ, da nima omike, katera je za
tako službo potrebna, je odgovoril: „In jaz,
kakošen sem pa jaz ? Kako je to, da mene
do sedaj v tej službi trpijo, mene, ki sem
izmed vseh najbolj neomikan, surov, smešen,
da še deset poštenih besedi ne znam pove¬
dati, da bi ne spoznali, da mi bistroumnosti
manjka, in da, kar je. najhujše, čisto nič od
tistih čednosti nimam, kakor ta prednik, od
katerega mi pišete. 11

4. Iz tega se razvidi, da je svoje čed¬
nosti in natorne lastnosti rad zakrival, nizkost
svojega stanu pa odkrival. Nekega dne je
Mariji Henrieti de Rochechouart (Roš-šuar),
prednici v samostanu Marijinega obiskovanja,
odgovoril na pismo, v katerem se je njegovim
molitvam priporočala in rekel: „Hočem vas
sicer Bogu priporočati, ker ste mi ukazali,
vendar ne potrebuje nihčer na svetu tako
molitve pobožnih duš, kakor jaz, zarad mojih
slabosti, ki me tolikanj tlačijo; zdi se mi, da
je spoštovanje, ki mi ga skazujejo, kazen za
mojo hinavščino, ker me za drugega imajo,
kakor sem v resnici. 11  — Nekemu škofu, ki ga
je popolnoma kristijana imenoval, je rekel:

„0 kaj pravite — jaz popolnoma krisiijan ? —
Pravičnejše bi bilo, ako bi me za zavrženca
in največega grešnika imeli.

5. Nek nov misijonar, ki je bil še le
pred nekaj časom v družbo stopil, se je Vin¬
cenciju pritožil, da se je dosedaj premalo
trudil v čednostih napredovati vkljub njegovih
lepih izgledov in čudnežnega življenja, ali
Vincencij mu odgovori: „gospod, pri nas je
navada, da ne smemo nikogar v obraz hva¬
liti. Res je, da sem čudež, a čudež hudobije,
hujši kakor hudoba, ki ne zasluži tako pekel,
kakor jaz. Tega ne rečem, iz prenapetosti,
ampak iz golega prepričanja 11 .

6. Nek pisatelj je bil svoje delo Vincen¬

ciju odmenil, ali on mu odpiše: „Gospod, kaj
vam na misel pride? Ko bi se bili spomnili,
da sem revnega kmeta sin, bi ne bili meni
te sramote in svoji knjigi tolike nečasti na¬
pravili, da ste na naslov ime duhovna zapi¬
sali, ki se nima z drugim ponositi, kakor z
revščino in z grehi". V enaki zadevi je ne¬
kemu drugemu pisatelju odgovoril: „Prav

malo dopadenje mi storite, ako izvršite, kar
ste se namenili: Take posvetila se osebam
odmenjajo, ki hvalo zaslužijo, jaz pa nisem
nobene hvale vreden.

Kdor bi hotel od mene resnico govoriti,
bi moral povedati, da sem revnega kmeta
sin, da sem krave in svinje pasel in bi moral

—o 388 o—

dostaviti, da še to nič ni proti moji hudobiji
in nevednosti. Presodite torej gospod, če
se sme taka siromaška oseba s takim spo¬
štovanjem očitno imenovati, kakor vi name¬
ravate, s tem bi mi prav slabo vstregli. Zares,
gospod, to bi me tako bolelo, da ne vem, če
bi kedaj na to pozabiti zamogel 1 .

Vse njegove pisma so polne takih izra¬
zov lastnega ponižanja. „Čisto sem osupnjen,
je pisal gospej de Renty, da ste se do tako
revnega duhovna obrnili, kakor sem jaz, ker
revščino mojega duha in moje slabosti dovolj
poznate 11 .

7. Prednici samostana Marijinega obisko¬
vanja v Parizu je pisal: „Že nad 80 let imam
duhovno oskrbništvo v vaših naselitvah v Pa¬
rizu, vendar, častitljiva mati, nisem zato nič
boljši, akoravno bi bil oziroma toliko svetih
duš lahko na visoko stopnjo čednosti prišel.

9- Vincencij dvorni svetovalec v duhovskih
zadevah.

Pri duhovnih zborih in v društvu gospa
krščanske ljubezni, pri cerkvenih konferencah
je iz ponižnosti ali molčal ali pa svoje be¬
sede tako v zatišje postavil, da so drugi pred-
stvo dobili. Neka gospa je to zapazila in mu
pohlevno očitala rekoč: „Zakaj se vendar ne
držite svojih misli, ki so gotovo najbolje ?*

389  «>-

„Bog me varuj, milostljiva gospa, je djal Vin¬
cencij , da bi moje malovredne misli pred
drugimi predstvo imele! Zadovoljen sem, ako
Bog svoje delo brez mene izvršuje, ker sem
tolik siromak.“

Narjasnejše se je svetila njegova poniž¬
nost v svetovalnici v sredi visoke časti —
na kraljevem dvoru. S to službo je postal
kraljevi dvornik in uradnik; vsi častiželjni
so tišali ga s častjo in spoštovanjem prehi¬
teti; dosegel je tako rekoč vsegamogočnost
čez vse zadeve in vse cerkvene posestva
francoskega kraljestva. Iz dosedaj rečenega
pa lahko razsodimo njegovo veliko žalost
zarad tega — in prizadevanje, se te službe
iznebiti. Pisal je v Rim rekoč: „Še nikoli
nisem sočutja tako zaslužil, in še nikoli nisem
vaših molitev tako potreboval, kakor v moji
novi službi, katero sem zdaj nastopil. Upam,
da ne bo dolgo trajala. Molite za me."

Celo leto je to upanje gojil. „Vsak dan
prosim Boga, je nekemu duhovnu rekel, da
bi me za nespametnega imeli, kakor sem res,
da bi mi ne bilo treba več v tej službi biti,
ampak, da bi se za svoje grehe spokoriti za-
mogel.“ In res je iskal zato pomoči pri Bogu
in pri ljudeh. Od dne svojega imenovanja ni
nobenkrat maševal, da bi ne bil Boga za
gnado prosil, se te službe iznebiti.

-o  390 e—

S to prošnjo je kraljico nadlegoval, prosil
je kardinala-ministra, pri vseh, od katerih je
mislil, da imajo kak u pij iv, je iskal za to
pomoči. H koncu leta 1644 se je dozdevalo,
da so njegove prošnje vslišane. O priložnosti
nekega potovanja se je govorica raznesla, da
je na dvoru v zamero prišel. Nek duhoven,
ki je zvedel, da je to govorjenje neresnično,
je hitel mu veselo novico naznaniti; Vincencij
pa svoje oči proti nebesam povzdigne, na
prša trka rekoč: „0, ko bi bila Božja volja,
da bi se to vresničilo, vendar tak grešnik,
kot sem jaz, ni te milosti vreden 11 . V tem
pomenu je pisal 4. prosinca 1645 gospodu
Codring-u v Rim: „Bodi Bog hvaljen za vse,
kar mi sporočate. Res je, da se je dozdevalo,
kakor da bi me ne hoteli več v moji službi
imeti, ali moji grehi so krivi, da je drugače
prišlo, in da Bog daritve, katere sem mu v
ta namen prinašal, ni hotel sprejeti. Vendar
zaupam na Gospodovo ime, in vem, da ne
bom osramoten 11 .

io. Vincencijeva obleka.

V tisti obleki, v kateri je po ljudskih
misijonih hodil, je prišel tudi na kraljevi dvor.
Se dandanes se kaže njegov iz grobe tvarine
narejen, postaran in ves zakrpan talar, ki ga
je takrat nosil. Nikoli ga ni hotel z drugim

—a 391 ©—

zamenjati, če je tudi v Louvre moral. Ako
so mu novega v sobo položili, je starega nazaj
terjal, in če tega ni bilo več najti, je od
enega svojih duhovnov, ki je bil enake veli¬
kosti, kakor on. starega in ponošenega dobil
ter ga z novim zamenjal — pod kakim izgo¬
vorom, postavim, da ga bo treba popraviti . . .
Če je bila njegova obleka tudi ubožna, je bila
vendar snažna in čedna; „brez krpe in brez
luknje" je smehljaje rekel, kadar so ga zarad
revščine obirali. Tako je nekega dne rekel
tudi kardinalu Mazarinu, ki ga je za njegov
postaran in borni pas (Cingulum) prijel in
kraljici pokazal rekoč: „poglejte, veličanstvo,
v kakošni obleki Vincencij na dvor hodi in
kako lep pas ima!" Res, ne imenitno, a
snažno je hotel oblečen biti in tako je zado¬
stoval postavam spodbnosti, katere se po
njegovih mislih čisto lahko s priprostostjo in
z uboštvom vjemajo.

n. Še nekatere črtice iz Vincencijeve po¬
nižnosti.

Blišč Louvra ga nikakor ni slepil in če
je v zrcalah, katerih je vse polno bilo, svojo
podobo vgledal. je /dihnil: „o koliki kup
kamnja! s katerimi besedami je kraljevo pa¬
lačo z borno bajtico primerjal, v kateri je
rojen bil. Potem pa je svoje misli viši po-

—<s- 392 o—

vzdignil in rekel: „0 moj Bog, ako že steklo,
ki je zemeljska tvarina, vzroči, da se vse
vidi, kar se v sobi godi, kaj še le bojo iz¬
voljeni v velikanskem gledalu, v Bogu vidili,
ki vse napolnuje, in v katerem je vse?

2. Pa ne le sam pred seboj, ampak tudi
pred vsemi drugimi se je z nekakim posebnim
duhovnim veseljem ponižaval, ker tako se je
mislil kaznovati za svojo visoko službo, ka¬
tero je zoper svojo voljo nastopiti moral, za
vse mu skazovano spoštovanje in čast, ki
ste ga hudo mučile. Minister le Pelletier,
ki je o priložnosti Vincencijevega razglaše-
vanja za Svetnika v Rimu v tej zadevi pri¬
čati moral, pravi: „Bil sem še mlad, ko sem
tega Božjega služabnika prvič v Louvru*)
vidil in potem sem ga še večkrat vidil, pa
vselej v nekaki častitljivi ponižnosti in pre¬
vidnosti. Dvorniki, škofje, duhovni in drugi
so mu visoko čast skazovali, katero je pa z
veliko ponižnostjo sprejemal. Ko je sveto¬
valnico zapustil, kjer je o najvažnejših zade¬
vah kraljestva svojo določno besedo izrekel,
je bil proti revnim ravno tako priljuden in
prijazen, kakor nekdaj v Tuniški sužnosti z
sužnimi ali pri galijotih. — Nek pobožen

*) Louvre (Luvr) se imenuje kraljeva palača v
Parizu; staviti jo je začel kralj Franc I.. nadaljevali to
delo so : Henrik IV. Ljudevit XIII., Ljudevit XIV. in Na¬
poleon L; načrt za krasno Fasado je Perault napravil.

I

—<*■ 393 o-

škof, ki ga pred vstopom v kraljevo služba
ni poznal, zunaj službe ga pa ravno taka
ljubeznjivega, ponižnega in proti vsem pri¬
jaznega vidil, je rekel: »gospod Vincencij je
zmirej gospod Vincencij.“

3. Precej po nastopu svoje službe je
imel pri kraljeviču Conde-ju opraviti; reče
mu, naj se vsede; a Vincencij si vljudno ta
čast odbije rekoč: „kraljeva visokost, že to
je prevelika čast, ako smem vpričo vas stati \
spomnite se, da sem kmečki sin“. S tem
geslom je navadno branil svojo ponižnost.
Urno ga kraljevič zavrne rekoč. »Moribus et
vita nobilitatur homo: omika in življenje člo¬
veka žlahnite; za drugo pa, gospod Vincencij,
ne mislite, da so nam vaše zasluge še le od
včeraj znane. “ Da bi zamogel o tem še ugod¬
nejši sodbo izreči, je govor obrnil na neka
prepirljivo vprašanje, katero je Vincencij taka
jasno in bistro razvozlal, da je kraljevič kar
strmel in rekel: Kaj ? gospod Vincencij! vi
povsod pravite, da ste nevedni, in zdaj ste
'ni z dvema besedama najtežavniše reči, s
katerimi nas nasprotniki nadlegujejo, rešili!'
Kraljevič mu še nekatere vprašanja iz cerkve¬
nega prava predloži, pa se ni mogel zadosti
načuditi nad urnim in jasnim odgovorom
•, učenca četrtega razreda“ vstane in gre h
kraljici ter ji čestita za izvolitev moža, „ki
je tako izurjen v cerkvenih vprašanjih“.

—® 394 €>“

4. Večkrat se je prigodilo, da so ga z
grdim zasramovanjem in črnim obrekovanjem
ometali; poskušali so ga pri kraljici, pri mi¬
nistrih in drugih poštenjakih počrniti; a Vin¬
cencij si je to v veliko srečo in v plačilo
.svoje gorečnosti štel. „Vi ste star bedak",
mu reče nek mlad žlahnik, katerega nepra¬
vične terjatve ni spolniti mogel; „prav imate,
moj sin (mon enfant) mu reče starček in
predenj poklekne rekoč: „prosim, odpustite
mi. da sem vam k takim besedam priložnost
dal." ,,Veste, gospod Vincencij, kaj ljudje od
vas pravijo", mu reče nekega dne kraljica
smehljaje! „Veličanstvo, jaz sem velik greš¬
nik." Pa se morate, opravičiti." „0d Božjega
Bina so še hujše govorili, pa se ni opra¬
vičeval. “

5. In res, nikoli se ni zagovarjal, branil
ali opravičeval. Nek razujzdan duhoven, ka¬
teremu je bil primoran, duhovnijo odvzeti, se
je hotel s tein nad njim zmaševati, da ga
je kot krivičnega in strankarskega razglasil.
„Da je Vincencij meni nasproti, tako je več
imenitnim osebam povedal, pride odtod, ker
si ga nisem podkupil. Ta mož, ki simonijo
pri drugih sovraži, se je vč v svoj dobiček
dobro poslužiti; vem nekoga, kateremu je
za bukvarno in za veliko denarjev duhovnijo
v roke spravil. Zdaj je bil Vincencij res ne¬
koliko razburjen in v prvem trenutku raz-

—® 395 e>-

burjenosti prime za pero, da bi se branil in
pismeno odbil tako krivičenje. Pa še pet
vrstic ni spisal, ko mu boljše misli pridejo;
rekel je sam pri sebi: »hudobnež, kaj misliš?
Opravičevati, braniti se hočeš? Ravno zdaj
sem zvedel, da so v Tuniški sužnosti kristi-
jana po krivici zatožili, tri dni na tezavnici
mučili, pa še zinil ni, da bi se bil pritožil
in je umrl, akoravno ni bil nič tega kriv,
česar so ga dolžili; in ti se hočeš braniti in
zagovarjati? Nak, tega ne storim!“ In raz¬
trgal je začeto pisanje. Ne dolgo potem je
obrekljivec nagle in nesrečne smrti umrl;
ljudje pa so rekli, da je to kazen Božja.

6. Pri nekem visokem gospodu, s ka¬
terim sta si dosedaj vedno prijatelja bila, za¬
pazi nekako zamrzo do sebe. Obišče ga in
mu prijazno reče: „gospod! zadosti reven

sem, in lahko sem vam vzrok k nejevolji dal,
akoravno tega nisem mislil. Ker mi pa no¬
bena taka priložnost znana ni, vas prosim,
da mi jo zaznamovate, da se poboljšam 1 '.
Zarad tolike odkritosrčnosti in ponižnosti se
imenovani gospod ni upal več čeznj pritožiti,
marveč mu je odsedaj skazoval poprejšno
prijaznost. Tako je ravnal nekega dne tudi
z nekim redovnikom, ki mu je nasprotoval.
Ravno se je za sv. mašo pripravljal, bil je
J e  še v zavetišču „dobrih otrok"; mislil je k
altarju pristopiti, kar mu besede sv. evange-

H  9 G €>—

lija Mat. V. 23. na misel pridejo: „Kadar tvoj
dar k altarju prineseš, in se spomneš, da
ima tvoj brat kaj zoper tebe, pusti tvoj dar
pred altarjem, pojdi prej, spravi se s tvojim
bratom, in potem pridi in daruj tvoj dar. "
In glej, odložil je mašno obleko, šel k ime¬
novanemu redovniku ter ga ponižno odpu¬
ščanja prosil. In še le. ko je redovniku in
njegovemu redu vse spoštovanje in zadostenje
skazal, se je povrnil in daritev sv. maše
opravil.

7. Ce se mu prva poskušnja ni posre¬
čila, je vedla njegova ljubezen najti pripo¬
močke, s katerimi je vso jezo pogasil. Pri
predniku nekega reda je bil, akoravno po
nedolžnem, v hudo zamero prišel. Obišče ga r
predenj poklekne in ga odpuščanja prosi; a
ta ga s zasramljivimi besedami odpravi. Vin¬
cencij je Boga hvalil, da je iz ljubezni do
pravice imel kaj trpeti. Ne dolgo potem so
misijonarji pri sv. Lazarju mašne oprave po¬
trebovali; Vincencij se obrne k temu pred¬
niku kakor k svojemu najboljšemu prijatelju
s prošnjo, naj blagovolji mašne obleke poso¬
diti. Osupnjen in začuden nad tako prošnjo
zakliče prednik: „na tem ravnanju spoznam
Božjega služabnika 11 . Cerkvena obleka pride r
pa takoj pride tudi prednik in pred Vincen¬
cija poklekne. Spravila sta se in od sedaj
sta si bila najboljša prijatelja. Včasi je z

—® 397 e—

nepričakovanim ponižanjem samega sebe naj¬
hujše nasprotnike osramotil in jim jc-zo po¬
gasil. Nekemu žlahniku se je bil s tem hudo
zameril, da po svoji vesti^ ni mogel njegovega
sinu visim priporočiti. Žlahnik pride k sv.
Lazarju, Vincencija vpričo vseh obira in psuje.
Vincencij ni nič druzega rekel, kakor predenj
je pokleknil: „gospod, prav imate, jaz sem
velik grešnik 1 '. Žlahnik v kočijo skoči in se
misli naglo odpeljati, ali Vincencij hiti za
njim, se mu globoko poklone in ga ljubeznivo
pozdravi.

8. Vse to nam pa kaže, da Vincencijeva
ponižnost ni bila v praznih besedah, ampak
resnično poniževanje in zaničevanje samega
sebe. 0, kolikokrat je pred svoje duhovne na
kolena padel in se obtoževal malenkosti, ka¬
tere je hudobije svojega življenja imenoval!
Kolikokrat je vpričo vseh odkrival svoje do¬
mišljene nezvestobe, da, celo skrivne gibljeje
natore, katere je tako ojstro krotiti vedel, da
jih še nihčer zapazil ni! Kolikokrat se je ob¬
tožil pregreškov, ki so jih drugi storili, ka¬
tere je pa sebi pripisaval! Smrt misijonarjev,
nesrečo in zgubo na premoženju vse to je,
je djal, kazen za moje grehe. — Vsako leto
dan sv. krsta je Vpričo svojih na kolena
padel. Boga in ljudi za odpušanje prosil za
vse grehe in za vsako pohujšanje, ter se je
vsem v molitev priporočal, naj bi mu spo-

-o 308 e>-

korjenje in od Boga usmiljenje izprosili. Ni
mu bilo pretežko tako se ponižati tudi pred
najmlajšim bratom. Če je mislil, da je ka¬
terega razžalil, ga je šel iskat, in kjerkoli ga
je našel, bodisi na vrtu, v kuhinji ali v kleti,
je predenj pokleknil, noge poljubil in ponižno
za odpuščanje prosil. — Leta 1649 je bil \ r
Richelieu zbolel; poslali so mu iz Pariza
brata postrežnika, ki je najbolj njegovo bo¬
lezen poznal in mu najbolj postreči vedeb
Vincencij ga prijazno sprejme, vendar s ža¬
lostnim srcem reče: „Moje stare kosti pač
niso vredne, da tako daleč k meni hodite".
Pa precej ga začne vest griziti, češ, da je
brat te besede kot očitanje in ne kot poni¬
žanje samega sebe sprejel, zato predenj k
nogam pade in ga odpušanja prosi. To pa še
ni bilo zadosti Vincenciju, ki je po zaniče¬
vanji zeval in pred vsako tudi najmanjšo
razžalitvijo ljubezni se tresel. Ko se je bil
v Pariz povrnil, je iskal priložnosti, to do¬
mišljeno žalitev še slovesnejši popraviti. Ne¬
kega dne pride imenovani brat v Vincencijevo-
sobo, ravno ko se je s svojim asistentom
pogovarjal. Vincencij zdaj reče: ,,gospod, glejte,
tega dobrega brata sem neprijazno sprejel, ko'
je v Richeliu k meni prišel, prosim ga toraj
vpričo vas za odpuščanje in tudi vas prosim,
molite za me, da mi Bog milost da, ne več
v tak greh pasti."

-o  399 o-

10. Iz tega je pa razvidno, da človeku,
ki se tako ponižuje, ni za visoko službo, ne
za čast tega sveta. V prvih bukvah smo vi-
dili, koliko se je Vincencij trudil, svojo vi¬
soko službo kot prednik komu drugemu pre¬
pustiti (1. 1G42). Ko jo je pa le moral obdr¬
žati, si je zabranil vso čast, katera ji gre.
Pritožil se je toraj zarad časti, ki so mu
njegovi ska.zovali iz spoštovanja do njegovih
čednosti, in če so se sklicovali na šege drugih
redov, je rekel: „Dobro vem to, in visoko 1
cenim vzroke, zarad katerih to delajo, jaz pa
imam še važnejše vzroke si to za braniti, ker
sem najhudobnejši človek, ki se z najnevred-
nejšim primerjati ne zamorem“. Zato ni do¬
pustil, da bi se v cerkvi njegov sedež s pre¬
progo pregrnil ali nad druge malo povišal,
„To je posebna pravica škofov, je djal, pa-
ne za tako revnega dukovna, kakor sem jaz“.
V tem duhu ponižnosti je hotel za se tudi
najslabejo mašno obleko. 0 priložnosti rojstva-
kraljeviča leta 1638 je poslala kraljica Ana
Avstrijska srebern mašni plašč k sv. Lazarju.
Bili so božični prazniki, in vse se je veselilo
tega velikega praznika, ga v tej obleki prvo-
krat pri sv. maši gledati. Ali Vincencij se
prestraši, ko dragocenjeni plašč ugleda — in
si da starega prinesti.

11. Če je za druge rad najnižejše službe
opravljal, tako, da je v kuhinji posodo umival,

-o- 400 e>-

posvečencem škornje snažil, sebi je tako službo
zabranil, akoravno bi bil zarad svoje starosti
in bolehnosti smel to terjati. Sam si je svoje
otekle noge obvezal, in je imenoval kočijo,
katere se je posluževati moral, svojo nečast.
Ljubezen do ponižnosti je prenesel na svojo
družbo, katero je „majhno, revno družbico 11
imenoval. Hotel je, naj bi jo imeli med vsemi
redovi za najrevnejšo in naj bi se med po¬
svetno duhovščino na najzadnje mesto po¬
stavila, „kajti naš poklic je, samo revnim,
kmečkim ljudem Božjo besedo oznanovati' 1 .

12. Enkrat so mu v pismu na Frančiško
Chantal neke besede všle, ki bi se znale v
čast njegovi družbi obračati, zarad tega ga je
vest tako grizila, da je vdrugič pisal rekoč:
„ Pisal sem vam nekaj, kar bi se znalo naši
družbi v prid in čast prištevati, a prosim
vas, veliko manj mislite, kakor sem vam
pisal, in nikomur nič ne povejte. O, častit¬
ljiva mati, ko bi poznali našo nevednost in
naše slabe čednosti, bi imeli usmiljenje z
nami. . . Solze me oblivajo, ko vam to pišem
in premišljujem, kako resnično je vse, kar
govorim in kako grda je moja duša. Ponižno
vas toraj prosim, darujte Bogu moje osramo-
tenje, ki ga zarad tega občutim, in spoznanje
mojih grehov, katere vpričo Boga tukaj spo¬
znavam. — Iz ravno tega vzroka je tistim,
ki so se ponujali v družbo stopiti, rekel:

—<b 401 e >-

„Kaj? vi hočete misijonar biti? Kako je to,
da ste se na našo majhno družbico ozrli?
Mi smo revni ljudje.“ Turnški opat Ljudevit
de Rochechouart de Chandenier je želel v
obleki misijonarjev umreti in kot misijonar
pred Božjega sodnika stopiti. Obrnil se je s
to prošnjo do Vincencija; ali Vincencij se mo¬
rebiti v svojem življenji nikoli ni tako za¬
čudil, kakor nad tem zahtevanjem.

13. Če je kdo nepremakljivo trdil, da
hoče misijonski družbi v hvalo kaj storiti,
je Vincencij rekel: „Samo vaše dobro srce
je, ki tako od nas misli; resnica pa je, da
so druge društva čisto svete, mi pa smo
revni, najrevnejši med vsemi revnimi. “ Ako
je zvedel, da se delovanje njegovih misijo¬
narjev zasramuje in zaničuje, se je tega ve¬
selil in ni dopustil, se braniti ali zagovarjati.

„ Nikoli se nočem opravičevati drugače kakor,
z mojimi dobrimi deli; za drugo pa je sreča
za nas, ako z nami tako ravnajo, kakor so
z Jezusom Kristusom ravnali. “

Ni nam treba dostavljati, da se poniž¬
nost pri duhovnu, kakoršen je bil Vincencij
Pavljanski, stanovitnosti in blagosrčnosti ni
Ustavljala. Sv. Tomaž Akvinski prav uči, ker
pravi, da ponižnost velikodušnosti ne more
škodovati, marveč jo še utrjuje, ker nji Boga
za podlago da, jo ureduje, ravna in brani, da
J e  gibljeji natore s seboj ne potegnejo. Nihčer
Eksercicije. 26

—<» 402  €>—

se ni vedel s tako neprestrašenostjo in kre¬
postjo poganjati, kadar je bilo treba za Boga
ali za sv. Cerkev kaj storiti, kakor Vincencij.
On sam je nekega dne iz življenja sv. Lju¬
devita, kralja dokazal, da se ponižnost prav
dobro vjema z blagosrčnostjo in velikoduš¬
nostjo ; izgledi njegovega lastnega življenja so
pa pokazali, da je za izvršitev velikih reči
ta najbolj sposoben, ki se samega sebe naj¬
bolj ponižuje.

II.

Vincencijevi izreki o ponižnosti.

Od ponižnosti, te svoje priljubljene čed¬
nosti je Vincencij s posebnim veseljem in
navdušenostjo govoril. Pa se tudi v spisih
učenikov duhovnega življenja ne najdejo lahko
nauki, kateri bi se z izvrstnimi Vincencije-
vimi govori o ponižnosti primerjati dali. Da
bi svojim pokazal, kako lepa in potrebna je
ponižnost, jim je navadno najprej Jezusove
nauke in izglede pred oči stavil. „Ko bi ka¬
teri izmed vas — bodisi kdorkoli — o tej
reči spregovoril, bi nam lahko mnogo poro¬
kov in nagibov naštel, ki nam to čednost
priporočajo; vendar, da spoštujemo misli in
besede našega Božjega Izveličarja, rečem, da
nas je on sam ponižost učiti hotel. Discite
a me, quia mitis sum et humilis corde: Učite

-o 403 -o-

se od mene, ker sem krotak in iz srca po¬
nižen. Ko bi apostol bil, postavim, sv. Peter
ali sv. Pavel, ko bi preroki bili ali kakošen
drug svetnik, od katerega ta nauk prihaja,
bi morali reči. da so se sami morali učiti in
so učenci, kakor mi; ko bi bili modrijani —
oh, ti še ponižnosti poznali niso; Aristotel,
akoravno je toliko lepega od djanskih čed¬
nosti pisal, od ponižnosti nam ne pove nič.
Le Jezus Kristus je rekel in je zamogel reči:
Discite: učite se. O, kakošna beseda! Učite
se od mene in ne od drugih, ne od človeka,
ampak od Boga. Učite se od mene. Kaj je
to, gospod, kar je pred tvojimi očmi tako
drago? Quia humilis sum: ker sem ponižen.
O moj Izveličar, kakošna beseda! Jaz sem
ponižen! Da, jaz sem. ne zunajno iz baha¬
nje, ampak ponižen iz srca; ne vsled lah¬
kega in hitro minljivega ponižanja, ampak
vsled resnično pred mojim večnim očetom
ponižanega srca; iz srca, ki se je vedno pred
ljudmi in za grešne ljudi poniževalo, ki je
vedno po zaničljivih in ničevnih rečeh hrepe¬
nelo, ter jih je rado in z veseljem spreje¬
malo. Učite se. To je posvetnemu duhu in
njegovim naukom tako nasprotno, da, ko bi
tega ne bil Bog izrekel, ko bi se ne bil Bog
po tem ravnal, bi nihčer (tega) še poslušati
ne hotel. -- Vsi namreč cenijo to, kar imajo
in kar storijo, tako, da še eden se ne najde,

26 *

—» 404 o—

kateri bi iz natornega nagiba rad brez vsega
spoštovanja bil, ampak vsak se za hvalo in
poštenje poganja. Vendar pa vsi saj po duhu
ponižnost bolj ljubijo, kakor vsako drugo
čednost, kar je sad krstne milosti in Jezu¬
sovega duha. Vsi jo ljubijo, pa je nihčer nima,
zato, ker smo preveč na napuh navezani. O
Izveličar, ko bi nas tvoje dela kaj boljšega
naučile! Kaj drugo je življenje Božjega Izve-
ličarja, kakor nepretrgano poniževanje, kate¬
rega ali prenaša ali sam izvršuje. Tako je
poniževanje ljubil, da ga nikdar v svojem
življenju ni hotel zapustiti; še po smrti je
hotel, da nam sv. Cerkev njegovo Božjo osebo
v podobi križanega pred oči stavi, da ga v
stanu zasramovanja gledamo, kakor hudodel-
nika, ki je za nas na križ pribit bil, kot ta¬
kega, ki je najzasramljivšo smrt prestati
moral, ki se le misliti da. Zakaj to ? Ker je
vrednost ponižnosti poznal in je vedel za
nasprotno strast, katera ne zvekša samo
druge grehe, ampak tudi še dejanja, ki same
na sebi niso slabe, popači, in Bogu ognusne
napravi; pa še dobre, ja najsvetejše dobre
dela ostrupi in pokvari. Storil je to, ker je
poznal visokost, globokost, dolgost in širo-
kost ponižnosti, in vedel, kako ravno poniž¬
nost grešnega človeka Bogu podobnega dela.
Vse njegovo življenje je bila nepretrgana
vrsta samih poniževanj; njegovo čudopolno,

-o 405 ®—

od svetega Duha spočeto telo je hotelo tako
dolgo v telesu brezmadežne Device zaprto
biti. Hotel je, naj se od njega reče, da so
mu prenočišče odrekli in ga primorali v hlevu
prebivati. Od nebes in zemlje je počastenje
prejel, a ne dolgo, tudi je že zaničevanje ča¬
kalo na-nj, ker je moral kakor majhen, reven
otrok v Egipt bežati; mislil sem reči kakor
Bog, ki je hotel slab in reven biti. V vsem
svojem življenji je hrepenel po zaničevanji,
njegov duh je bil tega tako poln, da, ko bi
bili njegovo srce razdvojili, bi bili v tem
vse časti vrednem srcu med vsemi čednostmi
ponižnost najbolj zaznamvano našli.

Ponižnost je toraj posebna Jezusova
čednost, ona je čednost njegove sv. matere,
čednost največih Svetnikov, ona je čednost
misijonarjev. Pa kaj sem rekel? besedo nazaj
vzamem, le želim, da bi jo vsi imeli; in če
sem rekel, da. je čednost misijonarjev, menim,
da je čednost, katere najbolj potrebujejo, in
po kateri najbolj hrepeneti morajo, kajti naša
revna družbica, ki je izmed vseh ta zadnja,
mora na ponižnost, ki je njena lastna čed¬
nost. zidana biti, drugače ne bomo nikoli
nič storiti zamogli, kar bi vrednost imelo, ne
zunaj ne znotraj. Brez ponižnosti ne mo¬
remo nobenega napredka upati za se, pa
tudi bližnjemu nič koristiti. 0 Izveličar! daj
nam to sveto čednost, katera bi nas znača-

-o 406 H '

jevati morala, čednost, katero si na svet pri¬
nesel, in tako srčno ljubiš. Vi pa, moji go¬
spodje, vedite, da mora tisti, ki hoče pravi
misijonar biti. vedno se truditi, si to čednost
pridobiti, v njej napredovati in se varovati
napuha tudi v mislih, vsake častiželjnosti in
nečimernosti; kajti to so nje največi sovraž¬
niki; tem morate iz vseh moči nasprotovati
in precej, ko jih zapazite, jih zatreti pa tudi
skrbno čuti, da jim še vhod v srce zabra-
nite. Še enkrat rečem, če hočemo pravi mi¬
sijonarji biti, se mora vsak izmed nas ve¬
seliti. ako nas za revne, zaničljive ljudi imajo,
za take, ki so brez vse čednosti in brez vse
vede; da veseliti se moramo, ako nas zasra¬
mujejo in zaničujejo, ako nam naše pregreške
očitajo in rečejo, da nas zarad naših nerod¬
nosti in slabosti ne morejo trpeti. Pa tudi
to moramo radi imeti, ako se od nas reče,
da naša družba sveti Cerkvi nič ne koristi,
da ima samo revne ljudi, da je njeno delo¬
vanje brez vspeha, da so njeni misijoni na
kmetih brez sadu, seminišča brez milosti,
duhovne vaje za posvečence brez pravega
reda. Zares, če imamo Jezusovega duha, se
moramo veseliti, ako nas za take imajo, kakor
sem zdaj povedal. Marsikateri bi znal reči:
„Gospod, kaj pravite? Durus est hic sermo;
to je trdo govorjenje, Res je, da je trdo,
za natoro, ki nima rada, ako reči mora, da

-o- 407 ©—

je kriva, pa še hujše je, prenašati, ako se to
od nje veruje in se njej očita; za dušo pa, ki
pravo ponižnost ima, in se za tako spozna,
kakoršna je, to ni pretrdo. Tudi se ne bo
zarad tega togotila, ampak veselila se bo, in
zadovoljna bo, da se po njenem ponižanji
Bog povišuje in časti. Vem sicer, da je naš
Božji Izveličar nekaterim izmed nas milost
dal, da, rekel bi teko po potu te čednosti
in da vsa njihova dela vodi želja: se pred
svetom čisto skriti, zatajiti in vničiti; vendar
moramo misliti, da Bog to milost tudi še
vsem drugim da, tako, da nič druzega ne
želimo, kakor same sebe poniževati in iz lju¬
bezni do Boga se vničiti, tako da bo ozna¬
čena čednost misijonarjev: ponižnost. Da se
je pa vzajemno poprimete, pomnite, kaj vam
bom povedal; če ste kedaj slišali inostranske
(les etrangers) praviti, koliko dobrega je družba
storila, bote zapazili, da zato tako pravijo,
ker so nekakošno podobo ponižnosti videli v
tem, da smo zaničljive in nizke dela oprav¬
ljali, postavim, revne kmečke ljudi poduče-
vali ali ubogim stregli. Ravno tako, ako po-
posvečenci po dokončanih duhovnih vajah
spodbudeni in rekel bi čisto osupnjeni našo
hišo zapuste, pride to od tod, ker so zapazili
v  našem ravnanji nekako nizkost in poniž¬
nost, ki jim je čisto kaj novega in ki vsa¬
kega očara."

-o 408 «=-

2. Ne le posamezni udje, ampak vsa družba
skupno mora ponižna biti.

Priporočal je pa ponižost ne le posa¬
meznim udom, ampak hotel je, da bi vsa
dražba skupno ponižna bila. „Naš ljubi Iz-
veličar, je djal, ni bil sam ponižen, ampak
tudi oziroma svoje majhne družbe in s svojo
družbo. Sostavil jo je z malo priprostih in
revnih ljudi, ki so bili brez vednosti, brez
omike, ki s prvega še celo med seboj niso enih
misli bili; pozneje pa so zapustili vse in za
njim šli ter so ravno tako osodo imeli, kakor
njih učenik, zaničevani so bili, v pregnanstvo
so morali iti, k smrti obsojeni in mučeni so
bili. Meni se prav čudno zdi. ako nekateri ho¬
čejo, posamezni udje družbe, postavim, Peter,
Janez in Jakop naj se sicer časti ogibajo in
zaničevanje ljubijo, a družba sama, pravijo,
cela dražba mora željo imeti pri ljudeh v
spoštovanji in ljubezni biti in si to čast hra¬
niti. Pa kako je mogoče, da bi Peter, Janez
in Jakop zaničevanje resnično ljubili, družba
pa, ki je iz Petra, Janeza, Jakopa in drugih
sostavljena, bi čast ljubila in po njej hrepe¬
nela? Saj vidite, da se to ne vjema; zato pa
morajo vsi misijonarji ne samo takrat zado¬
voljni biti, kadar so posamezni udje zaniče¬
vanji in ponižanji izpostavljeni, ampak tudi,
kadar se vsa njih dražba zaničuje, in to bo

dokaz, da so v resnici ponižni. Apostoli so
12 členov vere sostavili, da bi se z njimi
same sebe in kristijane od drugih razloče¬
vali, tako, da so, če so vprašani bili: kdo
ste, odgovorili: Čredo in Deum, čredo in Je-
sum Christum: Verujem v Boga, verujem v
Jezusa Kristusa; ravno tako mora ponižnost
značajno znamenje naše družbe biti, da se
bo bolj po tej čednosti, kakor po svojem
imenu imenovala, in da, če nas po našem
poslu poprašujejo, odgovorimo: naš posel je
ponižnost; in če nas vprašajo, kdo smo, se
naš odgovor glasi: ponižnost.

3. Zadnje mesto za misijonarje primerno
mesto.

Od takih misli presunjen je svojim za¬
povedal vselej na zadnje njim najprimernejše
mesto se postaviti, kadar se bodo očitnih zbo¬
rovanj na vseučiliščih ali kolegijah vdeleževali.
»Varujte se, je djal, da ne bote svojih vednosti
na ogled nosili in z njimi blesketati želeli. 11
Eden izmed njegovih najizvrstnejših misijonar¬
jev Jakob de la Fosse je na to zapoved po¬
zabil in je pri neki priložnosti veliko hvalo
dobil. Ali Vincencij, ki je to zvedel, ni mogel
tega potrditi, ampak rekel mu je: „Gospod,
vedite, da resnično ponižen mož in reven mi¬
sijonar v zborovanji nikoli ne sme ne prvega

—o- 410 ©—

mesta, pa tudi ne hvale iskati. Zapovem
vam tora j, da takoj greste in tiste, katerim ste
tako slab izgled dali, odpuščanja prosite 1 *.

4. Kako se ponižnost vlaga?

Kako se vlaga ponižnost in katera so
njena posamezna dejanja? Prvo dejanje je, se
samega sebe zaničevati. Zares, ko bi vsak
izmed nas si prizadeval sebe dobro spoznati,
bi videl, da je čisto pametno se za zanič¬
ljivega imeti. Pomislite, kako spridena je naša
natora, kako lahkomišljen naš duh, kako
■otemnjen naš um, kako neredna naša volja,
kako popačeno naše nagnjenje — in pretre¬
sajmo od druge strani svoje delo oziroma
naših visokih in svetih dolžnosti, in našli
bomo, da je vse zaničevanja vredno. Ali v
to vrsto prištevate tudi naše pridige, spovedi,
trud in skrbi, katere smo za svojega bližnjega
in v službi našega Izveličarja imeli ? tako mi
bo marsikateri rekel. Gotovo, da. Kajti, ako
tudi svoje najsvetejša opravila pretresujemo,
bomo našli, da smo večidel koliko toliko po-
mankljivi bili, bodisi v izvrševanji bodisi
zarad čistega namena, in da se v njih —
ogledujmo jih od katere strani koli — ravno
toliko pomankljivega kakor dobrega najde.
Povejte mi, vas prosim, kaj hočete od člo¬
veške slabosti dobrega imeti? Kaj zamore ni-

—o- 411 «>—

čemernost storiti ? Kaj zamore greh dobrega
narediti ? In kaj imamo iz nas samih kakor
greh in ničemernost? Gotovo je, da smo za
vse in povsod graje in zaničevanja vredni za-
rad naše spridenosti, ki Božji svetosti in po¬
polnosti ter Jezusovemu življenji in klicu nje¬
gove gnade nasprotuje. Da je to res, nas še
prepričuje naše nagnjenje h grehu in nezmož¬
nost k dobremu, kakor tudi lastna skušnja;
kaj ne, kadar smo kaj dobrega storili, in se
nam je vse po naših željah zgodilo, da je vse
-drugače prišlo, kakor smo mislili in je Bog do¬
pustil, da nas je zaničevanje našlo? Prizade¬
vajmo si same sebe dobro spoznati, in našli
bomo v mislih, v besedah in dejanji tako dobro
v bistvu kakor v okoliščinah dosti vzrokov
za svoje osramotenje in zaničevanje. Ne pri¬
lizujmo se samim sebi, ampak pravično se so¬
dimo in spoznali bomo, ne samo, da smo
slabeji od drugih ljudi, ampak še hudobnejši.
kakor hudobni duhovi v peklu, kajti, ko bi ti
nesrečni zavrženci te pripomočke in milosti
imeli, kakor jih mi imamo, bi jih tisučkrat
bolje porabili, kakor mi in bi se poboljšali. “

5- Kako škodljivo je se z veseljem po svojih
dobrih delih pasti.

To pa še ni vse; mi moramo tudi za¬
dovoljni biti, ako drugi naše pregreške po¬
znajo in nas zato zaničujejo. Z  veseljem mo-

-o- 412 «>-

ramo zaničevanje sprejemati, ki nas zadene,
bodisi zarad našega stanu in naše osebe, ali
zarad našega ravnanja v govorjenji in delovanji.
Naš ljubi Izveličar bi se bil očitanji, zmerjanji
in krivičenji Judov lahko umaknil, pa. ni hotel.
Naklonimo se toraj k poniževanji in Bog
nam bo ponižnost dal; on jo bo v nas hranil
in gojil, da bo rastla, ker nam bo priložnosti
priskrbel poniževanje radovoljn > sprejemati;
kajti prvo ponižanje dobro sprejeto nas pri¬
pravne stori za drugo, in prva stopnja poniž¬
nosti nam v to služi, da ložej na drugo sto¬
pimo, iz druge pridemo na tretjo in tako na
vse druge stopnje. Spomnite se, gospodje in
moji dragi bratje, da Jezus Kristus, ko od
ponižnega cestninarja govori, pravi, njegova
molitev je vslišana bila. Če je Božji Sin tako
dobro spričevalo dal človeku, katerega živ¬
ljenje je grešno bilo, kaj še le mi smemo pri¬
čakovati, ako bomo v resnici ponižni? Kaj
je pa z Farizejom, ki je sam od sebe dobro
mislil ? Ta mož je bil po svojem poklicu več
kakor drugi ljudje, nekako redovnega stanu
in Bogu posvečen je bil; molil je, postil se
je, in je opravljal dobra dela usmiljenja,
vendar je bil od Boga zavržen; in zakaj? ker
je z dopadenjem na svoje dobre dela gledal
in se z ničemernim veseljem po njih pasel,
kakor da bi jih bil iz lastne moči opravil.
Glejte, pravičnega in velikega grešnika vi-

-o- 413 «>-

tlimo tu pred Bpžjim tronom; a pravičnega,
ker nima ponižnosti, vidimo vkljub njegovih
dobrih del zavrženega, in to, kar je on mislil,
daje  čednost, je pred Bogom strast; greš
nika pa, ki spozna svoje grehe, svojo rev¬
ščino, vidimo opravičenega; nič dobrega, ve¬
liko pa hudega na sebi vidi, in v takem spo¬
znanji iz ponižnosti pri vratih ostane, na
prša trka ter si ne upa svojih oči proti ne¬
besom povzdigniti. S takimi čutili ponižnosti
gre opravičen iz tempelna, akoravno je z
mnogoterimi grehi obložen v tempel stopil;
eno ponižanje mu je bil pripomoček k iz-
veličanji. Iz tega pa razvidimo. da ponižnost,
ako je resnična, vse druge čednosti s seboj
v dušo pripelja, in da, če se človek globoko
in resnično poniža, svet postane, akoravno
je poprej velik grešnik bil. “

6. Brez ponižnosti naše čednosti pred Bogom
nič ne veljajo.

,,Zares, ko bi bili tudi angelom enaki,
ko bi se v najlepših čednostih svetili, če po¬
nižnosti nimamo, bi si teh čednosti ne za-
mogli ohraniti, ker nimajo podslombe: in bili
bi, ker bi brez ponižnosti vse čednosti raz¬
padle, zavrženim podobni, ki tudi nobene
ponižnosti nimajo. Zapomnimo si dobro to
resnico, gospodje moji, in dragi bratje; naj si

—® 414 «>-

jo vsak globoko v srce vtisne in reče: Ko
bi vse čednosti imel, ponižnosti bi pa ne
imel, bi se samega sebe goljufal, in med
tem. ko se za pobožnega mislim, sem v res¬
nici napuhnjen Farizej in zaničljiv misijonar.
0 Izveličar Jezus Kristus, izlij v našega
duha to Božje razsvetljenje, s katerim je
tvoja duša napolnjena bila, in ki te je na¬
klonilo, da si hvalo pustil in zaničevanje
sprejel. Vnemaj v našem srcu tiste svete
čutila, ki so v tvojem srcu klile, in te na¬
gibale, poveličanje tvojega Očeta v svojem
lastnem osramotenji iskati. Pomagaj nam s
tvojo gnado začeti s tem. da zametujemo
vse, kar ni k tvoji časti in k našemu zani¬
čevanji, vse, kar po lastni časti in nečimer-
nosti diši; stori, da se za vselej odpovemo
ploskanji goljufnih in zapeljivih ljudi, da
nikoli zavolj srečnega vspeha svojih dobrih
del hvale ne išemo, in da, o moj Izveličar,
podučeni od tvoje milosti in tvojih izgledov
v resnici iz srca ponižni bodemo 11 .

To je v kratkem konferenca od poniž¬
nosti, ki jo je imel 18. aprila 1659.

7- Vincencij natančneje razlaga dejanja
ponižnosti.

Ne samo v tej konferenci, še večkrat
je spregovoril o tej svoji priljubljeni poniž-

41 5 o—

nosti. Nekega dne je po ponavljanji premiš¬
ljevanja brat pred Vincencija pokleknil in se
obtožil svoje revščine pri premišljevanji, češ,
da ne zna nič misliti „Tako ponižanje samega
sebe nam veliko koristi, mu reče Vincencij,
in dobro je, ako si k srcu jemljemo tudi
majhnotne reči, ki nas ponižujejo, in jih, ako
se brez spodtike storiti da, očitno pred vsemi
odkrijemo, kajti iz tega veliko dobrega do¬
bimo, ker se same sebe premagamo ter to
odkrijemo in pokažemo, kar bi napuh rad
zakril. Sv. Avguštin je celo najskrivnejše-
pregrehe svoje mladosti pred svetom spoznal
in cele bukve z njimi napisal, naj bi vso gr¬
dobo njegovih zmot in velikost njegove raz¬
uzdanosti povsod zvedili. Ali ni tudi sv.
Pavel, ta izvoljena posoda, ta veliki apostol,
ki je bil v tretje nebo zamaknjen, obstal, da
je Cerkev preganjal ? Pa še zapisal je to, naj
bi se do konca sveta vedilo, da je pregan-
javec bil. Res, če ne bomo dobro na se pa¬
zili in se premagali, da odkrijemo svoje sla¬
bosti in pregreške, bomo le to povedali, kar
je nam v hvalo, to pa zakrivali, kar bi nas
osramotiti znalo. To slabost smo od Adama
podedovali, ki je, potem ko je greh storil,
šel in se skril. Mnogotere in različne samo¬
stane sem obiskoval, in popraševal, do katere
čednosti največe nagnenje in ljubezen imajo;,
še pri takih, od katerih sem vedel, da ne

—o 416 o-

držijo veliko na ponižavanje, sem to popra-
ševal, a med dvajsetimi je bil, morebiti eden
sam, kateri bi mi ne bil ponižnosti imenoval,
tako resnično je, da se ponižnost vsem do-
pade, ter lepa in ljubeznjiva zdi. Kako je
toraj to, da jih je tako malo, ki po njej hre¬
penijo, in še manj, ki jo v resnici imajo? To
pride odtod, ker jo samo premišljujejo, pa si
nič ne prizadevajo, si jo tudi pridobiti. Če
jo v duhu ogledujemo, se nam čudno lepa
zdi, kadar jo je pa treba v djanji pokazati,
nam je zoperna. Nje posamezna dejanja se
nam nič ne dopadejo, ker nas nagibajo vselej
na zadnje mesto se postaviti, se med naj¬
revnejše prištevati, obrekovanje prenašati, po
zaničevanji hrepeneti, ponižavanje ljubiti —■
za take reči naša natora nobenega okusa
nima, Vendar je treba, da tako nasproto
vanje natore premagamo, in da se vsak po¬
trudi, tudi v djanji to čednost pokazati, dru¬
gače si je ne bomo nikoli pridobili. Vem, da
so nekateri tu, ki z Božjo milostjo- to čed¬
nost tudi v djanji kažejo; so taki, kateri si
zarad svojih vednosti, svojih talentov, svojih
čednosti nikakor visokih misli ne delajo, am¬
pak same sebe za revne in uboge imajo, in
želijo, naj bi jih tudi drugi za take imeli;
radi bi se med., vsemi stvarmi na najnižje
mesto postavili. Kar mene zadene, moram
reči, da vselej, kadar jih vidim, se globoko

—® 417 *>-

v srce sramujem, kajti molče mi očitajo moj
napuh, ki še v meni revnem grešniku gospo¬
dari. Ti so vedno zadovoljni in na obrazu se
odsvita njih znotranjo veselje, ker v njih
stanujoči sv. Duh jih s takim mirom napol-
nuje, katerega nič skaliti ne zamore Ako se
jim nasprotuje, so mirni, ako se obrekujejo,
trpijo, se na nje pozabi, mislijo, da je ravno
tako prav, se preobložijo z delom, voljno de¬
lajo; in naj bo delo še tako sitno in težavno,
ki se jim ukaže, ga z veseljem opravijo in
svoje zaupanje na pokoršino stavijo. Skuš¬
njave, ki jih nadlegujejo, jim še koristijo, ker
jih v ponižnosti utrjujejo in priganjajo pri
Bogu pomoči iskati in hudobnega premagati.
Tako pa nimajo nobenega drugega sovraž¬
nika, kakor napuh, ki nas v tem življenji
nikoli ne bo v miru pustil. Saj je tudi naj¬
večje Svetnike nadlegoval, ene s tem, da jim
je dopadenje vžigal nad tem, kar so dobrega
storili, druge s tem, da bi se z veseljem pasli
Po vednostih, katere so si pridobili; te je na¬
peljeval, naj bi od sebe mislili, da so najbolj
razsvetljeni, une pa, da so najpobožnejši in
najstanovitnejši. Iz tega spoznamo, kako
treba nam je Boga prositi, da nas te škod¬
ljive strasti milostljivo varuje in brani, ka¬
tere se toliko bolj bati moramo, koliko bolj
s mo od natore že nagnjeni k napuhu. Skrbno
moramo paziti in nasproti ravnati temu, k
Eksercicije. 27

-O' 418


čemu nas spridena natora nagiba. Ako nas
povišuje, se moramo poniževati, ako se zbu¬
jajo želje po lastni časti, mislimo na svoje
slabosti, kadar nas napeljuje z dobrim pona¬
šati in blesketati, moramo skriti to, kar bi
znalo oči drugih na nas obračati; opravljajmo
raji nizke in zaničljive, kakor imenitne dela.
Zbujajmo v sebi ljubezen do ponižavanja, kajti
ona je pribežališče, ki nas bo varovalo takih
zank, katere nam nagnenje do napuha vedno
nastavlja. Prosimo našega ljubega Izveličarja,
naj nas po svojem vse časti vrednem ponižnem
življenji in smrti na se naveže; da darujmo
mu vsak za se in vsi za eden druzega vse
poniževanja, katere prenašati moremo in na¬
vdušujmo se za sv. ponižnost samo iz tega
nagiba, da njega častimo in same sebe osra¬
motimo."

8. Jezus na križu najlepša slika ponižnosti.

Nekega dne je Vincencij svojim poročal
o torkovih konferencah (les conferences de
mardi), ki so jih unajni duhovni pri sv. La¬
zarji imeli in rekel: „Duhovni, ki se tu sha¬
jajo, so zadnji torek za predmet duhovnih
pogovorov imeli čednosti, katere je vsak iz¬
med njih zapazil na rajnkem g. Olier-ji, ki je
tudi v ta zbor hodil. Kar se je v tej prilož¬
nosti govorilo, je bilo med drugim tudi re¬
čeno, da je ta veliki služabnik Božji edino

— <b 419  o—

si to prizadeval, v svojem govorjenji se sa¬
mega sebe ponižavati, in da je med drugimi
čednostmi posebno po ponižnosti hrepenel.
Med tem, ko so se tako pogovarjali, sem
ogledoval po steni obešene slike teh svetih
mož in rekel sem si: 0 Gospod, ko bi tudi
mi tako globoko v Božje resnice pogledati in
jih vse tako spoznati zamogli, kakor ti, kako
vse drugače bi ravnali, kakor ravnamo! Ko
sem, postavim, sliko rajnkega škofa Genfe-
škega ogledoval, sem si mislil: Ko bi mi
stvari tega sveta s tistimi očmi gledali, kakor
on, bi tudi mi od njih ravno tako govorili,
kakor on; in ko bi naše ušesa bile za Božje
reči tako odprta, kakor njegove, bi ne mogla
nečimernost ne naših počutkov niti našega
duha omrežiti. Pred vsem pa, moji gospodje,
ako najlepšo sliko, ki je tu pred našimi očmi.
to čudno podobo ponižnosti, našega gospoda
Jezusa Kristusa ogledujemo, ali je mogoče,
da še dopadenji do samih sebi v srcu prostor
damo? Pomislimo, kako daleč smo še od
njegovega ponižanja! Bi zamogli tako pre¬
drzni biti, da bi same sebe za več imeli,
kakor druge? Ali ni prepustil, da so ga še
za zaničljivšega imeli kakor hudodelnika? (Ba¬
raba.) Se bomo še bali, ako nas drugi za
revne, zaničljive ljudi imajo, če vidimo, kako
je nedolžni hudodelstva obdolžen, in kakor,
da bi največi hudodelnik bil med dvema

27 *

-o- 420

razbojnikoma križan? Oh, gospodje, prosimo
Boga, da nas take dušne slepote ovarje, pro¬
simo ga za milost, da vedno po tem hrepe¬
nimo, kar je nizko in zaničljivo; spoznavajmo
vpričo Boga in vpričo ljudi, da sami iz sebe
nismo drugo, kakor greh, nevednost in hu¬
dobija, in ne opustimo nobene priložnosti se
poniževati. Vendar ni še dosti, da se za to
vnemamo in sklepe delamo, kakor nekateri
res delajo, tudi premagati se moramo, da
ponižnost tudi v dejanju pokažemo, in v tem
se premalo trudimo."

g. Le če bodemo ponižnost imeli, bomo od
Boga milosti dobivali.

Po nasvetu sv. apostola Pavla si je
prizadeval bodisi prilično ali neprilično, da
bi ponižnost bila družbe značajna čednost.
„Bog nas ni poklical, da bi visoke službe
imeli in imenitne dela opravljali, tudi ne, da
bi s svojim govorjenjem in ravnanjem iskali
si veljavo pridobiti in pred svetom blesketati.
ampak da bi ubogim stregli in jim sv. evan¬
gelij oznanovali ter druge dolžnosti svojega
stanu v ponižnosti in priprostosti spolnovali.
Kar sv. Janez Krizostom v svoji homiliji
pravi, smemo tudi mi nase obračati, tako
dolgo, dokler v pravi ponižnosti ovce osta¬
nemo, nas volkovi ne bodo raztrgali, ampak

—® 421  ©—

še volkove bomo v ovce spremenili; nasproti
pa, če bomo svojemu poklicu lastno poniž¬
nost in priprostost popustili, bomo tudi tem
čednostim navezano milost zgubili in svoje tudi
najimenitnejše dela ne bomo brez njene pomoči
opravljati mogli. Ali se ne zgodi po pravici, da
misijonar, ki je pri svojem majhnotnem delu
Božji blagoslov in priznavo ljudi zaslužil, oboje
zgubi, ako dela prične, s katerimi blesketati
hoče in svetu svojo veljavo kazati? Ni to po¬
sveten, našemu poklicu nasprotni duh? Ali
se ni bati, da se bo, od takega posvetne ga
blišča preslepljen, shujšal, enak hlapcu, ki je
hotel čez gospodarja gospodariti, od katerega
se je reklo, da je ob enem napuhnjen in
neznosen? Rajnki kardinal, gospod Berulle,
je večkrat rekel, da je dobro v nizkem stanu
biti; najzaničljivša dela so najvarnejša dela,
v visokih službah pa in v imenitnih opravkih
nekaka hudobija tiči. Zato so se Svetniki
vselej ogibali visokih in častnih služeb, in da
bi nas s svojim izgledom in z besedo tega
prepričal, je Jezus Kristus, naš gospod, rekel,
ko je od samega sebe govoril, da je prišel
streč in ne da bi se njemu streglo".

io. Misijonska družba se ne sme hvaliti.

Vincencij ni mogel trpeti, da bi, bodi si
stranski, veliko manj pa še domači, družbo

-o 422 o—

hvalili. Nekega dne je eden izmed domačih,
ki je še le pred kratkim v družbo sprejet bil,
ter šeg in duha družbe poznal ni, jo „sveto“
družbo imenoval. Ali Vincencij mu precej v
besedo seže rekoč: „gospod, kadar od družbe
govorite, je ne smete nikoli s takimi ali ena¬
kimi bleskečimi besedami značajevati, ampak
le: revna družba, majhna družbica itd. Tako
bomo Božjega Sina posnemali, ki je družbo
svojih apostolov in učencev majhno čedo
imeneval. Moje edine želje so, naj bi Bog le
pičli družbi milost podelil, da bi se v poniž¬
nosti ukoreninila, da bi ponižnost njena trdna
podlaga bila, da bi na tej podlagi rastla in
na tej podlagi kot na svojem pravem mestu
ostala. 0 gospodje, ne dajmo se goljufati, če
ponižnosti nimamo, nič nimamo. Tu ne me¬
nim unajne ponižnosti, ampak posebno po¬
nižnost srca, tisto ponižnost, ki nas nagiba
za resnico imeti in verovati, da ni nikogar
na svetu ubožnejšega, kakor smo mi, da je
misijonska družba med vsemi duhovnimi
družbami najrevnejša, ozir števila in sposob¬
nosti udov najmanjša in zaničljivša; pa še
čisto zadovoljni biti moramo, ako tudi ljudje
tako mislijo od nas.

ii. Ne pri ljudeh časti iskati.

Oh, kaj se pravi hrepeneti po posvetni
časti ? Pravi se, želeti, naj drugače z nami

—® 423 o-

ravnajo, kakor z Božjim Sinom. Bi pa ne bil
to neznosen napuh? Kaj so vse rekli od
Božjega Sina, ko je še po svetu hodil! Za
koga je hotel pri ljudeh veljati? Za nespa¬
metnega, za zapeljivca, za živinče (ut jumen-
tum factus sum) za grešnika, akoravno to
ni bil; še dopustil je, da so ga hudodelniku
Barabu nazaj postavili. O Izveličar, o moj
Izveličar, kako bo tvoja ponižnost sodnji dan
take grešnike, kot sem jaz, osramotila. Za¬
pomnimo si to, pazite na to vi, ki po misi¬
jonih hodite, vi, ki se morate očitno kazati
in govoriti. Včasi in dostikrat se zgodi, da
je ljudstvo od pridigarjevih besed ginjeno;
vse se joče; zgodi se, da nekateri celo pri¬
digarji rečejo: srečno telo, ki te je nosilo in
prša, ki so te- dojile. Smo že slišali ljudstvo
tako vpiti. Slišimo pa take reči, se nad tem
razveselimo in prazno dopadenje se v nas
zbudi. Oh, kolika nevarnost, ako hitro ne
spravimo iz srca takih ničemernih misli! O,
ne, take hvale ne smemo željeti, ker samo
za Boga, samo za Božjo čast in za blagor
bližnjega moramo delati. Kdor bi hotel dru¬
gače ravnati, bi samega sebe, in ne Jezusa
Kristusa oznanoval; in ta, ki z oznanovanjem
Božje besede hvalo lovi, čast in priznavo pri
ljudeh išče, ki želi, da bi se povsod od njega
govorilo, tak Božje rope dela, res, Božje rope
dela. Kako je to! Posluževati se Božje be-

sede, svetih reči, z hrepenenjem si slo vez in
čast pridobiti, ni to Božji rop? 0 moj Bog.
o moj Bog, dodeli tej družbi milost, da no¬
beden ud v to nesrečo ne zabrede. Verjemite
mi, gospodje, da ne bomo nikoli sposobni za
Božje dela, ako ne bodemo globoke ponižnosti
imeli, in ako same sebe zaničevali ne bomo.
Res, ako misijonska družba ne bo ponižna,
to je: če ne bo tega prepričanja imela, da
nič dobrega ne zamore, ampak da je bolj
sposobna vso pokvariti, kakor pa kaj dobrega
storiti, ne bo nikoli vspešno delovala. Če bo
pa tega duha imela, od katerega ravno zdaj
govorim, če bo v tem duhu živela in rav¬
nala, tedaj moji gospodje, bo pripravna za
izvršitev Božjih namenov, zato ker se Bog
ravno takega orodja v velikih rečeh in res¬
nično dobrih delih poslužuje.

12. Kakoršno je drevo, takošen je sad.

Učeni današnji evangelij od deseterih
devic obračajo na redovnike, ki so se svetu
odpovedali. Če je toraj polovica teh devic po¬
gubljena, oh, kako se je nam treba bati —
in jaz, oh, kaj bo za me? Vendar, gospodje,
zaupajmo, nikar ne zgubimo srca, vdajmo se
čisto Bogu, odpovejmo se samim sebi, svojim
željam, svojim prijetnostim in ničemernostim;
bodimo prepričani, da nimamo večega sov-

—o 425 st¬

ražnika, kakor same sebe, storimo, kolikor
zamoremo dobrega, a storimo vse popolnoma.
Vendar še ni zadosti, če bližnjemu strežemo,
če se postimo, če molimo, na misijonih de¬
lamo ; to je dobro, a zadosti ni; tudi v duhu
Jezusa Kristusa moramo vse to storiti in na
ta način, kakor je Jezus Kristus delal, v po¬
nižnosti in s čistim namenom, da se ime
njegovega Očeta časti in se njegova sv. volja
izpolnuje. — Seme ne zamore drugega po
gnati, kakor panj svojega plemena. Mi smo,
bi rekel, seme tistih, ki bodo za nami prišli
in ki ne bojo nič boljših del opravljali, kakor
mi. Smo mi dobro delali, bodo tudi oni; lep
izgled naših dobrih del se bo od nas na nje
podedoval. Ti, ki so zdaj tu pričujoči, bodo
one, ki za njimi pridejo, podučevali, kako so
si prvi za čednost prizadevali; ti bodo spet
druge učili, ki še pozneje pridejo, to pa bodo
storili s pomočjo milosti Božje, katero so jim
prvi zaslužili. Odkod je to, da se med po¬
svetnimi družine nahajajo, katere so tako
bogaboječe? Ravno zdaj mi v misel hodi,
da sem poznal tako družino, v kateri sta ded
in oče prav pobožno živela in še danes po¬
znam njih otroke, ki ravno tako pobožno
in pošteno žive. Odkod je to? Od tod, ker
so njih očetje s svojim pobožnim življenjem
to milost od Boga sprosili za svoje otroke,
kakor je Bog obljubil rekoč: da bo pobožnost

-o■ 426 «>—

takih družin v tisučni rod blagostovil. Po¬
glejmo to reč še od druge strani. Najdejo
se zakonski, kateri sicer pošteno in lepo ži¬
vijo, vendar jim vse izpod rok zgine in no¬
benega vspeha nimajo. Odkod je to? Odtod,
ker se je Božja kazen, katero so njih pred-

stariši za velike pregrehe zaslužili, na otroke

podedovala, po besedah sv. pisma: da bo Bog
hudobnega očeta v njegovih otrocih kaznoval
do 5. roda. To se sicer mora na časni blagor
obračati, vendar se sme tudi obrniti na du¬
hovne reči. Spolnujemo toraj zvesto svoje
pravila, vadimo se v vseh misijonarjem po¬
trebnih čednostih, tako bomo za svoje po¬
tomce od Boga milost dobili, da bodo tudi

oni dobro delali, kakor mi. Če bomo pa greh

delali, se nam je treba bati, da ga bodo tudi
oni delali, in še več kakor mi, kajti natora
s svojim nagnenjem vedno v slabo vleče, in
v prelemljenje napeljuje. Mi smo kakor očetje
onih, ki za nami pridejo, družba je še, rekel
bi, v zibelji, še ni dolgo, da se je rodila, še
le pred nekimi leti se je začela. Kaj ne, da
je še v zibelji? Oni, ki bojo 200 ali 300 let
pozneje živeli, nas bojo kot svoje stariše
imeli, še tisti, ki precej za nami pridejo, se
bodo k starišem šteli, kajti, kateri v prvem
stoletji živijo, so kakor prvi stariši. Hočete
kakošen izrek, ki se pri cerkvenem učeniku
prvega stoletja nahaja, v dokaz navedeti, re-

—o 427 a>—

dete: ta izrek se nahaja pri tem učeniku, ki
je bil v prvem ali drugem stoletju. Ravno
tako bodo rekli od nas: V časih prvih du¬
hovnov misijonske družbe so tako in tako
delali, tako so živeli, te čednosti so med
njimi cvetele. Če je temu tako, moji go¬
spodje, kakošen izgled moramo svojim otro¬
kom zapustiti, ker bo vse dobro, kar bojo
oni storili, iz nas rastlo! Če je resnica, kar
nekateri cerkveni učeniki pravijo, da Bog po¬
gubljenim starišem grehe kaže, katere njih
otroci na zemlji delajo, in da se s tem njih
bolečine v peklu množijo, — in več grehov
ko otroci storijo, veče kazni tudi njih stariši
trpeti morajo, ker so s svojim slabim zgle¬
dom grehov svojih otrok krivi, ali ni po ta¬
kem tudi res, da Bog dobrim starišem v ne¬
besih vse kaže, kar njih otroci na zemlji do¬
brega storijo ? ali se s tem ne pomnožuje
tudi njih veselje? Zatorej, gospodje moji, ko¬
liko tolažbo in veselje bomo imeli mi, ako
bo Bog tudi nam v nebesih kazal, kako naša
družba napreduje, dobre dela opravlja, kako
zvesto se dnevnega reda drži, svoje dolžnosti
vestno izpolnuje; kako se prizadeva, si čed¬
nosti pridobiti in naše izglede posnemati, ka¬
tere smo ji v posnemo zapustili! O kakošen
revež sem, ki to govorim, ne storim pa ne
tega! Prosite Boga za me, gospodje moji,
molite za me, dragi bratje, da mi Bog milost

—o- 428 ®>—

spokorjenja da. Tako tedaj, darujmo se čisto
Bogu, da služimo ubogim, ki na nas čakajo 11 .

13 . Brez dovoljenja višjega prednika se ne
sme nič tiskati dati.

Nek misijonar, ki je v Artois del časa
opraviti imel, je iz lastnega nagiba kratek
popis misijonske družbe, njenega napredo¬
vanja in delovanja tiskati dal in to Vincen¬
ciji poslal misleč, da mu bo s tem prav
vstregel ter pohvalo dobil. Ali ponižni Vin¬
cencij mu 7 svečana 1657 odpiše: „Zarad

vašega popisa sem tako žalost občutil, da
vam je ne morem popisati; ponižnosti je
namreč čisto nasproti razglašati to, kar smo
in kar delamo. Se najde nad nami res kaj
dobrega, je gotovo le od Boga, in on ima
pravico to razglasiti, ako je njegova sveta
volja. Kar pa nas zadeva, ki smo le revni
in nevedni grešniki, se moramo skrivati, ker
ne sodimo za nobeno dobro delo, in nismo
vredni, da bi kdo le mislil na nas. Zato, moj
gospod, mi je Bog vedno pomagal, da sem
se dosedaj držal pravila: nikoli ne privoliti
v tisk kakošnega popisa, ki bi poznanje in
spoštovanje misijonske družbe pospeševal. Že
večkrat so me v tej zadevi nadlegovali, po¬
sebno zarad sporočil in novin iz Madagaske,
Berberije in hebridskih otokov. Veliko težje

—a 429 «>—

bi bil privolil, da bi se dalo tiskati, kar
bistvo, duha, ustanovo, napredek, nalogo in
cilj naše družbe zadeva. O ko bi bila Božja
volja, da bi bil zamogel to zabraniti! Ker pa
ni več mogoče, moram vse tako pustiti, kakor
je. Vendar vas prosim, nikoli več kaj storiti,
kar družbo zadeva, da bi mi ne pisali poprej 11 ,

14. Ljubezen je duša vseh čednosti, poniž¬
nost pa jih vzgoja in varuje.

Če mu včasi ni bilo mogoče čednosti in
vspešno delovanje družbe pred seboj in dru¬
gimi zakriti, se je saj ponižaval; navadno je
rekel: „Nikoli ne smemo preglejevati, kar
smo dobrega storili, ampak na to, kar je na
dobrem pomankljivega, to veliko pripomore
za ohranitev ponižnosti. Milost grešnike spre¬
obračati in zunajni talenti nam niso dani za
nas, ampak v rabo za druge, kajti pri vsem
tem še znamo pogubljeni biti. Zato si ne
sme nihčer nič domišljevati, ali dobro od
sebe misliti, ali samega sebe v spoštovanji
in časti imeti, ako vidi, da Bog po njem ve¬
like reči dela; ampak še bolj se mora poni-
žavati in se imeti samo za orodje, katerega
se Bog ravno tako poslužuje, kakor se je
nekdaj Mojzesove palice, s katero je velike
čudeže delal, poslužil; vendar ni bila palica
nič drugo, kakor kos lesa. Prosim vas toraj,

—o 430 «>—

bodite teh misli, in ne želite pri svojih delih
nič druzega, kakor osramotenje, zaničevanje
in smrt, ako je Božja volja. Duhoven bi moral
same sramote umreti, ako vidi, da ga zarad
del, s katerimi Bogu služi, spoštujejo, ako v
postelji umrje, ko dobro ve. da je Jezus Kri¬
stus za plačilo svojih dobrih del zasramljivo
smrt na križu storiti moral. Pomnite, da
skoz Jezusovo smrt v Jezusu živimo, in da,
če hočemo Jezusovo življenje imeti, z Jezusom
Kristusom umreti moramo, da naše življenje
skrito biti mora v Jezusu Kristusu in napol¬
njeno z Jezusom Kristusom; in da, če že¬
limo umreti kakor Jezus Kristus, moramo
tudi živeti kakor Jezus Kristus. Ako smo to
podlago v nas vložili, prepustimo se čisto
zaničevanji in osramotenji; zaničujmo čast,
ki nam jo skazujejo, slovez in priznavanje,
ki si ga pridobimo, in nič, ne ene stopinje
ne storimo, zato, da bi nas kdo hvalil. O
globoko se ponižajte, kadar se spomnite Ju¬
deža, ki je še veče in močnejše milosti od
Boga dobil, kakor vi, pa je pri vsem tem v
pogubljenje prišel. Če kateri pridigar tudi
povsod slovi, če ima najboljše talente, če si
je s svojimi govori priznanje cele dežele pri¬
dobil in tisuče duš k Bogu pripeljal, kaj mu
vse to pomaga, če sam v pogubljenje pride ?“
Trdil je tudi, da nam iz ponižnosti vse
druge čednosti prihajajo, posebno pa ljubezen.

—® 431 c—

„V teh G7 letih, kar me Bog na zemlji živeti
pusti, sem velikokrat premišljeval, s katerimi
pripomočki bi se najbolj dala ljubezen do
Boga in do bližnjega pridobiti in ohraniti, pa
nisem nič boljšega našel, kakor sv. ponižnost.
Pod vse se ponižati, od nikogar nič slabega
ne misliti, samega sebe za najslabejega imeti,
to je najboljši pripomoček. Kajti lastna lju¬
bezen in napuh nas slepita in napeljujeta, da
se bližnemu nasproti svojih misli trdo dr¬
žimo; ponižnejši pa ko je človek, ljubeznivši
bo tudi z bližnjim. Ljubezen spreminja du¬
hovne društva v nebeški raj: ljubezen je duša
vseh drugih čednosti, a ponižnost je, katera
jih odgoja in hrane. Ponižne družbe so, kakor
doline, ki vso vodo iz hribov dobivajo. Ako
smo prazni samih sebe, bode Bog, ki praz¬
nega trpeti ne more, nas s samim seboj na¬
polnil ; ponižajmo se toraj moji dragi bratje,
ker je Bog svoje oči na to majhno družbico
obrnil, da mu v sv. Cerkvi služi — akoravno
ima le peščico ljudi, ki so nizkega stanu, ki
so brez vednosti in čednosti, smet in izvržek
sveta. Vsaki dan 2 po 3krat Boga prosim,
naj nas pokonča, ako nismo več k njegovi
časti. Kako, dragi gospodje, na zemlji živeti
in ne se Bogu dopasti in njegovo čast po¬
speševati, je-li to prav?“

—o 432 €>—

Peto poglavje.

i.

Vinoenoijeva enovoljnost z Božjo voljo.

Ljubezen srca edini, edini tudi voljo.
Živi dokaz, da človek Boga v resnici ljubi,
je, da svojo voljo ravna po Božji volji, in se
z njegovimi naredbami popolnoma vjemati
prizadeva. Vincencijeva ljubezen do Boga je
bila popolnoma, toraj se je tudi popolnoma
vjemal z Božjo voljo. — Predenj je kaj pričel,
se je s sveto priprostostjo prašal: „ Gospod,
kaj hočeš, da naj storim ?“ V svojih mislih
in svojem nagnjenju je vedel natančno ločiti
človeško od Božjega; tega, kar je bilo od
Boga, se je poprijel, človeško je ovrgel. V
teku svojega dela in opravila se je nespre¬
menljivo držal načrta, ki mu ga je Božja
volja pred oči postavila. Svojo enovoljnost
z Božjo voljo je razodeval ne le ozir svoje
duše, ampak v vseh delih, katere je opravljal
v blagor bližnega, sploh v vseh zadevah svoje
družbe. Nikoli ni dela prevzel iz lastnega
nagiba, čakal je raji, da ga je kaka zunanja
okoliščina k temu naklonila, ker tako je spo¬
znal, da ga Bog kliče, drugače pa se je bal,
da bi kje ne prehitel Božjih sklepov. — Je

-o 433 €>—

bilo treba novega uda v družbo sprejeti, ali
kakega duhovna v službo nastaviti, novo na-
selišče prevzeti, ali v kak posveten dobiček
privoliti, je storil to le, če je iz okoliščin
spoznal, da mu Božja roka to ponuja. Če je
moral pridobljeno premoženje hraniti in va¬
rovati, je storil to, iz spoštovanja, iz hvalež¬
nosti in ljubezni do dobrotnikov, in zavoljo
Boga, ki hoče, da za pošteno pridobljeno pre¬
moženje skrb imamo. Njegova nepremakljiva
postava je bila: Božjo voljo pričakovati in ne
jo prehiteti, se ji podvreči, jo vbogati in ji
darovati trud, premoženje, poštenje in tudi
življenje. Je spoznal pa Božjo voljo, bodisi iz
notranjega glasu, bodisi iz nasveta ali po¬
velja,' je tudi svojo voljo z njo zedinil, je po
njej ravnal svoje misli in namene, katere je
od časa do časa ponavljal, da bi se kje kaj
tujega vanje ne vrinilo. So mu Božjo voljo
razodevali dogodki, katere le Božje viši go¬
spostvo pošilja, postavim, bolezni, zguba, brid¬
kosti in druge človeške nezgode, se je pod¬
vrgel ne le z udanostjo in potrpežljivostjo,
ampak tudi z ljubeznijo in veseljem, ter je
vse natorno nasprotovanje Bogu v dar pri¬
nesel. Bodi si, kakor hoče, toliko je res, da
je pokorščina pod Božje naredbe gotovo zna-
m enje udanosti v Božjo voljo.

Eksercicije.

28

—o 434 «>-

2. Vincencijeva enakoveljavnost. *)

Najžalostnejši dogodki ga niso zamogli
pobiti; iz ust ali prav za prav iz srca tega-
svetega moža slišale so se le besede: „Bog
bodi hvaljen! Bog bodi hvaljen! 11  To pa je
glasni izraz njegove voljne udanosti v Božjo
previdnost. Je pa tudi druga čednost, ki
še to udanost presega, ki si naturo pod¬
jarmi, akoravno je ne žrtvuje in to je: ena¬
koveljavnost. Res, Vincencij je vedel svojo
pokorščino do Božje volje ozir svoje osebe
in svojih del tudi do te junaške stopnje po¬
vzdigniti. V njegovih očeh je veljala bolezen
toliko, kolikor zdravje, in življenje toliko, ko¬
likor smrt. Vsaka hrana, dobra ali slaba, je
pri njem imela enako veljavo, ravno tako
tudi zdravilo, pil ga je, če se mu je tudi stu¬
dilo, in^ akoravno je vedel, da mu ne bo tek¬
nilo. Če se mu kaka reč ni posrečila, je bil
ravno tako zadovoljen, kakor da bi bila naj¬
boljši vspeh imela. — Ne le, da se sam za
se ni veliko zmenil, tudi ozir svoje družbe.

*) Sv. Vincencij tej čednosti pravi: indifferentia
cap. II. 10. enakoveljavnost. — Pet goldinarjev toliko
velja, kakor 50 desetic, ali 500 soldov; če petak dobiš
ali 60 desetic ati 500 soldov, vse enako velja. Vincenciju
je veljala bolezen toliko, kolikor zdravje, sreča toliko,
kolikor nesreča, za vse je Boga hvalil.

-O 43 ”) 85—

zarad njenega poranoženja in vspeha mu ni
bilo veliko mar. Svetovali so mu, naj jo naj¬
prej v velikih mestih upelje, da si pridobi
„omikanih“ udov. Vincencij pa je rekel: „Ako
hočemo na potu ostati, katerega nam je Bog
odkazal in po katerem smo dosedaj hodili,
sami od sebe ne smemo ne ene stopinje sto¬
riti, da bi se kje naselili. Božja previdnost
sama nas je poklicala na kraje, kjer smo
zdaj, mi pa tega nismo iskali. Taka ponižna
udanost, s katero vse od Boga  pričakujemo,
mu bo gotovo všeč, tolikanj bolj, ker zatira
naše natorno nagnenje. Naše natorno nag-
nenje se le prepogostokrat opravlja z obleko
gorečnosti in se poganja za Božjo čast ter
začne dela, ki niso za Boga, pa tudi blago¬
slova Božjega nimajo. Bog že ve, kar za nas
najbolj sodi, tudi nam bo vsega dal, kadar
pride čas in ako bomo kakor pravi otroci na
tako dobrega očeta zaupali. Kes, ako bi bili
prepričani, da nismo za nič, bi se nikoli v
žetev drugih ne vtikali, razun, če nas pokli¬
čejo; pa bi tudi dela ne pričenjali, in drugih
prekositi ne želeli, ki so morebiti ravno zato
od Boga poklicani bili. “

3- Kako Vincencij prenagljenje kroti.

Se mu je za družbo kaj ugodnega po¬
nujalo, je navadno rekel: „Mislim, da bomo

28 *

-o 436 «=—

dobro storili, ako s takimi rečmi še nekoliko
časa počakamo; nekaj zato, da krotimo hre¬
penenje svoje natore, ki želi hitro izvršiti,
kar je ugodno, nekaj pa zato, da se vadimo
in učimo enakovoljnosti ter Bogu priložnost
damo, nam svojo sveto voljo naznaniti med
tem, ko mu bomo zadevo v molitvah pripo¬
ročali. Hoče, da se reč izvrši, nam zakas-
nenje ne bo nič škodovalo, in manj ko se
mi vtikamo v to, več bo Božjega zraven 1 '.

Najboljše evangeljske delavce mu je
smrt pobrala, njegove enovoljnosti z Božjo
voljo mu ni zamogla skaliti. Je kateri zbolel,
ga je molitvi udom svoje družbe priporočal.
Rekel je: „Boga bomo prosili, da nam tega
dobrega misijonarja ohrani, vendar vdajmo
se v njegovo sv. voljo. Verovati namreč mo¬
ramo in resnica je, da ne le njegova bolezen,
ampak tudi bolezni drugih, sploh vse, kar se
v družbi zgodi, se po Božji naredbi in nam
v prid zgodi. Če toraj Boga prosimo, da bi
nam ga ozdravil in nam v drugih stiskah
pomočnik bil, prosimo ga le s tem pogojem,
če mu je dopadljivo in če v njegovo čast
služi.“ Novico o smrti umrlih udov je poročal
s temi besedami: „Bogu je bilo všeč, da nam
je tega misijonarja vzel*. In dostavil je:
„Mislim, da bo tudi vas prestrašila zguba
tega dragega sobrata; pa Bog bodi hvaljen,
saj veste, da je dobro storil, če ga je k sebi

—<b 437 «>-

vzel; tudi ne želite, naj bi drugače bilo, kajti
tako je Božja volja."

II.

Vincencijev! izreki.

Občudovanja vredno je tako življenje, ki
se da voditi le od Boga in katerega podlaga
je sv. enakoveljavnost. Kakor je Vincencij
Pavljanski sam ravnal, tako je tudi druge
učil. Njegovi nauki in izreki o tem se naha¬
jajo v njegovih pismih in nagovorih. Vselej
in povsod Božjo voljo spolnovati, je reke!,
nad Božjo voljo svoje edino veselje imeti,
zares, to je angelsko življenje, tako živeti se
pravi po Jezusovem izgledu živeti. Naš Božji
Izveličar je vedno zedinjen z dušami, ki se
v vsem po Božji volji ravnajo, ki le to ho¬
čejo, kar Bog hoče, in to studijo, kar Bog
studi. Ti nauki pa izhajajo iz njegove ne-
zaupnosti na ljudi in iz zaupanja na Boga.
Rekel je: „Ozir Božjih zadev se na človeške
moči ravno toliko zanašam, kakor na hudiča.
Božje reči se same storijo in prava modrost
je, vsako stopinjo Božje previdnosti nasledo-
vati in ne ji pot kazati. Resnica je, in, če
se marsikateremu tudi smešno zdi, bodimo
prepričani, ta, ki prenaglo ravna, Božjim
potom meje stavi.

-o  438  £>-

Človeškega duha zamorejo posvetne reči
ložej po sebi obračati, kakor veter zastavo,
tako omahljiv je. Bodi Bog hvaljen, ki je
vse stvari tako uredil, da so spremenljive in
negotove, ker tako se s svojimi željami le
na Boga upiramo in za svoje podjetja le pri
njem pomoči iščemo, pa tudi le tako se bodo
v naš prid obrnile. Oh, ko bi vredni bili, da
bi nas Bog svoje večne misli, katero od sebe
ima, s katero svet vlada in za potrebe vseh
stvari do najmanjše muhe skrbi, deležne
storil! Res potruditi se moramo, da se vde-
ležimo tega duha." Ko je razlagal Božje vla¬
danje sveta, kateremu se podvreči in vse
svoje življenje po njem vravnati moramo, je
rekel: „Bog se ne da voditi pri svojih delih
od naših želj in nazorov; zadovoljni moramo
biti, če smo tudi malo talentov dobili, kar
smo pa dobili, moramo dobro obračati, več
in boljših zahtevati, bi ne bilo prav. Smo v
malem zvesti, nas bo čez veliko postavil; to
pa je pri njem, in ne pri nas. Pustimo ga,
naj on ravna, mi pa se skrijmo v svojo pol¬
ževo hišo. Družba se je začela, ko še na to
mislili nismo, pomnožila se je zgolj po Bož¬
jem nagibu, razširila se je brez našega pri¬
zadevanja — le po Božjih naredbah; naše
delo pri tem bila je le naša pokorščina, drugo
nič. Preteklo je več, kakor 20 let, da si nisem
upal Boga prositi za razširjenje naše družbe,

-<b 439 «>-

mislil sem, družba je Božje delo, toraj se tudi
skrb za njen obstanek in rast mora Božji
previdnosti prepuščati. Pozneje pa sem se
prepričal, da bi bilo dobro in koristno za to
prositi, zlasti so me pri tem besede sv. evan¬
gelija vodile, ki velevajo Gospoda žetve pro¬
siti, da pošlje delavcev v svojo žetev. Rav¬
najmo se še zanaprej po tem. Ta vdanost bo
Bogu gotovo všeč, mi pa bomo v miru. Buh
tega sveta je ves nepokojin in bi sam rad
vse storil, pa pustimo ga. Mi si nočemo svoje
pota sami voliti, ampak hodimo po tistih,
katere nam je Božja previdnost pokazala.
Imejmo se za nevredne, da se nas poslužuje,
in da se nas ljudje spominjajo, tako bomo
prav ravnali. Darujmo se Bogu tako, da vse
storimo in vse trpimo za njegovo čast in v
povzdigo njegove sv. cerkve, več od nas ne
terja. Hoče od naših vspeha, ni na nas le¬
žeče, ampak na njem. Razširimo toraj pred
njim svoje srce in svojo voljo, določili pa se
za to ali za uno ne bomo, predenj ni sam
govoril. Prosimo ga pa za milost, da si med
tem tiste čednosti pridobimo, v katerih se je
naš Gospod v svojem skritem življenju vadil.“

2. Vincencijevo pismo v tej zadevi.

Kakor ni prenesti mogel, ako je kdo
preveč v se zaupal, tako je tudi grajal pre-

-o  440  €>—

naglenje v ravnanju, pobitost in preveliko
žalost srca v zopernostih. „Vse to, je djal, je
znamenje premalo vdanosti v Božjo previd
nost.“ Nekomu je pisal: „Dve reči ste, ki
vam nemir in žalost delate, in od katerih
pravite, da se vas lotite, kadar se vam vaše
delo ne posreči. Odgovorim vam prvič: Ne
človek, ampak Bog je, ki vspeh da in do¬
pusti, da reči drugače iztečejo, kakor smo
želeli; s tem nam hoče pokazati, da mi pri
tem prav nič ne zamoremo ali pa, da mo¬
ramo potrpljenje imeti. Drugič: Preveč za¬
upate na svoje lastno vodstvo, in mislite,
ker lep red ljubite, da je na vas ležeče, da
se mora vse v lepem redu vrteti. Odtod pride
vsa vaša togota. Bolje pa bi bilo, ako bi po¬
mislili, in se prepričali, da vaša zmožnost je:
le podirati. Čudili bi se raji, kako da še ni
hujše prišlo, in tako bi pri vseh nasprotnih
dogodkih, ki vas zadevajo, pokojni bili, ker
je Bog vse tako naredil. Prosim vas, spreje¬
majte vse od Božje previdnosti, storite skrbno
in ponižno vse, kar premorete, da je vse v
lepem redu, vse drugo od Božje volje pri¬
čakujte. “

3. Še nekatera pisma.

Nesreča in zadržki so mu bili le porok,
da se mu bo delo posrečilo. Dokazoval je to

-o  441  ®—

s sledečo priliko: „Upam, da se vam bo tako
zgodilo, kakor sadunosnemu drevesu; dolga
in huda zima ga sicer pridržuje, da ne more
razcveteti, a med tem globokejše korenine
požene in obilniši sad rodi". Iz tega je raz¬
vidno, da je vedel na vsakega ta nauk obra¬
čati, kakor je bilo ravno potrebno in so
okoliščine nanesle. Nekemu župniku, kateri
je hotel svojo duhovnijo z drugo zamenjati,
je rekel: „Le molite in posvetujte se, če je
tudi Božja volja, da nevesto zapustite, katero
vam je on izročil.“

Prednikom svojih naselišč, ki so mu o
zgubi ali preganjanji poročali, je odgovarjal
„Le toliko se bo zgodilo, kolikor Bog hoče;
on je gospod . ne le našega posestva, ampak
tudi našega življenja, toraj je prav, ako s
tem stori, kakor je njegova volja . 11

Tistim, ki so mu telesne bolezni ali
dušne težave tožili, je rekel: Vdajte se voljno
v Božje naredbe, bodite zadovoljni z vsako
osodo, v katero vas Bog postavi in nikoli ne
zahtevajte, da bi vas rešil, razun, če spo¬
znate, da bi mu bilo všeč. Ni je izvrstnejše
in više vadbe v pobožnosti, v kateri bi se
kristijan in tudi duhoven poskusil, kakor
je ta“.

Gospodičini Les Gras, ki se je čez mero
togotila zarad bolezni Portailja, vodje hčera
krščanske ljubezni, je pisal: „Takim rečem,

-o 442 e>-

ki nam skrbi delajo, se mora nasprotovati,
svoje srce raztrgati, ali saj omehčiti in ga
za vse pripraviti. Dozdeva se, kakor da bi
Bog hotel svoje iz naše družbe vzeti; pa, saj
je čisto njegova, toraj tudi pravico ima, z
z njo storiti, kar hoče. Kar mene zadeva,
moram reči, da le eno želim, namreč, naj se
Božja volja zgodi. Ne morem vam povedati,
na kako visoko stopnjo vdanosti v Božjo
voljo je naš bolnik že prišel, in zato se mi
dozdeva, da ga Bog hoče na kraj prestaviti,
kjer bo celo večnost Božjo voljo še bolj
spolnoval.

0 kdo nam bo dal popolnoma udanost
naših čutil in našega uma v Božjo voljo?
Res, le začetnik našega čuta in uma, če se jih
le v njem in zanj poslužujemo. Prosiva ga
toraj, vi in jaz, da le to hočeva, kar on hoče,
in tega nočeva, česar on noče; tako živeti
se pravi že na zemlji okusiti rajsko veselje.' 1

4. Pravi vzrok bolezni.

Sinovo obnašanje je gospodičini Les
Bras skrb in marsikatero grenkost delalo.
Vincencij jo tolaži rekoč: „Izročite sina in
mater Gospodu našemu: on bo oba najbolje
preskrbel. Prepustite mu, naj nad vami in
vašim sinom svojo voljo spolnuje. Na to sv.
voljo se ozirajte pri vseh svojih delih, drugega

-o- 443 <s>-

pa nič ne poželite, kajti to je zadosti, da do
Boga pridete. O kako malo je treba, da se
posvetite! Najboljši in, rekel bi, edin pripo¬
moček k temu je, navaditi se v vseh rečeh
Božjo voljo spolno vati. “ Gospodičina Les Gras
ga je prosila, naj ji naznani njeno dušno na¬
pako, katera je, kakor je mislila, tudi vzrok
njene telesne bolezni, in Vincencij ji odpiše:
„Ne morem vam nobenega druzega vzroka bo¬
lezni povedati, kakor, da je Bog tako storil.
Molite toraj Božje naredbe, a ne pretresajte
(jih), zakaj vam Bog bolezen pošlje. Čisto po¬
sebno ga počastimo s tem, ako se njego¬
vemu vodstvu prepuščamo; vendar nikar ne
preiskujmo vzrokov Božje volje, ali če le zato,
da pomislimo, njegova sv. volja je ta vzrok
in vzrok je njegova volja. V te misli se vto-
pimo, kakor se je Izak v voljo Abrahamovo
in Jezus Kristus v voljo svojega nebeškega
Očeta vtopil."

5. Vincencijeve konference.

Koliko veselje je občutil, ako je videl
svoje duhovne otroke le po Božji volji rav¬
nati! „Bog bodi hvaljen, je enemu svojih
pisal, da ste pripravljeni v vseh rečeh in po¬
vsod Božjo voljo spolnovati, iti v življenje in
smrt, kamorkoli bi vas Bog hotel poklicati.
Take misli so misli le dobrih Božjih služab-

—a  444 ce¬

nikov in pravih apostolov, ki niso na nič
navezani; to je znamenje pravih Božjih otrok,
ki si varujejo prostost, vselej po Božjem na¬
menu ravnati. Hvalim ga zato v vašem imenu
s presrčno hvaležnostjo in ne dvomim, da bi
vašo tako pripravljeno srce ne dobilo obil¬
nosti milost iz nebes, s katerimi bote veliko
dobrega storili na zemlji, za kar Boga po¬
sebno prosim".

Te nauke, ki se v njegovih nebrojnih
pismih in nagovorih le raztreseni nahajajo,
je Vincencij ob enem svojim podal v konfe¬
rencah: ,. Naj popolnejša ljubezen, je djal, ni
v zamaknjenju, ampak v spolnovanju Božje
volje. In med vsemi najpopolnejši je ta, ki
svojo voljo z Božjo voljo najbolj ediniti ve.
Vsa naša popolnost toraj je, da svojo voljo
z Božjo voljo tako zedinjamo, da je njegova
volja in naša volja le ena volja, da to ho¬
čemo, kar on hoče, in tega nočemo, česar
on noče. Kdor se je v tej čednosti najbolj
izuril, ta je najpopolnejši. Ko je Božji sin
učenca, od katerega je v sv. evangeliju go¬
vorjenje, v popolnosti podučiti hotel, mu je
rekel: „Kdor hoče priti za menoj, naj sam
sebe zatajuje, naj svoj križ zadene in naj
hodi za menoj." Vprašam vas toraj: kdo se
bclj zatajuje, kdo križ zatajevanja bolje nosi
in kdo bolje za Jezusom hodi, če ne ta, ki
si prizadeva nikoli po svoji, vselej po Božji

volji ravnati? Sv. pismo pravi na nekem
drugem kraji: ,.Kdor se Boga drži, z Bogom
enega duha ima.“ Vprašam toraj: Kdor se
Boga bolj drži, kakor, kdor vselej le Božjo
voljo in nikoli svojo ne spolnuje? Ki nič
druzega noče, kakor kar Bog hoče? 0 kako
lahko sredstvo je to, da si že tukaj na zemlji
veliki zaklad milosti pridobimo!

Kolika sreča pa tudi za kristijana! Le
pretresajte njegove svete misli, ki njegovo
življenje presunjajo — in blagoslov Božji, ki
ga povsod spremlja, karkoli stori! Čisto se
je Bogu prepustil, le od Boga se da voditi —
povsod in v vseh rečeh, tako, da sme s pre¬
rokom reči: Tenuisti manum dexteram meam
et in voluntate tua deduxisti me“. Bog ga,
rekel bi, s svojo desnico drži, in ker se po¬
polnoma tudi od Božje roke voditi da, se
lahko vidi, kako je miren j utre, pojutranjem,
cel teden, celo leto, celo življenje. Čisto je
na Boga navezan, vanj zaljubljen, toraj tudi
sladkost in blagor, katerega je njegov duh
poln, drugim deli. Primerjajte ga s takim, ki
le po svojem nagnenju ravna, bote videli, da
je njegovo zadržanje razsvetljeno, polno sadu.
Opazujte njegovo osebo, vedno napreduje, v
svojih besedah ima moč, njegove dela Bog s
svojim blagoslovom spremlja, še njegove na¬
mene in svetovanje, ki ga drugim deli, Bog
blagoslavlja; njegove dela so le v spodbudo.

—=s 446 ©—

Nasproti pa so osebe, ki le po svojih
željah in natornem gnanju ravnajo, posvetne.
Njih misli so posvetne, njih govorjenje stran¬
karsko, njih dela so mrtve. Od kod tak raz¬
loček? Od tod, ker le-ti so na stvarjene reči
navezani, uni se jim odtegujejo. V teh niz¬
kih, po zemlji lazijočih dušah natora vse dela,
v unih pa, ki se k Bogu povzdigujejo, in le
njegovo voljo spolnujejo, dela milost."

Obširnejši razlagan se nahaja ta nauk
v konferenci dne 7. sušca 1651), v kateri kaže
nagibe, zakaj se moramo o tej čednosti va¬
diti; pripomočke, katerih se je poslužiti, da
si jo pridobimo in vadbo, kako se je v posa¬
meznih slučajih ravnati. Po tem načrtu, ka¬
terega Vincencij „majhno metodo" (la petite
methode) imenuje, je vse svoje govore in
konference osnoval.

a) Nagibi.

1. Vadba vselej Božjo voljo spolnovati
je med vsemi najizvrstnejša; ona obsega ena-
koveljavnost, čisti namen, in vse pobožnosti
popolnosti. Komu so vse reči bolj enako-
veljavne, kakor temu, ki v vsem Božjo voljo
spolnuje, ki nikjer samega sebe ne išče, ki
še celo za dovoljene reči ne mara kakor le
zato, ker jih Bog hoče? Je-li kdo v duhu bolj
prost, bolj popolnoma, zamore še kdo čistejši

- o■  447 a>—

namen imeti ? — 2. Gotovo je, da dela, ki se
človeško, čisto mehanično opravljajo, ki nimajo
visokega namena. Božjo voljo spolnovati, so
mrtve dela. Premišljevati (faire 1’ oraison) pri-
digovati (precher) delati, (travailler), pri Božji
službi biti brez vsega obzira na Boga, so de¬
janja brez duše; podobna so denarju, ki nima
vrednosti, ker je brez cesarjeve podobe. Bogu
so naše dela le všeč, ako se samega v njih
vidi, ako so zanj storjene. Naš oče Adam je
bil v raju, kakor prosto drevo, ki je iz natore
že dober, Bogu dopadljiv sad rodil; ko je pa
greh njegovo voljo od Božje volje ločil, ni bil
več zmožen dela storiti, ki bi se Bogu do-
padlo; tudi mi, človeško govorim, ki iz tega
spridenega debla rastemo, smo ravno tako
nezmožni. — Učeniki duhovnega življenja
pravijo, da je vse, kar se ne stori za Boga,
greh; vendar, če tudi ni vse greh, je saj brez
vse veljave, brez vrednosti. 3. Naš Božji Iz-
veličar je, ne le učil, ampak tudi spolnoval
je v vseh rečeh Božjo voljo. 0 Izveličar. ka-
košen blišč in odsvit se je razprostiral iz
tvojih čednosti! Kralj veličastva si, vendar
si prišel na ta svet, da bi spolnoval voljo
tega, ki te je poslal! S temi mislimi je bil
navdušen: „Cibus meus est, je rekel, ut fa-
ciam voluntatem ejus, qui misit me.“ O moj
Izveličar! le to tedaj je tvoja vadba? Sv. Janez
je imel nalogo pokoro oznanovati, hrepenel

-o 448 o¬

je sam po pokori, pa je tudi druge s tem
navdušil; zato je na svet prišel. In ti Jagnje
Božje, ki grehe sveta odjemlješ, prišel si, z
gorečim hrepenenjem le voljo svojega Očeta
spolnovati in nas učiti, da bi jo tudi mi
spolnovali. Elija je bil zelo goreč za čast
svojega Boga; njegove besede so bile ogenj
in švigajoč plamen, ki so ljubezen in strah
do Boga v človeških srcih vnemale, in ti moj
Izveličar, ti pa si bil vnet za to, da bi se
od vseh stvari volja Božja spolnovala Zato
si tudi v Očenaš besede postavil: „Fiat vo-
luntas tua“. Kaj si hotel, da bi vsi ljudje
storili in želeli? Voljo nebeškega Očeta. Kje?
na zemlji — ravno tako kakor v nebesih.
Pa kako ? Kakor jo angeli in svetniki spol-
nujejo: hitro, popolnoma, stanovitno — in
ljubeznjivo.

Prepričan sem. da ga ni med nami, ki
bi ne bil danes kake dela opravil, ki so
same na sebi dobre — svete; vendar pa se
je morda zgodilo, da jih je Bog zavrgel, ker
so se iz lastne volje, iz natornega nagiba
storile. Ne meni li prerok ravno to, ki na
povelje Božje tako pravi: „Jaz nočem vašega
posta, s katerim me častiti hočete, mi pa le
nečast delate, ker pri vašem postu svojo
voljo spolnujete ter s svojo lastno voljo vni-
čujete in pokvarjate vaš post.“ Iz. 53. Ravno
to smemo od vseh dobrih del reči, v katere

—o- 449 ča¬

se lastna volja vriva ter našo pobožnost, naše
dela, naše pokorjenje pokvarja in vničuje. Že
20 let berem te besede, katere je sv. Cerkev
iz Izaija posnela in za berilo pri sv. maši
odločila, pa vselej me pretresejo.

Kaj nam je toraj storiti, da ne zgubimo
časa in truda? Ne delajmo nikoli po nator-
nem gnanju do dobička, ne iz lastnega nag-
nenja, iz čmernosti ali iz domišljije — pa v
vseh, in ne le v nekaterih rečeh, kajti le
tako bomo Bogu prijetni mi in naša dela.

Marsikateri bodo rekli, kakor pravi
Jezus Kristus: „Gospod, Gospod, nismo-li v
tvojem imenu prerokovali, hudiče izganjali in
druge čudeže delali? Nikoli vas nisem po¬
znal, jim bo odgovoril, poberite se spred
mene, vi, ki ste hudo delali. Pa, Gospod,
imenuješ li prerokovanje in čudeže, ki smo
jih delali, hudo? Poberite se spred mene, za¬
vrženi, jim bo rekel, jaz vas ne poznam.“
Kdo pa bo v nebesa prišel ? Ti, ki Božjo
voljo spolnujejo. 0 Izveličar, daj nam milost,
da bomo polni takih misli, in da ne bomo
divjega sadu rodili, ampak da bodo vse naše
dela za te in s teboj storjene in dopadljive
očem tvojega Očeta.

b) Kako se spolnuje Božja volja?

Naše dejanja so ali zapovedane ali pre¬
povedane, in take, ki niso ne zapovedane ne
Eksercicije. 29

—o 450 <c—

prepovedane. Ozir prepovedanih hoče Bo g,
da se jih zdržujemo, ozir zapovedanih pa, da
jih izvršujemo. Kako spolnuje otrok voljo
svojega očeta in podložen voljo svojega kralja?
S tem, da izvršijo, kar oče ali kralj ukaže,
tega pa se ogibajo, kar je prepovedal. Tako
bomo tudi mi Božjo voljo spolnovali, ako
storimo, kar zapoveduje, in se ogibamo, kar
prepoveduje; tako bomo imeli namen tega
čudnega Očeta častiti in kralja ljubezni lju¬
beznivo ubogati. Ubogati ga moramo, bodisi,
da nam sam ali po svoji cerkvi zapoveduje,
kajti cerkev je njegova nevesta, on pa je
hišni gospodar, ki hoče, da otroci svojo mater
ravno tako ubogajo, kakor njega samega. —
So pa tudi dejanja,, ki niso ne zapovedane,
ne prepovedane; ene izmed njih so natori
prijetne, nekatere niso ne prijetne, ne nepri¬
jetne. Izmed dveh reči, ki niste ne zapove¬
dani ne prepovedani, katerih ena pa je na¬
tori prijetna, ena neprijetna, si moram zadnjo
izvoliti, da ne bom po mesu ravnal. Je treba
postavim dve osebi obiskati, izmed katerih
mi je ena všeč, druga ne, moram po tem
pravilu, drugi predstvo dati; izvzamem pa
ta slučaj, v katerem tako obiskanje ni moji
volji pripuščeno, postavim, ako sem zavezan
tje iti, kamor me nagnenje vleče; kajti tako
mi dolžnost kaže Božjo voljo, in tu moram
Božjo in ne svojo voljo spolniti.

-o 451 ©—

Ozir dejanj, ki niso ne prijetne, ne ne¬
prijetne, postavim sedeti ali stati, po tem ali
onem potu iti, take dejanja tako rekoč le
slučajno opravljam in dozdeva se, da nimam
pri tem nobenega zasluženja; vendar se dajo
tudi v zaslužljive dejanja spremeniti, ako se
Bogu darujejo in se, kakor nam sv. Pavel
veleva, v Gospodovem imenu izvršijo.

Četrta pot, po kateri Božjo voljo spo¬
znamo, je notranje razsvetljenje; kajti Bog
razsvetljuje naš um in nagiba voljo; vendar
je tu treba velike previdnosti, da se ne go¬
ljufamo. Med brezštevilnimi mislimi in čutili
se nam marsikatere dobre dozdevajo, ^ ki pa
niso od Boga in mu tudi niso všeč. Take je
treba v molitvi pretresati, vzroke „za“ in
„ proti 11  tehtati ter pregledati, kam merijo;
jih modrim možem v pretres predlagati, se
pri spovednikih, ki nam zaklade Božje mo¬
drosti shranjujejo, sveta iskati; in ako sto¬
rimo, kar ti svetujejo, tudi Božjo voljo spol-
nujemo. — Božjo voljo spolnujemo pa tudi,
ako po zdravi pameti ravnamo po besedah
cerkvene molitve: „Praesta, qaesumus, omni-
potens Deus, ut semper nationabilia medi-
tantes, quae tihi sunt placita, dictis exequa-
mur et factis.“ Delo izvršiti, ki ga z zdravo
pametjo za dobro spoznamo, se pravi Božjo
voljo spolniti. Pa tudi v tem slučaju je treba
poprej vse na tehtnici krščanske  modrosti

29 *

—a- 452 €>—

pretehtati, in se po nasveta svojih spoved¬
nikov ravnati. Lahko se zgodi, da delo, ki
je po naši pameti dobro, po okolščinah časa,
kraja in načina nikakor ni dobro.

Ako po teh navedenih načinih Božjo
voljo spolnujemo, jo v dejanju spolnujemo.
Na trpivni način jo spolnujemo, ako mirno
sprejemamo,' kar Bog z nami dela, postavim,
nepričakovane dogodke. Nepričakovana to¬
lažba nas doleti, ali kaka novica, da se je
tista znamenita oseba ali vsa dežela spreo¬
brnila ; ali, da je Bog po tistih osebah, katere
ljubimo, kaj posebnega storil.; ali spravo med
dvema družinama so napravili; ali dva vla¬
darja, ki sta se sovražila in vsemu svetu v
spodtikljej bila, sta se spravila. Take reči
moramo, kakor iz Božje roke sprejemati in
se v duhu veseliti, kakor je Božji Izveličar
storil, ki je nebeškega Očeta hvalil, da je
priprostim svoje skrivnosti razodel. Nas pa
kaj bridkega zadene, bolezen, zguba, obreko¬
vanje, moramo tudi to iz Božje roke sprejeti,
kajti njemu je všeč, da nas tako skuša, in
on je, ki nam take bridkosti pošilja. „Non
est malum in civitate, quod non fecerit Do-
minus.“ Ko je naš Izveličar na oljski gori
trpljenje premišljeval, ki ga ima prevzeti, ga
je imenoval Božjo voljo; ravno tako moramo
tudi mi reči: „Gospod, ne moja, ampak tvoja
volja naj se zgodi. “

—® 453 o-

c) Pripomočki.

1. Prvi pripomoček Božjo voljo spolno-
vati najdemo v molitvi: Očenaš: Fiat vo-
luntas tua (zgodi se tvoja volja). Ker je naš
Gospod te besede v našo vsakdanjo molitev
postavil, hoče, da ga vsaki dan prosimo za
milost, njegovo voljo tako spolnovati, kakor
se v nebesih spolnuje, — neprenehoma in
popolnoma, t. j, da priprosto in nespremen¬
ljivo svojo voljo Božji volji enačimo.

2. Navadimo se te besede ne le izgo¬
varjati, ampak je tudi v dejanju spolnovati.
Začnimo s tem jutre, precej v tej uri, in re¬
cimo Bogu: „0 Gospod, k tvoji časti hočem
vse storiti in poslušati, ka,r mi boš naznanil."

3. Ponavljajmo večkrat dobri namen in
naša volja naj se tudi v dejanju poskuša. —
Porečeš mi: jaz vselej na to pozabim; prete¬
čejo ure, preteče pol dneva, da še ne mislim
svoje dela Bogu darovati Se ve zarad tega
se je treba prav ponižati in žalovati, da se
toliko zasluženja zgubi. Bog bi se bil veselil,
ako bi se mu bilo delo darovalo, tako pa je
to zaostalo. Da se tak pregrešek popravi,
naj vsak že zjutraj vse svoje dela celega
dneva Bogu daruje in ta namen 2 ali 3krat,
predpoludnem in ravno tolikokrat popoludne
ponovi, rekoč: o moj Bog, naj ti bodo vsi
udarci mojega srca in vsi gibi mojega telesa

-o 454 e—

všeč, napeljuj jih k sebi, tebi jih darujem z
vsemi svojimi deli in z vsem trpljenjem. Več¬
krat, ko to storimo, večjo urnost si pridobimo
v dobrem; to zbuja v nas ljubezen, ljubezen
pa bo storila, da bomo v tej navadi napre¬
dovali in stanovitni ostah. Oh, koliko jih je
celo med svetom, ki nikoli ne zgubijo Boga
spred oči. Zadnjič sem z neko osebo govoril,
ki si je v greh štela, ker je Škrat na dan
na Boga pozabila. Zares taki bodo lahko naši
sodniki sodnji dan, in pred Bogom nagib k
pogubljenju nam, ki smo na Boga pozabili,
nam pravim, ki nimamo drugih dolžnosti,
kakor Boga ljubiti, in mu svojo ljubezen s
tem razodevati, da se mu darujemo in mu
služimo. Zatoraj prosimo Gospoda, naj nam
milost podeli, da, kakor On, tudi mi rečemo:
„Cibus meus est, ut faciam, voluntatem ejus,
qui misit me.“ Tvoje veselje, oh Odrešenik
sveta, tvoja ambrozija, tvoj nektar sta bila :
voljo tvojega Očeta spolnovati. Mi smo tvoji
otroci, v tvoje naročje pribežimo, da tvoj iz-
gled posnemamo; dodeli nam to milost, ker
je nimamo sami od sebe, je od tebe prosimo,
od tebe jo upamo dobiti, polni zaupanja in
želni tebe posnemati."

Brez vsega pogoja prepuščati se vodstvu
Božje volje, je več vredno, pravi sv. Vincencij,
kakor sto tisoč posvetnih vspehov, bodisi da,
dogodki naravnost od Božje volje dohajajo

—® 455 €>—

bodisi, da jih Bog le pripušča. Vincencij je
hotel, da se moramo Božjim naredbam vdati
in trpeti, kar, kolikor in kako dolgo mu bo
všeč. „To je, pravi sv. Vincencij, veliki nauk
Božjega Sina, toraj so tisti, ki ga s podučljivim
srcem sprejmejo in si ga globoko v srce vtis¬
nejo, v šoli Božjega učenika najvišej prišli.
Saj meni ni znana nobena popolnost, ki bi
svetejša in večja bila, kakor ta vseskozna
vdanost; ona stori, da se človek odtrga sa¬
memu sebi, ona ga tako vravna, da mu razun
greha vse enako velja. Držimo se toraj tega
in prosimo Boga za pomoč, da v tej enako-
veljavnosti tudi trdno stojimo. “

6. Ostanki.

„0 gospod, je rekel Vincencij nekomu,
kakošen kinč za misijonarja je sveta enako-
veljavnost (1’ indifference), ker nas Bogu tako
všeče dela, da pred vsemi drugimi delavci na
tiste najbolj gleda, v katerih to čednost ozir
svojih namenov vidi. Smo se od svoje lastne
volje ločili, bomo lahko Božjo voljo spolno-
vali, v kateri angeli ves svoj blagor in ljudje
vso svojo srečo najdejo. —■ Drugemu je pisal:
„Z  neizrekljivo hvaležnostjo hvalim Boga za
milost, da ste pripravljeni, v ptuje dežele iti,
ako se vam ukaže, in doma ostati, ako se
vam ukaže. Sveta enakoveljavnost ozir vsa-

—® 456 €=—

bega opravila je stan popolnih, vaša pa mi
daje upanje, da se bo Bog po vas in v vas
poveličal, za kar ga iz vsega srca prosim,
kakor tudi vas prosim, molite, naj nam mi¬
lost da, da se popolnoma njegovemu vodstvu
prepustimo. “

Ne kakor bi sami radi, ampak kakor je
njemu všeč, mu moramo služiti; ne zbirajmo
si toraj kraja in opravila po svojih željah.
Saj smo čisto v Božjih rokah, saj nam bo
dal tako dobre misli, katere tisti njegovi
otroci imeti morajo, ki se imenujejo služab¬
niki evangelija in po katerih naš Izveličar
svoje spoznanje in čast širiti hoče. Kaj je
mar, kako in na katerem kraju se to godi,
če se le zgodi? Gotovo pa bo tako, ako ga
pustimo ravnati."

7 . Še dve konferenci.

a) V lepšem, nepretrganem redu je Vin¬
cencij svoje misli o enakoveljavnosti razvijal
v konferencah do hčer krščanske ljubezni in
do misijonarjev. Prvim je 14. grudna 1059.
leta rekel: „Stan enakoveljavnosti je angelski
stan, kajti angeli so pripravljeni Božjo voljo
spolnovati bodisi v nebesih ali na zemlji —
na prvo znamenje, ki ga Bog da; ne gledajo
na to, kakošno delo je opraviti, ampak le
eno željo imajo, da spolnejo, kar je Bog za¬
povedal. Tako ravna duša, ki ne gleda na

—* 457 e>-

unanjo vrednost stvari, ampak na to, kar
Bog hoče. Tudi v tem je angelom podobna,
da nikoli Boga spred oči ne zgubi; naj se ji
delo izroči kakoršno koli, zmiraj le na Boga
gleda. V vseh opravilih gleda le na Božjo
voljo, je zmiraj zadovoljna, kamorkoli se
pošlje, enaka angelom, ki so zadovoljni, če
morajo dobrim ali hudobnim varhi biti; svojo
zadovoljnost stavijo le v spolnovanje Božje
volje. Duša, kateri vse enako velja, je v troj¬
nem obziru angelom podobna: 1. v tem, da
ima vedno Boga pred očmi, 2. da je vedno
pripravljena, njegovo voljo spolnovati, brez
pomislika kako, 3. da je zadovoljnejša z niz¬
kimi opravili, kakor s takimi, ki so imenitne.
Nasproti pa je duša, kateri manjka enakove-
ljavnost, ki je navezana bolj na eno, kakor
na drugo delo, in kateri ne ugaja vsak kraj,
hudiču podobna. Kajti ona nikoli po Božji,
ampak po svoji volji ravna, tako ravnati pa
se pravi po hudobovo ravnati. Res je, da jo tudi
v peklu spolnuje in da je Božjo voljo spolnoval,
ko je na Jezusovo besedo v svinje moral, pa
to je storil prisiljen in zoper svojo voljo. In
kakor hudoba, rekel bi, s seboj svoj pekel nosi,
tudi kedar v obsedenem prebiva, tako tudi
duša, ki ima tisuč želj ter zdaj to, zdaj uno
službo hoče, nima pravega miru, ampak pekel.

b) Poslušajmo še konferenco, v kateri
je govoril do misijonarjev 16. maja 1659. —

—;» 458  «>-

r Enakoveljavnost je tak dušni stan, v ka¬
terem se človek loči od stvarjenih reči, da
bi se s Stvarnikom zedinil. Ona ni le čed¬
nost, stan je, v katerem čednost dela, v ka¬
terem se srce loči od stvari, ki so ga
zvezanega imele. Na kaj misli ljubeče srce?
Na to, kar ljubi. Toraj je naše srce tam
vjeto, kjer so naše najljubše misli, in od
ondod se ne more ločiti, se ne more viši
vzdigniti, ne more ne na desno, ne na levo
se premakniti — navezano je. Kjer lakom-
než svoj zaklad ima, tam je njegovo srce.
To pa, kar je najbolj obžalovati, je, da so
stvari, ki nas tako na-se vežejo, navadno le
prav nevredne, zaničljive stvari. Ni to res?
Malovredna reč, domišljija, trda beseda, ki
nas je zadela, neprijazen sprejem, majhna
nam odbita prošnja, ta sama misel, da ne
marajo veliko za-me, vse to nas rani, nam
skali mir srca tako, da si ne moremo poma¬
gati, da se ne moremo iz sužnosti izkopati,
da smo, z eno besedo, vjeti, zvezani. Enako¬
veljavnost ima toraj še to posebno lastnost,
da nam odjemlje vsako nevoljo, željo, in stori,
da odmrjemo samim sebi, ter se ločimo od
stvarjenih reči. To je njena naloga, to srečo
nam prinese, ako ona v nas živi, v nas dela,
in zakaj ne? Prizadevati si moramo, da se
spoznamo, vprašati se moramo in reči: „Moja
duša, kam meri tvoje nagnjenje? V kaj si

—® 459 a>-

zamišljena? Na kaj si navezana? Smoli
prosti otroci Božji, ali smo navezani na svoje
blago, na prijetnost, na čast? Res, presojevati
se moramo, da spoznamo vezi in jih raz¬
trgamo.

S tem, da je Bog svojega Sina na svet
poslal, da bi nas odrešil, nas je storil svoje
otroke. Malosrčen in v duhu len človek toraj,
ki se da od stvarjenih reči vezati, se suž-
njega stori, zgubi prostost Božjih otrok ter s
svojim ravnanjem kaže, kakor da bi hotel
Boga preklinjati; ali ni res? ali ne razodeva
njegovo dejanje, da Bog ni njegov oče, in da
ni tolike ljubezni vreden, kakor tiste stvari,
na katere je navezan, in veselice, katere tako
ljubi? Kako pa je ravnal Božji Sin? To
vemo, da je bil v voljo svojega Očeta vdan.
Primerja se živinčetu, ki se le po volji svo¬
jega gospodarja ravna. Ker se je brez vsega
pogoja v Božjo voljo vdal, nam kaže udanost
živinčeta, ki ne ve si zbirati, ne željeti; sme
se z njim ravnati, kakor se hoče, pripravljeno
je iti, sedlo ali breme nositi, se dati pred
oralo vpreči, pa tudi v hlevu stati, vse mu
enako velja; voljno se da voditi, nima po¬
sebnega nagnjenja do hleva, tudi ne želi bolj
na levo kakor na desno, na nobeno reč ni
navezano. Niste memogrede vČasi videli pred
vratini mule stati? Pet, po šest jih čaka, do¬
kler njih vodnik pride; ko je prišel, grejo z

—«3- 460 o—

njim, se zasuknejo zdaj na levo, zdaj na
desno, kakor on hoče, in obstojijo, kadar jim
ukaže. Nimajo nobene svoje volje,. „ut jumen-
tum factus sum.“ Tako sem jaz, pravi naš
Božji Izveličar, in nam hoče pokazati, da se
je vsigdar v to vdal, kar je Bog hotel od
njega, 0 kolika pokorščina! kolika udanost!
In iz take pokorščine je sledilo ? „Et ego sem-
per tecunr 1 , Bog je bil vedno z njim.

Kaj stori, kdor se popolnoma naredbam
Božje previdnosti vda? Tako ravna, kakor
živinče, ki se vsemu prepusti, kaj in kako z
njim ravnati hočejo. In kaj storim jaz, ako
se tako prepustim? Boga nase potegnem, ker
nimam več svoje volje. „Tenuisti manum meam
et in voluntate tua deduxisti me.“ Za roko si
me držal in si me peljal, kamor si hotel. Sem
kaj dobrega storil, se imam zahvaliti le tvo¬
jemu vodstvu; na najmanjši migljaj tvoje
volje sem se dal voditi, zavoljo tebe sem
kakor živinče postal; prepustil sem se zani¬
čevanju, trpljenju in vsem naredbam tvoje
volje ter sem se k temu le tistih reči po-
služil, katere so tebi,, o Gospod, všeč bile. In
kdo ima srečnejši vspeh, kakor ti, ki v taki
enakoveljavnosti živijo? Držijo se le Boga,
Bog pa jih vodi. Vidimo jih v miru jutre,
cel teden, celo leto, celo življenje, — vedno
goreče in v nepretrganem nagnjenju do Boga;
žar Božjih milosti, katere vedno od Boga do-

-3  461  «>-

bivajo, se odsvita tudi na duše drugih. —
Primerjamo tega, kateremu vse enako velja
s tistim, ki te čednosti nima, in našli bomo,
da je njegovo življenje, rekel bi, bleskeče,
rodovito, vedno v dobrem raste, njegove be¬
sede imajo moč, njegove dela pa blagoslov
Božji; njegov svet je poln milosti Božje, nje¬
gove opravila kakor dišeč balzam, „Et in vo-
luntate tua deduxisti me.“ Ti, o Gospod, si
me peljal po potih svoje volje.

O moj Bog, pravi marsikateri, vidim, da
je to vse prav in lepo, hrepenim tudi tako
ravnati, vendar vjet sem. Kako težko mi je
ločiti se od tiste reči, do katere nagnjenje
imam; oh, kako me srce boli, da ne morem
pridigovati, da se me tu in tam ne poslu-
žijo, da mi ne storijo po moji volji, — da
me ne častijo; — raznim osebam moram
pokoren biti, oh, kolika težava, - vendar,
moj Bog, hočem s- tvojo gnado vse storiti.
Ne želim biti tako, kakor apostol, le tega te
prosim, daj mi voljno udanost, kakor jo ži-
vinče ima, srčnost v trpljenji, katero vojakom
daješ, da se trdno držim vojaškega reda. —
O bratje moji, sramota nas naj obide, kadar
se spomnimo, da nas v tem priprosti vojaki,
celo neumna žival prekosi, nas pravim, ki
bi morali reči spolnovati, katere so Bogu to¬
likanj všeč, da jih je njegov sin osebno hotel
izvrševati.

—'e» 462 o-

O veliki sv. Peter, po pravici si smel
reči, da si vse zapustil; pokazal si tudi, ko
si svojega učenika na bregu morja ugledal
in od ljubljenega učenca slišal besedo: „Do-
minus est“, Gospod je, v valove si se zagnal,
da bi k njemu prišel. Nisi prašal po svojem
čelnu, ne po svojem plajšču, ni te skrbelo
življenje, tvoje edine želje so bile Izveličar,
ki je bil tvoje vse. — In ti sveti Pavel, ve¬
liki apostol, ti si s čednostjo enakoveljavnosti
bil presunjen po posebni milosti Božji, ki ti
je bila podeljena v trenutku tvojega spre-
obrnenja, ker si rekel: „Domine, quid me vis
facere?“ Gospod, kaj hočeš, da naj storim?
Te besede kažejo čudno spremembo njegovih
misli in popolnoma ločitev od samega sebe,
ki se je dala vzročiti le z žarki Božje mi¬
losti. Kajti v tem trenutku se je ločil od
svoje postave, od svojega poslanstva, od
svojih napačnih nazorov in od svojih tako
priljubljenih misli, ter je bil prenešen v tak
stan popolnosti, da je bil pripravljen za vse,
in vse mu je enako veljalo, karkoli bo Bog
od njega zahteval. — Če so pa ti veliki Svet¬
niki čednost enakoveljavnosti tolikanj čislali,
se v njej vadili, jih moramo mi posnemati,
za njimi hoditi, kajti misijonarji niso sami
svoji, ampak Jezusa Kristusa, ki jih hoče ra¬
biti, da storijo, kar je on storil, in trpijo po
njegovem izgledu. Kakor je Oče mene poslal,

—® 463 «>-

tako tudi pošljem jaz vas, in kakor so mene
preganjali, bodo tudi vas preganjali. “

Ti nauki nas živo učijo, da naše srce
ne sme nobenega druzega nagnjenja imeti,
kakor da želimo z Jezusom Kristusom eno-
lični biti, in nobene druge volje imeti kakor
pokorščino. Kakor se mi dozdeva, vidim, da
ste vsi za to pripravljeni, in upam, da nam
bo Bog tudi svojo milost dal. Res, moj Bog,
to upam najprej jaz za se, jaz je tolikanj
potrebujem, ker sem še tako reven in nave¬
zan, da se ne morem ločiti in mi je skoraj
nemogoče, tako, da v svoji starosti z Davi¬
dom reči moram: „0 Gospod, usmili se me!“
Kako vas bo zbudilo, dragi moji bratje, ako
vam povem, da so tukaj med nami slabi
starčiki, ki so prosili k Indijancem poslani
biti, res, ti so prosili, tako stari in slabotni
ko tudi so. Od kod taka srčnost? Njih srce
je prosto. Radi in z hrepenenjem grejo na
vse kraje, kjer hoče Bog spoznan in moljen
biti in nič jih tukaj ne pridržuje. In ko bi
mi ne bili zamotani v marsikatero nesrečno
trnje, bi ne rekli tudi mi: „0 Bog, tebi se
prepustim, da grem na kraje, kamorkoli me
bodo moji predniki poslali, da tvoje ime ozna-
nujem; in če tudi tam umrjem, se hočem
vendar pripraviti na pot, ker vem, da je moje
izveličanje v pokorščini, in pokorščina v Božji
volji. Tisti pa, ki nimajo ne namena ne take

-® 464 a>—

volje, naj se prašajo, katera reč je, ki jih
vleče bolj na eno kakor na drugo stran; naj
se vedno zatajujejo zunanje in notranje, da
zadobijo z Božjo pomočjo prostost Božjih
otrok, t. j. da dosežejo sveto enakoveljavnost.

Sklep.

Nekega dne je hotel svojim o zgubi mi¬
sijonarjev poročati, katere je kuga pomorila,
pripravljal jih je na to tako-Ie:

„0 kako resnično je, gospodje in bratje
moji, da se moramo popolnoma v Božje roke
vdati, in se prepričati, da vse, kar Božja pre¬
vidnost stori ali pripusti, le v naš prid
obrača. Res, kar nam Bog da ali vzame, je
dobro za nas, ker je po njegovi sv. volji, in
njegova sv. volja je za nas rast v dobrem —
in naša sreča. Na te besede se naslanjam, ko
vam naznanim žalostno novico — najžalost-
nejšo, ki nas zamore najti, namreč, da smo
glavno podporo in najvažnejšo moč naše na¬
selitve v Genovi zgubili: gospod Blatiron,

superior ondotne družine, je umrl. Pa to še
ni vse, tudi gospod Dupont, ki. je s tolikim
veseljem z okuženimi občeval, ki je junaško
ljubezen do bližnjega kazal in tako gorečnost
za izveličanje neumrjočih duš, je umrl. —-
Tudi gospod Vincent, katerega ste poznali, je
umrl. Izmed osem misijonarjev jih je sedem
kuga vzela, le gospod Le-Juge še živi. O Iz-

-o 4G5 o—

veličar, o Jezus, kolika zguba, zdaj imamo
priložnost, popolnoma se vdati v Božjo voljo.
Če smo pa nekoliko žalovali, moramo tudi
Boga hvaliti in častiti, ker zgubo trpimo le
po Božji volji. Pa kaj ? ali se sme reči, da
smo zgubili tiste, katere je Bog pred nami k
sebi poklical ? Ne, ne, nismo jih zgubili, misliti
moramo, da bo pepel teh misijonarjev seme,
iz katerega nam bo Bog druge obudil. Bodimo
prepričani, da Bog tej družbi ne bo milosti
odvzel, katero ji je izročil, to pa vedimo, da
jo bo tistim dal, ki so vneti in goreči tiste
prostore izpolniti, katere so ranjki misijonarji
izpraznili . 11

Za premišljevanje pri letnih in mesečnih duhovnih
vajah naj ti služijo naslednje

III. Resnice Božje v spremembo.

1. Ne za ta svet — za nebesa je človek
vstvarjen.

Po poti pravičnosti hoditi, da srečno umrjemo.

Prvi del.

Pot pravičnosti je življenje po vseh za¬
povedih, ker brez spolnovanja zapovedi ni
pravičnosti. Pot pravičnosti ni lahka, in ni

Eksercieije. ^0

—cb  4GG c=—

nemogočna, in kdor s pomočjo milosti ljubi
Boga, zamore premagovati vse zapeljivosti
in vse težkosti. Pot, katera pelje v zveli¬
čanje, je res težavna, pa ona le mehke duše
straši, katere so po spačeni ljubezni do stvari
omamljene. Kdor se s pomočjo milosti res¬
nično podvrže zapovedim in njih jarm nosi,
se poti pravičnosti privadi, ter lahko in ve¬
selo živi po vsej volji božji. Sv. Peter pravi:
„da bote rastli po njem v zveličanje; ako
ste le že pokusili, kako sladak je Gospod. 11
I. Pet 2, 3.

Ljubi moj! če je tvoja pamet zadržana,
in ne umeš, kar je božjega, ampak kar po-
čutki žele, si grozno nesrečen, ker ne veš
dušnega veselja, katero pravičnost daje, in
zaničuješ nje, kateri po poti pravičnosti ho¬
dijo. Sv. Pavel pravi: „(Smo) kakor žalostni,
vendar pa vselej veseli." II. Kor. 6,. 10 To je,
neumnim se zdi, da smo žalostni in nesrečni,
ker veliko trpimo, pa ni res, ampak smo
zmiraj veseli v vseh nadlogah. Omamljene
in posvetne duše tega ne razumejo, ti pa jim
ne bodi enak, služi Bogu, in boš duhovnega
veselja poln in srečno umrl. Če se razuz¬
dano veseliš, bo tvoje grešno veselje z ža¬
lostjo namešano, in bo tvoje kratko veselje
v večno žalost prevrnjeno; če se pa pokoriš
in premaguješ svoje hude želje, boš v duhu
vesel, in bo tvoje kratko trpljenje v večno

-o- 467 o—

veselje preobrnjeno. Grešnik, ko se smrt
bliža, je čedalje nepokojnejši, ti pa, ako
Bogu zvesto služiš, boš čedalje mirnejši, ker
upaš, da bo smrt konec trpljenja in vrata v
večno veselje.

Ako bi tudi po poti pravičnosti veliko
trpel, je tvoje trpljenje majhno in kratko
memo velicega in večnega plačila, katero Bog
svojim zvestim služabnikom daje. Porečeš:
Kdo ve, če bom srečno umrl, akoravno si
prizadevam po poti pravičnosti hoditi? Ne¬
umnež ! zakaj to praviš ? Če hudobno živiš
in hudobe ne opustiš, boš gotovo pogubljen:
če si pa prizadevaš pravično živeti, trdno
upaj, da boš srečno umrl in v nebesa šel,
ker Bog te ne bo zapustil. Modri pravi:
„Kdo je v njegovih zapovedih ostal in je
zapuščen bil ?“ Sir. 2, 12.

Zdihljeji.

Moj ljubi Jezus! vem, da prava pot pra¬
vičnosti v večno zveličanje je ona le, katero
si ti z izgledom in besedo učil, in vem tudi,
da, če po drugi poti hodim, bom zašel in v
večno pogubljenje prišel. Vem vse to, pa
hudega vendar ne opustim, in dobrega ne
storim: kakošna bo tedaj z menoj, ko se bo
moja duša odločila, in pred tebe, pravičnega.

30*

—® 468 «>-

sodnika, prišla? Usmili se me, dobrotljivi
Gospod, in daj mi milost, pravično živeti, da
ti dopadem in srečno umrjem. Tebi, svojemu
Odrešeniku, podvržem vso svojo voljo, tvoj
sveti evangelij bo moje premišljevanje in moj
vpdnik, da ne zajdem, ampak po poti pravič¬
nosti hodim in srečno umrjem. Amen.

Drugi  del.

Po poti pravičnosti hoditi je potrebno,
da srečno umrjemo, in pravično živeti je s
pomočjo milosti božje mogoče. Kdor premisli
vse dolžnosti, katere je spolnovati dolžen, in
svojo veliko spačenost in nezmožnost, skoraj
obupa, kar ni prav. Zapovedi je veliko, človek
je slab, nevednost, poželjenje, hude prilož¬
nosti, pohujšanje in drugo hudo je človeku
vedna skušnjava in priložnost v grehe: člo¬
vek lahko greši, da ne ve kdaj, in tudi kadar
misli prav storiti; kdo bo tedaj (pravijo)
služil Bogu po vsej njegovi volji, in kdo bo
izveličan ?

Ljubi moj! ne obupaj zavoljo tega.
Učenci Jezusovi, ko so njegove ojstre nauke
poslušali, so prestrašeni zavpili : „Kdo za-
more zveličan biti?“ Jezus jim je odgovoril:
„Kar je ljudem nemogoče, je Bogu mogoče 11 .
Luk. 18, 26 — 27. Ravno to je tebi rečeno,
da ne obupaš, ampak da prosiš Boga milosti,

-o- 469 «>—

in da si z njo prizadevaš po poti pravičnosti
hoditi, da boš izveličan. Če obupaš, je zna¬
menje, da si besednik svojega hudega pože-
ijenja, katerega moč povišuješ, da bi mu
slepo služil in svoje grehe izgovoril; ali je
znamenje, da si malovernega srca, ali da
nisi nikoli služil Bogu, in zato misliš, da je
njegova služba nemogočna.

Res je, da sam iz svoje moči ne zamo-
reš, z Bogom pa lahko, in toraj prosi njega,
da ti pomaga, in pomagal ti bo, ker je usmi¬
ljen in zvest. Sv. Pavel je silno veliko dolž¬
nosti in opravkov imel, in je vendar djal:
„Vse zamorem v njem (v Bogu), kateri me
močnega stori.“ Filip. 4, 13. Porečeš: „Imam
tolikanj skušnjav, zmot, skrbi in opravkov,
da me zadržuje po' poti pravičnosti hoditi,
in kako bom zveličan ?“ Če je to res, stori.
kar ti zdaj povem. Vse nepotrebne zmote in
opravke opusti, in delaj le, k čemur tebe
vera in dolžnosti tvojega stanu vežejo. Če
veliko skušnjav imaš, obilno moli, čuj nad
seboj, varuj se hudih priložnosti, vojskuj se
srčno, in boš premagavec.

Trdno skleni, da se hočeš k smrti pri¬
pravljati, in resnično se pripravljaj, da srečno
umrješ. Da v tem dobrem sklepu ne pešaš,
premišljuj smrt, sodbo in večnost, in vse
svoje dela obračaj v to, da srečno umrješ.
Če zvesto delaš, kar ti rečem, boš veliko

-o 470 «=—

manj skušnjav imel, in jih boš lahko prema¬
goval; tvoja duša bo močna, se ne bo nad
hudobniki pohujšala, tudi ne zaničevavcev
bala, in so bo srečno ločila.

Zdihljeji.

O moj Bog! kako bom srečno umrl, ker
je moje življenje polno grehov, in pokore ni?
Zapoveduješ mi po vseh zapovedih živeti;
Jezus mi kaže pravo pot v zveličanje, in
svetniki so po njej hodili in hodijo; jaz pa
po poti pogubljenja hodim, ker svpje hude
želje poslušam in kakošna bo z menoj ? če
premislim svoje velike in mnoge dolžnosti,
nastave nevarnih skušnjav, spačenost svoje
duše in poželjenje svojega telesa, pravim:
Kako bom zveličan? O Gospod! ti si moje
upanje, moja bramba in pomoč: vpijem k
tebi, prosim te, in po tvoji milosti čakam
pomoči. Reši me, kakor si Daniela od srditih
levov rešil, dajaj mi milost, da po poti pra¬
vičnosti hodim, in v tvoji milosti umrjem.
Amen.

T r e tji del.

Da vsak kristijan po poti pravičnosti
hodi in se pripravlja srečno umreti, naj trdno
misli, da bo kmalu umrl; tako bo hitel dobro
zasluženje spravljati v nebesih. Smrt je morda

—® 471 o—

daleč, in morda pa že blizo; če je pa ravno
smrt daleč, je vendar blizo, ker človeško živ¬
ljenje je kratko, in ker naša leta hitro teko.

Ljubi moj! če te slaba misel skuša in
zapeljati hoče, da bi boljšanje odlašal do
starosti, v kateri bi bile skušnjave manj nad¬
ležne, ne verjemi ji, in ne poslušaj je. Mla¬
dost je res nevarnejša, če se pa v mladosti
ne navadiš Bogu služiti, boš težko pravič¬
nosti pot našel. Salomon pravi: „Kar se mla-
denč navadi, od tega star ne odstopi. 11  Prip.
22, 6. Starost prinese sicer natorno modrost,
ne prinese pa krščanske pravičnosti, ker ta
je iz milosti svetega Duha. Ako bi ravno
res bilo, kar praviš, je nevarno odlašati, ker
morda kmalu umrješ, in če v grehu umrješ,
boš pogubljen vekomaj.

Če se ti pretežko zdi, ves čas svojega
življenja v pokorjenji in zatajevanji biti, da
bi ne smel nikoli po svoji hudi volji storiti,
misli, da kmalu umrješ, in tako boš premagal
skušnjavo. Reci: Morda kmalu umrjem in se
hočem pripravljati, da v milosti božji umrjem.
Trdno skleni, da boš po vsej volji božji živel,
premaguj vse želje zoper zapovedi; obilno
moli, popravi vso krivico, bodi usmiljen,
spolnuj dolžnosti svojega stanu, kar ti po
božji milosti zasluži srečno smrt. Potr-ebno
je to. pa je težko tvoji slabosti, in da v duhu
ne opešaš, premisli, da si kristijan in da si

dolžan za križanem Jezusom hoditi. „ Kateri
so Kristusovi, so svoje meso križali, z grehi
in z željami vred.“ Gal, 5, 24. Da ložeje pre¬
maguješ skušnjave, premisli veliko in večno
plačilo, katerega boš vžival. Ne ustraši se
tedaj, ampak srčen bodi: če se premaguješ,
se boš čedalje ložej premagoval, jarma Jesu-
sovega se boš privadil in vesel živel. Ako
bi bil veliko let v pokorjenji in zatajevanji,
ni preveč, ampak malo, ker boš vso večnost
vžival, kar si zdaj zaslužiš.

Zdihljeji.

Gospod! silno nespameten sem, da se
poti pravičnosti bojim, in da se branim po
tvojih svetih zapovedih živeti, dasiravno ve¬
rujem, da me večno plačilo čaka. Sveti mu¬
čeniki so veselo pretrpeli ropanje svojega pre¬
moženja, bolečine in smrt: puščavniki so v
vednem pokorjenji in v vednih druzih dobrih
delih bili; drugi zvesti služabniki božji so
tudi veliko dobrega storili in veliko pretrpeli,
da bi srečno umrli; jaz pa hočem v lenobi
živeti in vendar v nebesa priti? Vem, da
moje sedanje življenje ni pot v nebesa, in
toraj obljubim, da si bom s tvojo pomočjo
prizadjal, po poti pravičnosti hoditi; morda
bom kmalu umrl, in čeravno dolgo živim,
bom zmiraj v dobrih delih, ker tudi to je

-o 473 ®—

malo memo vrednosti nebeškega kraljestva.
Pomagaj mi, o Gospod, da zdaj in zmiraj
pravično živim, da srečno umrjem. Amen.

Yaruj se, da duše ne pogubiš.

Prvi del.

Dašo izveličati, je najpotrebnejše, in kaj
človeku pomaga, da vse ima in svojim počut-
kom streže, ako svojo dušo pogubi? Never¬
niki, ki so v temi živeli, in niso gotovo vedeli
neumrjočnosti duše. in prihodnjega življenja,
so nekoliko izgovorjeni; kristijani pa niso
izgovorjeni, ker po naukih Jezusovih vedo,
da z mehkim življenjem ne pridejo v nebesa,
ampak da mehko življenje je pot v večno
pogubljenje, Kristijani vedo to, in vendar jih
je veliko, da vse njih življenje je praznota,
mehkoba, norost, ples, igra, ostudnost in drugo-
tako, in za dušo ne skrbe. Kaj jim bo vse-
to pomagalo? Sveti Pavel odgovori: „Ako bote-
po mesu živeli, bote umrli (bote pogubljeni
Rimi. 8, 13. Kdor se noče zavoljo svojega sla¬
bega telesa grešnega veselja zdržati, pogubi
svojo dušo, in tudi telo bo potlej nesrečno.

Ljubi moj! hočeš tedaj nekatere dni po
svoji hudi volji živeti in svojo dušo pogubiti ?
Premisli, kaj Job pravi: „Grešnik (v peklu)

bo plačeval za vse, kar je (hudega) storil, in
vendar ga konca ne bo.“ 20, 18. Kaj ti po¬
maga tedaj grešno veselje, krivica, ptuje blago
in vse drugo, če svojo dušo pogubiš ? Veš
in si skušal morde, da posvetne veselja na¬
polnijo srce z grizenjem vesti in da naglo zgi¬
nejo; ako bi ravno one z žalostjo namešane
ne bile, in bi jih veliko let vžival, bo vendar
čas prišel, da ti bo gorje, ker Bog je pra¬
vičen sodnik. „Nadloga in bridkost čaka dušo
vsacega, kateri hudo dela." Rimi. 2, 9.

Kader koli tedaj te. telesno ali drugo
poželjenje v greh napeljuje, premišljuj smrt,
pravično sodbo, lepe nebesa in strašni pekel,
da se premaguješ in premagaš, Boga ne raz¬
žališ in duše svoje ne pogubiš.

Zdihljeji.

Ljubi Odrešenik! ti od rojstva do smrti
vedno trpiš, jaz pa grešnega veselja vedno
iščem? Hudobni kristijan sem, ki živim, ka¬
kor da bi le telo imel, in kakor da bi tebe,
nebeškega učenika, ne bil nikdar poslušal.
Moja nespamet je brez vsega izgovora, ker
če tudi vem, da si ti moj učenik, in da pred
menoj s težkim križem hodiš in mene za
seboj vabiš, jaz vendar po telesnem poželjenji
oslepljen, se skoraj poživinim. Q Gospod!
odpri moje dušne oči, da vidijo grehe in jo-

—o  475 e>-

kajo nad njimi: daj mi veselje do čeznator-
nega veselja, da po tebi hrepenim; daj mi
močno in delavno voljo, da po tvoji sveti
volji zmiraj živim in svojo dušo izveličam.
Amen.

Drugi del.

Dušo izveličati je najpotrebnejše, in kaj
bogastvo človeku pomaga, če svojo dušo po¬
gubi? Lakomnost blaga je splošna bolezen,
in ljudje skrbe obogateti na tem nestanovit¬
nem svetu, ker svoje telo neumno ljubijo.
Modri pravi: „Pekel in brezen ne bota nikoli
polna; tako, tudi človekove oči ne bodo ni¬
kdar site." [hip. 27, 20, Hudo in škodljivo
poželjenje je to, ker je zoprno Bogu, človeka
zadržuje, da božjega ne misli in dušo pogubi.
Lakomniku je smrt silno grenka; ko pa
umrje, vse svoje premoženje zapusti drugim,
dušo in Boga zgubi vekomaj.

Ljubi moj! vse reči pravično premisli
in presodi, časno in večno, telo in dušo,
blago in nebeško kraljestvo, in ne bodi ne¬
spameten. Ako bi vse zaklade morja in zemlje
imel, ako bi v tvoji oblasti bilo, kar koli po¬
želeti zamoreš. dušo svojo pa bi pogubil; kaj
bi ti pomagalo? Ravno to Jezus reče: „Kaj
pomaga človeku, ako ves svet dobi, svojo
dušo pa pogubi? Kakošno menjo bo človek

—® 476 o-

dal za svojo dušo?“ Mat. 16, 26. Kaj ti bo
vse bogastvo pomagalo v peklu? Kakošno
veselje imajo pogubljeni bogatini, kateri so
neumno ljubili, kar je sveta? Sv. Avguštin
prav govori: „Premisli živega in premisli
mrtvega bogatina: koliko je s seboj vzel v
večnost ?“

Ti čisti in resnični nauki te lahko pre¬
pričajo, da bi bil slep in norec, ako bi svojo
edino in neumrjočo dušo za ves svet po¬
gubil; ti pa morda škoduješ svoji duši za
malo nevrednega blaga, katero boš kmalu za¬
pustil. Judež Iškarijot je prodal Jezusa Kri¬
stusa, svojega učenika, za trideset srebernikov,
srebernike je kmalu vrgel tje in svojo dušo
pogubil; on je lakomnikov podoba, ki za
malo blaga dajo nebesa, blago hitro zgube
in pa tudi dušo. Ti morda hrepeniš po po¬
svetnem blagu, kakor pijavka hrepeni po člo¬
veški krvi; imaš sladko dopadajenje, če kaj
pridobiš, bodi si pravično ali nepravično; ne
plačaš in ne povrneš, kar si svojemu bliž¬
njemu dolžen ali kar si njemu odvzel; če je
to res, kakošna bo s tvojo dušo v večnosti ?
David pravi: „Oni so zaspali (so umrli), in
vsi bogati možje niso nič v svojih rokah
našli." Ps. 75, 6. Ravno taka bo s teboj, če
te lakomnost gospoduje; imej, kolikor želiš,
nič ne boš v večnost nesel, ker smrt te bo
obropala, in tvoja duša bo nesrečna veko-

—® 477 o—

maj zavoljo blaga, katero boš drugim ljudem
zapustil.

Zdihljeji.

Ljubi Jezus, ki si ubog rojen bil, si
ubožno živel, ubožno umrl in uboštvo v duhu
zapovedal, reši me vseh lakomnih želj; raz¬
svetli mojo dušo, da se v nevrednih rečeh
ne zgubi, in da nesrečna ne bo zavolj blaga,
katerega ne bo v večnosti potrebovala. Bolji
je malo po pravici, ko veliko po krivici;
uboštvo me veliko grehov obvaruje, bogastvo
pa me silno lahko zapelje; krivično blago
tlači mojo dušo v pogubljenje, zapustil ga
bom, in trpel vekomaj zavoljo svoje krivice.
Gospod! pomagaj mi, da svoje krivične in
lakomne želje premagujem, da skrbim svojo
dušo obogatiti, da po nebeškem bogastvu
hrepenim in da se pri tebi v obilnosti vsega
dobrega veseljujem vekomaj. Amen.

Tretji  del.

Dušo izveličati je najpotrebnejše, in vsa
posvetna čast ne pomaga nič, če je duša po¬
gubljena. Skušnjave je naše prve stariše zmotil
in rekel, da bodo kakor bogovi, ako bodo
prepovedan sad jedli; iz napuha so božjo
zapoved prestopili, in so zavoljo svoje ne-

-o 478 €>-

zvestobe v veliko nesrečo padli. Mi vsi smo
nesrečni otroci nesrečnih starišev, smo polni
grehov, skušnjav, nadlog in druzega hudega,
in se vendar poviševati hočemo? Sv. Janez
Krizostom pravi: „Napuh je vsega človeštva
bolezen, in vsega hudega izvir.“

Ljubi moj! zaničuj vso posvetno čast,
ker je človeku nevarna in ga lahko zapelje;
če si pa po božjem sklepu povišan, ostani
ponižen, in prizadevaj si po vseh zapovedih
natanko živeti, da boš velik pri Bogu, in da
te bo Bog povišal v nebesih. Premisli, da
vsi umrjemo, kralji in podložni, bogati in re¬
veži, in vseh trupla bodo vržene v zemljo in
bodo gnjusoba: kakošna bo pa z dušo? Pri
Bogu ne bo razločka po večem ali manjem
premoženji, temuč po dobrem in hudem za-
služenji, in zato pravim, skrbi, da boš velik
pri Bogu in ne pri ljudeh, da, ko umrješ,
pojdeš v večno čast. Če se tukaj iz napuha
povišuješ, boš zavržen in pahnjen v pekel;
če se pa ponižuješ, boš povišan v nebesih.
Jezus pravi: „Slednji, kateri sebe ponižuje,
bo povišan, in kdor sebe povišuje, bo poni¬
žan." Luk 14, 11.

Kristijan! visoko čast si dosegel, da si
po božji podobi vstvarjen, da si po Jezusu
Kristusu otrok božji, in v nebeško kraljestvo
namenjen, da boš v sveti družbi angelov in
svetnikov hvalil Boga vekomaj; v tem bodi

-o 479 ©—

vesel in hvaležen, ohranjuj pa čast svojega
visocega stanu s svetim življenjem, da, ko
umrješ, namenjeno čast nebeškega kraljestva
dosežeš. Če hudobno živiš, nesrečno umrješ
in boš ostudnim hudobcem enak; če po kr¬
ščansko živiš, boš srečno umrl in boš čistih
duhov tovariš. Ne pogubi tedaj svoje edine
neumrjoče duše, in prizadevaj si po vseh za¬
povedih živeti, da jo izveličaš.

Zdihljeji.

Zahvalim se ti, ljubi Izveličar, da si mi
pravo pot pokazal, po kateri se pride v ne¬
beško kraljestvo in da si ga meni s svojim
krvavim križem odprl; peče me, da sem tvoji
neskončni dobroti nehvaležen in da namesti
skrbeti, svojo dušo zveličati in v večno čast
priti, iščem zadostovati svojim nepokornim
počutkom in'hrepenim po strohljivem blagu
in po prazni časti nestanovitnega sveta.
Usmiljeni Gospod! prepričaj me s svojo mi¬
lostjo, da je vse prazno na svetu in da je
edino potrebno tebi služiti in svojo dušo iz-
veličati. Svojo edino neumrjočo dušo hočem
tedaj izveličati, da se v tebi veseljuje tukaj
in v nebesih vekomaj. Amen.

—<» 480  —

Koliko je sedanji čas vreden.

Prvi del.

Čas je soseben dar božji in je veliko
vreden, ker če ga prav obračamo, zamoremo
doseči in dosežemo večno izveličanje. Čas je
kratek, in ravno zato je tudi veliko vreden,
in ga zapraviti ne smemo. Čas je veliko vre¬
den tudi zato, ker, če preteče, se ne povrne
več. Koliko da je čas vreden, sv. Bernardin
Sijenčan pove: „Človek z majhnim časom
zamore milost božjo in nebeško kraljestvo
zadobiti, ako ga prav obrača. “

Ljubi moj! ker je čas veliko vreden in
pa tudi kratek, stori, kar Bog po sv. Pavlu
zapoveduje, rekoč: „Dokler čas imamo, de¬

lajmo dobro." Gal, 6. 10. Premisli, da le na
tem svetu čas imaš ; dokler živiš, ti je čas, po
smrti pa ne boš časa imel. Zdaj šteješ leta,
mesece, tedne, dneve in ure; po smrti boš
v večnosti, kjer nobenega števila ni; v več¬
nosti se čas ne začenja in ne preteče, ker v
večnosti ni več časa, ampak neskončno zdaj.
Ako bi pogubljene duše čas imele, katerega
mi imamo, da bi svoje zmote popravile in
zadolženje zbrisale, bi se najsrečnejše štele,
ali časa nimajo več, ker so v večnosti, in
bodo trpele vekomaj, ker so čas zapravile,
katerega so po božji milosti prejele. Sveti

—® 481 ©—

Lavrencij Justinijan prav pravi: „ Vrednost
časa vedo oni, kateri ga nimajo. 8

Premisli tedaj, kako sedanji čas obračaš,
če se ga v svoje zveličanje ali v svoje po¬
gubljenje poslužiš. Lenoba sama je greh in
se z njo zadolžuješ pri Bogu, ker ne smeš
časa zapraviti v nevrednih rečeh. Ravno zato
je gospodar vinograda svaril tistd, ki so na
trgu brez dela stali, rekoč: „Kaj tukaj brez
dela ves dan stojite? 8  Mat. 20, 6. Ko čas v
nepridnih pogovorih ali v slabi družbi ali v
norostih zapravljaš, imenuješ to kratek čas,
vedil boš pa potlej, kako huda in škodljiva
je tvoja zapravljivost. Zanašaš se v prihodnji
čas, kateri ni v tvoji oblasti, in zdaj čas za¬
pravljaš, katerega ti Bog daje v zveličanje in
si zavoljo tega silno neumen. Sv. Bernard
pravi: „Pretečen čas je minul, prihodnji čas
je v božji oblasti; zakaj tedaj predrzno upaš,
da boš čas imel? 8  Ne stori več tako, ampak
boljšaj se, žaluj in prosi:

Zdihljeji.

Moj Bog! zahvalim te zavolj sosebne po¬
trpežljivosti, ki jo z menoj, nepridnim hlap :
cem, imaš. Veliko let živim, koliko sem jih
pa v tvojo službo in v svoje izveličanje ob¬
račal? Sram me je, pa povedati vendar mo¬
ram, da namesti tebi služiti, sem te žalil in

Eksereicije. Sl

-o 482 «>—

sem živel v svoje pogubljenje. Ljubi Gospod l
zapuščenja in pogubljenja sem vreden, po
tvoji veliki milosti pa živim in tudi upam
po njej, da mi boš pomagal posihmal živeti v
tvojo čast. Ne bom dalje časa zapravljal,
ampak ga hočem v tvojo službo in v svoje
izveličanje obračati, da odpuščanje grehov in
večno življfenje dosežem. Amen.

Drugi  del.

Čas, katerega sedaj imamo, je soseben
dar božji, veliko ljudi pa njegove vrednosti
ne ve, in tudi veliko kristijanov dragi čas
malopridno zapravlja. Sv. Bernard prav go¬
vori: „Najdražji pa najbolj zaničevan je čas.
Dnevi zveličanja preteko, in kdo pomisli, da,
ko dan mine, ga ni več nazaj, in da bo za
prazen dan odgovor pri sodbi?" Veliko je
kristijanov, katerih edina skrb je izmišljevati
si, kako bi čas zapravljali; zmiraj kaj mislijo,
govore in delajo, kar ni v prid, in ravrlo to
je čas zapravljati. Igralec ves dan, in včasi
vso noč pri slabi družbi sedi in pravi, da si
čas krajša; postopač se okoli vlači, ko me¬
tulj, več ur zaporedoma nepotrebno, ali hudo
govori in pravi, da si čas krajša; drugi dru¬
gače zapravljajo čas, in videti nočejo, da je
to grešna lenoba.

—<» 483 o-

Kristijan! ne bodi jim enak, ampak
pridno delaj v svoje izveličanje; če ne, boš
svojo nemarnost morda prepozno obžaloval.
Čas bo kmalu prišel, da tebi več časa ne bo
delati za svoje zveličanje; čas bo kmalu
prišel, da bi veliko dal za čas, katerega zdaj
neumno zapravljaš, in ga ne boš dosegel,
ker boš, bodi pripravljen ali nepripravljen, v
večnost šel. Sveti Lavrencij Justinijan pravi:
„Vse 'svoje premoženje bi rad dal, da bi smrt
majhen čas odložil, da bi se bolj pripravil v
v večnost, pa ga ne boš dosegel. 11  Slabosti
in bolečine tvojega telesa, domači in duhoven
ti bodo rekli: „Čas je prišel, da pojdeš iz
sveta v večnost. “ Grenko oznanilo bo to,
ako sedaj čas zapravljaš; zdaj nočeš, takrat
pa tebi časa ne bo.

Če sedaj čas zapravljaš in nočeš po
poti pravičnosti hoditi, boš popotniku enak,
kateri je ves dan po krivi poti hodil, in ko
se je nočilo, zve svojo zmoto: po dnevu ni
po pravi poti hodil, kako bo pa po noči?
Jezus pravi: „Noč pride, kader nihče delati
ne more.“ Jan. 9, 4. Ko noč pride, to je, ko
boš blizo smrti, te bo vest strašno pekla,
da si tolikanj časa zapravil, in da tebi časa
ne bo, se pripraviti v večnost, kjer boš ve¬
komaj, in nikdar popravil ne boš, kar sedaj
nemarno opuščaš. Kadar ne bo več olja v sve¬
tilu, to je, kader boš svoje dni sklenil, te bo

31  *

X

—< 9 - 484 e>—

praznota tvojega življenja s skrbjo in gren¬
kobo napolnila in se boš grozno bal pred
pravičnega sodnika iti in zaslišati: „Neprid-
nega hlapca vrzite v vnanje teme; tam bo
jok in škripanje zob.“ Mat. 25, 30. Da si te
velike nesreče ne nakoplješ, bodi priden, ter
čas obračaj v božjo službo in v svoje iz-
veličanje.

Zdihljeji.

Ljubi Jezus! ti si ves čas svojega živ¬
ljenja v moje izveličanje obračal, in ni bilo
ure vsega tvojega življenja, da bi ne bil za
me delal; kaj sem pa jaz do sedaj storil tebi
v čast in svoji duši v izveličanje? Hudega
sem veliko, dobrega malo storil, in tudi kar
sem vidnega dobrega storil, ni bilo morda iz
ljubezni do tebe, in je toraj prazno bilo.
Usmiljeni Izveličar! daj mi čas in voljo vse
popraviti, in odpusti mi mojo grešno le¬
nobo ; hočem tebi s tvojo pomočjo vse dni
svojega življenja pridno služiti in storiti vse
iz ljubezni do tebe, da bodo vsi moji pri¬
hodnji dnevi dobrih del in dobrega zasluženja
polni, ker meni to zapoveš, da po tvoji ve¬
liki milosti in po zasluženji tvoje smrti večno
plačilo prejmem. Amen.

—‘® 485 c>-

Tretji del.  .

Potrebno je, sedanji čas dobro obračati,
ker nihče ne ve, koliko časa bo živel, ker v
sedanji bolezni ni priložno, in po smrti ni
mogoče tega popraviti. Sedaj se moramo pri¬
praviti k smrti z dobrimi deli, sedaj je pri¬
jetni čas in so dnevi izveličanja; in kdor od¬
laša, bo morda nepripravljen umrl, če pa ne¬
pripravljen umrje, bo nesrečno umrl in ne bo
svoje zmote popravil vekomaj. Jezus pravi:
.,Pripravljeni bodite ; zakaj sin človekov bo
prišel ob uri, katere ne veste." Mat. 24, 44.
Jezus ne pravi: Pripravite se, ko se smrt
bliža, ampak pripravljeni bodite, ker ne veste,
kdaj bote umrli. Sedanja bolezen je človeku
nadležna, je polna britkosti, nadlog in zmot-
njav, in v njej ni priložno pripraviti se v več¬
nost. Resnično je pa tudi, da kdor do zad¬
njega odlaša, pripraviti se v večnost, je mi¬
losti nevreden in jo bo težko dosegel.

Porečeš: Mlad in močen sem, kaj se
mudi pripravljati se k smrti, ker je še deleč?
Neumnež! kako in od kod veš, da je smrt
deleč in da je še čas, ker lahko ta, dan
umrješ? Modri pravi: „Pomni, da smrt se ne
mudi." Sir. 14, 12. Smrt se ne mudi, in ona
velikokrat pride ko tat, in gorje ti bo, če se
takrat v velikem grehu iznajdeš.^ Jezus tebe
in vse ljudi opominja rekoč: „Čujte, ker ne

—o 486 ©—

veste ne dneva, ne ure (svoje smrti). Mat.
25, 13. Misliš morda, da si pripravljen srečno
umreti, ker se tebi zdi, da pravično živiš,
pa boš drugače mislil, kadar se bo smrt
bližala. Dokler upaš, da je smrt daleč, pre¬
drzno govoriš, ko bo pa smrt blizo, te bo
velik strah obšel, in videl boš svojo lažnjivo
pravičnost in slabo pripravo; ravno za tega
voljo pripravljaj se sedaj in zmiraj, da ne
boš potem zastonj zdihoval.

Če se izgovarjaš: imam veliko opravkov
in ne morem veliko časa obračati v svoje
izveličanje, je to prazen izgovor, ker če imaš
veliko opravkov za svoje telo. ali smeš za
tega voljo svojo dušo v nemar puščati? Sv.
Bernard pravi: „Če premisliš, koliko časa za¬
pravljaš v nepotrebnih pogovorih, v slabi
družbi in v druzih nečimurnih rečeh, lahko
veš, da je tvoj izgovor prazen, in da te ne
bo izgovoril pri sodbi.

Ljubi moj! če si čas zapravljal in ga v
božjo razžaljenje obračal, obžaluj svojo hu¬
dobijo in posihmal živi, da bodo tvoji dnevi
dobrih del in dobrega zasluženja polni. Stori,
kar sv. Pavel vsem lenim dušam zapove:
„Odkupljujte čas.“ Efes. 5, 16. Stori, kar so
pozno najeti delavci storili: pozneje od vseh
so v vinograd prišli, pa so tako pridno delali,
da so popolnoma plačilo prejeli, in ravno to
pomenijo besede sv. Pavla: „Odkupljujte čas.“

"O 487 «=—

Zdihljeji.

Bog! ti si me vstvaril, da v tvoje kra¬
ljestvo pridem, zapoveš pa, da delam vso
tvojo sveto voljo, ker le pridnim delavcem
daješ svoje kraljestvo. Vedel sem to in sem
vendar v lenobi živel, in čas zapravljal, ka¬
terega si mi dal v izveličanje. Zahvalim te,
da me nisi ko nerodovitno drevo izsekal in
v večni ogenj vrgel; zahvalim te, da me nisi
ko nerodovitno figovo drevo preklel, ampak
me pretrpel do sedaj. Tvoja velika potrpež¬
ljivost mi je upanje in znamenje, da me po¬
gubiti nočeš, in obilniši upam, ker me sedaj
s svojo milostjo opomniš, da bi z dobrimi
deli zbrisal, kar sem se z grešno lenobo za¬
dolžil pri tebi. Gospod! hočem posihmal v
tvojo čast živeti, da, ko me bo smrt prese¬
lila v večnost, v večno plačilo pridem. Amen.

Ničemurnost in praznota sveta.

Prvi del.

Vse je prazno in ničemurno na svetu,
ker je nestanovitno, malo vredno in ni namen
našega vstvarjenja. Bere se, da neki modrijan
se je po morji vozil, vihar je vstal, ladijo
razbil, vse njegovo premoženje je v globo-

—=» 488 o-

čino šlo in on je komaj življenje otel. Zgubil
je vse, samo modrosti ni zgubil, in ker je
moder bil, je kmalu veliko več pridobil,
ko je prej imel. Morje je podoba nestano¬
vitnega sveta; če je ravno tihota na morji,
ni nikoli popolnoma mirno, in po tihoti vihar
vstane, da ladije strašno goni in včasi raz¬
bije, blago pa in ljudje gredo v globočino.
Ravno taka je na svetu, kjer je nepokoj,
zapeljivi mir in kmalu zopet britkost in na¬
zadnje smrt, katera odvzame vse. Salomon
dopove, kaj je nestanovitni svet, rekoč: V
svojem srcu sem sklenil, kar se pod solncem
godi, modro iskati in pregledovati. Vse sem
videl, in lej, vse je ničemurnost in teža
duha." Prid. 1. 13-—14. Vse je ničemurno in
nestanovitno na svetu, in kdor ga bolj ljubi,
več britkosti najde; moder je tedaj, kateri
hiti obogateti pri Bogu, ker njegovega boga¬
stva ne more smrt odvzeti.

Kristijan! bodi moder, da zapeljivega
sveta čast, veselje, bogastvo in drugo po veri
ceniš, in v te prazne dobrote ne upaš, ker
če imaš vse, boš vendar v kratkem vse zgubil
in šel prazen v večnost, kjer so le dobre
dela potrebne. Sveti Ambrozij prav govori:
„Kar je na svetu, ni naše, ker moramo vse
to zapustiti; pravičnost sama nas ne zapusti,
temuč z nami gre, in ostane v večnosti. “
Premisli, da je svet priliznjen izdajavec in

-o 489 ®-

veden lažnik: obeta in ne da; če pa da, srce
ostane nepokojno, in ako bi ravno srce za¬
dovoljno bilo, hitro izgine, kar ga veseli, in
kaj vse to pomaga v večnosti? Kateri kralj
je majhno znamenje svoje velike oblasti in
časti nesel v večnost? Kdo izmed bogatinov
je le enega hlapca s seboj vzel, da bi mn
stregel? Kateri izmed lakomnikov je le en
denar vzel, ko se je v večnost preselil. Ko
človek umrje, ga oblečejo sicer po stanu, ali
to ni njemu v prid, ampak z njegovim tru¬
plom vred v zemlji strohni. Ako bi toliko
bogat in srečen bil, ko Salomon, čemu bi ti
bilo? Rekel bi potlej, kar je on: „Vsega, kar
so moje oči zaželele, jim nisem odrekel —
in sem nad vsem videl ničemurnost in težo
duha," Prid. 2, 10 - 11. Kar boš potlej pri¬
moran brez vsega prida misliti, misli zdaj,
in nestanovitnega ne ljubi, temuč posluževaj
se ga za potrebe voljo, ko popotnik v drugo
mesto namenjen. Če to storiš, boš resnično
rekel s sv. Pavlom: „Meni je svet križan,
in jaz njemu." Gal. 6, 14.

Zdihljeji.

Moj Bog! zahvalim te, da s svojo svet¬
lobo pokažeš mojo nespamet, iz katere sem
strohljive dobrote ljubil, in tebe, večno do¬
broto, zapustil. Kar sem za svet storil, je

~<b  490 e—

prazno, in zapustil bom vse, kader bom umrl.
Skrb, nepokoj in žalost je sad moje neumne
ljubezni do sveta, in če za svojo dušo ne
skrbim, bom nesrečen v večnosti. Vem, o
Gospod, da sem neumen bil, in boljšati se
hočem, ker si ti moj razsvetljevavec in po¬
močnik. Preženi iz mojega srca vso neumno
poželjenje do vidnih reči, in ozdravi mojo
bolno dušo, da počutne dobrote zaničuje in
nevidnih dobrot tvojega kraljestva išče. Služil
bom ti iz vsega srca, ker si večna in ne¬
spremenljiva dobrota; živel bom tebi, da tebe
dosežem in vživam vekomaj. Amen

Drugi del.

Dobrote sveta niso naše ljubezni vredne,
ker so; ne le nestanovitne, ampak tudi zape¬
ljive in s žalostjo namešane. Sladnpsti in do¬
brote sveta niso našega vstvarjenja namen in
konec, ker so lažnjive dobrote, in ker hitro
preidejo. Sveti Hieronim pravi: „Kar je na
svetu, na svetu ostane, in po smrti.kaj bo?“
Posvetne dobrote so zmota, 'imajo veliko
moč, ker počutkom dopadejo, in so zato ne¬
umnim kristijanom všeč. Če ima 'kedo ve¬
liko premoženja, trdno zdravje in vse, kar
poželi, je vendar revež, ker vse to ga sreč¬
nega ne stori, in ker bo kmalu zgubil vse.
kar ima. Sveti Avguštin prav lepo govori:

—o 491 «>—

,,Kdor posvetne dobrote vživa, je enak dre¬
motnemu beraču, kateremu se sanja, da je
velik gospod; ko se pa zave, vidi, da ni res.“
Ljubi moj! ne veseli se nad svojim
blagom, in bogatinu ne bodi nevoščljiv, am¬
pak premisli, kaj boš ti, in kaj bodo drugi s
seboj vzeli v večnost. Kar imaš, drugim za¬
pustiš, tvoj spomin bo malo časa na svetu,
in če si ubog pri Bogu, boš po smrti trpel
vekomaj. Če si bogatim ljudem nevoščljiv, si
neumen in si škodo vošiš; skrbiš, da bi ve¬
liko premoženje imel in si nepokojen; ako
bi ga ravno dosegel, bi srečen ne bil, ker bo¬
gastvo nakoplje nepokojne skrbi, in bo smrt
grenkeji, ker človek nerad zapusti, kar ne¬
umno ljubi. Oslepljeni ljudje, ki svet maliku¬
jejo, bodo rekli: „Kaj nam je prevzetnost po¬
magala? in bahanje z blagom kaj nam je
prineslo? Vse to je ko senca prešlo in kakor
rnemo tekoč tekar.“ Modr. 5, 8 — 9. Ako se
ne boš zmodril. boš njim enako govoril. Naj¬
mogočnejši in oblastnejši ljudje so v zadnji
bolezni videli praznoto sveta. Papež Leo NI.
je malo pred smrtjo rekel: „Bolje bi meni
bilo, ako bi bil svojega samostana vratar.“
Filip II. Španjski kralj je v zadnji bolezni
svojemu sinu Filipu jokaje rekel: „Vidiš, moj
sin, kako kralji umrjo, in kaj imajo iz vse
posvetne časti? Tako mislijo in govorč mo¬
gočni sveta, ko se jim smrt bliža, in srečni

-o 492 o¬

so oni, kateri prej zaničujejo svet, kakor ga
je sveti Pavel zaničeval in rekel: „Vse (kar
je na svetu) čislam ko blato, da Kristusa
pridobim.“ Filip 3, 8.

Premisli, da boš sicer v zadnji bolezni
prav mislil, pa morda bo prepozno, in da bi
prepozno ne bilo, odtrgaj sedaj svoje srce od
ljubezni do sveta. Sv. Terezija je djala: „Kar
nam smrt odvzame, je naše ljubezni ne¬
vredno ; veliko je vredno to, da pravično ži¬
vimo in srečno umrjemo.“ Svetost in pobož¬
nost, je veliko vredna, ker to je bogastvo,
katerega tatje ne vzamejo, katerega smrt ne
konča, katero, človek s seboj vzame v več¬
nost in ga vživa vekomaj.

Zdihljeji.

Ljubi Jezus! ti si tolikanj uboštva, pre¬
ganjanja, britkosti in bolečin meni v izgled
in izveličanje pretrpel, jaz pa druzega ne
želim in ne iščem, ko veseljevati se na svetu
in počutnih dobrot vživati; kazal si mi kra¬
ljestvo, po katerem hrepeneti sem dolžen in
jaz ga pozabim in le za svet skrbim. Vem,
da, ako bi ves svet v svoji oblasti imel, in
ako bi dosegel, karkoli moje spačeno srce
želi, mi nič ne pomaga, ker nič tega ne
bom potreboval v večnosti; zato prosim
tebe, usmiljenega Gospoda, stori me svojega

—<cb  493 o—

zvestega učenca, odtrgaj mojo dušo od ne¬
umne ljubezni do vidnih stvari, povzdiguj
moje misli do dobrot nebeškega kraljestva, in
daj mi krščansko živeti, da bom izveličan.
Amen.

Tretji  del.

Vse je prazno in nestanovitno na svetu,
in kar se na njem godi, je praznim sanjem
enako ali podobno. Če se človeku kaj čud¬
nega, ali veselega ali strašnega sanja, duša,
dasi zadržana, vendar kaj veselja ali žalosti
ali strahu občuti; ko se pa človek zbudi, ve,
da je vse to prazno. Če se človeku sanja,
da je kralj ali berač, ali ranjen ali obropan,
ali drugo, nič tega ni, le zdelo se mu je, ni
pa res, in ostane, kar je bil. Ravno taka je
človeku na svetu: „Kakor sanje, kader se
kdo zbudi, zginejo." Ps. 72, 20.

Premisli to, kristijan, in lahko veš, da
si neumen, ako v svet upaš, če ga ljubiš, in
Se ga v namen imaš svojega nepokojnega
prizadjanja. Če si kmet in veliko lastnine
imaš, bo to tvoje morda do smrti, potem
ne boš telesnega kruha lačen; ako bi kralj
bil, te bo smrt drugim ljudem enacega sto¬
rila: če se veseljuješ ali trpiš, vse to hitro
mine. Na svetu se ravno tako godi kakor v
gledališči: igralci se preoblečejo v podobo

—» 494 €>—

kralja ali vojakov, ali bogatinov ali revežev,
ko pa njih igranje mine, vsak ostane, kar je
bil. Prav tedaj sveti Pavel govori: „Čas je
kratek . . . kateri jokajo, naj bodo. kakor bi
ne jokali, in kateri se vesele, kakor bi se
ne veselili, in kateri kupujejo, kakor bi ne
imeli, in kateri svet vživajo, kakor bi ga ne
vživali. zakaj podoba sveta preide. I. Kor. 7,
29 - 31.

Dolžnost je, vso neumno ljubezen do
sveta odpraviti, ker je resnično, kar sv. Janez
pravi: „Ne ljubite sveta, tudi ne tega, kar je
na svetu. Ako kdo svet ljubi, ljubezni do
Očeta (nebeškega) v njem ni.“ I. Jan, 2, 15.
Premisli, koliko da je ta zapoved ojstra: iz-
veličan ne moreš biti, ako svet neumno ljubiš.
Sv. Avguštin pravi: „Če te svet neumno ve¬
seli, je gotovo, da nebeško kraljestvo zani¬
čuješ.' 1  Svet je puščava, po kateri popotu¬
jemo, da pridemo v obljubljeno deželo; zakaj
bi pa to revno puščavo ljubili? Potrebni
živež in potrebno oblačilo si pravično služi,
svoje premoženje pametno ohranjuj, vživaj
zmerno, kar tvoje telo potrebuje, ne pusti pa,
da bi neumna ljubezen do sveta tvojo dušo
gospodovala. Stori tedaj, kar sveti Gregorij
papež pravi: „Premišljuj večne dobrote nebe¬
škega kraljestva, da posvetne sladnosti zani¬
čuješ in da zdržno vživaš, kar potrebuješ v
svoje ohranjenje.“ Vedno skrbi povzdigovati

-o 495 «>-

svoje misli do nebeških dobrot, velikokrat-
premisli smrt, in kam te bo smrt preselila,
da je tvoja duša prosta, pripravna in vneta
služiti Bogu.

Zdihljeji.

Gospod Jezus! enak sem jaz norcu, ka,-
teri se je nad svojim obilnim blagom neumna
veselil in upal, da se bo veliko časa vese-
Ijeval; Bog pa mu je rekel: „Norec! to noč
bojo tirjali tvojo dušo, in kar si pripravil,
čiga bo? Obilnost posvetnega blaga in po-
čutnega veselja mi je bila silno všeč in sem
nad tem veliko dopadajenje imel, dobrot pa
tvojega kraljestva nisem željen bil. Neumnež f
kaj mi pomaga, če ves svet imam in vse _
njegove dobrote vživam, če pa svojo dušo
pogubim? Daj mi, Gospod, veliko veselje do
čeznatornih dobrot, da vem praznoto, nesta¬
novitnost, nevrednost in ničemurnost sveta.
Obogati me s svojo milostjo, napolni me z
darovi svetega Duha, stori me in ohrani svo¬
jega prijatelja, da bogastvo tvojega kraljestva
vživam vekomaj. Amen.

—cs- 496 s>-

2. Greh.

Hudo in nevarno je se božji milosti ustavljati.

Prvi del.

Duša, katera se milosti božji ustavlja,
je božjega srda vredna. Bog ni dolžan svoje
milosti dati, ampak človek je dolžan njega
ponižno prositi milosti; razsvetljenje, pomoč,
opravičenje in vse je iz božje milosti in se
ravno za tega voljo milost imenuje. Sv. Pavel
pričuje: „Ako po milosti (prejemamo gnado),
tedaj ne po delih, zakaj sicer bi milost ne
bila milost." Eiml. 11, 6. Če Bog da človeku
svojo milost, človek ostane prostovoljen, in
se zamore milosti božji vstaviti; huda nepo¬
korščina je to. Če Bog hoče najhudobnejšega
in trdovratnejšega grešnika spreobrniti, ga s
svojo mogočno milostjo lahko spreobrne, na¬
vadno pa ne stori tako, ampak mu toliko
pomaga, da se boljšati zamore, ako si priza¬
dene; mu dobrotljivo pomaga, da skrbi, trpi,
si prizadeva in se boljša, ako se boljšati hoče.

Pomoč milosti božje je neizrečeno ve¬
liko vredna, ker je nezaslužen dar božji in
ker nje namen je posvečenje in večno zveli¬
čanje. Če se tedaj milosti božji vstaviš, hudo
žališ Boga, usmiljenega darovavca, in ravno
zato sv. Pavel pravi: „Opominjam vas, da

—®- 497 o-

zastonj milosti božje ne prejmete. 11. Kor. 6,
1. Gorečnost, katero včasi čutiš, ali jo imaš,
da bi dobro storil; želje po izgledu pobožnih
ljudi živeti, ki se v tebi obudujejo, in drugo
tako je iz milosti božje, katero ti usmiljeni
Bog zavoljo Jezusa daje, in hudoben si, če
ostaneš trdovraten.

Ljubi moj! kaj bi slušniku rekel, ki bi
ne hotel poslušati dobrotljivega človeka, ki
ga rešiti hoče in zamore? Kaj bi rekel bol¬
niku. kateri bi ne hotel storiti, kar gotovo
ve, da ga bo ozdravilo ? Rekel bi, da sta ne¬
umna in sebi nevoščljiva; neumniši in hu-
dobniši bi ti bil, ako bi se nebeški pomoči mi¬
losti božje vstavljal. Lahko veš, da nisi božje
pomoči vreden, in da ti Bog iz zgolj usmi¬
ljenja pomaga in se braniš? Kar ti rečem,
je Jezus Samarijanki rekel: „Ako bi dar božji
vedela, bi ga bila morda prosila. 11  Jan. 4, 10.
Ako bi vedel potrebo in vrednost sosebnega
daru milosti božje, in ako bi te ljubezen do
greha ne motila, bi iz srca prosil Boga, ti
obilno milost dati po Jezusu Kristusu, in bi
bil prijeti milosti pokoren. Če si božji milosti
nepokoren, zaničuješ neskončno milost božjo,
in si božji srd nakoplješ.

Vedel boš v zadnji uri in še bolj pri
sodbi, koliko da je to Bogu zoperno, da si
njegovi milosti nepokoren, katero je tebi
usmiljeni Jezus na trdem lesu svetega križa

Eksercicije. . 3 2

—s 498 €>—

zaslužil. Tebe zadeva, kar je sveti Štefan
Judom rekel: „Vi trdovratni in neobrezani v
srcih in ušesih, se vedno sv. Duhu vstav¬
ljate.* Djan ap. 7, 51. Obžaluj svojo trdobo,
ponižuj se in prosi:

Zdihljeji.

Gospod ! pravičen je tvoj srd nad menoj,
ker sem zaničeval tvojo milost, katere vreden
nisem, in mi jo vendar dobrotljivo ponujaš,
da z njeno pomočjo greh opustim in pra¬
vično živim. Ljubi Jezus! ki si na zasramlji-
vem križu smrtne bolečine pretrpel, da bi
meni in drugim milost svetega Duha zaslužil,
odpusti mi mojo veliko pregreho in daj mi
pokorno dušo, da se tvoji milosti vda. Zgolj
dobrota si ti, ker meni, nevrednemu greš¬
niku, milost ponujaš, jaz pa sem zgolj hu¬
doba, ker sem tvoji veliki milosti grdo ne¬
hvaležen; posihmal pa hočem tvoj glas po¬
slušati in po tvoji volji živeti, da sem in
bom tebi pokoren, da s tvojo pomočjo po
poti pravičnosti hodim in pridem v tvoje
kraljestvo. Amen.

Drugi  del.

Navadno je, da Bog zapusti duše, katere
se njegovi milosti vstavljajo. Bog ni nobe¬
nemu nič dolžan, in iz nezaslužene milosti

—» 499 ©—

pomaga človeku, da se z njegovo milostjo
spreobrne, po zapovedih živi. in večno zveli¬
čanje zadobi; če pa človek čeznatorno pomoč
milosti božje nehvaležno zaničuje in se ji
vstavlja, da bi po svoji hudi volji živel, Go¬
spoda razsrdi in 'je njegovega zapuščenja
vreden. Mojzes v Gospodovem imenu pravi:
»Ti si Boga zapustil, kateri ti je življenje
dal. Gospod je to videl, in se je razsrdil in
je rekel: Hočem jim. svoje obličje skriti. Mojz.
32, 18 - 20.

To strašno žuganje je velikokrat ponov¬
ljeno v svetem pismu, in godilo se je, kakor
je Bog po Mojzesu in prerokih govoril. V
svetem evangeliji tudi najdemo, da, ko je
•Jezus trdovratne Jude učil, jim je rekel: »Še
majhen čas je luč pri vas. Hodite, dokler
imate luč, da vas tema ne obide. 11  Oni ga
niso poslušali, in ravno zato je šel in se jim
skril.“ Jan. 12, 35 — 36. Jezus se jim je skril
in jim je še sedaj skrit, ker so njegove nauke
in milosti zaničevali.

Ljubi kristijan! boj se božjega zapu¬
ščenja; če se ga ne bojiš, je znamenje, da si
že zapuščen; če se pa božjega zapuščenja
bojiš, ne bodi dalje nepokoren Bogu, ker iz
nepokorščine je zapuščenje, nesrečna smrt in
pogubljenje. »Moje ljudstvo (pravi Gospod)
mojega glasu ni poslušalo. Zato sem jih
željam njih srca izdal; bodo po svoji volji

32  *

-<» 500 <z>~

živeli.“ Ps. 80, 12 — 13. Človek, katerega Bog
zavolj njegove nepokorščine zapusti, je služ-
nik svoje hude volje; iz tega je veliko grehov,
nesrečna smrt in večno pogubljenje.

Če po sveti veri sodiš, veš, da najhuja
šiba božja je to, kadar je ne čutiš, si svoje
duhovne revščine zadovoljen, si v svoji veliki
nesreči miren in boš morde svoje dušne oči
odprl le takrat, ko prideš v pogubljenje.
Znamenje te strašne dušne slepote vidiš nad
nekaterimi trdovratnimi grešniki, ki so z ve¬
likimi grehi preobloženi, in se vendar vese-
ljujejo in se smejajo, kakor da bi jim raz¬
odeto bilo, da bodo gotovo izveličani. Salo¬
mon od njih govori: „Hodobneži so, kateri
so brez skrbi, kakor da bi pravičnikov (dobre)
dela imeli. 11  Prip. 8, 14- In zopet pravi: „Ena
pot je, katera se (hudobnemu) človeku prava
zdi; nje poslednje pa v smrt (v pogubljenje)
pelje. Prip. 14, 12. Zbudi se tedaj, o grešnik!
in jokaje prosi, rekoč:

Zdihljeji.

O Bog! oče vsega usmiljenja, potrpež¬
ljivosti in dolgega zanašanja, ne zapusti me,
nepokornega hlapca, in me ne izdaj željam
mojega spačenega srca. Te strašne šibe sem
jaz resnično vreden, prosim te pa po zaslu-
ženji Jezusove smrti, da me ne zapustiš.
Usmiljeni, iz ljubezni do grešnikov križani
Jezus naj meni, hudobnemu grešniku, pri tebi

-o 501 «>-

milost, sprosi, da me s svojo milostjo zbudiš
in mi pomagaš, da na pot pokore in pravič¬
nosti pridem, in da zavržen ne bom. Raz¬
odeni nad menoj, ljubeznjivi Gospod, boga¬
stvo svoje neskončne milosti, in jaz bom tebi
dopadljivo služil, da, ko me bo smrt iz sveta
vzela, me združi s teboj. Amen.

Tretji del.

Kdor se milosti božji trdovratno ustavlja,
si lahko nakoplje težko pokorjenje. Sv. pismo
stare in nove zaveze pričuje, da je to res¬
nično. Bog po svojem preroku Izaiju v pri¬
liki govori, rekoč: „Pokazal vam bom, kaj
bom svojemu vinogradu storil (kateri ni
grozdja rodil); njegov plot bom proč vzel, da
bo obropan; njegovo kamnato ograjo bom
podrl, da bo potaptan.“ Is. 5, 5. Človek, ka¬
teri noče zapovedanih dobrih del opravljati,
bo zapuščen in sovražnikom v oblast izdan;
ker ni hotel pod usmiljeno oblastjo božjo biti,
bo pod oblastjo peklenskih duhov, kateri ga
bodo pokorili vekomaj.

Kar se je nepokornemu kralju Savlu
zgodilo, kaže. koliko da je hudo, se bož¬
jemu glasu ustavljati. Bog ga je izvolil in
povikšal, in kadar mu je zapovedal hudobne
Amalečane in njih premoženje pokončati, ni
božjega ukaza popolnoma dopolnil, in ravno
zato mu je prerok Samuel rekel: „Ker si ti

-o 502 e>—

Gospodovo besedo zavrgel, je tudi Gospod tebe
zavrgel." 1. Kral. 15. Kmalu potlej je Savel po
sovražnikih premagan bil in je nesrečne smrti
umrl. Taka se hudobnežem godi, kateri so
božjemu poklicu nepokorni.

Premisli tudi, kaj Jezus trdovratnemu
Jeruzalemu hudega napove. Velikokrat je nje¬
gove prebivalce ljubeznjivo učil in opomi¬
njal ; med njimi je tudi velike čudeže delal
• in storil, kar koli bi lahko njih hudo srce
omečilo in boljšalo; oni pa, namesti spreobr¬
niti se in va-nj verovati, so ga sovražili, pre¬
ganjali in križali. Ravno tako so njegove
apostole in verne sovražili in preganjali, da
bi njegovo sveto vero pokončali. Jezus je vse
to prevedel in jim malo pred svojo smrtjo
težko pokorjenje napovedal, rekoč: „Razdjali
bodo tebe (Jeruzalem) in tvoje otroke, ka¬
teri so v tebi in ne bodo pustili kamna na
kamnu, zato, ker nisi spoznalo časa svojega
obiskovanja." Luk. 19, 44. Odstopili niso od
svoje trdovratne nehvaležnosti in so njih vse
napovedane šibe zadele. To je vsem trdovrat¬
nim grešnikom v razgled, in če si ti eden
izmed njih, boj se, in hiti popraviti, kar žali
Boga; če ne, te bo on srditim sovražnikom
v oblast dal. Sv. Avguštin pravi: „Bog je
vselej resničen in zvest; daje, kar obljubi, če
mu je kristijan zvest in z napovedano nad¬
logo tepe trdovratnega grešnika."

-o- 503 ©—

Ljubi moj! bodi živ ali mrtev, si v božji
oblasti; če se pa Bogu s svojo hudo voljo
vstavljaš in mu nisi iz ljubezni pokoren,
gorje ti bo! Da srečno umrješ in v večno
življenje pojdeš,. sprejemaj milostljivo obisko¬
vanje milosti božje, zavoljo nje bodi hvaležen
in ji bodi pokoren, da boš zveličan.

Zdihljeji.

Ljubi Gospod! kdo sem jaz, da se me
spomniš, da me kličeš in mi pomagaš k sebi,
da bi večno prebivališče pri tebi imel? Pre¬
čudna je tvoja milost in prečudna je moja
trdoba, da se tvoji veliki milosti ne vdam.
Veliko jih je pogubljenih, ker so predrzno
zaničevali tvojo milost, in tudi jaz sem te
grozne „ nesreče vreden, po tvoji neskončni
milosti pa še živim in upam, da bom s po¬
močjo tvoje milosti popravil in zbrisal, kar
je tebe žalilo in meni večno pogubljenje za¬
služilo. 0 Gospod! ne gledaj mojega hudega
zasluženja, ampak gledaj zasluženje svojega
edino-rojenega Sina in mojega Odrešenika, da
si meni zdaj in v smrti in potlej milostljiv.
Amen.

-o 504 ©—

Hudobno in nevarno je grešiti iz upanja božje
milosti.

Prvi del.

Hudobno je v božjo milost grešiti. Gorje
človeku, ki v božjo milost ne upa, in gorjč
človeku, ki v božjo milost predrzno greši:
greh v svetega Duha je to. Bog je milostljiv,
njegova velika milost pa vabi grešnike spo¬
koriti se, ne pa predrzno grešiti. Sv. Avguštin
pravi: „Kdor greši, ker je Bog milostljiv, po¬
višuje božjo milost v svoje pogubljenje."

Ljubi moj! ne greši, ker je Bog milost¬
ljiv, in po grehu ne obupaj, ker je Bog pra¬
vičen; če grešiš, ker je on milostljiv, si nje¬
gove milosti nevreden; zakaj če božjo milost
zaničuješ, kam boš pribežal, da odpuščanje
grehov zadobiš? Modri te opominja, rekoč:
„Ne reci: Usmiljenje božje je veliko (da bi
iz tega upanja grešil) in on se bo usmilil nad
obilnostjo mojih grehov. Zakaj njegovi srd se
tako hitro približa, ko njegovo usmiljenje, in
na grešnika se njegov srd ozira. Sir. 5, 6 — 7.

Ne bodi tedaj slepim grešnikom enak,
kateri Boga le usmiljenega, ne pa pravič¬
nega mislijo, zakaj tako bi Boga žalil. Sveti
Bazilij ravno to pove: „Usmiljen je Gospod
in pa tudi pravičen. Ako bi on pregledal
jim, ki ga predrzno žalijo, bi pravičen ne


—O' 505 €>—

bil. “ Bog je usmiljen tistim, kateri se njega-
boje in k njegovi milosti pribeže s prava
pokoro.

Varuj se tedaj poslušati hudiča ali svoje
hudo poželjenje, da bi grešil ali v grehih ostal
iz upanja v božjo milost. Sv. Avguštin tako
govori: „Povedati ni mogoče, koliko da jih je
pogubljenih zavoljo tega predrznega upanja. “
Kralj Manases je hudo grešil zoper Gospoda;.
spokoril se je potlej in milost dosegel. Amon,
njegov sin, ko je videl, da je Bog njegovemu
očetu rad odpustil, je iz upanja v božjo mi¬
lost grešil; Bog pa mu ni prizanesel, ampak
ga je težko pokoril. Če iz slabosti grešiš in
po grehu upaš v Boga in ga prosiš, da ti
pomaga k pokori, prav upaš; upanje pa, ka¬
tero te v greh napeljuje, je Gospodu gnjusoba.

Zdihljeji.

Moj Bog! tvoja milost nad menoj je ne¬
izrečena in moja hudoba v tebe je nezapo-
padljiva, ker sem predrzno grešil, grehe na¬
množil in v njih živel, ker sem se v tvoja
milost zanašal. Zahvalim te, da me nisi po
mojem zasluženji pogubil, in čudim se, da še
živim. Tvoja neskončna potrpežljivost z menoj
mi pričuje, da me boš še čakal in mi tudi
pomagal, spokoriti se. Ker si mi neizrečena
usmiljen, ne bom pokore odlašal, ampak

-o' 506 ©—

hitel k tebi, zakaj tvoja velika milost me
primora tebe iz vse duše ljubiti, svoje grehe
sovražiti in opustiti in tebi stanovitno slu¬
žiti. Dodeli mi svojo milost, o Gospod, da
vse to spolnujem in da pridem v tvoje kra¬
ljestvo tvojo milost hvalit vekomaj. Amen.

Drugi  del

Nevarno je v božjo milost grešiti iz
tipanja prihodnjega odpuščenja. Sveti Pavel
potrdi to, rekoč: ..Zaničuješ bogastvu njegove
■(božje) dobrote, potrpežljivosti in dolgo-zana-
šanja? ne veš, da te božja dobrota v pokoro
napeljuje? Pri svoji trdovratnosti si jezo na¬
koplješ v dan jeze in razodenja pravične
sodbe božje. .Rimi. 2, 4 — 5. Eni so skusili, da
jim je Bog prizanesljiv, in upajo, da jim bo
še milostljiv; ker to upajo, ne jenjajo grešiti
in greše iz upanja v božjo milost; to je pa
.silno hudobno in nevarno, ker Bog do svojega
■časa potrpi, potlej udari in se nihče oteti ne
zamore iz njegove vsemogočne oblasti.

Ljubi moj! ako bi ravno vedel, da te bo
Bog milostljivo čakal, si hudoben, če njega,
neskončno svetost in dobroto, žališ; ker pa
ne veš, da boš milost dosegel, si tudi sebi
hudoben. Hiti tedaj spokoriti se, da te njegov
srd ne zadene in ne pogubi; zakaj če trdo¬
vraten ostaneš, bo po velikosti božjega pri-

-o 507 s>-

zanašanja tvoje obsojenje težje. Če božjo po¬
trpežljivost utrudiš, si boš vrata božje milosti
zaprl in boš v svojih grehih umrl. Bog po
svojem preroku pravi: „Zavoljo treh pregreh
Juda (bom pregledal), zavoljo štirih mu ne
bom zanesel, ker je Gospodovo postavo za-
vrgel.“ A m o s 2, 4. Zapisano ni to, da bi Bog
le tri grehe odpustil, ampak da je pri Bogu
odločeno število grehov in da po tem številu
ne boš milosti dosegel.

Boj se božjega zapuščenja, ker najhuja
nesreča je to, zakaj po božjem zapuščenji bo
nesrečna smrt in večno pogubljenje. Če te
Bog z dušno slepoto zavoljo tvoje trdovrat¬
nosti udari, svojega velicega zadolženja in
svoje velike nesreče ne veš in mirno živiš,
kar je silno hudo. »Hudobnež, kader v glo¬
bočino (grehov) pride, zaničuje. 1 ' Pri p. 18, 3.
Boj se tedaj miru grešnikov in boj se tudi,
kar te v zapeljivi mir napeljuje, to je ljubezni
do greha, hude navade in predrznega upanja.
Sveti Bernard je tako prosil: „Gospod! tega
miru nočem, ker ta mir je znamenje tvojega
strašnega srda. Visokoučeni Belarmin pravi:
Naj hujša kazen božja je to, kader je grešnik
iz predrznega upanja v svojih grehih miren."
David je prej pravil, koliko da je ta mir
strašen, rekoč: „Pusti nje (predrzne grešnike)
iz pregrehe v pregreho, in oni naj ne pridejo
v tvojo pravico." Ps. G8, 28.

Če si svojemu hudemu poželjenju po¬
koren, grešiš; ko si grešil, ložej potlej grešiš ;
ko grehe ponavljaš, si hudo navado storiš, to
pa povišuje ljubezen do greha, oslepi tvojo
dušo, in te vodi v pogubljenje. Premisli vse
to in zdihuj v Boga, rekoč:

Zdihljeji.

Moj Bog! vem, da sem tvojega zapu-
ščenja vreden, ker sem malo ali nič ljubil
tebe, neskončno svetost in večno dobroto;
prosim pa, da ne odtegneš od mene, svojega
nevrednega hlapca, svojega svetega Duha, in
da me ne zapustiš, ker bi v lažnjivem miru
in v dušni slepoti po svoji hudi volji živel.
Gospod! bodi usmiljen z menoj, razsvetli me
s svojo milostjo, tepi me z usmiljeno šibo
časnega pokorjenja, da spregledam, se spo¬
korim in da zavržen ne bom. Po pomoči tvoje
milosti čutim veliko grizenje vesti zavoljo
vseh svojih grehov in močno voljo, vse grehe
in grehov priložnosti opustiti; pokoren sem
tvojemu usmiljenemu poklicu in resnično ob¬
ljubim tebi služiti, da tvojo neskončno mi¬
lost neprenehoma hvalim v tvojem kralje¬
stvu. Amen.

Tretji del.

Huda in nevarna zmota je to, grešiti v
Boga iz upanja, da bo potlej pokora in od-

-=3 509

puščenje. Kdo se vrže v globoko in derečo
vodo iz upanja, da bo svoje življenje otel?
kdo vrže tje svoje blago iz upanja, da ga bo
potlej našel ? kdo nalaš zboli iz upanja, da
bo po zdravilih zopet dosegel zdravje. Neum-
niši in hudobniši je kristijan, ki prostovoljno
greši iz upanja, da se bo spokoril in odpu-
ščenje grehov po božji milosti dosegel.

Ljubi moj! kaj porečeš k temu? Odgo¬
voriš: „ Mislim, da se ni treba bati, ker Bog
je obljubil grešniku odpustiti, kadar koli se
spreobrne. Če to misliš, si resnično neumen,
ker po veri ne misliš in predrzno upaš. Res
je, da Bog grešniku odpusti, kadar koli se
spreobrne, pa je tudi res, da se grešnik ne
spreobrne in odpuščenja ne zadobi, ako mu
Bog milosti ne da in da Bog ni dolžan njemu
milosti dati. Jeremiju je Bog rekel: „Ko si
me spreobrnil, sem se spokoril. 11  31, 19. Jezus
je rekel: ,.Nihče ne more k meni priti, ako
njega Oče ne vleče. 11  Jan. 6, 44.

Odgovoriš: „Če je to res, kje je tedaj
božje usmiljenje? O slepi človek! zakaj to
misliš? Ali je tedaj usmiljenje božje, da bi
delal hudo, kolikor hočeš, in da bi vendar v
nebesa prišel? Ako bi res bilo, da bi ti po
svojem hudem poželjenji predrzno živel in
da bi se spreobrnil, kader hočeš, bi bil Bog
hlapec svojih hlapcev, ne pa svojih darov go¬
spodar. Upanje v božjo milost ti je potrebno,

—o 510 a>—

pa moraš prav upati, ker je zapisano: »Ka¬
teri se Gospoda bojite, upajte va-nj; in usmi¬
ljenje vam bo veselo prišlo.“ Sir. 2, 9. Boj
se Gospoda, upaj va-nj, prosi ga, da ti po¬
maga, spokori se s pomočjo njegove milosti,
stanoviten bodi v dobrem, in tako boš do¬
segel, kar upaš.

Da si tega prepričan, premisli: Kaj
bi rekel človeku, kateri pravi, da hoče obo¬
gateti in svoje premoženje zapravlja ? da si
vosi zdravje in sebe prostovoljno rani? da
hoče veselo živeti in da si sam nadloge na-
kopljuje? Rekel bi, da je norec in bi prav
govoril; pa bi neumniši bil, ako bi grešil, in
zraven rekel, da hočeš svojo dušo izveličati.
Kadar grešiš in praviš, da se izveličati hočeš,
lažeš, ker si svoje duše sovražnik. Premisli,
kaj sv. Pavel pravi: „Ne motite se: z Bogom
se ne norčuje. Zakaj, kar bo človek sejal, to
bo tudi žel." Gal. 6, 7 — 8. Bog je neskončno
usmiljen, pa tudi neskončno pravičen; služi
njemu, upaj va-nj in boš njegove milosti
deležen.

Zdihljeji.

Nesrečen človek sem,- o Gospod, da se
pustim po grešni ljubezni zmotiti in zape¬
ljati. Vreden sem bil, da bi me bil brž po
prvem grehu pogubil, ker sem bil tebi. svo-

—® 511  ©—

jemu vsegamogočnemu gospodu nepokoren ;
hujšega obsojenja sem potem vreden bil, ker
namesti spokoriti se, sem čedalje huje grešil,
in to iz upanja v tvojo milost in potrpež¬
ljivost. Ker si ti dober, sem hudoben bil, in
če si meni prizanesljiviši bil, hudobniši sem
živel. Usmiljeni Gospod! še prizanesi mi,
svojemu hudobnemu hlapcu, daj mi zavoljo
Jezusa Kristusa obilno milost, da ti zvesto
služim in v tvoji službi ostanem stanoviten.
Raji hočem umreti, ko tebe, večno dobroto,
razžaliti, ker tvoje veliko usmiljenje presune
moje srce in ga primora resnično žalovati.
Ti si meni dobrotljiv in jaz sem tebi nehva¬
ležen. to bo vedno stiskalo moje srce, da bo
zmiraj žalovalo in da boš meni zdaj in veko¬
maj milostljiv. Amen.

Grehe množiti je silno nevarno,

Prvi del.

Ako bi Bog vsacega človeka brž po
grehu primerjeno pokoril, bi ga ljudje ne ža¬
lili in ne zaničevali, kakor se vidi; ker je pa
on usmiljen in potrpežljiv, so ljudje predrzni
in žive, kakor da bi pravične sodbe in pra¬
vičnega povrnjenja ne bilo. Modri ravno to
pravi: „Ker hudobnežev obsojenje ni kmalu

—ca 512 e>—

oznanjeno, človekovi otroci brez strahu hudo
delajo.“ Prip. 8, 11.

Ljubi moj! prosim te, da božje potrpež¬
ljivosti ne obračaš v svoje pogubljenje, in da
tega ne storiš, vedi in veruj, da je Bog ne
le prizanesljiv, ampak tudi pravičen; on čaka
grešnika k pokori, ne čaka pa zmiraj, čaka
do svojega časa, da izpeljuje svoje skrivne
sodbe, in ko je število grehov dopolnjeno,
udari in ni več milosti. Sv. Avguštin potrdi
to rekoč: „Vedeti je potrebno, da Bog greš¬
nika potrpežljivo čaka, in ko njegov čas
pride, ni več milosti grešniku “ Sv. Evzebij
Cezarejčan ravno tako govori: Bog čaka do
nekega števila grehov, in potlej zapusti ali
pogubi grešnika. “

Ne misli kristijan, da je to tebi v strah
izmišljeno, temuč vedi. da je to po razodeti
božji besedi. Bog je Abrahamu razodel, da
bodo njegovi otroci v last dobili Kanaansko
deželo, pa ne brž: „Zakaj hudobije Amorejev
do zdaj niso spolnjene." I, (jen. 15. Ko so
bile pregrehe prebivalcev Kanaanske dežele
spolnjene, to je, kadar je bilo njih grehov
število spolnjeno, so Izraelci pod vojvodom
Jozuetom v njih deželo prišli, jih morili in
se njih dežele polastili. Sveto pismo pravi,
da je Bog vse odraščene Izraelce obsodil v
puščavi umreti, ker so ga bili desetkrat hudo
razžalili. IV. Mojz. 13, 22 — 23. Hlapec, ka-

—&  01  ?> ©—

terega je gospodar zavoljo velicega dolga pro¬
dati ukazal, je odpuščenje dosegel, ko ga je
ponižno prosil; ker je pa z neusmiljenjem
v svojega sohlapca zopet grešil ni več usmi¬
ljenja dosegel. Mat. 19. Ravno zato Modri
pravi: „Zavoljo odpuščenega greha ne bodi
brez strahu.“ Sir. 5, 5. Če ti je greh odpu¬
ščen, zvesteji služi Bogu zavoljo prejete mi¬
losti ; če pa po prejetem odpuščenji grešiš,
je tvoja nezvestoba hujši, in ti morda odpu-
ščenja ne bo.

Boj se tedaj skrivnih sodeb božjih, in
predrzno ne greši iz upanja v božjo milost,
ker vedeti ne moreš, koliko grehov ti bo od¬
puščenih, to je, vedeti ne moreš, če boš mi¬
lost prave pokore dosegel.

Zdihljeji.

Moj Bog, zahvalim te, da si me do zdaj
ohranil in varoval mojo grešno dušo večnega
pogubljenja. Ako bi bil prejel, kar sem si
zaslužil, zdavnej bi bil pogubljen v peklu,
kjer ni odpuščenja grehov, in ni upanja ve¬
komaj ; po tvoji nezasluženi milosti pa še
živim in upam, da mi je mogoče doseči
večno izveličanje, ako se hočem s pomočjo
tvoje milosti spokoriti. Nebeški Oče, ne glej
velikosti in števila mojih grehov, ampak glej
svojega edinorojenega Sina Jezusa Kristusa

Eksercicije. -19

-o 5 14 €>—

na križi pribitega zavoljo grešnikov in usmili
se moje duše zavoljo neskončnega zasluženja
njegove grenke smrti. Hočem in obljubim s
pomočjo tvoje milosti sovražiti in opustiti
vse svoje grehe, pobožno živeti, in tebi, svo¬
jemu Gospodu, stanovitno služiti, da odpu¬
ščanje grehov in večno izveličanje po tvoji
neskončni milosti zadobim. Amen.

Drugi del.

Grehe množiti je silno hudo in nevarno,
ker nihče ne ve, koliko časa ga bo Bog
pretrpel, in tudi se ne ve, koliko grehov
bo slehernemu grešniko odpustil. Kralj Ma-
nazes je silno hudo delal vpričo Gospoda,
spokoril se je in milost dosegel; Amon, njegov
sin, je tudi hudobno živel in ni milosti do¬
segel. Kralj Savel je nepokoren bil Bogu in
je zavržen bil, dasi je prerok Samuel za-nj
prosil. David je tudi hudo grešil, pa se je
spokoril in odpuščanje dosegel. Sv. Peter je
svojega učenika Jezusa s prisego zatajil in
je potlej z veliko žalostjo zbrisal svojo pre¬
greho. Judež Iškarijot je Jezusa prodal in je
v svojem grehu nesrečno umrl. Sv. Pavel je
bil najsrditejši sovražnik Jezusove vere in je
čudno spreobrnjen bil; veliko Judov, manj
hudobnih od njega, je v slepoti ostalo. Desni
razbojnik je bil le eno uro po Jesusovi volji;

-o 515 &—

njegov tovariš je na križi umrl kakor on. in
vendar obeh smrt ni bila enaka Vemo, da
je Bog milostljiv in pravičen, njegove sodbe
pa nam so nezvedljive, Sv. Pavel ravno zato
pravi: „0 visokost bogastva božje modrosti
in božjega znanja! kako nezapopadljive so
njegove sodbe in nezvedljive njegove poti!
Kdo je misel Gospodovo spoznal ali kdo je
njegov svetovavec bil?“ Rimi 11, 33— 34.

Kristijan! to te uči v strahu živeti, da
si zapuščenja ne nakoplješ. Porečeš: Veliko¬
krat sem grešil, Bog mi je vendar odpustil,
in upam, da mi bo še odpuščal. Odgovorim,
da so tvoje besede nespametne. Od kod veš,
da ti je Bog grehe odpustil? Tega ne veš,
in brez božjega razodenja vedeti ni mogoče;
in tvoje predrzno upanje kaže, da nisi svojih
grehov žalosten in da je lažnjivi mir v tvo¬
jem srcu. Ako bi ravno resnično bilo, kar
upaš in praviš, od kod veš, da ti bo Bog še
odpuščal? Bog odpusti prejšnje grehe za volj
resnične pokore, kje je pa obljubil odpuščenje
prihodnih grehov? Ne upaj predrzno, ampak
v strahu živi in varuj se grehov, ker Modri
pravi: „Najviši je potrpežljiv maščevavec. 11
Sir. 5, 4. Bog čaka, in potrpi do svojega
časa, potlej udari grešnika, in mu je gorje
vekomaj, in je v peklu po meri velike hožje
potrpežljivosti huje pokorjen, kakor sv. Gregorij
papež pravi: „Bog huje pokori tiste, katere

3H*

-o 5 1  n «>-

je potrpežljivši čakal in ljubeznivši vabil k
pokori. — Premisli te nauke, ponižuj se in
prosi:

Zdihljeji.

0 -Jezus! neizrečeno velikokrat sem te
žalil, tvojo pravico in milost zaničeval, in
nisem odpuščenja, ampak pogubljenja vreden.
Vem to, pa upam vendar v neskončno zaslu-
ženje tvoje smrti, objamem tvoj krvavi križ,
poljubujem tvoje globoke rane, sovražim in ob¬
žalujem vse svoje grehe, in prosim te, da me
ne zapustiš, ampak da dokončaš v meni, kar
si s svojo gnado začel, delo mojega spreobr¬
njenja. 0 Gospod! želim, hočem in obljubim
svoje življenje boljšati, in ko me bodo skuš¬
njave nadleževale, bom klical tebe v pomoč,
da jih premagam. Moja bramba, trdnost in.
upanje si ti, ljubi Izveličar! ne zapusti me,,
daj mi gnado prave pokore, stori me svojega
zvestega služabnika, in vzemi me v svoje
kraljestvo. Amen.

Tretji  del.

Kdor grehe množi iz upanja v božjo
milost, bo težko dosegel milost. Bog je ne¬
skončno usmiljen in dobrotljiv, pa jih je
vendar neizrečeno veliko pogubljenih ravno
zato, ker ljudje predrzno upajo v njegovo

—51 7 ©—

milost. Modri v Gospodovem imenu opominja,
rekoč: „Sin, si grešil? ne stori več, ampak
tudi odpuščenja poprejšnih (grehov) prosi.
Sir. 21, 1. Kdor se je pri Bogu zadolžil, naj
se grehov skrbno varuje, in naj si prizadene
zbrisovati poprejšno zadolženje; ako tega ne
stori, je sam svojega pogubljenja kriv.

Ljubi moj! namesto da bi te tvoji
grehi predrznega storili, se boj zavoljo njih,
zadostuj Bogu, in varuj se žaliti Boga, ker
če spolniš število svojih grehov, boš zapuščen
in gorje ti bo. Kadar si skušan, da bi v greh
dovolil, misli: „Če zopet grešim, mi morda
več odpuščenja ne bo.“ Spominjaj se božje
pričejočnosti, večnega veselja nebeškega kra¬
ljestva in večnega pokorjenja strašnega pekla,
in vrednosti svoje edine duše, da ne grešiš.

Odgovoriš: „Če grešim, se bom potem
spovedal in odpuščenje dosegel. “ Prijatel, ka-
košna spoved bo tvoja, zavoljo katere grešiš ?
Oe to misliš, je gotovo znamenje, da se slabo
spoveduješ in da tvoje spovedi niso tebi v
odpušenje grehov, ker boljšanja, sovraštva v
grehe in druzega zapovedanega ni. Sv. Ma¬
tevž pravi: „Bili so Judje krščeni po Janezu,
ker so se obtožili svojih grehov. 11  3, 6 Ob¬
tožili so se svojih grehov, in vendar so v
svoji trdovratnosti ostali; in ravno to je
reči od tebe, če iz upanja prihodnje spovedi
grešiš. Veš, da pokora in odpuščenje grehov

5  18  «=—

ni v tvoji oblasti, in hudoben si, če iz tega
upanja razžališ Boga. Če predrzno upaš in
božjega razžaljenja ne čislaš, boš morda v
zadnji uri obupal, in po smrti prišel v mesto,
kjer upanja nikdar več ne bo.

Zdihljeji.

Gospod, pred tvojim veličastvom klečim
jaz, hudobni grešnik, ki sem tvojo milost za¬
pravil iz upanja, da jo bom zopet dosegel in
sem svojo dušo hudobi prodal iz upanja, da
jo bom rešil. Hvalim in zahvalim tvojo ne¬
skončno milost, da me nisi po zasluženji za¬
pustil in pogubil; tvoja velika potrpežljivost
z menoj kaže, da me pogubiti nočeš in da
bom izveličan, ako se s pomočjo tvoje mi¬
losti spokorim. Ljubi Jezus! tvoja neskončna
dobrota, iz katere si na trdem lesu svetega
križa za-me umrl, podpira moje prestrašeno
srce in te upljivo prosim, da mi daš milost
prave pokore in srčne stanovitnosti, da ob¬
žalujem svojo hudobijo in nikoli več ne žalim
tebe, svojega usmiljenega Odrešenika. V tem
sklepu hočem ostati, da ko bo smrt prišla,
me s teboj združi, da bom pri tebi vekomaj.
Amen.

»

—o- 51  9  o—

Grešnikova norost.

Prvi del.

•

Kdor ni po sveti veri razsvetljen in ne
ve, kaj Bog zapoveduje in prepoveduje ter iz
nevednosti nepravično živi, je nekoliko izgo¬
vora vreden; kdor pa v pravi veri živi, božjo
voljo ve in je ne spolnuje, je puntar in
nima izgovora za svoje grehe. Pobožni učenik
Janez Avilan pravi: „Vsega sveta grešnike
bi (ako bi mogoče bilo), v dve prostorne ječe
zaprl; v eno slepe, to je, neverce in krivo¬
verce; v drugo hudobne norce, to je, pravo-
vernike, ki po zapovedih živeti nočejo. Ne-
verci in krivoverci, ki svetlobe nimajo, so ro¬
jenim norcem podobni; pravoverniki, ki hu¬
dobno žive, so radovoljno norci, ker svetlobo
sovražijo, odpovedo se lepim nebesam in si
strašno pogubljenje izvolijo. Veliko je pravo-
vernikov, ki hudobno žive in se vendar modre
mislijo ter zaničujejo modre, kateri služijo
Bogu.

Premisli, da če vidnih reči res ne čislaš
in le po nebeških dobrotah hrepeniš; če svoje
hude želje in nepokorne počutke pod pokor¬
ščino devaš; če vse nadloge, zaničevanje raji
pretrpiš, ko grešiti; če vedno misliš, kaj je
volja božja, in si skrbno prizadevaš po njej
storiti, si resnično moder; če pa svet mali-

—o 520 čr¬

kuješ, svojim počutkom zoper zapovedi vse
dovoliš, če zavoljo dobička ali strahu ali nad-
ležnosti grešiš, si norec; neumniši bi bil, ako
bi milost božjo, dušo in nebesa dal za kratko
veselje ali drugo nevredno reč.

Ko prostovoljno grešiš, zgubiš milost,
Boga, notranji mir in vse, ali ni to tedaj
hudobna norost? Da bi se nad svojim so¬
vražnikom maščeval ali kaki drugi grešni
želji zadostil, bi ne dal prsta svoje roke od¬
sekati; zakaj pa hočeš svojo dušo dati? Ako
bi dal vse svoje premoženje in tudi svoje živ¬
ljenje raji, ko grešiti, bi svojo dušo ohranil;
če pa grešiš, dušo in telo obsodiš v večno
pogubljenje in si toraj hudoben norec. Če
zdaj Boga ne poslušaš, boš morda v število
zavrženih in prokletih norcev prišel in z
njimi prepozno rekel: „Zgrešili smo tedaj
resnice pot, pravice luč nam ni svetila; po
poti krivice in pogubljenja smo se utrudili.“
Modr. 5, 6 — 7. Če božjega glasu poslušati
nočeš in se božji milosti trdovratno vstavljaš,
boš v peklu obupno in srdito vpil: Zmotil
sem se, ker sem zmote ljubil in nesrečen
bom vekomaj, ker sem po poti pogubljenja
radovoljno hodil. Da se to ne zgodi, zmodri
se zdaj, žaluj in prosi iz srca:

—<5 5 21 s>-

Zdihljeji.

O Bog! kako bi bilo z menoj, ako bi
ti tolikanj usmiljen ne bil ? V večnem po¬
gubljenji zavržen in preklet med druzimi hu¬
dobnimi norci bi bil, kateri so ko jaz za ne¬
vredne reči dali milost in Boga. Zahvalim te,
Gospod, zavoljo tvoje velike milosti z menoj,
in prosim te, da mi pomagaš vedeti in po¬
praviti hudo norost, da jo resnično opustim
in milo obžalujem. Usmiljeni Oče si, ki Iju-
beznjivo objemaš otroke, ki žalostni k tebi
pridejo, pa ravno za to obilniši jokam, ker
sem tebe, neskončno dobroto, razžalil. Kleče
pred sedežem tvoje milosti trdno obljubim,
da s pomočjo tvoje milosti ne bom več tebe
zapustil, ampak ti hočem stanovitno služiti,
da v tvoji milosti umrjem in v tvoje kralje¬
stvo pridem. Amen.

Drugi del.

Grešni verni so res norci, ker nalaš po¬
zabijo, da so ljudje in kristijani, da bi po
živinsko živeli. Sv. Janez Krizostom pravi:
,,Človek je umna stvar, tega imena je pa le
vreden, če po zdravem umu živi.“ Kristijan
je človek in vernik; njemu je tedaj premalo
po natornem umu živeti, temuč je dolžen
svoje življenje ravnati po sveti veri, katera

-o 522 ©—

njegovi um razsvetljuje. Kdor le dobrote sveta
ceni in ljubi, in po svojem hudem poželjenji
živi, je bolj živini, kakor vernemu človeku
podoben, in je norec, ker se zavoljo živin¬
skega veselja odpove Bogu in njegovemu kra¬
ljestvu. David od onih pravi: „Ker je človek
v časti bil, ni razumel; poživinil se je in sebe
neumni živini enakega storil. 11  Ps. 48, 13.

Premisli, če so tvoje misli, besede in
dela po razsvetljenem umu in če v večnega
zveličanja namen to delaš. Če po sveti veri
živiš, da bi v prihodnjem življenji srečen bil
vekomaj, si dober človek in pravi kristijan;
če le sedanje vidiš in neizmerno vživaš stvari,
kakor da bi dobrega in hudega plačila po
smrti ne bilo, si neumnež, in ti bo gorje ve¬
komaj, ker je resnično, kar sv. Pavel pravi:
„Če bote po mesu živeli, bote umrli (bote
pogubljeni). Rimi. 8, 13.

Bog te ni vstvaril, da ko živina zado¬
stuješ svojim počutkom, ampak da pravično
živiš in da bi bil izveličan; svojemu telesu
v njegovih potrebah strezi, kolikor ti je pri-
puščeno, ne živi pa, kakor bi le telo imel;
pridno delaj, namen pa tvojih del bodi izve-
ličanje tvoje duše. Ne pozabi nikoli, kar je
Jezus dobri Marti rekel: „Edino je potrebno. 11
Skrbi tedaj svojo edino neumrjočo dušo iz-
veličati; zakaj če vse drugo znaš in delaš,
tega pa ne, hitiš v pogubljenje. Ura pride,

-o- 523 •€>—

in morde kmalu, da pojdeš v večnost; kaj ti
vse drugo pomaga, če svojo dušo pogubiš?
Da se zmodriš, premisli, kaj bodo obsojeni v
peklu rekli: „Kaj nam je prevzetnost poma¬
gala? in bahanje z blagom kaj nam je pri¬
neslo? Vse to je ko senca prešlo. Modr. 5,
8 — 9.

Zdihljeji.

Usmiljeni Stvarnik! dal si mi razum in
vero, da bi tebi služil; jaz pa sem ko ne¬
umna živina po svojem hudem poželjenji
slepo živel; kar je mojim počutkom dopadlo,
sem ljubil in delal, tvoje svete zapovedi pa
sem v nemar puščal. Veliko let v tej hudi
zmoti živim, in kaj imam iz grešnega ve¬
selja, katerega sem vžival ? Grešno veselje je
prešlo, ostane mi pa grizenje vesti in večno
pogubljenje. 0 Gospod! ne obsodi me po
svoji pravici, ampak obišči me s svojo mi¬
lostjo po svoji veliki milosti. Ljubi Jezus! po
zasluženji svoje grenke smrti na križi sprejmi
me, nepokorno ovco, ki k tebi silim, svojemu
dobremu pastirju. Marija, usmiljena mati in
mogočna pomočnica, prosi za-me Boga po
svojem Sinu, da usmiljenje zadobim. Amen.

Tretji  del.

Najpotrebniša učenost je to, spoznati Boga,
in najpotrebniša modrost je to, po izgledu Je-

-o 524 e>-

zusa Kristusa živeti. Kdor ni daru prave
vere prejel in poti izveličanja ne ve, je ne¬
srečen ; tisti je pa hudoben, kateri veruje vse
resnice, in po zapovedih, katere je prejel, ne
živi. Kdor prav veruje, iz vere prav upa ter
iz vere in upanja ljubi, on je resnično moder,
. in kdor tega ne stori, je resnično norec. Prave
modrosti delivec je Bog, in kdor njega mo¬
drosti prosi, jo dobi. „Kateri modrost ljubijo,
jo lahko vidijo, in kateri je iščejo, jo najdejo. 11
Modr. 6, 13.

Kristijan, premisli veliko število greš¬
nikov, napuhnežev, bahačev, lakomnikov, pi¬
jancev, nečistnikov in druzih, kakošno plačilo
imajo za svoje razuzdano življenje? Večno
pogubljenje. Premisli tudi svetnike in svetnice
božje, kateri so po zapovedih skrbno živeli,
se pokorili in veliko pretrpeli? kakošno pla¬
čilo imajo oni ? Večno izveličanje. To te pre¬
priča, da grešniki so norci, pobožni pa modri.
Premisli zdaj, izmed katerih si ti? Sv. Janez
Krizostom pravi: »Svetnike, ki z Bogom kra¬
ljujejo, šteješ srečne, zakaj pa po njih izgledu
ne živiš ? preklete duše, ki se v peklu pokore,
misliš nesrečne; zakaj šepa po njih ravnaš?“
Hvališ svetnike in pogubljene posnemaš, kako
boš med izvoljene prišel ? Če pa resnično
hočeš med božje svetnike priti, živi po kr¬
ščansko, ljubi Boga iz vsega srca in bližnega
kakor sebe zavoljo Boga, opusti grehe in gre-

hov priložnosti, obilno moli in druge kršean-
ske dolžnosti spolnuj.

Da pravo modrost dobiš, pogosto pre¬
mišljuj smrt in kar bo potlej Premisli, da
telo, za katerega voljo tolikanj skrbiš in
grešiš, je nazadnje malo smrdljive prsti. Čast,,
bogastvo, oblast, lepota in drugo mine kakor
senca; kje bo pa duša vekomaj ? Premišljuj,
neskončno večnost, v katero pojdeš, da no¬
rost grešnikov opustiš in svetnikov modrost-
dobiš.

Zdihljeji.

O Bog! oče vsega usmiljenja, glej moje-
velike dušne nadloge in usmili se me, da ne-
prejmem, kar si zaslužim. Daj mi obilno
razsvetljenje, da svojo hudo norost spoznam,
daj mi močno voljo in gorečo ljubezen, da
tebi samemu služim in da bom izveličan.
Usmiljeni Jezus! ki si me s svojo sveto krvjo
v svetem Duhu opral in posvetil, ne dopusti,
da bi svojim sovražnikom v oblast prišel.
Odpovem se svoji hudi volji, vsem grešnim
željam in rečem in te jokaje prosim: Odpusti'
Mi vse moje grehe, očisti me vsega hudega
zadolženja, ohranuj me v svoji milosti in me
priklenjenega imej z vrvmi močne ljubezni, da
tvoje ljubezni, jetnik živim in urarjem. Amen..

-o 52C «=—

Grešniku je hudo, naj živi nemirno ali mirno.

Prvi del.

Grešniku je hudo, če ga vest peče za¬
voljo njegovih grehov, ker nemirno živi in je
sam zoper sebe v težavo in britkost. Neverni
Cicero je prav rekel: „Grizenje vesti je prva
kazen greha. “ Če nekdo ima sovražnika, se
ga ogiblje ali pa ga tolaži; če pa človeka
vest nadleguje, se samega sebe ogibati ne
zamore, in toraj nemirno živi. Modri pravi:
„Hudobno srce je z bolečinami napolnjeno. 11
Sir. 3, 29. Srca bolečine so grešniku nad¬
ležne, ker je resnično, kar nedolžni Job . go¬
vori: „Kdo se je Bogu vstavil in je mir
imel? 11  9, 4.

Grešnik! premisli svoje nepokojne srce.
in vprašaj se z Davidom : „Duša moja! zakaj
si žalostna, zakaj , me težiš? 11  Ps. 42, 5. Veš
lahko, da si nepokojin zavolj grehov, in prerok
Jeremija tudi to pričuje, rekoč: „Tvoja hudo¬
bija te bo tožila in tvoje odvrnjenje od mene
(od Boga) se bo zoper tebe vzdignilo. Vedi in
vidi, kako hudo in grenko je za-te, da si za¬
pustil Gospoda, svojega Boga. 11  Is. 2, 19.

Prepričan bodi, da ti ni pravega miru,
če se ne spokoriš in svojemu Gospodu ne
služiš. Če nisi še popolnoma slep, in če še
kaj vere imaš, ne moreš biti mirnega in po-

—® 527 «>-

kojnega srca, ker si razžalil vsegamogočnega
in pravičnega Boga, katerega oblasti in pra¬
vici oditi ne zamoreš. Če greha hudobijo in
ostudnost le malo veš, veš vendar, da ve¬
liki greh stori človeka sovražnika božjega in
otroka večnega pogubljenja. Če tedaj po veri
misliš in vest tebi pričuje, da si v veliki
greh dovolil, ti je nemogoče pokojno živeti,
ker si Boga, izvir pravice in veselja, razžalil
in zapustil. Ne le po smrti, ampak tudi zdaj
se resnično godi, kar je sv. Pavel Rimljanom
pisal: ,,Nadloga in britkost (čaka) dušo sle¬
hernega človeka, kateri hudo stori. 2, 9. Gri¬
zenje vesti te opominja, da si hudo storil in
da pravega miru nimaš, ako ne greš k Bogu;
pojdi tedaj k njemu, izviru miru in veselja.
Prosi ga, rekoč:

Zdihljeji.

O moj Bog! neizrečeno hudo sem storil,
ko sem grešil, tebe, vsegamogočnega, usmi¬
ljenega, svetega in pravičnega Gospoda, raz¬
žalil, sebi pa mir odvzel in si pogubljenje
nakopal. Miru nimam, ker me vest peče in
mi mojo hudobijo očita, to pa je glas tvoje
milosti, kateri me prepriča, da sem grešil in
da ni miru v meni, če se k tebi ne vrnem.
Usmiljeni Gospod! pomagaj mi, da se spo¬
korim in da ne bom dalje tebi nepokoren in

—o  5 2 8 €>—

sebi nadležen. O Jezus! dodeli mi milost pra¬
vičnega življenja in resničnega miru zavoljo
smrtnih bolečin, katere si za-me in za druge
grešnike pretrpel. Amen.

Drugi  del.

Grešniku, katerega vest peče zavoljo
grehov, je hudo, ker ga vera straši in ker
vstvarjene reči ne zamorejo njegovega nepo-
kojnega srca tolažiti. David od grešnikov
pravi: „Na njih potih ni druzega kakor po-
trenje in nesreča, in poti miru niso poznali."
Ps. 13, 3 Oni hodijo po krivih potih, iščejo
miru v stvarjenih rečeh, povsod najdejo za¬
drge in nadloge in jim njih srce vedno pravi:
„Kje je tvoj Bog?“ Ps. 41, 4. ‘

Ljubi grešnik! svoje življenje po zapo¬
vedih premisli in lahko zveš, da se ti hudo
godi in da si nepokojne duše, ker si svojega
Boga zapustil. Prepričan si, da si grešnik in
večnega pogubljenja vreden, in da boš med
zavržene duhove prišel, ako se ne spokoriš,
pokora pa ni v tvoji, temuč v božji oblasti.
Veš, da si milosti božje nevreden, morda
jo boš dosegel, morda boš pa v svojih grehih
umrl, in toraj v strahu živiš. Tvoje srce je
boleče in boječe tudi zato, ker je smrt zmiraj
bližej, pravične sodbe se bojiš, neskončna
večnost te straši in skušaš resnico besede

—a 529 «>-

božje, katera pravi: „Gorje vam, vi hudob-
niki, kateri ste Naj višjega postavo zapustili."
Sir. 41, 11.

Čutiš in veš svojo hudo nadlogo in svoj
nepokoj, da bi pa polajšal svoje stiskano
srce, iščeš tolažbe pri stvarjenih rečeh, katere
so tebi zmota, ne pa zdravilo. Ker se z
Bogom ne veseljuješ in veselja nimaš do
molitve, premišljevanja in druzih krščanskih
dolžnosti, iščeš razuzdane družbe, igre, mu¬
zike, plesa in kaj tacega, da svoje meseno
srce nasituješ, svojo revno dušo motiš in
revščino svojega duha pozabiš; ni pa res,
kar misliš, ker hitro prejde vse to, kmalu se
žalost povrne in te vest huje peče ko prej.
Eden si tistih, od katerih David priča: „Poti
miru niso spoznali." Ps. 13, 3.

Če mirnega srca nisi, si enak hudodel-
niku v ječi zaprtemu, kateri se sicer poto¬
laži, ko s svojimi tovariši govori, ali tudi z
druzimi rečmi, med tem pa ali potem se
strah obuduje v njem, ker se sodnika za¬
voljo svojih hudih del boji. Verjemi, da v
stvarjenih rečeh ne boš pravega miru našel,
ker svet ti ne more miru dati. Premisli, kakor
cerkev prosi: „0 Bog! daj svojim služabni¬
kom mir, katerega svet ne more dati." Bog
m svet svoj mir dajeta, pa le Bog pravega
daje in pri Bogu ga išči s pravo pokoro, s
pobožnim življenjem in z stanovitno pokor-

Rksercieije, 34

3 580 c>-

ščino, da boš pokojno živel, mirno umrl in
v večni mir šel.

Zdihljeji.

Moj Bog! vem, spoznam in obžalujem
vse svoje hude zmote in tebe samega iščem,
ker mene prejiščeš s svojo milostjo, da mir
najdem in ga vživam v tebi. Utrudil sem se
po hudih potih, in trpel sem veliko za svet,
da bi pokoj našel, in ga nisem, ker ga nisem
iskal pri tebi. Grizenje vesti je moje prvo
pokorjenje tvoje pravice, je pa tudi glas in
znamenje tvoje milosti, da me kliče, da v
grehih ne ostanem in ne umrjem v njih,
Hvalim tvojo veliko milost, iz katere si me
pretrpel do zdaj in me kličeš k sebi, da se
spokorim in tebi pokojno služim. Nebeški
Oče! daj mi svojega svetega Duha zavoljo
zasluženja Jezusa Kristusa, da se posihmal
ne motim, ampak tvojo sveto voljo vem in
spolnujem, da pod tvojo usmiljeno oblastjo
mirno živim in v večni mir pridem. Amen.

Tretji del.

Silno hudo je grešniku, ki nemirno živi
v svojih grehih; to grizenje pa je tudi dobro,
ker je opominjanje k Bogu iti, kateri je edini
zdravnik naših duš. Kdor grizenje svoje vesti

—3! 53 1 €>—

in opominjanja milosti božje poslušati noče,
si bo lahko nakopal zapuščenje božje in sle¬
poto, da bo potem mirno živel v grehih in
nesrečno umrl. Preroku Izaiju je Gospod
rekel: „Pojdi in reci temu ljudstvu: Poslu¬
šajoči poslušajte in nikar ne razumejte; po¬
glejte, kar kažem, in ne spoznajte." Iz. 6, 9.
Ravno taki so grešniki, ki v svojih grehih
mirno žive, slišijo resnico, pa resnica do njih
srca ne pride in se ne poboljšajo.

Kristijan premisli, če v svojih grehih
mirno živiš. Če je to res, si najnesrečnejši
človek in boš morda svoje dušne oči odprl,
kader boš svoje telesne oči zaprl, in lahko
da boš le pri božji sodbi videl in prepozno
obžaloval svojo radovoljno hudobo v peklu.
Modri prav govori : „Hudobnik se sam v
svoje hudobije vjame.“ Prip. 5, 22. Kar grešno
|jubiš, rad izgovarjaš in opravičuješ, in to
je tebi zadrgo, v katero se radovoljno vjameš,
ker verjeti nočeš, da je greh, kar tvojim sla¬
bim počutkom dopade.

če slepo živiš po svojih hudih željah,
če se nad hudobniki rad pohujšuješ, če božje
besede poslušati nočeš ali razlagaš zapovedi
po svojem spačenem umu, povej, koliko časa
bo ta zmota? Navadno je, da do prve ne¬
varne bolezni ostane. Kader boš nevarno
zbolel, bo tvoje hudo poželjenje vtihnilo, .ker
bo tvoje telo z bolečinami napolnjeno in bo

34  *

tvoja duša v velikem strahu; takrat boš
videl ničemurnost sveta, praznoto lakomnih
skrbi, hudobo grešnega veselja, vrednost svoje
duše, pravično sodbo božjo in neskončno več¬
nost. Vedel boš takrat, kar sedaj vedeti nočeš;
bal se boš takrat, kar sedaj zaničuješ; vedel
boš, da je tvoje življenje hudobno, posvetno,
nekrščansko in pogubno, kader boš pri vratih
neskončne večnosti. Zdaj verjeti nočeš, da je
tvoje življenje nekrščansko, da bi po poti po¬
gubljenja predrzno hodil; zdaj verjeti nočeš,
da so tvoje spovedi brez poboljšanja oprav¬
ljene, nevredne, pa verjel boš potlej, kader
bo smrtna bolezen tebe hudodelnika gnala
pred pravičnega božjega sodnika Jezusa Kri¬
stusa, kateri te bo, ne po tvojih spačenih
mislih sodil, ampak po svojem svetem evan¬
geliji, katerega poslušati nočeš. Zvedel boš
pri njem, če prej ne verjameš, „da si bil
v obilnosti svoje nespameti zapeljan." Prip-

5 , 23 .

Upam, da nisi toliko hudoben, trdovraten
in slep, in da če čutiš grizenje svoje vesti,
in da želiš svoje življenje boljšati, prosi tedaj


iz srca:

Zdihljeji.

Usmiljeni Odrešenik! hudobno sem živel
in v tebe velikokrat grešil, in sem toraj vre-

den, da bi me popolnoma zapustil in željam
mojega srca izdal, da bi v smrtni senci ležal,
nesrečno umrl in pokopan bil v peklu. Čudim
se, Gospod, nad tvojo neskončno milostjo in
jo visoko hvalim, iz katere me nisi z dušno
slepoto udaril in pogubil. Ravno ta tvoja
velika milost je podpora mojega prestrašenega
duha, da ne obupam in da te upljivo prosim,
mi dati svetlobo, moč, stanovitnost in vse,
kar v izveličanje potrebujem. Stori me svo¬
jega zvestega služabnika, da ti zavoljo tebe
zvesto služim in pridem v večno luč. Amen.

Od hude navade.

Prvi del.

Huda navada iz pogostnega ponavljenja
grehov izvira; silno huda je, ker oslepi greš¬
nika, da svoje kudobe in nevarnosti ne čisla
in prostovoljno hiti v pogubljenje, če ga so-
sebna milost božja ne spreobrne. Huda na¬
vada in nesrečna smrt ste skoraj eno, ker se
hudega navajen grešnik silno težko boljša, in
je toraj navadno, da nesrečno umrje.

Vsak človek je h grehu nagnjen, ker
hudo poželjenje v njem tiči, katero ni greh
sicer, pa v greh napeljuje: strup je to, po
prvem grehu v naše srce vlit. Sv. Pavel, da

-o- 534 s>—

si je s sosebno milostjo napolnjen bil, je to
veliko nadlogo čutil in obžaloval, rekoč: „Ču-
tim drugo postavo v svojih udih, katera je
postavi mojega duha nasproti in me vjetega
drži v postavi greha. Jaz nesrečni človek!
kdo me bo rešil? 11  Rimi. 7, 23 — 24. Ta ve¬
lika slabost je primorala vse božje prijatelje
milo jokati, goreče prositi, pokoriti se, in va¬
rovati se priložnosti v greh, da bi nesrečno
ne umrli.

Ljubi moj! premisli, če si svoje velike
slabosti prepričan in žalosten, če se ji vstav¬
ljaš, ali če si ji pokoren. Če se svojemu hu¬
demu poželjenju vstavljaš, ga boš čedalje ložej
premagoval; če si mu pa pokoren, boš služ-
nik greha, ker se ga boš navadil in privadil,
ga boš ljubil in gorje ti bo. Modri pravi:
»Hudobija je nje (grešnike) oslepila. 11  Modr. 2,
21. Vsak greh nekoliko slepote prinese; če
grehe ponavljaš, lahko da vest vtihne, potem
pa v globičino temote padeš. Ko si tako daleč
zašel, ljubiš tovariše, ki ti v greh pomagajo,
misliš, govoriš in delaš hudo brez vsega pre-
mislika in grizenja, in živiš, kakor bi duše
ne imel, kakor bi Boga, sodbe, nebes in pekla
ne bilo, kakor je zapisano: „Hudobnež, ko v
globočino grehov pride, zaničuje. 11  Prip. 13, 3.

Resnično je, da, dokler je strah božji v
človeku, se vojskuje zoper skušnjave, in ko
je prvič dovolil v veliki greh, ga je grozno

—CB- 535 €>—

peklo, poniževal se je in skrbel ga odpraviti
s pokoro; ker je pa potem premalo čuječ bil,
je zopet grešil in tolikokrat ponavljal greh,
da, mu jedopadel; skušnjav je iskal in grešil,
dasi skušan ni bil. Sveti Janez Krizostom
pravi: „Huda reč je navada, ker se v natoro
spreobrne, in skoraj primora v greh. 11  Res-
nično je to, in kdor ima hudo navado, greši,
da skoraj ne ve kedaj, skušnjavi naproti gre
s svojim spridenim srcem, in njegovih padcev
ni konca.

Če si v kaki hudi navadi, boj se, vendar
pa ne obupaj, ker se z božjo pomočjo in z
svojo resnično voljo boljšati zamoreš.

Zdihljeji.

Ljubeznjivi Izveličar! ki si prišel greš¬
nikov k pokori iskati, išči mene s svojo mo- >
gočno milostjo, katere nisem sicer vreden,
potreben sem je pa bolj od vseh druzih greš¬
nikov ; dodeli mi jo po svoji veliki milosti,
da v svojih grehih ne umijem. Velik grešnik
sem, ti pa si vsegamogočen in usmiljen in
toraj zamoreš in hočeš mene ozdraviti. Za¬
voljo neskončnega zasluženja svoje grenke
smrti na trdem lesu svetega križa pomagaj
da hudobo greha sovražim, opustim in
več ne grešim. Ljuba devica Marija, prosi
za-me, hudobnega grešnika pri Jezusu, da.

—s- 536 ©—

dosežem, kar iz srca želim, duha prave po¬
kore, odpuščenje grehov in večno izveličanje
Amen.

Drugi del.

Huda navada stori srce nečutno, nepo¬
korno in trdovratno, da se milosti božji
vstavlja in božje zapuščenje nakoplje greš¬
niku, kateri se iz dušne slepote spokoriti
brani. Sv. Pavel apostol pravi: „0n (Bog) se
usmili, katerih se hoče.“ Rimi. 8, 18. Sv. Av¬
guštin te besede razlaga tako: „Bog grešnika
v hudem ne otrdi, temuč mu milosti ne da,
ker je bil njegovi milosti nehvaležen in ne¬
pokoren. “ Kakošen je grešnik tedaj, kateri
pomoči milosti božje nima? Mrzel je 'v
dušnih opravkih, ni svojih dušnih nadlog ža¬
losten in iz srca ne prosi, ker je svoje velike
nesreče skoraj vesel. Oslepljen grešnik sliši
od hudobe greha, trpljenja Jezusovega, pra¬
vične sodbe božje, nebes in pekla brez vsega
občutenja, kakor da bi vse to prazno bilo.

Kristijan! vidiš, koliko hudega grešna
navada stori. Hudega navajen grešnik je ne¬
pokornemu Jonu enak, kateri je v ladiji spal;
velik vihar je zavoljo njegove nepokorščine
vstal na morji, vsi brodniki so skrbeli, upih
in molili, on je pa trdo spal. Ravno tak je
grešnik, kateri se je hudega navadil in pri-

-o 537 «=—

vadil, ne ve, ne vidi in ne sliši, kar drugi
manji grešniki od njega vedo, vidijo in sli¬
šijo; drugi verni so v skrbi zavoljo svojih
grehov in nevarnosti svoje duše, on se pa
smeja, vse to zaničuje in norčuje. Sv. Av¬
guštin prav govori: „Huda navada stori, da
so strašni grehi trdovratnemu grešniku majhni
in skoraj nič.“ Da je to resnično, vidiš nad
razujzdanimi grešniki, kateri se svojih velicih
grehov ne sramujejo, svojim tovarišem pra¬
vijo, kaj so hudega storili, se smejajo in so
svoje nesreče veseli. Podobni so nečednim
živalim, katere se rade valjajo po smrdljivem
blatu, ker njegovega smradu ne čutijo.

Bog naj obvaruje tvojo dušo te velike
nesreče, da bi se hudega navadil; nesreča je
to čez vse nesreče, ker iz hude navade je
veči del slepota, trdovratnost in pogubljenje.
Sv. Tomaž Vilanovljan ravno to pravi: „Huda
navada oslepi grešnika, in to je znamenje,
da bo pogubljen.“ Upam, da nisi tako glo¬
boko zašel, in dasiravno grešnik, želiš svoje
grehe opustiti in svoje življenje poboljšati.
Ce te vest grize zavoljo grehov, je to zna¬
menje, da te ni Bog še zapustil; prosi ga
tedaj, rekoč:

Zdihljeji.

Gospod! nemogoče mi je, tebe zahvaliti
po velikosti tvoje milosti, iz katere me nisi

-o 538 €>-

zapustil, čeravno sem se tvoji milosti hu-.
dobno ustavljal. Namesto da bi tebi, svojemu
Gospodu, iz vse duše služil, sem grešil in
grehe v tebe ponavljal. Silno velika je moja
hudobija; nočem pa posihmal tvoji potrpež¬
ljivosti nehvaležen biti, temuč hočem te
ljubiti in tebi služiti. O Bog! daj mi milost
prave pokore, ne zavoljo mojega dobrega za-
služenja, katerega nimam, ampak zavoljo ne¬
skončnega zasluženja svojega edinorojenega
Sina, Jezusa Kristusa. Odvračaj, kar me za¬
peljuje, omeči moje srce, daj moč moji volji,
da iz ljubezni do tebe vso tvojo voljo spolnu-
jem, pravično živim in srečno umrjem. Amen.

Tretji del.

Če je zavoljo hude navade srce trdo¬
vratno in duša slepa, kako ., bo z grešni¬
kom, ko ga smrt od tega sveta odloči?
Modri odgovori: „Trdovratnemu srcu bo na
zadnje hudo.“ Sir. 3. 27, Grešnik, hudega
navajen, je sploh trdovraten in oslepljen in
se poboljšati noče, ker je svoje slepote zado¬
voljen. Prerok Jeremija od hudega ^navajenih
grešnikov v prilikah govori tako: „Če zamore
Etijopec svojo (črno) kožo (v belo) spreobrniti
ali leopard svoje pike (odpraviti), bote tudi
vi zamogli dobro storiti, ko ste se hudega
navadili.“ 13, 23. Dušna bolezen je vsa dru-


-o-  539 €>-

gačna ko telesna; telesna bolezen napravi
bolečine in je človeku občutno nadležna, tako
da se bolnik ravno za tega voljo prizadene
jo odpraviti in rad jemlje zdravila, da se
ozdravi, dušna bolezen je pa slabim počutkom
všeč in lahko oslepi grešnika; in če je bolj
bolan, bolj mu bolezen dopade in se potrebnih
zdravil brani, ker se zdravja skoraj boji.

Ljubi moj, da v to veliko nesrečo ne
prideš in pogubljen ne boš, varuj se greha
in greha priložnosti, dokler se Boga in greha
bojiš, zakaj, dokler se Boga in greha bojiš,
je še milost božja v tebi, milost božja pa in
tvoja skrb te ohranite nedolžnega; če pa
strah božji zgubiš, je tudi božja pomoč daleč
od tebe, rad dovoliš v grehe, se jih navadiš,
in ti bo gorje. Bog po Modrem pravi: „Kar
se mladeneč navadi, od tega tudi starec ne
odstopi.“ Prip. 26, 6. Resnično je, da če se
hudega navadiš, strah božji, sramožljivost
in vse dobro zgine, in tudi ko boš star, boš
v grešni mrzloti in lenobi tičal.

Da se ne spridiš in hudega ne navadiš,
ne imej nepotrebne zaveze z hudobniki,
ker to je silno nevarno in zapeljiva Veliko
se jih je po hudobni družbi spačilo in pogu¬
bilo, ker so se pri njih po nevedoma navzeli
hudobije, in so potem radi hodili po poti po¬
gubljenja. Zapisano je v svetem pismu : „Kdor
nevarnost ljubi, bo v njej poginil.“ Sir. 3, 27.

—3 540 o—

Vedno pomni pravično sodbo božjo in
da te bo pravični sodnik Jezus po zapovedih
in po svetem evangeliji sodil in se ne boš
nad hudobniki pohujšal. Če vidiš nesramož-
ljive grešnike, in če te poželjenje vabi po
njih zgledu živeti, misli, da je Bog vsega
hudega pravični maščevalec.

Goreče in stanovitno prosi Boga, da naj
te varuje skušnjave in grehov, in tudi ti se
varuj. Po izgledu Modrega bodi, kateri je
rekel: „Dokler sem še mlad bil in preden
sem v zmote zabredel, sem modrosti s svojo
molitvijo iskal." Sir. 51, 18. Če vse to delaš,
se boš vsaj velicih padcov varoval in se ne
boš hudega navadil. Če nisi tega storil, po¬
nižuj se in prosi:

Zdihljeji.

Gospod ! sveta vera, katero si mi raz¬
odel, me uči, in skušnja me prepriča, da sem
slab in grehu podvržen; vedel sem to in
sem vendar malo in mlačno prosil in skrbel,
da bi si pomoči sprosil in s pomočjo prema¬
goval nadležne skušnjave, zavoljo katerih sem
velikokrat grešil. Hvala bodi tvoji neskončni
milosti, da me nisi popolnoma zapustil in v
pekel obsodil. Usmiljeni Oče nebeški! daj mi
milost svetega Duha po svojem Sinu. Jezusu
Kristusu, da v novo življenje vstanem, živim

-o 541 ©—

po tvoji sveti volji in več ne grešim. Mo¬
gočna in usmiljena pomočnica Marija, prosi
za-me, hudobnega grešnika, da milost zadobim
pri Bogu. Amen.

3. Smrt.

Kakošno je truplo po dušni ločitvi.

Prvi  del.

Premisli, o človek, da tvoje telo je iz
zemlje in da se bo kmalu v zemljo povrnilo.
Obsojenje je to po prvem grehu zasluženo,
po katerem je Bog Adamu in njegovemu za¬
rodu rekel: „V prst se povrneš, iz katere si
vzet." Mojz. 3, 19. Tvoje in vseh ljudi truplo
je obsojeno v zemlji strohneti; v globoko
jamo ga bodo djali in s prstjo zasuli, da
živih ljudi ne osmradi; to je mogočnim in
nizkim, oblastnikom in podložnim odločeno.
Kader boš svojo dušo izdihnil, pojde ona v
neskončno večnost, truplo pa ostane v zemlji
in se v zemljo povrne; počivalo bo v zemlji
do vstajenja.

Premisli mrtvo truplo, od katerega se
je duša ločila. Glej, ni več človek, ampak
truplo mrtvega človeka; njegova glava je nag¬
njena, njegove oči so vdrte, njegov obraz

—o 542 o—

moker po smrtnem potu, ustnice so preme-
njene in vse truplo nečutno, mrzlo, težko in
strašno. Groza obide človeka, ki ga vidi in
premisli, pa je živim dober učenik, da vedo,
kakošni da bodo, in morda kmalu. Strah
je človeka pri mrliči biti, in ko malo časa
preteče, se zoperni duh čuti, ali bolje reči,
že smrdi; to Jjudi primora, okna odpreti
in hišo kaditi, *da se ta smrad ložej pretrpi.
Če je truplo kakega bogatina, ki je v slad-
nosti živel, ali kakega požrešnika, ki je obilno
nasitoval svoje telo, je večkrat še nadležnejši
duh po njem, in obilniši gnjusobe bo.

Premisli še, kakošno je truplo, iz kate¬
rega je duša šla. Čeravno je bil človek na-
puhnjen ali zgovoren, ali lep ali drugačen,
vendar njegovo truplo ostane brez čutnosti
in brez gibanja; ima usta, in ne govori; ima
oči, in ne vidi; ima ušesa, in ne sliši; ima
roke, in ne dela; ima noge, in ne hodi. Do¬
mači skrbe, da se kmalu pokoplje; kakor
hitro je mogoče, ga iz hiše pošljejo in pla¬
čajo noseče, da ga v jamo neso, da vse hiše
in soseske z nadležnim smradom ne okuži.

Brž, ko se njegova smrt razglasi in zvo¬
novi oznanujejo, da je umrl, ljudje veliko go¬
vore od njega, ga hvalijo ali pa opravljajo po
svojih mislih; eni so žalostni, eni veseli, da
je umrl, kakor jim je njegova smrt v škodo
ali dobiček, Bog pa ga je že sodil, in njegova

—<a 543 e—

sodba je pravična. Ljudje veliko govore, ko
kdo umrje, kmalu pa utihnejo, njegov spo¬
min preide in prihodnji rodovi ne bodo ve¬
deli, da je bil na svetu, njegova duša pa bo
v hudem ali dobrem vekomaj.

Premisli, da kar ti govoriš in storiš po
smrti svojih znancev, prijateljev ali domačih,
tako bodo drugi tebi. Eni pridejo na svet
in eni gredo iz sveta; živi nastopijo v pre¬
moženje mrtvih, potlej tudi oni umrjo in njih
premoženje drugi dobč; tako gre rod za rodom
in potem bomo vsi v neskončni večnosti.

Ravno v tej hiši, kjer so tvoji stariši
ali bratje, ali sestre umrli, se ti zdaj veseliš,
ješ, piješ in noriš, ker ne premisliš, da kmalu
boš umrl, in da potem boš iz svoje hiše v
jamo nesen. Tvoji domači bodo hitro pozabili
tvojo smrt, in ondi, kjer si umiral in umrl,
se bodo smejali, jedli, pili, igrali in noreli, in
kmalu pojdejo za teboj; Vidiš tedaj, koliko
da je nespametno in škodljivo tolikanj za
svet skrbeti; kar je posvetnega, tukaj ostane,
in s tvojo dušo kakošno bo?

Zdihljeji.

O Jezus, moj ljubi Izveličar! žal mi je,
da sem bolj za svoje telo, ko za svojo dušo
skrbel, da sem bolj svetu, ko tebi služil, in
te zahvalim, da me nisi v pekel vrgel, ampak

-o■ 544 e—

mi čas pustiš spokoriti se. Ako bi me bil s
smrtjo tje poklical, kakošna bi bila z mojo
neumrjočo dušo? Dobrotljivi Gospod, nočem
se več tvoji milosti ustavljati, sicer bi bil
tvojega zapuščenja in večnega pogubljenja
vreden. Pred seboj imaš hudobnega in nehva¬
ležnega hlapca; odpusti mi po velikem za-
služenji svoje grenke smrti na križi in s po¬
močjo tvoje milosti obljubim v vednih solzah
biti, da, ko pred tvoj sodnji stol pridem, te
milostljivega najdem. Amen.

Drugi del.

Da bi ti, o človek, bolj vedel, kakošno
je tvoje telo, zavoljo katerega tolikanj delaš,
se trudiš in velikokrat grešiš, ubogaj svetega
Janeza Krizostoma, rekočega: „Pojdi v grob,
premisli gnjusobo, črve in pepel, da boš zdi¬
hoval. “ Zdaj prebivaš v prostorni hiši, hodiš
okoli, greš in prideš, kakor hočeš; kader boš
pa mrtev, te bodo v majhno leseno hišico,
to je, v trugo potlačili in trdno zabili; potem
te bodo nesli v globoko jamo in te s prstjo
zakrili, da te nihče ne bo videl in da se boš
v prst povrnil.

Premisli tedaj, kakošna bo s tvojim
truplom. Kmalu, ko je pokopano, bo vse
črno, potem rujavo in strašno premenjeno.
V njegovi gnjusobi se neizrečeno veliko črvov

-o- 545 o-

zaredi in se iz tvojega smrdljivega mesa žive;
če je več mesa, več gnjusobe in črvov bo.
Vsi udje tvojega trupla bodo polni črvov, la¬
zili bodo po osrčji, po ustih in povsod, ker
te bodo popolnoma gospodarili, kakor ho¬
čejo ; ko bodo pa vse tvoje meso, čeva, oči,
možgane in drugo požrli in še tvoje kosti li¬
zali, bodo poginili. Črne, smrdljive in prazne
kosti bodo strašni ostanek tvojega prej le¬
pega in gibčnega telesa; one razpadejo, se
drobe in se sčasoma v prst povrnejo. Tako
našim očem mine truplo in ga ni druzega,
ko malo in skoraj nič smrdljivega prahu.
Taka bo s telesom, misli pa, kje bo duša
vekomaj ?

Zdaj vidiš, kako nespameten si, ki ne¬
potrebno skrbiš za svoje strohljivo telo, ga
napuhnjeno lepotičiš, mu vse dovoliš, karkoli
želi, in zavoljo njega žališ Boga. Premisli ime¬
nitnega gospoda, kateri nikoli zadosti strežbe
nima, tako da je komaj pri obilni mizi zado¬
voljen, da mu veliko služabnikov natanko
streže, in da vse posvetne sladnosti lačno
vživa, kaj bo iz vsega tega imel ? Gnjusobo
in smrdljivo prst. Zavolj telesa je morda duša
pogubljena in po vstajanji bota, oba nesrečna
vekomaj.

če to premisliš, veš, da zvesti služabniki
božji so resnično modri, ki svoje umrljivo
telo sovražijo, ga v služnost devajo, ga po-
Eksercicije. . 35

-o 5 4 G o—

kore in skrbe, da bi bilo z dušo vred srečno
vekomaj. Njih trupla bodo sicer v prst po¬
vrnjene, častitljivo pa bodo vstale in bodo
sreče svoje duše deležne vekomaj. Stori tedaj,
kar te vera uči, da je prav, brzdaj hude želje
svojega nepokornega telesa, in boš srečen.

Zdihljeji.

Ponižam se vpričo tebe, vsegamogočni
Bog! in ne želim drugega, kakor, da se moje
telo v prst povrne, ker sem tebe zavolj njega
velikokrat razžalil. To me grize in bom zmiraj
obžaloval, da sem hudemu poželjenju svo¬
jega spačenega telesa bolj pokoren bil, ko
tebi, vsegamogočnemu Gospodu; vendar ne
obupam zavoljo svojega strašnega zadolženja,
ampak upam v tvojo neskončno milost, ker
me vera uči, da nočeš pogubljenja grešni¬
kovega, temuč da se spreobrne in živi. 0
Jezus! ti si zavolj mojega in vsega sveta
izveličanja neizrečene bolečine pretrpel, in
jaz hočem zavoljo tebe telo pokoriti, da ne
grešim več. Hočem, obljubim in si bom s
pomočjo tvoje milosti prizadjal, svojo dušo
in svoje telo tebi podvreči, da, ko se bo moja
duša od telesa ločila, pojde v tvoje kraljestvo
in da moje telo častitljivo vstane, da bota
oba v tvojem kraljestvu vekomaj. Amen.

—<» 547  €>—

Tretji del.

Ljubi brat, ljuba sestra v Gospodu Je¬
zusu, premisli, kaj je iu kaj bode tvoje telo;
slabo meso je s kožo obdano; prah je in se
bo v prah povrnilo. Sedaj živiš, vživaš stvari,
si uren in močen, in smrt rad pozabljuješ;
ne bo pa veliko let preteklo, morda v krat¬
kem času boš umrl, boš gnjusoba, in gnjusoba
tvojega telesa bo črvom za jed, in potem
malo smrdljive prsti. Vse mine na svetu,
zdravje, moč, čast, bogastvo, veselje in drugo ;
človek hitro zgine, ko droben prah pred moč¬
nim vetrom in ko metno letajoča postonja,
katera k jedi hiti, in če je duša pogubljena,
bo pogubljena vekomaj.

Sv. Lavrencij Justinijan pravi: »Premisli,
da boš umrl in premisli sebe mrtvega.“ Kader
boš blizo smrti, bi ves svet dal za milost
prave pokore, da bi v milosti božji umrl;
spokori se tedaj in ne odlašaj, ker ne veš,
kedaj boš umrl, in gorje ti bo, če boš ne¬
srečno umrl. Delaj zdaj, kar boš v bolezni
želel, in varuj se zdaj, kar te bo v zadnji
bolezni peklo, ker, če umrješ nesrečno, ne bo
ne'poprave, ne upanja vekomaj. Kakoršen
boš v smrti, tak ostaneš in boš vekomaj :
če si v milosti, v milosti boš vtrjen; če si v
velikem grehu, v njem boš vtrjen; kar si
zdaj zaslužiš, boš vžival ali pa trpel vekomaj.

35 *

—a 548 a>—

Če premisliš, najdeš, da so skoraj vsi
tvoji grehi storjeni zavoljo poželjivosti telesa,
sosebno pa lakomnost, krivica, nečistost, jeza,
sovraštvo, lenoba in drugo. Blagor tebi, ako
bi z močjo svojega duha premagoval pože-
Ijenje svojega spačenega telesa. Sveti Kamil
Lelis, ko je bil pri kakem pogrebu, je djal:
„Ako bi ta mrlič zdaj vstal, kaj bi storil, in
koliko bi skrbel za svoje zveličanje ? Jaz
imam čas in priložnost Bogu služiti, in tako
malo skrbim? Sv. Kamil je bil zapovedanih
dobrih del rodoviten, ti pa morda si nerodo¬
viten, in tako malo skrbiš? Za svoje umrjoče
telo preveč in za svojo neumrjočo dušo pre¬
malo skrbiš in brez strahu živiš? Ljubi moji
umiraj zdaj vsemu svojemu hudemu pože-
ljenju, in mrtev bodi nestanovitnemu svetu,
da ko umrje telo, bo tvoja duša v milosti
z najdena.

Zdihljeji.

Lej, moj Bog! jaz sem res do zdaj bil
nerodovitno in škodljivo drevo; vreden sem,
da me posekaš in v večni ogenj vržeš; vendar
pa usmiljen bodi z menoj, da se spokorim.
Če premislim grehe svoje mladosti in neved¬
nosti, me groza obide; velika lenoba, opušča
zapovedanih dobrih del, malopridno spolno-
vanje krščanskih dolžnosti, pohujšljivo govor-

—® 549 o—

jenje, ptuji grehi, ter nevredno prejemanje
svetih zakramentov je moje veliko in strašno
zadolženje pri tebi: kar pa ti veš, je veliko
huje. O Gospod! vem, da sem večnega pogub¬
ljenja vreden, vendar ne obupam, ampak prosim
te mi obilno milost dati, da bi se resnično
spokoril. O Jezus! ki si dobrotljivo umrl za
grešnike, ne glej mojega velikega zadolženja,
ampak glej neskončno zasluženje svoje grenke
smrti na križi, da boš meni in vsem grešni¬
kom usmiljen zdaj in vekomaj. Amen.

Smrt človeku pokonča vse posvetno.

Prvi del.

Posvetnjaki in mehkužni ljudje srečne
mislijo tiste, kateri imajo veliko premoženja
na svetu, kateri sveta dobrote vživajo, go¬
spodujejo in se povišujejo; te zmotene misli
so v njih, ker premalo žive vere imajo, ker
so po počutkih zapeljani, ker vedo in ljubijo,
kar je na tem nestanovitnem svetu. V zadnji
uri bodo pa videli svojo škodljivo zmoto,
smrt jih bo od sveta ločila, smrt jim bo
konec vsega posvetnega in vrata v neskončno
večnost. Kaj je sedanje življenje? Sv Jakob
odgovori: „Dim je, kateri se majhen čas po¬
kaže in zgine.“ 4, 15. Naše življenje in naša

-o 550 fi>-

visokost je enaka megli, katera se iz zemlje
vzdigne, katero potem solnce obsije, da se
malo časa sveti in naglo zgine.

Ljubi moj! tudi ti si morde zadržanega
uma, da posvetne reči visoko ceniš, srečne
šteješ tiste, ki jih vživajo in nesrečne tiste,
ki ubožno žive? Premisli smrt, da se pre¬
učiš in poravnaš svoje neumne misli. Glej,
in premisli preskrbnega človeka; on skrbi,
da pridobiva in se povišuje; povišanje mu
obroduje obilniši skrbi, in potem? Če obilniši
ima in če b >lj ljubi stvari, grenkejši mu je
smrt, in kar je spravil, mu je zadržek v ne¬
beško kraljestvo; odgovor bo dajal Bogu za
svoje premoženje; karkoli ima, ostane na
svetu, in če ni bogat pri Bogu, kaj bo?

Premisli in ne pozabi tedaj, da smrt
obropa človeka in da mu vse vzame. Popot¬
nik, kateri je iz Jeruzalema v Jeriho šel in
med roparje zašel, je bil obropa n in ranjen,
pa je vendar živ ostal; smrt pa obropa člo¬
veka, da mu vzame vse njegovo premoženje
in tudi življenje Premisli bogatina in ime¬
nitnega človeka smrt, da se zmodriš. Silno
težko se loči od sveta, katerega ljubi, ven¬
dar pa mora iti v večnost; ko je umrl, po¬
krivajo njegovo truplo s kakim zavrženim
oblačilom, ga denejo in zabijejo v trugo in
ga v jamo nesejo, da do sodnega dneva
počiva. Kaj ima iz vsega svojega obilnega

—c* 551 o-

premoženja? Denar, oblačila, živino, hišo,
lastnino in kar je imel, drugi dobe, on pa v
jami leži; hlapci, ki so mu prej skrbno stregli
in se mu globoko vklanjali, niso več njegovi;
prijatelji, ki so se njemu prilizovali, so ga
zapustili in ga bodo kmalu pozabili. Glej in
premisli mrtvaške kosti, in ne veš, čiga so,
ker kralj in ubogi sta enaka po smrti. Sv.
Bazilij prav govori: „Glej in ogleduj mrtvaške
ostanke in ne veš, če so imenitnega gospoda
ali nevrednega hlapca." Lep nauk je to, ka¬
teri modrost uči; premisli to in moli:

Zdihljeji.

O moj Bog! ker me učiš in mi dopove¬
duješ, da je vse prazno, nestanovitno in ni-
čemurno na svetu, daj mi svojo mogočno mi¬
lost, da se z njeno pomočjo s srcem odločim
od sveta, preden me smrt s silo odtrga. Ne¬
srečen sem bil, da sem neumno ljubil, kar
prave sreče dati ne zamore, in da sem hre¬
penel po rečeh, katere so mi branile, tebi
iz vse duše služiti. O Jezus! usmili se moje
slepe in bolne duše, in ti, nebeški zdravnik,
ozdravi me, da strohljivemu svetu odmrjem
in tebi živim, da pri tebi vekomaj živim.
Bogubljenja sem vreden, in vendar me nisi
zapustil in pogubil, ker si neskončno usmi¬
ljen. Upam tudi, da dobre misli, katere zdaj

-o 552 «>-

imam in čutim, so iz tvoje milosti, in so zna¬
menje, da me ljubiš in me izveličati želiš.
Vem, o Gospod! da vsega sveta dobrote, slad-
nosti in bogastvo nič ne pomagajo, če tvoje
prijaznosti nimam. Ne zapusti me tedaj, am¬
pak popolnoma ozdravi mojo bolno dušo, da
bo po nebeških dobrotah hrepenela; stori me
krščanske pravičnosti bogatega, da bom boga¬
stva tvojega kraljestva deležen vekomaj. Amen.

Drugi del.

Premisli še, ljubi kristijan, kaj ti bo
od vsega posvetnega premoženja ostalo, ko
boš umrl ? Nič, ker boš zapustil vse, in vse
te bo zapustilo. Ko je Filip II., španjski kralj,
blizo smrti bil, je svojega starišega sina po¬
klical, in ko je bil prišel, se je prsi odkril,
mu pokazal rane, po katerih so črvi lazili in
mu je milo rekel: „Sin! vidiš, kako kralji
umrjo, in kako vsa posvetna čast mine? po¬
božen bodi in spravljaj si bogastvo v nebesih,
katerega smrt ne odvzame." Potrebno je to,
ali se skoraj vsak prepozno zmodri, in velika
nesreča je to. David pravi: „Kader (bogatin)
umrje, ne bo nič s seboj vzel: tudi njegova
čast ne pojde za njim." Ps. 48, 18. Aleksander
je mogočen kralj, srčen vojšak in najsrečniši
premagavec bil; njega so se vsi kralji bali,
veliko dežel je dobil in svoje kraljestvo silno

—® 553 o—

razširil; kaj je pa iz vsega tega imel, ko
je umrl? Nič. Ravno tako bo vsem ljudem;
če malo imajo, malo zapuste; če veliko imajo,
veliko zapuste; vsak zapusti vse, ker smrt
vsacega človeka popolnoma obropa.

Kdor to premisli, je prepričan, da blagor
človeku, kateri nestanovitnega sveta neumno
ne ljubi in hiti bogastvo spravljati v ne¬
besih, kjer odvzeto ne bo. Veliko srečnejši
je bil sveti Pavel puščavnik, kateri je devet¬
deset let v puščavi revno živel, kakor Neron,
kateri je v velikem Rimskem mestu gospo
doval. Veliko srečnejši so pravi služabniki
božji, ki so ubogi v duhu in nebeškega kra¬
ljestva iščejo, ko posvetnjaki, ki vidne reči ma¬
likujejo in nevidnih dobrot ne iščejo. Blagor
tebi, o kristijan, če strohljivemu svetu živ od-
mrješ, ker boš v nebesih živel vekomaj; če
pa svetu ne odmrješ, boš po smrti vekomaj
umiral v peklu.

Premisli, kako strašna je smrt tistim,
ki svet neumno ljubijo, in ravno zavoljo tega
Bogu ne služijo. Vse svoje misli imajo v svet;
razžaljeni so, če od smrti govoriš; in čeravno
vedo, da bodo umrli, radi pozabijo, da bodo
umrli. Kaj misliš, kakošna bo njih smrt?
Silno grenka in lahko da nesrečna. Oni, ko
bodo blizo smrti, bodo enaki raztepenemu in
ranjenemu človeku, katerega s silo slečejo in
mu boleče rane ponove; to ga silno boli in

-o 554 €>-

skoraj misli, da ga živega derejo. Podoba je
umirajočega človeka, ki svet neumno ljubi in
ga zapustiti mora ravno takrat, ko je poln
visocih misel, katere grenka smrt prekosi in
podere. Vidiš tedaj, koliko je ljubezen do
sveta škodljiva, in kako veliko bridkost na¬
koplje. Premisli, če si v njej zapopaden, in če
si, prosi:

Zdihljeji.

O Gospod! koliko noči sem malo ali nič
spal, ker posvetni opravki in posvetne skrbi
so me nepokojnega storile; če me pa ni kaj
posvetnega skrbelo, sem bil mirnega srca,
čeravno v grehih in v nevarnosti večnega
pogubljenja. Čedalje bolj obogateti na svetu
sem neprenehoma skrbel, da bi pa bogat bil
pri tebi, mi ni bilo mar. Če se mi je kaka
škoda prigodila, je moje srce pobito bilo; ko
sem kaj posvetnega pridobil, je moje srce
poskakovalo; za dušno škodo ali dušni do¬
biček mi pa ni bilo mar, ker sem ves slep
bil. Kakošna bo tedaj moja smrt, o Gospod ?
Če pravično ravnaš z menoj, svojim hudob¬
nim hlapcem, bo gotovo nesrečna; ali prosim
te, ne ravnaj z menoj po moji hudobiji,
ampak po svojem neskončnem usmiljenji in
ne zavrzi duše moje, katero si dobrotljivo
vstvaril in bodi meni zavoljo Jezusa usmiljen,

I

—<? o 5 5 €>-

da, ko me bo smrt od sveta ločila, v tvoje
kraljestvo pridem. Amen.

Tretji del.

Premisli, da grešnikov sreča, bogastvo,
veselje in drugo je prazno in zgine ko senca.
David pravi: „Oni bodo zavoljo svoje krivice
poginili. Kakor sanje zbudivšega se človeka
zginejo. Ps. 72. 19 — 20. Če se človeku sanja,
da je bogat gospod ali kralj, je malo časa
v tej zmoti; če se pa brž zbudi, hitreje mine ;
naj pa človek dolgo ali malo časa spi, ni
dolgo v zmoti, in kmalu zvč, da so bile nje¬
gove misli zmotene. Ravno tako je naše se¬
danje življenje; človek naj dolgo ali malo
živi, naj bo mogočen ali oblastnik ali bogatin,
vse to hitro prejde, in gorje njemu, če ni
bogat pri Gospodu. Premisli, kaj mrlič živemu
Pravi: „Spomni se moje sodbe; zakaj tako
bo tudi tvoja : včeraj meni. danes tebi.“ Sir.
38, 23.

Sv. Frančišek Borgija je bil srečen, ker
je praznoto in nestanovitnost vsega posvet¬
nega zgodaj spoznal, se s srcem od tega ločil
in služil Bogu. Mrtvo cesarico Izabelo je v
mesto Granado na pokopališče spremil; pred
pogrebom so odprli trugo, in nje truplo je
bilo tako strašno spremenjeno in je tako
hudo dišalo, da so vsi odstopili; sv. Fran-

čišek pa ni odstopil, ampak je premišljeval
njeno truplo in praznoto vse posvetne časti
in tudi trdno sklenil Bogu služiti, kar je
res storil. Cesarica Izabela, katero je v grob
spremil, je bila lepa, mogočna in častena; ko
so jo pa vidili po smrti strašno premenjeno,
so odstopili, in sicer ravno tisti, ki so jo
prej častili in se ji vklanjali. Taka je na
svetu; vse hitro mine in ko prazne sanje
zgine; blagor človeku pravičnemu pri Bogu,
ker pravičnost ne umrje, ampak ostane ve¬
komaj.

Ljubi moj! če smrt premišljuješ, ne
moreš nestanovitnega sveta neumno ljubiti;
če pa svet neumno ljubiš, je znamenje, da
svojo smrt pozabljuješ in da se ne priprav¬
ljaš srečno umreti. Zakaj ima nestanovitni
svet toliko slepih malikovavcev? Zato, ker
ne premislijo, da bodo umrli, in tudi ne, ka-
košna da bo po smrti. David jih svari, rekoč:

„ Človeški otroci! zakaj nečimurnost ljubite?“
Ps. 4. 3. Premisli, če si ti unih eden, zmodri
se, odloči se s srcem od sveta; če ne, te
bo smrt odločila, in pojdeš brez zasluženja
prazen v večnost. Če Boga ljubiš in svet
zavoljo njega zaničuješ, boš lahko umrl, ker
ljubiš in iščeš Boga. Če te je pa neumna lju¬
bezen gospodarila, žalosten bodi, ponižaj se
in prosi:

-o 557 £>-

Zdihljeji.

Usmiljeni Gospod! zahvalim te, da sr
me do zdaj potrpežljivo čakal in da me nisi
zapustil v oblasti neumne ljubezni. Tvojo ve¬
liko milost nad menoj bom zmiraj hvalil in
se ji ne bom več ustavljal, ampak vdal se
bom tebi, moj Bog, da ti stanovitno služim.
Neumnež sem bil, da sem svet, in kar je na
njem neumno ljubil, in da nisem skrbel obo¬
gateti pri tebi. Hrepenel sem po* dobrotah,,
katere mi bo smrt kmalu odvzela, ne pa po
dobrotah, katerih mi smrt odvzeti ne more.
Pomagaj mi, o Gospod, po svoji veliki mi¬
losti in po zasluženji Jezusa Kristusa, svo¬
jega Sina, in daj mi milost, da te iz vse
duše ljubim, da bom tvoje ljubezni deležen
vekomaj. Amen.

Človeško življenje je kratko.

Prvi  del.

Premisli, o človek, da tvoje in vseh
ljudi življenje je kratko, da kmalu umrješ in
pojdeš v neskončno večnost. Tvoje življenje
je podobno praznemu oblaku, katerega močni
veter goni in hitro zgine; enako je urnemu

—<3 558 €>—

tekarju, ki hitro teče v namenjeno mesto in
ga ni nazaj; enako je poljskim rožam, katere
so zjutraj lepe, zvečer pa zvenejo; enako je
.zeleni travi, katera zjutraj stoji, kmalu je pa
z ojstro koso pokošena in hitro vsahne. Tako
je tvoje in vseh ljudi življenje. Gospod je
Izaiju zapovedal: „Vpij: Vse meso je trava,
in vsa njegova čast je ko cvet na polji.
Trava se je vsušila, in cvet je odpadel.“ ls
4,6 — 7. Človek je travi enak; danes je živ,
jutre mrtev; zvečer je zdrav, ponoči pa umira
in umrje; kader misli rasti, naglo odpade
cvet njegove moči, časti vsega posvetnega.

Ljubi moj! ne pozabi, da boš kmalu
umrl in da si z dobrim ali hudobnim živ¬
ljenjem srečno ali nesrečno večnost zaslužiš.
Veš, kar vsi drugi vedo, da umrl boš, pa
upaš, da boš. dolgo živel, in po tem upanji
zapeljan živiš, ko bi gotovo vedel, da ne boš
nikoli umrl. Nekrščansko živiš iz upanja, da
boš dolgo živel, ne pripravljaš se z dobrimi
deli srečno umreti, in lahko da boš nesrečno
umrl. Akoravno bi živel, kolikor sam misliš,
je tvoje upanje slabo, ker človeško življenje
je kratko, in če se s krščanskim življenjem
in s pravo pokoro ne pripravljaš k smrti,
boš naglo umrl, dasi visoke starosti dočakaš.
Job pravi: „Človek, iz žene rojen, malo časa
živi. 1 ' 14, 1. Job od vsega človeštva, ne pa
od kakega sosebnega človeka govori, ker vsi

-<& 559 o-

malo časa živimo in kmalu umrjemo, zakaj
človeško življenje je resnično kratko. Pre¬
misli pretečene leta, in povej, kakošne se ti
zde ? Naglo so prešle in zdaj nič niso; ravno
to bo tebi, dasi dolgo živiš^ čas naglo pre¬
teče in pojdeš v neskončno večnost, katera
ne mine nikoli. Premisli to in moli:

Zdihljeji.

Ljubi gospod Jezus Kristus! ti si tri in
trideset let živel zavoljo mene na tem svetu,
da bi meni in vsem nebesa odprl: jaz pa
sem do zdaj živel, da bi si nebesa zaprl; to
pa iz upanja, da bom dolgo živel, dasi sem
vedel, da sem dolžan zmiraj tebi živeti. Sram
me je pred tvoje božje obličje priti in ti svojo
hudobijo povedati, ker sem tebe, večno do¬
broto, zapustil zavoljo majhnega dobička, ali
sem te zavoljo ostudnega veselja ali druzega
nevrednega dobička razžalil in zapustil. Lej,
o Gospod, moji dnevi so silno kratki, ura
moje smrti je čedalje bliže in bom morda
kmalu umrl; kako bom pred tvoj sodnji sedež
prišel? kakošno plačilo bom prejel? Pogub¬
ljenja sem vreden, in pogubljen bom, če se
mene ne usmiliš. Daj mi, o Jezus, da se
spreobrnem in tebi živim, in to je resnična
želja moje žalostne duše. Ljubiti te hočem iz
vsega srca; moje ljubezni nisi ti potreben,

—® 560 e>-

ljubiti pa te hočem vse dni svojega življenja.
Pomagaj mi, povišaj mojo ljubezen in me sta¬
novitnega ohrani v njej, da se ne ločim nikdar
od tebe. Amen.

Drugi  del.

Kristijan! še premisli, kar je bilo prej
rečeno, da je človeško življenje kratko in
da kmalo umrješ. Ako bi tvoje življenje tako
dolgo bilo, kakor je bilo življenje ljudi, ki so
pred potopom živeli, boš vendar le umrl in
na koncu svojega življenja boš mislil, da so
tvoji dnevi hitro prešli, in da je bilo tvoje
življenje kratko. Adam, prvi oče vseh ljudi,
je devetsto in trideset let živel in potem umrl.
Enos je živel devetsto in pet let, in je umrl.
Kainan je živel devetsto in deset let, in je
umrl. Malaleel je živel osemsto in devetdeset
let, in je umrl. Matusala je živel devetsto
devet in šestdeset let in je umrl. Silno dolgo
so ti in drugi ljudje pred potopom živeli, pa
se vendar pri vsakem reče: „In je umrl", ker
so res vsi pomrli. Ako bi upal toliko časa
živeti, kolikor so uni živeli, bi vendar na¬
zadnje z Jobom rekel: „Moji dnevi so hitreje
ko tekar bili; prešli so in niso nič dobrega
imeli.“ 9, 25.

Po potopu se je čas človeškega življenja
krajšal, vsaki rod je skoraj slabeji, in kdo

-o 561 ©—

pomisli, da bo kmalu umrl? Nekateri poprej
umrje, kakor je rojen; nekateri umrje brž po
rojstvu, preden ve, da živi; nekateri umrje
mlad, in ko najbolj misli, da bo sveta slad-
nosti vžival; nekateri doživi sivo starost, in
vendar kmalu umrje, ker človeško življenje
je kratko. Človeško življenje je dereči vodi
enako, katera iz visocega hriba v morje hiti.
„Vsi umrjemo in se raztečemo kakor voda v
zemljo, katera se ne vrne.“ II. Kralj. 14, 14.
Vodi smo enaki, katera po pesku teče, se
zmiraj manjša, potem razgubi; ravno to je
naše življenje, dan za dnevom mine, čedalje
bolj slabi smo, in umiramo.

Premisli, pomni in ne pozabi, da tvoje
življenje je kratko, in da smrt je čedalje
bliže. Človek je brodniku enak, ki je v ladiji
jn se po morji vozi; naj je, ali pije, ali
igra, ali dela, ali govori, ali sedi, ali dremlje,
zmiraj se premiče. Ravno tako vsaki človek,
na j počiva, ali dela, naj misli ali ne misli,
gre smrti naproti; smrt je čedalje bližej, in
hitro pride. Srečen je ki se skrbno pripravlja
h smrti, ker jo ima zmiraj pred očmi in pri¬
pravlja se srečno večnost doseči. „Blagor
hlapcem, katere gospod, kader pride, čuječe
najde." Luk. 12, 47. Premisli svoje življenje,
ponižaj se, žaluj in prosi:

Eksercicije.

86

—<3 5C2 o-

Zdihljeji.

O Bog! stvarnik nebes in zemlje, ohranjik,
vodnik in oče svojih stvari, ti si neskončno
usmiljen z menoj in z vsemi ljudmi; čas, ki
si ga meni dal, sem zapravil in ga v svoje
pogubljenje obrnil, ti pa si me dobrotljivo
čakal, opominjal in mi pomagal spokoriti se.
Hvaljena bodi tvoja neskončna milost in trdno
sklenem, ne več tebe žaliti. Pomagaj mi s
svojo milostjo, da hočem in storim, kar ti
hočeš in zapoveduješ. Kakor jelen po dolgem
teku po mrzli vodi hrepeni, tako moja duša
hrepeni po tebi, o ljubeznjivi Gospod! Obža¬
lujem svojo veliko hudobijo, prosim te mi
vse grehe odpustiti, in služil ti bom iz vse
svoje duše. Daj mi milost, da vse to spot
nujem; tvoje milosti res vreden nisem, pa daj
mi jo po svojem velikem usmiljenji in po za-
služenji Jezusove smrti, da pridem v tvoje
kraljestvo te hvalit vekomaj. Amen.

Tre tj i del.

Kralj Ezekija, ko je bolan bil, je Bogu
jokaje rekel: „Moje življenje je ko po tkavcu
odrezano; komaj sem začel, me je odrezal:
od jutra do večera boš mene končal." Iz. 38.
12. Tkavec osnuje, svoje delo dokončati hiti
in odreže platno, in ravno tako kratko je

-o 563 o—

moje življenje, pravi Ecekija, komaj sem ži¬
veti začel, 'umrjem. Kar je on žalostno in
jokaje rekel, boš ti, o kristijan, v svoji zadnji
bolezni govoril: O kako hitro so moji dnevi
pretekli! Ko sem visoke in mnoge misli v
srcu osnoval, da bi si polajšal življenje in se
povišal na svetu, umrjem in pojdem pred
božjega sodnika, mu od vsega odgovor dajat
in prejeti zasluženo plačilo.

Resnično je to, človeško življenje je
kratko, in je toraj največja norost po grešnem
veselji hrepeneti, v ničemurnih rečeh zaprav¬
ljati čas, katerega ti Bog daje, da svojo edino
neumrjočo dušo izveličaš. Umrl boš kmalu,
morda naglo, in tvoja dela pojdejo s teboj,
da boš vžival dobro, ali trpel hudo vekomaj
po svojem dobrem ali hudem zasluženji. Ne¬
umnež! če se zdaj bahaš, hinavšuješ, noriš,
veseliš se in živiš po svojem hudem poželjenji,
koliko časa bo tako? Malo, zakaj smrt hiti,
tvoje truplo bo črvom v jed, svoje premo¬
ženje drugim zapustiš, in s tvojo dušo ka-
košna bo? Modri reče: „Ne hvali se zavoljo
jutrajšnjega dneva. 11  Prip. 17, 1. Zakaj? Zato,
ker ne veš, če boš jutre živ. Premisli tedaj:

danes umrjem, kam pojdem ?“ Hiti popra¬
viti, kar ti dobra vest očita; stori, kar boš
želel v zadnji uri, in bodi zmiraj pripravljen,
pred božjega sodnika iti.

36  *

-o■ 564 a>-

Ljubi moj! prosim te z Modrim: „Sin!
čas dobro obračaj in varuj se hudega." Sir.
4, 23. Kratek nauk je to, pa velike modrosti
poln, in srečen boš, če po njem storiš. Ne
bodi len v božji službi, in služi Gospodu
zvesto vse dni svojega življenja, da ko smrt
pride, te v milosti božji najde. Zmiraj bodi,
kakoršen biti želiš pri sodbi; odpovej se tedaj
hudobiji ter vsem grešnim željam in delam,
varuj se vsega, kar v greh napeljuje, premaguj
hudo poželjenje, moli iz srca, čuj vedno in
stanoviten bodi, ker po smrti ni odpuščenja
velicega greha, ampak boš v dobrem vtrjen
ali v tem ostaneš vekomaj.

Zdihljeji.

Usmiljeni Bog! premišljujem tvoje ne¬
skončne dobrote in svoje velike grehe, in tre¬
pečem. Vstvaril si me, da bi te poznal in ti
služil, jaz pa sem sebi živel. Rešil si me po
dragi krvi svojega edinega Sina, Jezusa Kri¬
stusa, in sem tudi to veliko milost zaničeval.
Hitel sem v večno pogubljenje, samopašno sem
živel, in ti si me klical, tudi zdaj me kličeš,
da bi se k tebi spreobrnil in živel. Nočem
več, o Gospod, tebi nepokoren živeti, ampak
hočem tebi služiti. Peče me, da sem dragi
čas zapravil, in obljubim posihmal jarm tvojih
svetih zapovedi nositi. Kolikor je meni mo-

-o- 565 €>—

goče, hočem dobre dela opravljati, da, kader
me smrt od sveta loči, me s teboj združi in
da ne bom od tebe, večna dobrota in lepota,
nikdar odločen. Amen.

Smrt bo gotova,

Prvi del.

Vsak človek mora umreti, ker vsak člo¬
vek je greha in obsojenja v grob v Adamu
deležen. Sveti Avguštin pravi: „Vse prihodne
reči, dobre in hude so nam skrite, le smrt
bo gotova." In zopet pravi: „Mogočni kralji
premagujejo trdnjave, močne mesta in veliko
druzega store, smrti pa premagati ne zamo-
rejo.“ Imeniten kralj je v svoji zadnji bolezni
rekel: „Z vso svojo oblastjo storiti ne za-
morem, da bi le eno uro svojo smrt odložil."
Kader namenjena ura pride, je treba umreti,
in nihče se smrti ne ubrani.

Kristijan, premisli to, ponižuj se in
skrbno se pripravljaj k smrti. Ako bi, ko¬
likor želiš in upaš, dolgo živel, bo vendar
zadnji dan ter zadnja ura prišla in boš umrl.
Za me, ki sem to pisal, in za te, ki to bereš,
bo zadnja ura odbila; meni, tebi in vsem bo
treba umreti. „ Kateri človek je, da živi, in
ne bo umrl?" Ps. 88, 49. Bog je vse ljudi

-o 5 G G e>—

obsodil v grob, in kdo se bo njemu vstavil ?
Kar je bilo ljudi pred nami, jih je pomrlo,
kar jih zdaj živi, jih bo pomrlo; vsak naj se
tedaj pripravlja, da srečno umrje.

Vsak človek umrje, duša pa ne umrje;
prazne kosti in smrdljiva prst so ostanki
mrličev, duša pa gre, kamor si zasluži, in
norec je tisti, ki za-njo ne skrbi. Kristijan !
če si bolj za umrjoče telo, ko za neumrjočo
dušo skrbel, žaluj, boljšaj svoje življenje in
prosi:

Zdihljeji.

O, jaz nehvaležni kristijan! ki toliko
časa živim in sem živel, kakor da bi mi ne
bilo umreti treba. Veliko let je preteklo mo¬
jega življenja, smrt je zmiraj bližej, umrl
bom in pripravljen nisem srečno umreti. Moj
Bog in gospod! hudobni norec sem, ker na¬
mesto dobrega zasluženja sem se z hudim
življenjem zadolžil pri tebi in si nesrečno
smrt zaslužil. Ne več tako, ampak ker vem,
da naj hočem ali nočem, mi je umreti, želim
in obljubim pripravljati se k smrti s pravo
pokoro, da ne umrjem nesrečno. O Jezus,
moj ljubeznjivi odrešenik! ne bom ti dalje
nehvaležen in ne bom tvoji milosti dalje ne¬
pokoren, ampak ti bom z vso dušo in spolno
voljo služil, da srečno umrjem. Upam v ne-

-o 567 «>—

skončno zasluženje tvoje grenke smrti na
križi, da mi boš s svojo milostjo pomagal
pobožno živeti in srečno umreti, da v tebi
umrjem in pri tebi živim vekomaj. Amen.

Drugi del.

Sklenjeno je, da vsak človek umrje, ker
smo vsi obsojeni v smrt in vsi umrjemo.
Ljubi kristijan! kakor si v krstnih bukvah
zapisan, tako boš tudi v mrtvaških zapisan.
Kakor ti zdaj govoriš od svojih mrtvih, od
očeta ali matere, ali strica ali druzih, tako
bodo drugi od tebe govorili, da si bil na¬
svetu in kako da si živel. Slišiš, da zvonovi
oznanujejo smrt. druzih, tako bodo drugi sli¬
šali zvonove tvojo smrt oznaniti. Vsi bomo
umrli in ni človeka tolikanj trdnega ali ob¬
lastnega, da bi se smrti vstavil, da bi zmiraj
živel in ne umrl.

Veš to, zakaj tedaj mlačno in slabo
živiš? Kaj bi mislil in rekel, ako bi obsojen
človek k smrti peljan bil in bi ga videl sme¬
jati se, ali ga slišal veselo govoriti od norosti
sveta? Rekel bi, da je neumen in norec, in
prav; ti si pa morda njemu enak, in ne po¬
misliš. K smrti si resnično obsojen, smrt je
zmiraj bližej, umrl boš, in nične skrbiš? Hu-
dodelnik se prestraši, ko vidi tovariša svojega
na vislicah ali gavgah mrtvega; zakaj pa ti

-o 568 «>—

brez vse skrbi živiš, ki hodiš po grobeh svo¬
jih znancev ali pa nje mrtve vidiš? Oni tebi
rečejo: „Včeraj meni, danes tebi.“ Sir. 38, 23.
Resnično je to, da kmalu pojdeš za njimi.

Največja norost je to: veš, da boš go¬
tovo umrl, da boš po sedanjem dobrem ali
hudem življenji srečno ali nesrečno večnost do¬
segel in nič ne skrbiš! Če boš v milosti božji
umrl, boš v njej vtrjen in boš srečen veko¬
maj ; če pa v velikem grehu urnrješ, boš v
njem vtrjen in boš nesrečen vekomaj; to veš
in vendar v grehu živiš! Sovraži in opusti
svojo hudobno norost, in prosi rekoč:

Zdihljeji.

0 Jezus! jaz bi se ne predrznil pred
tvoje obličje priti, ako bi te ne veroval za¬
voljo grešnikov križanega. Velika je moja hu¬
dobija, veliko večja pa tvoja milost; veliko je
moje zadolženje, veliko večje pa zasluženje
tvoje smrti, in zato upam v tebe. Tvoja ve¬
lika ljubezen do mene je vir mojega upanja
do tebe, in trdno upam, da mi boš vse grehe
odpustil, ako se spokorim. Prosim te, da mi
s svojo milostjo pomagaš, da bi se z njo
spokoril, pravično živel in srečno umrl. Ker
si mene, pogubljenja vrednega grešnika, ve¬
liko časa potrpežljivo čakal k pokori, upam,
da mi boš tudi posihmal milostljiv, ker ti

-o 5 GU ©—

zadostiti želitn. Ljuba mati in mogočna po¬
močnica Marija! prosi Jezusa zame, nevred¬
nega grešnika zdaj, in sosebno, ko se bo
moja duša odločila, da pojde v večno izveli-
čanje. Amen.

Tretji  del.

Smrt bo gotova, in ravno za tega voljo
je tvoja nespamet velika, ker živiš, kakor da
bi gotovo vedel, da ne boš umrl, ali kakor
da bi pekla in nebes ne bilo. Veruješ, da po
smrti pojdeš v pekel ali v nebesa in da,
kamor pojdeš, boš tam vekomaj, in te vendar
tako malo skrbi? Ljubi brat, ljuba sestra v
Kristusu! premišljuj smrt, da pravično živiš
in srečno umrješ. Če vse svoje dela vpričo
smrti ravnaš, bodo pravične; in če se v
skušnjavah svoje gotove smrti spomniš, jih
premagaš. Ravno zato ti Modri reče: „V vseh
svojih delih spomni se svojih poslednjih reči
in ne boš nikdar grešil." Sir. 7, 40.

Vsi pravi prijatelji božji so pogosto pre¬
mišljevali smrt. Sveti Siloe, sveti Hilarijon,
sveti Hieronim, sveti Karol Boromej in drugi
Svetniki so vedno premišljevali smrt, in ta
spomin je nje spodbadal pravično živeti, da bi
srečno umrli. Neki puščavnik, ko je blizo
smrti bil, se je veselil in je okoli njega sto¬
ječim svoje veselje razodel, rekoč: „Ves čas

-o 570 e>-

svojega življenja sem smrt premišljeval,, zdaj
pa seje ne bojim.“

Če smrti ne premišljuješ, slabo ali mlačno
živiš, in ko boš umrl, boš nesrečno umrl. O
kako strašna je smrt človeku, kateri je ne pre¬
mišljuje in jo skoraj nalašč pozabi! Porečeš:
„Če smrt premišljujem, sem zmiraj žalosten
in moje življenje ne bo nikoli veselo.“ Res
je, da, če smrt premišljuješ, si žalosten, ža¬
losten si pa po volji božji in v številu tistih,
katerim Jezus reče: „Blagor žalostnim! oni
bodo oveseljeni.“ Mat. 5, 5. Če si žalosten
po volji božji in pravično živiš, bo tvoja ža¬
lost v veselje preobrnjena. Če smrt pogosto
premišljuješ, te ne bo grešno veselje zape¬
ljalo, boš svoje grešno poželjenje pod zapo¬
vedi deval in boš srečen. Ne pozabi tedaj
nikoli, da boš gotovo umrl in opravljaj dobre
dela. ker dobrih del ne bo smrt odvzela.

Zdihljeji.

Vem, o Gospod! da bom gotovo umrl,
da bom zapustil vse, in da pri tebi mi ne
bo nič druzega pomagalo, kakor to, kar do¬
brega storim iz ljubezni do tebe. 0 moj Bog!
kako bo z menoj ? Vse me bo zapustilo,
in jaz bom vse zapustil, ko bom umrl, m
vendar leno živim? Za svet skrbim, kakor
da bi ne umrl nikoli, in za svojo dušo sem

—o 571 ®—

len, da-si vem, da bom gotovo umrl. Ako bi
me smrt zdaj ločila od sveta, bi bil morda
nesrečen, vekomaj, in se vendar ne priprav¬
ljam srečno umreti? Usmiljeni Oče! grize me
vse to, in tudi popraviti želim; kar sem bliž¬
njemu krivice storil, bom povrnil, hude pri¬
ložnosti opustiti hočem, pogosto moliti, v
pokori živeti in storiti vse, kar mi po tvoji-
milosti zasluži srečno smrt. Amen.

Ure svoje smrti nihče ne ve.

Prvi del.

Gotovo je, da bomo umrli, nihče pa ne-
ve, kdaj bo umrl. Vsak umrje, kader Bog
hoče, on sam ve dan in uro smrti slehernega
človeka; mi pa ne vemo, kdaj se bomo iz
tega sveta preselili v večnost. To nas pri¬
ganja neprenehoma skrbeti, da pravično ži¬
vimo, in da se, ako smo grešili, brž in res¬
nično spokorimo; zakaj gorje nam, ako nas-
smrt v velikem grehu najde. Sveti Hieronim
pravi: ^Kristijan, ki ne živi, da bi srečno
umrl, ako bi njega nagla smrt zadela, ni kr¬
ščanskega imena vreden."

Jezus Kristus, naš učenik, da bi mi
zmiraj pripravljeni bili srečno umreti, nam
pravi: „Čujte, ker ne veste ne dneva ne

-o bi 2  sa¬

tire. 11  Mat. 25, 13. Kar Jezus pravi, nas pri¬
ganja zmiraj biti v njegovi milosti, ker ne
vemo, kdaj bomo umrli. On zopet pravi:
„Pripravljeni bodite, zakaj sin človekov bo
prišel ob uri, katere ne veste. Mat. 24, 44.
Jezus nam ne reče, da se pripravljajmo, am¬
pak da pripravljeni bodimo; ker, če želimo
ali obetamo pripraviti se k smrti, in ko pride,
pripravljeni nismo, bomo nesrečno umrli. Ve
liko je ljudi pogubljenih, ker je smrt njih
pokoro prehitela, in so šli nespokorjeni v
večnost.

Ljubi moj! veš, da boš umrl in ne
veš, kdaj boš umrl, pa se vendar ne 'priprav¬
ljaš, ker upaš, da boš dolgo živel. Če si ravno
mlad in močan, lahko kmalu umrješ, in ve¬
liko njih je mladih in močnih umrlo, kader
jim je zdravo telo dolgo življenje obetalo.
Večkrat slišiš od kake nagle smrti; bojiš se
takrat, in kmalu spet to pozabiš, ker smrtni
spomin ti je bodeč in grenak. Pripravljen
zmiraj bodi, ker lahko naglo umrješ, in če
v milosti božji ne umrješ, boš nesrečen ve¬
komaj. Sv. Gregorij papež pravi: ,,Skrita je
ura smrti, da bi bili zmiraj pripravljeni srečno
umreti. “ Kader te hudoba skuša grešiti iz
upanja dolzega življenja, misli in reci: „če to
storim in naglo urarjem, kakošna bo z mojo
dušo?" Ponižaj se in reci:

-o 573 o-

Zdihljeji.

Gospod! v peklu bi že bil,'ako bi [tvoje
usmiljenje neskončno ne bilo z menoj. Vreden
sem bil nagle smrti umreti, ali tvoja milost
me je ohranila in čakala, ker nočeš mo¬
jega pogubljenja, temuč da se spokorim in
da bi bil izveličan. Moj Bog in Gospod! k
tebi se obrnem, usmili se me in mi ne po¬
vrni po moji hudobiji. Spoznam svoje veliko
zadolženje v te, vsegarnogočnega Gospoda;
živim in umrjem, kakor ti hočeš, živ ali
mrtev sem v tvoji oblasti, in sem vendar
tebe hudobno razžalil ? Odpusti mi, in varuj
me nagle smrti. O Gospod! ker pa vem, da
mi je umreti, in ne vem, kdaj bom umrl,
hočem tebi s pomočjo tvoje milosti vselej slu¬
žiti, da bom pripravljen srečno umreti. Amen.

Drugi  del.

Ako bi ti, kristijan, pri mizi v veseli
družbi bil, nad tvojo glavo bi pa ojster meč
mehko privezan bil, kako bi se gostoval?
Gotovo bi ne jedel in ne pil zavoljo strahu,
in bi skrbel nevarnosti oditi. Resnično je to,
zakaj pa v grehu neskrbno živiš, dasi veš,
da vsako uro lahko umrješ? Gospodar je
svojega obdolženega hišnika poklical in mu
rekel: »Odgovor daj od svojega hiševanja

—o 574 c>-

in mu je odlog dal izgovoriti se; tebi je tudi
napovedano odgovor dati od vseh darov, ka¬
tere si prejel; Bog pa odlaša te pred se po¬
klicati, da se pripravljaš in da bi bil priprav¬
ljen, ker ne veš, kdaj boš umrl. Koliko bi
v zadnji uri dal, da bi ti eno leto pridjano
•bilo? zakaj pa zdaj trdovraten ostajaš, opo¬
minjanje božje zaničuješ in se ne pripravljaš
srčno umreti, ker ure svoje smrti ne veš?

Če ti, o kristijan, dolžnika imaš, ki ti
je veliko dolžan, hočeš, da ti dolžno pismo
da, da-si veš, da je zvest in premožen. Zakaj
to? Zato, praviš, da če naglo umrje, svojega
ne zgubiš. Pametno je; zakaj pa nisi vsaj
enako pameten v izveličanje svoje duše? zakaj
v se upaš, da boš dolgo živel, in iz tega
upanja odlašaš zadostiti Bogu? kaj pa bo,
•če v nepokori umrješ ? Ubogaj tedaj Modrega,
po katerem Bog govori, rekoč: „Ne odlašaj
se k Gospodu spreobrniti in ne odkladaj od
•dneva do dneva.“ Sir. 5, 8. Svojo neumnost
spoznaj in prosi:

Zdihljeji.

Moj ljubi Izveličar! ti si vso svojo sveto
kri prelil in svoje drago življenje dal za iz¬
veličanje moje duše, jaz pa sem te velikokrat
razžalil in svojo dušo ranil, akoravno sem
vsako uro v nevarnosti umreti. Hudobno je

—<3 575 a>-

to, da sem v tebe grešil, hudobnejše pa, da
sem v nepokori ostal, dasi sem vedel, da me
k sodbi pokličeš, kader hočeš. Ti, dobrotljivi
Gospod, si moje obsojenje odložil, da bi se
spokoril, jaz sem pa tvoje veliko prizanašanje
v tvoje razžaljenje obračal. Vem, milosti
sem nevreden, pa upam vendar, ker mi to
zapoveš in tvoja dosedanja milost povišuje
moje upanje. Prosim te, da me toliko časa
živeti pustiš, da se spokorim in po moči za¬
dostim. Daj mi milost prave pokore in sta¬
novitnosti v njej, da, ko umrjem, milost do¬
sežem. Amen.

Tretji del.

Kdor živi, bo umrl, in nihče ne ve, kdaj
bo umrl. Ljubi bralec! v nevednosti ure svoje
smrti si in bodi tedaj pripravljen, da te Go¬
spod, kader pride, v dobrih delih najde. „Sre¬
čen je hlapec, katerega bo njegov gospod,
kader pride, našel, da tako stori. 11  Mat. 24, 26.
Ni majhno plačilo zvestim in ni majhno po-
korjenje nezvestim napovedano, ampak večno
izveličanje ali pa večno pogubljenje, kakor
si zaslužijo.

Premisli, če si res pripravljen, srečno
umreti, in če nisi pripravljen, hiti pripravljati
se, ker ne veš, kdaj boš umrl. Premišljuj s
pomočjo milosti božje, in sodi se pravično po

-o 57G e>-

naukih Jezusovih, da se ne zapelješ. Pre¬
misli, če kako hudo poželjenje gospoduje v
tebi in ga izženi iz srca, sicer ne boš sebe
pravično sodil. Ne po tem, kakor ti misliš po
svojem majhnem umu, tudi ne po življenji
druzih ljudi te bo Jezus sodil, temuč po
naukih, katere je učil, kakor je on sam
pravil: ,,Beseda, katero sem govoril, bo njega
(človeka) poslednji dan sodila.“ Jan. 12, 48.
Sedaj morde zaničuješ ali malo čislaš, kar te
bo zadnjo uro silno grizlo; in toraj premisli
in sodi se, kakor da bi blizo smrti bil. če¬
ravno nagle smrti ne umrješ, je nevarno od¬
lašati spreobrnjenje; navadno je, da trdo¬
vratni grešniki nesrečno umrjo, čeravno prej¬
mejo zakramente.

Ljubi moj! vtisni si globoko v srce to
katoliško resnico, da po dobri ali hudi smrti
bo srečna ali nesrečna večnost, in da nikdar
ne skrbiš preveč za svoje izveličanje. Sveti
Pavel opominja: „S strahom in trepetom de¬
lajte delo svojega izveličanja. 11  Fil. 2, 12. Dobri
in zvesti služabniki božji nikoli niso bili, in
zdaj niso brez strahu; zakaj pa bi ti bil?

Zdihljeji.

0 Bog! kdo me je ljubil in me ljubi ko¬
likor ti, Oče vsega usmiljenja? Zakaj sem te
pa jaz tako hudo razžalil ? Moje življenje je v

—® 577  •©—

tvoji oblasti in me iz števila živih zbrišeš,
kader hočeš, in vendar tebi pokoren nisem!
Usmiljeni Oče! ne gledaj moje velike nehva¬
ležnosti in velicega zadolženja, ampak ne¬
skončno zasluženje gledaj svojega edinoroje-
nega Sina Jezusa Kristusa zavoljo mene in
druzih grešnikov križanega, da mi zavoljo
njega moje grehe milostljivo odpustiš. Daj mi
milost spoznati in sovražiti svoje grehe, vso
hudobo in hude priložnosti opustiti, vse za¬
povedane dobre dela zvesto opravljati in v
tvoji službi stanovitnemu biti, da se k smrti
pripravljam in me smrt pripravljenega najde.
Cista devica in usmiljena mati Marija! prosi
za-me svojega ljubeznjivega Sina Jezusa, da
mi da milost srečno umreti. Amen.

Smrt trdovratnega grešnika.

Prvi  del.

Trdovratni grešniki nočejo premisliti svoje
smrti, ker jim je smrtni spomin grenak; radi
pozabijo smrt, da bi mirno živeli v grehih,
ker se jim dopadljivo zdi v lažnjivem miru
ali v slepoti duha živeti. Koliko časa bo njih
zmota? Do prve nevarne bolezni bo, in ta¬
krat jih bo vest strašno pekla. Salomon
Pravi: „On bo umrl (bo pogubljen), ker ni

Eksercicije. ‘

—o-  578 o—

svarjenja prejel in bo v obilnosti svoje ne¬
spameti zapeljan. 11  Prip. 5, 22 — 23. Ko greš¬
nik čuti, da je smrt blizo, in ve, da mora
zapustiti vse, pred pravičnega sodnika iti in
mu odgovor dati od vsega svojega življenja,
se prestraši in ga silno skrbi. Kdo more za-
popasti mnoge in strašne viharje njegovega
stiskanega duha? Hudega je veliko storil,
dobrega storiti ni hotel, zapustiti mora vse
in v neskončno večnost iti; zato trepeče.

Lažnjivo upanje dela trdovratne greš¬
nike zdaj predrzne; ko bodo pa nevarno zbo¬
leli, se bo njih upanje v velik strah spreo¬
brnilo. Abraham je veliko zasluženje imel pri
Bogu, ker je upal, da mu bo Bog po sinu
Izaku, katerega mu darovati je bil zapovedal,
velik zarod dal. Sveti Pavel Abrahama hvali,
rekoč: „Zoper vse upanje je upal.“ Kirni. 4, 18
Trdovratni grešniki zoper krščansko upanje
upajo, da jim bodo grehi odpuščeni, če se
ravno spokoriti nočejo in grešiti ne jenjajo.
Huda zmota je to, katera jim bo ogrenila
zadnjo uro, ker zgodilo se bo nad njimi, kar
Salomon pravi: „Hudobnik se sam v svoje
hudobije vjame. 11  Prip. 5, 22.

Kaj porečeš, grešnik? Odgovoriš: „Božja
beseda pričuje, da Bog grešniku odpusti,
kader koli se spreobrne; zakaj tedaj bi ne
upal? Ljubi moj! če to misliš zato, da bi
sebe priganjal k pokori, prav misliš; če pa

-o 571) o—

to misliš, da bi v grehih živel, si hudoben
in boš lahko v številu tistih, od katerih Da¬
vid pravi: „Grešnikov smrt bo prav huda.“
Ds. 33, 22. Veruješ, da Bog odpusti grešniku,
kader koli se spreobrne, zakaj pa ne veruješ,
da se brez pomoči milosti spreobrniti ne za-
moreš in da Bog ni dolžan tebi milosti dati ?
Ce nagle smrti umrješ, ko bi ravno čas imel
svete zakramente prejeti, kaj ti zakramenti
pomagajo, če greha ne sovražiš s pomočjo
milosti Božje? Grevenga, katero trdovratni
grešnik ima, ko vidi smrt blizo, je enaka
strahu, ki ga nekdo ima, ko sovražnik nad
njim stoji in ga umoriti hoče; joka, prosi in
se ponižuje samo zato, ker je njegovo živ¬
ljenje v nevarnosti. Spreobrnjenje pravo je le
iz milosti božje, ker je resnično, kar Jezus
pravi: „Nihče ne pride k meni, če ga (ne¬
beški) Oče ne vleče." Jan. o, 44. Kader te
Bog kliče in ti pomaga, spreobrni se, da no
boš po navadi trdovratnih grešnikov nesrečno
umrl. Prosi:

Zdihljeji.

O Jezus! kako bo z menoj, če se k
k tebi ne spreobrnem? Ako glas tvoje mi¬
losti zaničujem, sem zapuščenja in pogub¬
ljenja vreden. Moji veliki grehi niso odpu¬
ščanja vredni, pa upam vendar v neskončno

37 *

-o  580  ©-

zasluženje tvojih smrtnih bolečin, da me ne
boš pogubil, temuč mi s svojo milostjo po¬
magal spokoriti se. Ljubi Odrešenik! ne pri¬
pusti, da bi te posihmal žalil, ampak po¬
magaj mi pravično živeti. Želim in obljubim
s pomočjo tvoje milosti ti zvesto služiti; od¬
vrni moje srce od vseh grešnih reči, daj mi
želeti, kar je v nebesih, varuj me slepote in
trdobe duha, da tebe samega iz vse duše
ljubim, in zavoljo tebe ljubim sebe in svojega
bližnjega, da milost najdem pri tebi, in da
te hvalim vekomaj v nebeškem kraljestvu.
Amen.

Drugi del.

Veliko nadlog bo trdovratnega grešnika
obsulo, ki je do nevarne bolezni pokoro od¬
lašal. Hudoba, vsega dobrega sovražnik, ka¬
teremu je trdovratni grešnik zoper obljube
svetega krsta služil, ga bo strašno skušal in
si prizadeval, da bi predrzno upal, ali da bi
obupal in da bi v grehu umrl. Trdovratnemu
grešniku bodo tudi telesne bolečine hudo
nadležne, ker ni navajen zavoljo Boga trpeti
in svojega telesa pokoriti, temuč je navajen
v mehkobi živeti. Tudi grehi ga bodo silno
grizli, ker je velikokrat grešil, se ptujih gre¬
hov vdeležil in pokore ni delal. Večnost, v
katero pojde, ga grozno straši, ker se silno

-o- 581 ®—

boji pogubljenja, in ne ve, kako bi mu odšel.
Zakramente, katere je v ljubezni do greha
prejemal, so mu velika teža, .ker ve, da njih
prejemanje njegovo zadolženje pri Bogu po¬
višuje. V teh hudih in mnogih britkostih bo
trdovratni grešnik spregledal in bo videl, da
je resnično, kar je Bog po Modrem govoril:
»Gorje vam, vi hudobni ljudje, kateri ste
Naj višjega zapovedi zapustili; kader umrjete,
bo kletev vaš delež.“ Sir. 41, 11 — 12. Kakor
močni in mnogi vetrovi majhno ladijo po
morji sem in tje gonijo, ravno tako bodo
notranji viharji gonili grešnika, kateri se ni
hotel prej spokoriti; toliko misel ga bo ob¬
sulo, da sam ne bo skoraj vedel, kaj misli.

Grešnik, uči se modrosti, jn zdaj se
spokori, da pogubljen ne boš. Če zdaj po¬
slušati nočeš usmiljenega Boga, kateri te do¬
brotljivo kliče, boš tudi ti v smrtni nevar¬
nosti va-nj klical, in uslišan ne boš. Sveto
pismo pravi: „Kader vas (trdovratne greš¬
nike) bo nadloga naglo obšla, in bo pogub¬
ljenje ko vihar pridrlo; bote v me klicali in
vas ne bom uslišala 11  (pravi modrost božja).
i’rip. 1, 27—28. Velikokrat si slišal, da bo
»trdovratnemu srcu na zadnje hudo; in kdor
nevarnost ljubi, bo v njej poginil. 11  Sir. 3, 27.
Ge se tega ne bojiš, si še slep in trdovraten;
ce se pa bojiš, prosi Boga milosti, hiti k
njemu in ostani pri njem. Če tega ne storiš,

-o 582 o-

lahko da boš v svojih grehih nesrečno umrl.
Bog po svojem preroku reče: „Meni so (greš¬
niki) hrbet obrnili in ne obličja; v času svoje
britkosti poreko: Vstani, reši nas!“ On pa
jim bo odgovoril: „Kje so tvoji bogovi? naj
vstanejo in te rešijo. 11  Is. 2, 27 — 28. če si
svojega Boga zapustil in stvari malikuješ, od
kod bo tvoja pomoč ? Premisli, kaj sv. Hie¬
ronim pravi: „To vem in me skušnja uči,
da dobrega konca tistemu ne bo, katerega
življenje je zmiraj hudo bilo. 11  Če hudobno
živiš in se nesrečne smrti ne bojiš, si po¬
pačene vere in si norec. Upam, da nisi tako
daleč zašel; prosi tedaj iz srca rekoč:

Zdihljeji.

Ljubi Odrešenik! pomagaj mi in ne za-
ppsti me, velicega grešnika. Vem, da je moja
duša z grehi preobložena, da me skušnjave
premagujejo, da me hude navade v služnosti
drže, pa ravno zato pred teboj kleče prosim
in vpijem: usmili se me in reši me, da ne
bo tvoja sveta kri zgubljena nad menoj. Go¬
spod ! žal mi je, da sem te razžalil in se
poboljšati obljubim, ker ti hočeš, mi zapoveš
in mi pomagaš spokoriti se. O Jezus! sprejmi
me, hudobnega puntarja, zavoljo zasluženja
svoje grenke smrti in ne pogubi duše, zavoljo
katere si smrtne britkosti prestal. Stori me

—<b-  583 -o-

svoje ljubezni ljubeznjivega jetnika, da ti
zvesto služim, stanoviten ostanem v tvoji
službi in da bom tvojim izvoljenim prištet.
Amen.

Tretji del.

Čudno je , da se grešniki, dasiravno
slabi ljudje, vsegamogočnega Boga in večnega
pogubljenja malo boje. Trdovratni grešniki
so resnično taki, ki stvari malikujejo in so
njih grešni ljubezni služni. Kar je Jezus tr¬
dovratnim Judom rekel, je vsem trdovratnim
grešnikom rečeno: „Iskali me bote in v svo¬
jem grehu umrli.“ Jan. 8, 21. Te besede so
iz ust večne resnice, Sinu božjega, kateri vso
oblast ima v nebesih in na zemlji in so
vendar brez strahu? Oni vedo, da bo lju¬
bka vržena v ogenj, in tudi lahko vedo, da
so v velikem grehu; po ljubezni do greha
oslepljeni ne pomislijo, koliko hudega jih
čaka.. Od kod je njih zmota? Iz tega je, ker
upajo, da bodo v zadnji bolezni milost do¬
segli. Kaj bi pa bilo, ako bi naglo umrli?
če pa ravno ne bodo naglo umrli, ali je mar
pokora v njih oblasti? Sv. Bernard prav go¬
vori: „Hudobno življenje in srečna smrt je
velik čudež."

Kristijan! prepričan bodi, da je silno
nevarno odlašati spreobrnjenje, ker grešnik

-<3 584 s>—

je čedalje hudobnejši, čedalje božje milosti ne-
vrednejši in mogočne milosti potrebnejši, in
hudobnež si, če se zdaj božji milosti ne vdaš.
Res je, da desni razbojnik je v zadnji uri
svojega življenja dosegel odpuščenje, ne po¬
zabi pa levega, kateri je zraven Kristusa v
svojih grehih umrl. Desni razbojnik ni Jezusa
prej poznal, ti ga pa paznaš, va-nj veruješ od
svoje mladosti in si mu vendar prostovoljno
nepokoren.

O grešnik! premisli, kaj Modri pravi : „Ne
odlašaj od dneva do dneva se h Gospodu
spreobrniti, zakaj njegova jeza bo naglo prišla
in v času maščevanja te bo razdjal.“ Sir. 5,
8 — 9. Če hudobno živiš in upaš srečno
umreti, poslušaj svetega Avguština, ki pravi:
„ Bolnikova pokora je bolna kakor on.“ Ponižuje
se grešnik, ko smrt blizo vidi, ker ga strah
tlači, malo pa je upati, da bi se resnično
spokoril. Poslušaj tudi sv. Hieronima: „Izmed
deset tavžentov, katerih življenje je do zad¬
njega hudobno bilo, komaj eden zadobi od¬
puščenje. “ Sv. Pavel tebe in vse ljudi opo¬
minja, rekoč: „Ne motite se, z Bogom se ne
norčuje; kar človek seje, to bo žel.“ Bal-
7 — 8. Kakoršno je tvoje sedanje življenje,
taka bo smrt; navadno je to, in toraj vse
svoje dni živi Bogu, da nesrečen ne boš; in
če nisi tega storil, ponižaj se, žaluj, boljšaj
se in prosi:

—<3  585  «>-

Zdihljeji.

Moj Bog! tvoje pravične sodbe me stra¬
šijo, in bojim se tebe zgubiti vekomaj ; za
tega voljo ne bom dalje tvoji milosti nepo¬
koren in nehvaležen. Tvoja potrpežljivost z
menoj je neizrečeno velika, in ravno zavoljo
nje je moja dosedanja nepokorščina hudob-
nejši. Pozabil sem te, o Gospod, in vreden
sem, da mene pozabiš; daj mi vendar svojo
usmiljeno pomoč po zasluženji Jezusa Kri¬
stusa, da svoje življenje boljšam in ti stano¬
vitno služim, da, ko konec mojega življenja
pride, v tvoji milosti urarjem. Amen.

Grešnik naj se boji, da bo nesrečno umri.

Prvi del.

Mogoče je, in nihče ne ugovarja, da grešnik
lahko nesrečno umrje. Nevarnost, da zamo-
remo nesrečno umreti, mora vsacega človeka
s strahom napolniti, ker nesrečna smrt je
strašna nesreča; veliko bolj se mora grešnik
bati, ker je te velike nesreče vreden. Kuga,
vojska, lakota, preganjanje, bolezen, in kar
je druzega strašnega na svetu, je memo ne¬
srečne smrti malo ali nič, ker nas telesne
nadloge ne ločijo od Boga; nesrečna smrt pa

—586 o-

loči grešnika od Boga in mu večno kletev
nakoplje. Ravno zato Jezus pravi': „Čujte,
ker ne veste, ob kateri uri vaš gospod
pride.“ Mat. 24, 42. Nemogoče je skoraj za-
popasti in verjeti, kako zamorejo grešniki ve¬
seli biti, ker vedo, da jih nagla smrt lahko
zadene in da bodo pogubljeni vekomaj, ako
umrjo v grehu. Čudna slepota je to, in še
bolj čudno, da je tolikanj slepih grešnikov,
dasiravno verujejo v pravičnega Boga, ma-
ščevavca hudega. Te slepe duše Bog sam
opominja po Modrem, rekoč: „Ne hitite v

(večno) smrt s svojim zmote polnim živ¬
ljenjem, in ne vrzite se z deli svojih rok v
pogubljenje." Modr. 1, 12.

Grešnik, kaj praviš? Odgovoriš: „Vem,
da me nagla smrt zadeti zamore, ta nevar¬
nost pa ni bližna, ampak daljna." Bodi si,
kakor praviš, tvoja nespamet je vendar ve¬
lika ; zakaj, če v grehu umrješ, ni več po¬
prave, ni več odpuščenja vekomaj. Bi ti pu¬
stil svoje najbolje blago, kjer ga tat lahko
vzame, ker upaš, da ga ne bo morda vzel ?
Bi hotel po potu iti, kjer veš, da so roparji, iz
upanja, da boš nevarnosti odšel? Tega bi ne
storil in ne storiš, ker ljubiš svoje blago in
še bolje svoje življenje; zakaj svoje duše vsaj
enako ne ljubiš in za-njo enako ne skrbiš?
Premisli, kar Jezus pravi: „Kaj pomaga člo¬
veku, če ves svet dobi, svojo dušo pa po-

-o 587 e>-

gubi?" Mat. 16, 26. Za svojo dušo nisi pre¬
več varen; zmodri se tedaj, odpravi vso hu¬
dobo iz svojega srca, boj se vsake nevarnosti
in vedno prosi Boga, da ti s svojo milostjo
pomaga.

Zdihljeji.

O Bog! čudim se nad svojo veliko ne¬
spametjo, da sem neskrbno in veselo živel,
dasiravno sem vedel, da sem v grehu in v
nevarnosti pogubiti se: čudim se tudi nad
tvojo veliko potrpežljivostjo in milostjo, iz
katere sem namesti zasluženega pogubljenja
veliko dobrot prejel in iz nje tudi sedanjo
svetlobo in voljo boljšati se prejmem. Go¬
spod! nagle in nesrečne smrti sem vreden:
ni njih malo v peklu, da te niso tako hudo
žalili ko jaz, mene pa-si ohranil in me zdaj
ohianiš, in mi tudi pomagaš spokoriti se, da
po resnični pokori zasluženemu pogubljenju
odidem. Hvaljeno bodi tvoje neskončno usmi¬
ljenje, in da mu nehvaležen ne bom, hočem s
pomočjo tvoje milosti tebi zvesto služiti, da
tvojo voljo storim in srečno umrjem. Amen.

Drugi  del.

Kdor koli je v velikem grehu, je vreden
v njem umreti, ker je s svojim dovoljenjem
v greh sebe podvrgel večnemu pogubljenju.

-o 588 ®~

katerega je velik greh po božji besedi vreden.
Najhujša nadloga, s katero Bog predrznega
■človeka pokori, je ta, da ga iz sveta pokliče,
preden se spokori, ker nesrečna smrt je pot
v večno pogubljenje; te velike nesreče je pa
grešnik vreden, ker je svojemu Bogu nepo¬
koren. „Plačilo greha je (večna) smrt.“ Rimi.
6, 23.

Kdor po veri premisli vsegamogočnost,
svetost, pravico, milost, vsegavednost in druge
lastnosti božje, katere grešnik predrzno zani¬
čuje, lahko ve hudobo svojega greha. Zraven
tega, če premisli trpljenje in ljubezen Jezu¬
sovo, prejete milosti, svete zakramente in
drugo, lahko ve, da je nesrečne smrti in več¬
nega pogubljenja vreden. Grešiti v Boga in
puntati se vanj; grešiti in zaničevati Jezu¬
sovo kri je enako, in ravno zato je grešnik
božjega srda vreden. Sveti Hieronim sleher¬
nemu grešniku pravi: „Kader si grešil, si se
spuntal v Boga, odpovedal si se zasluženju
Jezusove smrti in si se večnemu pogubljenju
prostovoljno podvrgel.

Ker je to resnično, vprašam te, o
grešnik! kako ti je mogoče mirno živeti v
grehu, ker veš, da, če umrješ v njem, boš
pogubljen vekomaj? Kajn je hudo razžalil
Boga, ko je svojega nedolžnega brata Abelna
umoril, vest pa ga je strašno pekla in je
ztniraj pričakoval zasluženo, naglo smrt, kakor

-o  589 «3—

je sam djal: „Kateri koli me bo našel, me-
bo ubil." I. Mojz. 4, 14. Ravno tako bi se ti
mogel nagle smrti bati, ker si res nagle in
nesrečne smrti vreden. Judež Iškarijot, ki je
Jezusa v smrt prodal, je bil po strašnem gri¬
zenji svoje vesti toliko gnan, da je ni pre¬
stati mogel in se je obesil; ti pa mirno živiš
in se ne bojiš? Odgovoriš, da se v božjo mi¬
lost zanašaš, ker Bog ne vračuje po naših
hudobijah. Vem, da božja milost je neskončno
velika, nihče pa ne ve, koliko časa bo Bog
grešnika čakal. Modri pravi: „Ne reci: Grešil
sem, in kaj žalega se mi je zgodilo? zakaj
Najvišji je potrpežljiv maščevavec." Sir. 5, 4.

Zdihljeji.

Gospod! ne bom tvoje milosti utrudih
ampak se ji hočem popolnoma podvreči. Vem.
da sem nagle in nesrečne smrti vreden, in
da vendar po tvoji veliki milosti živim, živim
pa, da se spokorim in se spokoriti hočem.
Ker si mi tolikanj dober, da me po zaslu-
ženji v pekel ne vržeš, upam v te in te po¬
nižno prosim po vrednosti Jezusove smrti,
po zasluženji device Marije in vseh svetnikov,
da mi daš milost prave pokore in da me
pustiš tako dolgo živeti, da se resnično spo¬
korim. Nesrečni človek sem, ker sem tebe
večno dobroto, velikokrat razžalil, srečen, sem

—o- 590 €>—

pa, ker me še čakaš k pokori, in srečnejši
bom, če tebi s pravo pokoro zadostim, kar
bom s pomočjo tvoje milosti storil, da te
hvalim v nebesih vekomaj. Amen.

Tretji  del.

Zgodi se lahko, da grešnik v svojem
grehu umrje. Grešnikov je silno veliko, spo¬
kornikov pa malo, ker grešniki po svojem
hudem poželjenji zadržani in po lažnjivem
upanji zapeljani odlašajo pokoro, ker trdno
mislijo, da ne bodo nesrečno umrli. Če Bog
kakega človeka z naglo smrtjo pokliče v več¬
nost, se grešniki prestrašijo, kmalu pa njih
.strah mine, ker upajo, da njih ne bo enaka
nesreča zadela; tako dolgo odlašajo pokoro
in božjo milost zaničujejo, da umrjo v ne-
pokori. Grešnikov navada je, da božjemu
opominjanju ne verjamejo, navadno je pa
tudi, da nesrečno umrjo. Preroki so Izrael¬
cem nepridno osnovali pokoro; Ahab kralj
je mislil, da ga prerok Miheja sovraži, ki mu
je smrt napovedal; Jezus je Jeruzalemčanom
zastonj pravil, da bodo zapuščeni in pokor¬
jeni, ako se ne spokore; tudi zdaj se grešni¬
kom brez sadu oznanuje, da bodo nesrečni,
če se spokoriti nočejo. Vsem grešnikom gre,
kar je sv. Štefan Judom rekel: „Vi trdovratni
in neobrezani v srcih in ušesih, se sv. Duhu
vedno ustavljate." Djan. ap. 7, 51.

—o 591 «=—

Praviš: „Nagle smrti so redke, in upam,
da bom v zadnji bolezni popravil vse, zakra¬
mente prejel in opravičenje zadobil. 11  Odgo¬
vorim, da, čeravno v svojih grehih naglo ne
utnrješ, lahko nesrečno umrješ, ker navadno
je, da, kdor odlaša pokoro, milosti prave po¬
kore ne doseže. Kaj ti pomaga dolgo živeti,
če hudobno živiš? Če dolgo in hudobno živiš,
se čedalje huje zadolžuješ pri Bogu in te
huji obsojenje čaka. Če se v zadnji bolezni
svojih grehov izpoveš in prejmeš zakramente
katoliške cerkve, je malo upanje, da bi od-
puščenje dosegel, če si do tistega časa od¬
lašal pokoro. Božja modrost pravi: „Ker ste
ves moj svet zavrgli in moje svarjenje v
nemar pustili, se bom tudi jaz k vašemu po¬
gubljenju smejala. 11  Prip. 1, 25 — 26.

Ljubi moj! če se greha ne bojiš, grešiš
in v svojih grehih živiš, prostovoljno hočeš
nesrečno umreti. Sv. Pavel pravi: „Ne veš,
da te božja milost k^pokori vabi? če je po¬
slušati nočeš, po svoji trdovratnosti in po
svojem nepokornem srcu sebi jezo nakoplješ
v dan pravične sodbe božje. 11  Rimi. 2, 4 — 5.

Zdihljeji.

O Jezus! ki si za-me in za vse grešnike
na trdem lesu svetega križa dobrotljivo umrl,
prosim te, da mi ne povrneš, kakor sem

—® 592  €>—

vreden, ampak da mi po svojem velikem usmi¬
ljenji daš čas in milost spokoriti se. Ne bom
pokore odlašal, ampak zdaj pridem k tebi,
svojemu Gospodu, s polno voljo, in upam,
da bom tvoje milosti deležen. Odpovem
se hudiču, njegovemu napuhu in njegovim
delom, pokoril bom svoje telo in premagoval
svoje hude želje, da te ne žalim, temuč ti
zvesto služim. 0 ljubi Jezus! objamem tvoj
sveti križ, poljubujem tvoje svete rane, in
prosim, da moje duše ne pogubiš. Ako bi
me pogubil, bi jaz po svojem zasluženji
prejel, in tvoj sovražnik bi bil vekomaj.
Strah in groza me obide, ko to mislim, in
toraj iz ljubezni tvoje se boljšati hočem, da
te, usmiljenega Odrešenika, do smrti in po
smrti hvalim, ker si ti moje in vseh ljudi,
sedanje in večne hvale vreden. Amen.

Vsak naj se boji nesrečne smrti.

Prvi del.

Preveč ni rečeno, da naj se vsak boji
nesrečno umreti, ker nobenemu ni razodeto,
da bo srečno umrl. Bog bi lahko razodel, ka-
košna smrt slehernega človeka čaka; noče
pa, da si vsak prizadene in v strahu živi.
Vsak se mora bati nesrečno umreti, grešnik,

■—® 593 ■€>-

ki je v velicem grehu, spokornik, ki žaluje
in zadostuje Bogu, in pravičnik, ki milosti
božje ni zgubil; vsi naj bodo v skrbi, ker
vsi so slabi, grehu podvrženi in nestanovitni.
Po velikosti grehov, po nadležnosti skušnjav
in po prizadjanji bodi strah in upanje večji
ali manji, brez vsega strahu pa nihče ne bodi.

Kristijan! premisli te besede in jih po
veri presodi: „Mogoče je, da nesrečno umrješ;
če pa nesrečno umreš, boš pogubljen veko¬
maj. “ Napuh ali lakomnost ali kako drugo
poželjenje te lahko skrivno spridi in zapelje,
da si hudobnih pri Bogu, če si ravno svojim
očem pravičnik; če pa greh oslepi tvojo dušo,
kako boš popravil, kar ne veš ? gotovo si brez
vsega izgovora, če te hudobija oslepi. Ravno
zavoljo tega je zapisano: „Kdo zamore reči:
Moje srce je čisto ?“ Prip. 20, 9. Ker tega
nihče ne ve, tudi vedeti ne more, če je lju¬
bezni in zveličanja ali srda in pogubljenja
vreden. Premisli, kaj sv. Pavel pravi: „Nič
sicer nimam navesti; ali nisem že zato opra¬
vičen; kateri me pa sodi, je Gospod. I. Kor.
4, 4. Če sv. Pavel, razsvetljen apostol, ni
vedel, kakošen je pri Bogu, kako boš pa ti
vedel ?

Sv. Pavel je bil Jezusu pokoren, ozna-
noval je Judom in nevercem njegov sv. evan¬
gelij, in je neizrečeno trpel za razširjenje ka¬
toliške vere, vendar ni brez vsega strahu bil.

Eksercicije. 38

-o 594 o-

Sam pravi, rekoč: „Tarem svoje telo in ga v
služnost devam, da morda, ko drugim ozna-
nujem (evangelij), sam zavržen ne bodem."
I. Kor. 9, 27. Ako bi tako zvesto služil
Bogu, kakor mu je sv. Pavel služil, bodi po¬
nižen in v strahu, ker ne veš, če boš stano¬
viten. Premisli sv. Petra, ki je Jezusa res¬
nično ljubil in je pripravljen bil, za-nj umreti
in ga je vendar kmalu potem s prisego za¬
tajil. Spokoril se je, pa ne iz svoje moči,
temuč ker mu je dobrotljivi Jezus svojo mi¬
lost dal. Judež Iškarijot je bil tudi Jezusov
učenec, pa odstopil je, obupal in v svojem
grehu nesrečno umrl. V svetem pismu je ve
liko enakih razgledov, da naj vsi žive v po¬
nižnosti in strahu, ker ne vedo, če bodo srečno
ali nesrečno umrli.

Zdihljeji.

Gospod! vem, da lahko nesrečno umrjem
in pogubim se, ker moja popačena natora je
polna slabosti in teme, obroduje skušnjave,
sili v grehe in v večno pogubljenje, in ne¬
umnež bi bil, ako bi se ne bal. Resnično je
to, da sem v vedni nevarnosti, grešiti in po¬
gubiti se; upam pa v tvojo neskončno mi¬
lost, da me ne boš zapustil, in prosim te,
razsvetli moj um, da bom vedel zadrge, _ ki
mi jih hudo poželjenje nastavlja; stori močno

—o 595 €>-

mojo voljo, da vse skušnjave premaguje.
Usmiljeni Gospod! daj mi živeti pravično in
daj mi stanovitnost v dobrem, da srečno
umrjem. Amen.

Drugi del.

Ni jih malo izmed pravovernikov, da
nesrečno umrjo in se mora vsak bati, da bi
ne bil v številu zavrženih in prekletih. Modri
pravi: ^Nespametnih število je neskončno ve¬
liko. “ Prip. 1, 15. Če modrega, pravičnega in
pobožnega človeka potrebujemo in iščemo, ga
komaj najdemo; vsak pa misli, da je moder
in pravičen. Če mi, ki le unanje vidimo, in
še ne vsega, srca pa viditi ne moremo, ve¬
liko malovrednih ljudi vemo, kaj pa Bog, ki
vse ve? Da jih je le malo dobrih in veliko
hudih, učenik Jezus’ priča, rekoč: „Pot je

prostorna, katera pelje v pogubljenje, in veliko
jih je, kateri po njej hodijo “ Mat. 7, 13.

Ljubi moj! tudi ti morda hodiš po
poti pogubljenja, in tega ne veš, ker vedeti
nočeš. Lej, koliko je razuzdanih mladenčev,
neskrbnih starišev, nepokornih otrok, lakomni¬
kov, krivičnikov, obrekovavcev, pijancev, lenih,
preklinjavcev in druzih grešnikov; po kateri
poti hodijo oni? Če slehernega njih vprašaš,
se skoraj vsak opraviči in se nedolžnega
šteje; če pa po svetem evangeliji sodiš njih

38 *

—® 596  ®—

življenje, si primoran misliti, da po poti po¬
gubljenja hodijo. Kakor se lažnjivo opravi¬
čujejo, se morda tudi ti; in toraj dolžnost
tvoja je skrbno premisliti se, da se ne za¬
pelješ. Ker veliko jih je, da hudo žive, veliko
jih bo tedaj pogubljenih. Odgovoriš: Če kri-
stijani greše, se pa tudi spovedujejo. Res, da
se spovedujejo, kakošne so pa spovedi, ako
poboljšanja ni? Bolj in bolj skrbi tedaj se
spoznati in po krščansko živeti, da nesrečno
ne umrješ.

Sv. Efrem je pogosto premišljeval srečno
in nesrečno smrt in je djal: „Ako bi vedel,
da en sam človek bo v velikem grehu umrl
in bo pogubljen, bi vedno v strahu živel, da
bi morda mene ne zadela ta velika nesreča. “
Zakaj pa ti, kristijan, neskrbno živiš, dasi-
ravno veš, da je veliko poklicanih, malo pa
izvoljenih? Kadar je Jezus svojim učencem
rekel: „Resnično, resnično vam povem, da

eden izmed vas me bo izdal 11 , ga je vsak
skrbno vprašal: „Gospod, ali sem jaz ? 11  Ve¬
deli so, da tega ne mislijo, vendar so skr¬
beli, ker človek je nestanoviten. Kako boš
ti izvedel, da si nezvest Bogu? Prosi ga go¬
reče in stanovitno, da ti um razsvetli, s pre¬
jeto svetlobo premisli sveti evangelij, in po
svetem evangeliji pravično presodi svoje živ¬
ljenje, da izveš in poboljšaš, kar te v večno
nesrečo sili.

—«» 597 ®—

Zdihljeji.

Vsega sveta nebeški učenik, Jezus Kri¬
stus, ko premislim tvoje svete nauke in svoje
življenje, me grozen strah obide, ker se bojim,
da po poti pogubljenja hodim, po kateri ve¬
lika množica druzih grešnikov hodi. V svoji
mladosti sem velicih grehov kriv bil, spove¬
doval sem se, vendar ne vem, kakošen sem
pri tebi. in moje sedanje mlačno življenje me
straši, da je morde moja pokora slaba. Iz¬
vedel bom to, ko pred tvoj sodnji sedež
pridem, takrat pa bo prepozno popraviti in
ne bo pokore v odpuščenje velicega greha.
Ljubi in usmiljeni Gospod, pomagaj mi s
svojo milostjo, da se zdaj resnično spokorim
in da bom med tvoje izvoljene prištet. Amen.

Tretji del.

Vsak naj se boji nesrečno umreti, ker
tudi izmed pravovernikov bo malo izveličanih.
To je bilo prej rečeno in dokazano, potrebno
je pa to ponavljati, ker je veliko predrznih
kristijanov. Jezus pravi: „Pojdite skozi ozke
vrata; zakaj vrata so široke in pot je pro¬
storna, katera pelje v pogubljenje, in veliko
jih je, kateri po njej hodijo. 11  Mat. 7, 13. Če
so ozke vrata v izveličanje in široke v po¬
gubljenje, tedaj bo veliko pogubljenih, več

—<3 598 e>-

jih bo pogubljenih, kakor izveličanih, in je
resnično, da jih veliko hudobnih živi.

Da ti, kristijan, v vednem strahu živiš,
premisli, kaj sv. Gregorij, papež, pravi: „Njih
veliko prav veruje, malo jih je pa, da bi
prišli v nebeško kraljestvo. Sveti Anzelm je
večkrat premislil mlačno in slabo življenje
pravovernih kristijanov, in je djal: „Malo jih
bo izveličanih. “ Sveti Pavel apostol je od
pravovernikov rekel: „ Veliko jih je, kateri
žive, ko sovražniki križa Kristusovega, ka¬
terih konec je pogubljenje. 11  Filip. 3, 18.

Če hočeš, o kristijan, v milosti božji
umreti in v nebesa iti, živi, ne kakor kristi-
jani sploh žive, ampak kakor pravi služab¬
niki božji žive, kateri za učenikom Jezusom
hodijo, pokore svoje telo, križajo svoje hude
želje in jarm božjih zapoved nosijo. Kar ti
po božji besedi ukažem, tvoji sprideni natori
ne dopade; boljše ti pa je, da tukaj malo
časa trpiš, kakor da bi nesrečno umrl in
trpel v peklu vekomaj. Ne živi tedaj, kakor
neumna druhal živi, ampak živi po Kristuso¬
vem izgledu, upaj v njegovo neskončno milost,
boj se zmiraj zavoljo svoje slabosti, stano¬
vitno delaj dobro, in tako boš srečno umrl.

Zdihljeji.

Pravični Gospod! kako bo z menoj ?
Živel sem do zdaj, kakor veliko neumnežev

-o- 599 ®—

živi, njih hudo življenje me je pohujšalo, ker
tvojih svetih zapovedi nisem premislil, me
ni skrbelo, in vesel sem bil v svoji grešni
slepoti. Zdaj po tvoji svetlobi vem, da grehi
druzih ljudi mojih grehov ne zbrišejo, ker
bom po tvojih zapovedih sojen, in ravno zato
zopet vprašam: Kako bo z menoj ? 0 Jezus!
gledal bom posihmal le v te, in po tvojem iz-
gledu tebi živel, da srečno umrjem. Ti si pot,
resnica in življenje; daj mi milost, da po
poti resnice hodim in pridem v večno živ¬
ljenje. Amen.

Srečno umreti je najpotrebnejši.

Prvi del.

Vsak človek naj se skrbno pripravlja k
smrti, ker srečno umreti je najpotrebnejši.
Verna resnica je to, kdo pa to premisli in
za to skrbi? Kdor hudobno živi in se k
smrti ne pripravlja, kaže, da ima malo ali
nič vere; ker pa grešniki verujejo neumrjoč-
nost duše in pravično sodbo božjo, to je,
večno plačilo dobrih in vedno pokorjenje
hudih, in se vendar ne boljšajo, tega ni umeti.

Smrt preseli dušo iz sveta v večnost;
ona pojde v srečno ali nesrečno večnost, ka¬
kor se v milosti ali v velikem grehu odloči;
bo v nebesih pri Bogu v večnem veselji, ali

—® 600  o—

bo pri hudičih v večnem trpljenji; če je
srečna, ne bo zadobljene sreče izgubila nik¬
dar, in če je nesrečna, ne bo nikdar rešena.
Vsak kristijan to veruje, in vendar jih je ve¬
liko lenih, nepokornih in hudobnih. Sv. Kle¬
men Anciran prav pove: „Ljubi otroci! pre¬
mislite, da sedanje življenje je kratko, smrt
bo gotova in večnost neskončna. Večno in
veselo življenje je v nebesih, večno in britko
življenje je v peklu, kamor pa pojdemo, tam
bomo vekomaj. V nebesih smrti ni, in to je
izvoljenim v neskončno veselje; smrti ni
tudi v peklu, in to je zavrženim v neskončno
žalost.

Kristijan! povej, koliko skrbiš in se pri¬
pravljaš, da srečno umrješ in da boš srečen
vekomaj? Jezus je Marti rekel: „Edino je
potrebno“; svojo dušo izveličati je potrebno,
vse drugo bodi v to edino obrnjeno, da ti
bodo vse reči služile v izveličanje. Če imaš
vse, kar tvoji počutki žele, nič nimaš, ako
milosti božje nimaš, ker izgubil boš vse, če
dušo pogubiš. Neskončna večnost te čaka,
in se v nevrednih rečeh zgubiš? malo časa
boš tukaj živel, in ne skrbiš, da bi veselo
živel vekomaj ? Pripravljaj se tedaj srečno
umreti, ker srečno umreti je najpotrebnejši
in edino opravilo.

-O 601  O—

Zdihljeji.

O Jezus! ti me učiš, koliko je moja
duša vredna, in koliko da moram za-njo skr¬
beti, da jo izveličam, ker si ti zavoljo nje
tri in trideset let na svetu bil in vso svojo
sveto kri za-njo prelil. O jaz neumnež! vem,
da bom tukaj malo časa in da bo treba za¬
pustiti vse, pa se ne pripravljam k smrti, in
nočem svoje duše izveličati. Zavoljo smrtnih
bolečin, katere si ti iz ljubezni do mene
trpel, te prosim, o ljubeznjivi Gospod! odpri
moje dušne oči, da vidim svoje slabosti, da
obžalujem svoje grehe in da ti zvesto služim,
da, ko umrjem, me v dobrih delih najdeš.
Amen.

Drugi  del.

Pripravljati se k smrti je najpotrebnejši,
ker je po človeški slabosti lahko umreti ne¬
srečno. Ni jih malo, ki so dobro začeli in
nesrečno umrli, ker so zapustili pravičnost
in so nepokorjeni ostali: veliko več jih je,
ki so nesrečno umrli, ker so več let hudega
življenja ali trdovratni v hudem bili. Kdor
koli ljubi Boga in svojo dušo, skrbno služi
Bogu in je vedno v skrbi, ker človeška na-
tora je slaba, lahko odstopi od dobrega in
nesrečno umrje. Sveti Avguštin je večkrat

-o 602  o—

trepetaje rekel: „ Gorje meni, slabemu člo¬
veku, ki v deželi teme prebivam in ne vem
konca svojega življenja. “ Sv. Gregorij, papež,
je djal: „Gorj6 nam, revnim človekom, ki ne
vemo, če bomo sr-ečno ali nesrečno umrli. 11
Vsi zvesti služabniki božji so se bali in se
boje nesrečno umreti, ker so vedeli in vedo,
da človek je slab in nestanoviten; ker so se
pa oni bali nesrečno umreti, so skrbno slu¬
žili Bogu in so srečno umrli.

Ljubi bralec! koliko se bojiš nesrečno
umreti ? Leno morde živiš in upaš srečno
umreti. Od kod je pa tvoje upanje? ali
morda sveteje živiš, kakor so božji služab¬
niki živeli in žive? Odgovoriš: Upam v ne¬
skončno milost božjo, da bom srečno umrl.
Prav, da upaš, ker upanje je potrebno, pa
imej krščansko upanje, to je, upaj in priza¬
devaj si z dobrimi deli zaslužiti in zadobiti
po božji milosti, kar upaš. Sv. Bernard je
vse dni svojega življenja sveto živel v sa¬
moti, v molitvah, v postih in v druzih do¬
brih delih in je vendar pogosto jokal in jo¬
kaje djal: „Kdo bo meni v dan potrebe (v
dan smrti) pomagal? kdo me bo iz moči
srditih sovražnikov rešil? 11  Bal se je ne¬
srečno umreti, si vedno prizadjal srečno
umreti, in ravno zato je srečno umrl. Kaj pa
ti storiš, da bi si po milosti božji srečno
smrt zaslužil? Misliš morda, da bo zadosti

-o- 603 «>-

v zadnji bolezni klicati v Boga, v Jezusa, v
Marijo, in prejeti svete zakramente? če se
prej ne pripravljaš k smrti, slabo upaš in
lahko da nesrečno umrješ. Stori tedaj, kar
Modri pravi: „Opravičuj svojo dušo. Pred
smrtjo delaj pravico “ Sir. 14, 16 — 17. Če
nisi tega storil, ponižaj se, prosi :

Zdihljeji.

Vem. o Gospod, da srečna smrt je sve¬
tega življenja plačilo, in da slab človek lahko
umrje nesrečno, če mu ti ne pristopiš s svojo
mogočno milostjo; od kod je pa moje upanje,
da bom srečno umrl, ki sem malo ali nič
pripravljen srečno umreti? Dovolim rad v
skušnjave, tvojim sovražnikom se rad pod¬
vržena, in kako bo z menoj, če me iz njih
moči ne rešiš? O Jezus, ki si na križi umrl,
da bi jaz nesrečno ne umrl, ne zapusti me,
svojega nevrednega hlapca, ampak po zaslu-
ženji svoje grenke smrti mi daj milost prave
pokore, me stanovitnega ohrani in varuj me,
da ne umrjem nesrečno. Amen.

Tretji del.

Pripravljati se k smrti je najpotrebnejši,
ker, če nesrečno umerjemo, ni potem popra¬
viti. Kdor premisli človekovo slabost, dušno

-o  604 e>—

nevednost, moč dušnih sovražnikov in drugo
tako, lahko ve, da mora v strahu živeti, ker
nihče ne ve, če bo srečno umrl; in ker go¬
tovo vč, da ni več poprave, ako nesrečno
umrje. Bog je neskončno usmiljen, iz usmi¬
ljenja čaka grešnika, pomaga mu k pokori
in mu rad odpusti, ako se resnično spre¬
obrne; če pa grešnik noče božjega glasu po¬
slušati in v grehu umrje, ni več milosti
za-nj, ni več pokore v odpuščanje grehov in
ni več upanja, ampak ostane v grehu vekomaj.
Modri v priliki pravi: „Kamor koli bo (pose¬
kano drevo) padlo, tam bo obležalo.“ Prid.
11, 3. Nesreče sveta so človeku boleče, pa
se popraviti zamorejo, in če to ni mogoče,
vsaj večne niso; ako pa nesrečno umrjemo,
ostane ta nesreča vekomaj in vekomaj.

Premisli, kristijan, ne pozabi in zmiraj
pomni to resnico, da, če nesrečno umrješ, si
nesrečen vekomaj; ako se tedaj k smrti ne
pripravljaš, si hudoben norec. Ako bi bila
tebi telesna nesreča napovedana, in tudi po¬
kazano, kako bi ji odšel, bi pač skrbel, in si
prizadjal, napovedani nesreči oditi; zakaj pa
ne skrbiš nesrečni smrti oditi? Če se boš po¬
gubil, boš pogubljen vekomaj, rešenja ne bo,
trpel boš zmiraj, večno se pokoril in nikoli
zadostil Bogu, ker boš v grehu vtrjen, in on
bo nad teboj vekomaj. Zdaj preveč skrbiš
za svet, svet pa ti ne bo pomagal; zdaj po-

—<& 605 c—

slušaš svoje hudo poželjenje, spridene sveto-
vavce in hudobne tovariše, pa boš sebe i.n
nje vekomaj preklinjal. Odpri tedaj svoje dušne
oči, premisli svojo nevarnost, kliči v Jezusa.,
premaguj svoje hude želje, živi v pokorjenji
in poravnaj vse, kar ti nesrečno večnost za¬
služi; kar ti rečem, ne pozabi, ampak stori,
da se izveličaš; ako pa nočeš, se boš po¬
gubil in pogubljen boš vekomaj.

Zdihljeji.

0 moj Bog! vem, da bom umrl, da bom
le enkrat umrl, in če enkrat nesrečno urar¬
jem, ni več pokore, ni več milosti za-me ve¬
komaj. Verujem to, in vendar v lenobi živim!
o jaz neumni in hudobni človek! Ako bi iz¬
voljeni kaj želeti zamogli, bi želeli še več
dobrega storiti; ako bi preklete duše zamogle-
spet priti na svet, pokoriti se in Bogu zado¬
stiti, koliko dobrega bi storile? jaz pa tako-
malo skrbim in se vedno zadolžujem pri
tebi! O Gospod! pomagaj mi po svoji mi¬
losti , razsvetli moj um in daj moč moji
volji, da se resnično boljšam in tebi dopad¬
ljivo služim, da po smrti pridem v naročje*
tvoje milosti in jo hvalim vekomaj. Amen.

-o- 606  ®—

Yčasi je smrt srečna videti, dasi ni,

Prvi del.

Ako bi vsi grešniki, ki v nepokorščini
hudobno žive, svoje grešno življenje sklenili
kakor Judež Iškarijot, kateri je obupal in se
obesil; ali kakor nepokorni Savel, kateri je
sovražnega človeka prosil, ga umoriti; ali
kakor cesar Julijan, kateri je malo pred smrtjo
nebo preklinjal; ali kakor nekateri drugi,, ka¬
teri so skazali, da nesrečno umrjo, bi se vsak
bal v grehu živeti; ker pa vidijo, da tudi
tisti, ki so silno hudobno živeli, kažejo žalost,
se ponižujejo in prejmejo zakramente v zadnji
bolezni, mislijo, da srečno umrjo, in oni tudi
predrzno žive v grehih.

Ljubi moj! da se nad druzimi ne po-
hujšaš in da iz upanja srečne smrti hudobno
ne živiš, ne pozabi, kar Bog po Davidu reče:
»Grešnikov smrt je prav huda." Ps. 33, 22.
Ni gotovo, da grešnik srečno umerje, ker se
v nevarni bolezni ponižuje, se podvrže Bogu
in mirno umrje, ker unanje znamenja so
lahko iz zgolj strahu, in ni vsak mir iz mi¬
losti svetega Duha, ampak je tudi mir iz
slepote ali iz lažnjivega upanja. Grešnega
človeka, ki spokorne znamenja kaže, ne ob¬
sodi, rekoč: „Hudo je živel in nesrečno umrl“,

ker Bog sam je vsegavedni in pravični sod¬
nik ; varuj se vendar hudo živeti iz upanja,
da boš srečno umrl, zakaj tako upanje je
njih veliko motilo in zapeljalo, ker navadno
je, da, kdor hudobno živi, nesrečno umrje,
kakor Bog po Modrem reče: „Trdovratnemu
srcu bona zadnje hudo.“ Sir. 3, 27. Če hočeš
srečen biti, upaj trdno in živi pravično, in
boš po božji milosti srečno umrl.

Zdihljeji.

Vem, o Gospod, da srečna smrt je pra¬
vičnega življenja plačilo, katero si po svoji
milosti obljubil in ga boš svojim pokornim
otrokom dal. Želim v tvoji milosti srečno
skleniti svoje življenje, ker vera me uči, da
je to najvišji; ne živim pa, kakor mi za¬
poveš, da bi dar srečne smrti po tvoji mi¬
losti prejel, in zanašam se v prihodno po¬
koro, dasi vem, da čas in milost nista v
moji oblasti. Kaj mi bo pomagalo v zadnji
bolezni zakramente prejeti, če jih bom nepri¬
pravljen prejel? Zdaj se hočem boljšati in
tebi služiti in v tvoji službi stanoviten ostati;
da ne bom v svojih grehih umrl, ampak da
v tebi umrjem in da me smrt preseli v tvoje
kraljestvo. Amen.

-o 608  €>—

Drugi del.

Veliko kristijanov se zanaša, da se bodo
v zadnji bolezni prav spovedali in odpuščenje
vseh svojih grehov dosegli. Ako bi se ravno
vseh svojih grehov spovedali, ni vendar sama
spoved zadosti v odpuščenje grehov, ker so¬
vraštvo v grehe mora biti iz ljubezni do Boga.
to pa ni v grešnikovi oblasti. Če pravičnik
naglo umrje, če vtoni ali je v vojski ubit,
ali ga strela ubije in zakramentov ne prejme,
vendar srečno umrje; hudobnež pa, ki je
pokoro odlašal, se boljšati ni hotel in je v
nepokorščini do Boga trdovraten bil, težko
zadobi usmiljenje, če se ravno vidi, da se,
ponižuje in žaluje. Sveti Pavel pravi: „Nad¬
loga, in britkost (čaka) dušo vsakega človeka,
kateri hudo dela“. Eiml. 2, 9.

Premisli, o kristijan, kako zamore bolnik
vse svoje reči poravnati. Njegovovo telo, ka¬
tero je polno bolečin, moti dušo, katera tudi
veliko britkost trpi in je nepripravna skrbeti
za svoje izveličanje. Dokler je zdrav bil,
se je leno pripravljal k spovedi; malokrat se
je izpovedoval, in takrat morda na videz za¬
voljo ljudi; kako se je izpovedoval, ki je
zmiraj v navadnih velicih grehih bil? če je
bil slabe vesti, zvijačnega srca, zapeljivega
govorjenja in pohujšljivega življenja, kako
more vse to vedeti, povedati in poravnati?

-<» 609 ©—

Služnik je bil grde ljubezni, pohujševal je
svojega bližnjega, krivičen je bil v kupčiji,
hudobnim je zoper nedolžne pomagal in se
drugače ptujih grehov vdeležil; kako more
vse to in druge potrebne okoliščine povedati
in kako vse poravnati, ker je zmoten in malo
časa ima? Grešnik, ki je v lenobi živel, je
malo in slabo molil, s samim telesom pri
sveti maši bil, iz navade zakramente pre¬
jemal, in ima veliko druzih težkih reči na
vesti, in kako jih more v bolezni popraviti
in vse svoje grehe iz ljubezni do Boga so¬
vražiti?, Težko, in dasiravno mirno umrje, je
vendar malo upati; zakaj pokoj, ki ga hu¬
dobnež ima, kaže njegovo slepoto, katera ga,
v večnost spremlje. Neumnež si tedaj, če iz
tega upanja predrzno živiš in se prej ne
spokoriš. Premisli, kaj Bog po Davidu reče:
„Oni (hudobniki) se vedno v srcu motijo in
ne poznajo mojih potov; zato sem v svojem
srdu prisegel, da ne pojdejo v moj pokoj.“
Ps. 94, 10 — 11.

Zdihljeji.

O Jezus! ti veš, jaz pa gotovo ne vem.
kakošne so bile moje dosedanje spovedi in
obhajila; bojim se in me vest peče, ker
sem premalo skrbel sebe poznati in boljšati.
Kako bo z menoj, če sem v temi živel, če

Eksercicije. 89

-o G10 e>-

sem se slabo spovedal, brez potrebne pri¬
prave odvezo prejemal in toraj nepravičen
ostal? Pomagaj mi, ljubi Izveličar! da vem,
kaj in koliko sem tebi dolžan, da ti s pravo
pokoro zadostim in da ne bom pokore do
zadnje bolezni odlašal, zakaj takrat, po bo¬
lezni in skrbeh zmoten, bom silno težko po¬
koro delal in bom še bolj tvoje milosti ne¬
vreden. Zdaj si hočem prav prizadevati, svoje
življenje boljšati, pohujšanje in krivico popra¬
viti in po krščansko živeti, da ko me zadnja
bolezen potlači, prejmem zakramente v svoje
izveličanje in da bom izveličan. Amen.

Tretji del.

Čeravno grešnik, kateri je trdovratno
nepokoren bil Bogu, v zadnji bolezni kaže
veliko žalost nad svojimi grehi, se jih izpove,
prejme sv. zakramente, zdihuje v Boga, po-
ljubuje križanega Jezusa, in drugače kaže, da
je spreobrnjen; ni vselej upati, da bi srečno
umrl. Včasi se nad velicim grešnikom, ki je
skoraj ves čas svojega življenja hudobno živel,
obilniše znamenja pokore vidijo, ko nad dru¬
žim kristijanom, kateri je vedno služil Bogu,
zakaj spomin razuzdanega življenja tlači hu¬
dobneža, pravičnik pa ima mirno vest, in če¬
ravno se nekoliko boji, se bolj zanaša v božjo
milost. Kdor je pogosto premišljeval smrt in

-O- 611 &—

pripravljal se srečno umreti, naj se ne pre¬
straši, ko se smrt bliža, in naj z Davidom
upljivo reče: „Bog bo mojo dušo peklen¬
ske oblasti rešil, kader bo mene (iz sveta)
vzel." Ps. 48, 16. Hudobnež se silno ponižuje
in žaluje iz zgolj strahu, ker pojde pred
pravičnega sodnika in se zasluženega obso-
jenja boji.

Ljubi moj! ne vidna žalost ali očitno
poniževanje, ampak pravično življenje je go¬
tovo znamenje srečne smrti. Premisli hudob¬
nega kralja Antijoha, in glej njegove očitne
'znamenja pokore, katere ga niso pred večnim
pogubljenjem obvarovale. Veliko hudega je
storil in ko ga je pravični Bog z nevarno bo¬
leznijo udaril, je spoznal, da se mora Bogu
podvreči; ker je Jude zavoljo vere preganjal,
jim je potem prijazno pisal; ker je tempelj
božji obropal, je obljubil, da mu hoče prejšno
čast povrniti; ker si je hudobno prizadjal,
pravo vero pokončati, je obljubil, da bo sam
pravo vero oznanoval. Kaj bi bil Antijoh
dolžan več storiti ? Vse to ni nič pomagalo,
ker ni bilo iz ljubezni do Boga, ampak iz
zgolj strahu, da bi se bolezni iznebil, katera
ga je silno nadleževala. Da so bile vse nje¬
gove znamenja pokore prazne in vsi njegovi
obeti zastonj, sveto pismo pričuje, ki pravi:

„ Prosil je ta hudobnež Gospoda, po katerem
ni milosti dosegel.’ 1  II. Mali 9. Vidiš tedaj,

39 *

da le skazovati žalost in pokoro, ali le iz
strahu žalovati ni zadosti, ker se grešnik le
po milosti svetega Duha spreobrne in opra¬
vičenje zadobi. Brodnik, kateri zmeče svoje
ljubo blago v morje, da ladijo polajša in
smrti odide, primoran to stori; in ravno tak
je grešnik, ki se hoče svojih grehov iznebiti,
kader je smrt blizo.

Da je pokora bolnikova slaba in da so
njegovi obeti prazni, kaže tudi to, da, če se
hudobneži, ki so znamenja pokore v nevarni
bolezni kazali, ozdravijo, se mnogokrat spet
vrnejo v prejšnje grehe, in žive, kakor so
prej živeli. Ljubi moj! skrbi in prizadeni si
zdaj opustiti grehe in hude priložnosti, in
stori vse, kar ti pri usmiljenem Bogu odpu-
ščenje zadobi; če se poboljšaš in spokoriš-,
dokler si močen in zdrav, in v tem stano¬
viten ostaneš, trdno upaj, da ti je Bog vse
tvoje grehe odpustil; ako pa pokoro do ne¬
varne bolezni odlašaš, lahko da boš ko hu¬
dobni Antijoh nesrečno umrl.

Zdihljeji.

Usmiljeni in pravični Gospod! ne za¬
pusti me, ampak pomagaj mi s svojo mogočno
milostjo, da hočem in storim, kar potrebujem
v izveličanje; da sovražim in se varujem,
kar mi pomore v nesrečno smrt. Zdaj in

-o  613 c>-

zmiraj hočem iz ljubezni do tebe žalovati in
pravično živeti, da pogosto in vredno preje¬
mam svete zakramente in da ne bom v zadnji
bolezni zastonj žaloval. Daj mi veliko ljube¬
zen do tebe, da iz ljubezni sovražim in opu¬
stim grehe in grehov priložnosti, da pravično
živim in se čedalje bolj posvečujem, da, ko bo
zadnja ura prišla, z zaupanjem stegujem svoje
roke k tebi in pridem v naročje tvoje milosti,
da bi jo hvalil vekomaj v nebesih. Čista de¬
vica in mogočna pomočnica Marija, prosi Je¬
zusa za-me, da vse to dosežem. Amen.

Pravičnika smrt,

Prvi del.

Smrt je človeku grenka, grešniku je
strašna, pravičniku pa ne, ker upa, da v bolje
življenje pojde. Sv. Bernard pravi: „Smrt je
pravičnim konec trpljenja in vrata v srečno
življenje 11 . Sedanje življenje je polno nadlog,
strahu, skušnjav in nevarnosti, in kdor želi
dolgo živeti, želi dolgo trpeti; posvetnjaki
žele dolgo živeti in bi ne hotli nikoli umreti,
ker so v vidne stvari zaljubljeni. Včasi tudi
pravični žele dolgo živeti, da bi zamogli Bogu
v čast obilniši delati, vedo pa, da sedanje
življenje je vedna skušnjava in se iz srca

radi podvržejo Bogu, kadar jih iz sveta po¬
kliče. Smrt je pravičnim vrata v večno pla¬
čilo, in radi umrjejo, ker vedo, da drugače
ni mogoče v nebesa priti. „Blagor mrtvim,
kateri v Gospodu umrjo. Od zdaj že reče
(sveti) Duh: Naj počivajo od svojega truda,
zakaj njih dela gredo za njimi. 11  Skriv. raz.
14, 13.

Služi Bogu iz vse duše in boš rad umrl.
Svet boš lahko zapustil, če ga zdaj neumno
ne ljubiš; če po nebeškem kraljestvu hrepe¬
niš, so ti vse posvetne dobrote in sladnosti
zoprne, in se boš rad ločil od sveta; telesne
bolečine, katere te bodo ločile od sveta, boš
lahko pretrpel, če si zdaj potrpežljiv in če
svoje telo rad pokoriš; če zdaj Bogu v čast
živiš, boš svojo bolezen, trpljenje in življenje
veselo daroval Bogu Salomon pravi: „Pra¬
vičnih duše so v božji oblasti, in smrtno trp¬
ljenje jih ne bo doseglo. 11  Modr. 3, 1. Daši
pravično živiš, boš smrtne britkosti čutil,
tvoja duša pa, božje moči polna, bo veselo
trpela, kakor da bi tvoje telo bolečin ne ču¬
tilo in boš mirno zaspal v Gospodu.

Zdihljeji.

Ljubeznjivi Jezus! ki si mi s svojo
smrtjo zaslužil milost, da bi z njo lahko
sveto živel in srečno umrl, daj mi, da. tebe,

—o  G15 c>-

svoj e ga odrešenika in sodnika, prijaznega
najdem. Kaj bom takrat iz tvojih ust slišal,
sodbo v večno življenje ali sodbo v večno
smrt? O Gospod! hočem si, kolikor mi je
mogoče, s pomočjo tvoje milosti prizadevati,
pravično živeti, da po tvoji milosti mirno in
srečno urarjem. Odpusti mi vse grehe, združi
me s seboj z zavezo velike ljubezni, da te
iz vse duše ljubim in tebi s polno voljo
služim; ohrani me potlej v svoji milosti, da
ko pred te pridem, slišim iz tvojih ust: „Pridi
z menoj v nebeško kraljestvo“. Amen.

Drugi  del.

Sedajno življenje je vedno vojskovanje
z dušnimi sovražniki, kateri nas zalezujejo,
da bi pogubljeni bili. Svet je mesto trpljenja
in nepokoja, kjer ni popolnoma miru, in vse
reči so slabemu človeku v skušnjavo in v
nesrečno smrt. Blagor kristijanu, kateri nad¬
loge voljno pretrpi, se srčno vojskuje in
srečno premaguje, ker „Bog bo obrisal solze
njegovih oči, in smrti ne bo več, tudi ne ža¬
lovanja, ker je prvo minulo . 11  Skriv. raz. 21, 4.
Srečen in srečen vekomaj bo hlapec, katerega
gospod zvestega najde, ker mirno in srečno
umrje in pojde v nebesa, kjer ni skušnjav,
ne nevarnosti, ne greha, ampak večni mir in
večno veselje.

-o- 616  «>—

Ne rečem, da so tudi pravični v skrbi,
dokler so na svetu, njih upanje pa v božjo
milost je veliko, in mirno umrjo. Sv. Ka¬
tarina Sijenčanka je malo pred svojo smrtjo
okoli nje postelje stoječim rekla: „Veselite se
z menoj, ker iz trpljenja grem v mir.“ Sv.
Terezija je žalovala, ker je smrt odlašala
priti, ker je želela iti k Bogu, in je djala:
„0 neusmiljena smrt! ki moriš tiste, kateri
bi radi še živeli, in pustiš mene, ki bi rada
umrla.“ Sv. Pavel apostol je jokaje rekel:
„Kdo me bo rešil?" Rimi. 7, 24. Sv. Pavel je
želel umreti, da bi se iz zapeljivega sveta
rešil in pri Kristusu bil; zato je rekel: „Kri¬
stus je meni življenje in smrt dobiček."
Filip. 1, 21.

Ljubi kristijan! največja sreča je, če
tako živiš, da srečno umrješ, to je, da si v
milosti, kader te Bog iz sveta pokliče. Ne¬
sreča ni, če mlad umrješ, ker po smrti boljše
življenje zadobiš; nesreča je velika, če 'v ve¬
likem grehu umrješ; da pa ne umrješ ne¬
srečno, ampak srečno, bodi ztniraj združen z
Bogom; ker pa ni skoraj mogoče brez vsega
madeža in pregreška živeti. bodi zavoljo
vseh grehov in tudi majhnih žalosten, in
skrbno sbrisuj z dobrimi deli, kar se iz člo¬
veške slabosti zadolžuješ pri Bogu, da, ko
umrješ, pojdeš v večni mir, katerega je usmi¬
ljeni Bog svojim zvestim služabnikom ob-

-o 617 e>—

ljubil. Gospod je rekel: „ Veseli se, dobri in
zvesti hlapec! pojdi v veselje svojega Go¬
spoda.* Mat. 25, 21.

Zdihljeji.

Gospod Jezus! tvojo neskončno milost
zahvalim, ki mi s svojo smrtjo upanje daješ
srečno umreti. Hvalim in zahvalim te, do¬
brotljivega odrešenika, da me nisi zapustil,
ko sem zapušcenja in pogubljenja vreden bil.
Želim tebe iz vse duše ljubiti in brez vsega
greha živeti, da, ko umrjem, me smrt pred
tvoje obličje preseli in da bom v tvoji mi¬
losti vtrjen. Gospod! ti vse veš, in ako bi te
posihmal razžalil z velikim grehom, vzemi me
prej iz tega sveta, ker raji umrjem, ko tebe,
večno dobroto, razžaliti. V tvojo neskončno
milost izročim svojo dušo, ohrani jo brez
greha, da te zdaj in vekomaj hvali. Amen.

T retji del.

Pravičnih smrt ni le trpljenja in skuš¬
njav konec, ampak tudi vrata v veselje in
večni mir. Vsak človek mora umreti, ker, če
ne umrje, zasluženega plačila ne doseže, ka¬
tero je Bog dobrim in hudim delom obljubil.
Hudobnež se boji umreti, ker se pogubljenja
boji; pravičnik rad umrje, da gre v večno

—CB- 018 O—

veselje. Sv. Hieronim je smrti rekel: „Ljuba
moja! odpri mi vrata v srečno večnost. Sv.
Karol Boromej je nekemu rokodelcu ukazal,
podobo smrti z zlatim ključem v desni roki
mu narediti, ker smrt pravičnim ljudem od¬
pre vrata v nebeško kraljestvo. David je
Boga prosil, rekoč: „Izpelji mojo dušo iz ječe
(iz ječe mojega telesa). Ps. 241, 8. Pravični
Simeon, ko je Jezusa v svoje naročje vzel,
je želel umreti in je iz srca rekel: „Sedaj
pusti, o Gospod, svojega hlapca v miru/ Sv.
Pavel je resnično rekel: „Želim razvezan in
s Kristusom biti." Fil. 1, 23.

Ljubi moj! to so želje gorečih služab¬
nikov božjih, ki so neradi na svetu, in umreti
hrepene, ker svoje' misli v nebesih imajo,
kjer Bog svojo čast razodeva. Kdor hudobno
živi in ljubi svet, se boji umreti, ker je bož¬
jega sodnika hudo razžalil in dobrega plačila
ne upa. Če pravično živiš, misliš in rečeš po
izgledu sv. Avguština: „0 sladka smrt! hudega
si konec in vrata v večni mir.“ Bere se v
cerkvenih zgodovinah, da, ko so neverniki
nekega kristijana na morišče gnali, da bi ga
zavoljo vere umorili, je neizrečeno vesel bil.
Vprašali so ga: „Kako zamoreš vesel biti,

ki greš v smrt?" Odgovoril jim je: „Motite
se, ker ne grem k smrti, ampak v večno
življenje." Kristijan! živi tudi ti pravično,
da, ko bo smrt blizo, upljivo misliš, da pojdeš

-o 619 €>-

v večno življenje. Če po Jezusovih naukih
zvesto živiš, ti smrt ne bo življenja odvzela,
ampak ga bo v bolje spremenila, ker pojdeš-
v nebesa, kjer se ne boš ne dušne ne telesne
smrti bal vekomaj.

Zdihljeji.

0 Bog! malo ali nič nisem premislil,
da je srečna tvojih služabnikov smrt. 0 ne¬
spamet! ljubil sem, kar me je gnalo v večno'
smrt in opuščal, kar bi mi večno življenje
zaslužilo. Vem, da, če sem ali nisem priprav¬
ljen, če se bojim ali se branim,'mi je umreti j
če pa pravičen nisem, ko umrjem, ne bom
nikdar pravičen, ampak nesrečen, nesrečen
vekomaj; prosim te tedaj, o Gospod ! da mi
daš milost, po tvoji sveti volji živeti, da, ko
umrjem, pridem v tvoj pokoj. Živel bom po
tvojih zapovedih, to pa iz ljubezni do tebe.
da pridem v tvoje kraljestvo, v kraljestvo
večne ljubezni. Amen.

Pravičnega smrt je mirna.

Prvi  del.

Pravičnih duše so na svetu z Bogom
združene, in se rade ločijo od sveta, da bi

-o 620 €>—

-pri Bogu bile. Ker ta resnica povzdiguje srce,
je dobro, da je še enkrat ponovljena.

Zvesti služabniki božji se mirno ločijo
•od sveta in pojdejo v večni mir. Sovražniki
našega izveličanja žele in si prizadevajo umi¬
rajočega pravičnika zmotiti, Bog pa tega ne
pripusti, ker je vseh svojih služabnikov zvesti
■in vsegamogočni pomočnik. Ko so Sirski voj¬
ščaki mesto Dotan oblegli, da bi preroka Eli-
zeja vjeli, se je prerokov hlapec, ko je njih
trume ugledal, prestrašil in je rekel: „ Joj, joj, joj,
moj gospod, kaj bomo počeli?' 1  Elizej mu je
■ogovoril: „Ne boj se, zakaj z nami jih je več,
kakor z njimi.“ IV. Kral. 6. Ravno to je umi¬
rajočemu pravičniku misliti: Marija, njegov
.angel varh, in veliko druzih pomočnikov bo
varovalo njega, zvestega božjega služabnika,
da premagan ne bo. Bog je po svetem Mi-
Jiaelu premagal Luciferja in njegove tova¬
riše, in ravno tako bo po svojih služabnikih
premagal sovražnike, kateri žele pravičnega
pogubiti. Sv. Ambrozij pravi: „Kjer je večja
nevarnost, ondi je pomoč obilniši. “ Sv. Pavel
priča: „Bog je zvest, kateri ne bo pustil sku¬
šati več, kakor premorete. 11  I Kor. 10, 13.

Kristijan! zvesto služi Gospodu, in trdno
upaj v njegovo pomoč, s katero boš pravično
..živel in mirno umrl. Praviš: „Kako bom
mirno umrl, ker nekateri zvesti služabniki
.božji so se bali umreti ? Odgovorim, da, če

- o■  621 -o—

zvesto služiš Bogu, te ne bo zapustil. Svetf
Bernard se je nekoliko bal, pa je premislit
rane Jezusove in upljivo rekel: „Tvoje rane,
o Jezus, so moje upanje", in je mirno umrl.
Sveti Hilarijon se je tudi nekoliko bal, strah
pa se je hitro v upanje prevrnil in je rekel:
„Duša moja loči se; sedemdeset let služiš
Bogu in se bojiš ?“

Porečeš: „Grešnik sem, in se za tega
voljo bojim." Pravično je to, da se bojiš, ker
si grešnik, ni pa še zamujeno, in popraviti
zamoreš; prosi Boga milosti, opusti grehe in
grehov priložnosti, sovraži vse svoje slabosti
iz ljubezni do Boga, stanoviten bodi, in usmi¬
ljeni Bog ti bo dal odpuščenje grehpv, mirno
in srečno smrt, ker je zapisano: „Ce se kri¬
vičnik spokori, bo gotovo živel, in ne bo
umrl." Ez. 18, 21.

Zdihljeji.

Jezus moj! kdaj bo čas prišel, da bom
rekel: „Tvoj sem, in tvoj bom vekomaj! Do¬
kler živim, sem v nevarnosti grešiti, tebe iz¬
gubiti in se pogubiti; prosim te, ljubega
gospoda in usmiljenega Odrešenika, da me¬
ne zapustiš. Vem, da te nisem ljubil iz
vse duše, da sem tebi nezvest bil in te-
hudo razžalil; sedaj pa po tvoji ljubeznjivi
pomoči resnično voljo čutim, te iz vsega

—® 622  o—

srca ljubiti in tebi zvesto služiti. Povišaj v
meni ljubezen, katero do tebe imam, da te
•čedalje bolj in bolj ljubim, da ljubezen v
meni gospoduje, da več ne grešim in da nad
svojimi grehi stanovitno jokam. To sosebno
milost po tvoji neskončni milosti upam, da
potlej mirno umrjem, k tebi pridem in pri
tebi ostanem vekomaj. Amen.

Drugi del.

Pravičniki in grešniki čutijo smrtne te¬
žave, preden se duša odloči, pravičnikov bo¬
lečine pa so z notranjim veseljem polajšane.
■Grešniki, preden gredo v pogubljenje, preču-
tijo težave, ker jih vest hudo peče in strah
prevzame; pravičniki, preden v nebesa pri¬
dejo, prečutijo nekoliko dobrot nebeškega
kraljestva, ker jih vest veseli. „Pravičnih
duše so v božji roki in smrtno trpljenje jih
ne bo doseglo." Modr. 3, 1. Neki duhoven je
malo pred smrtjo rekel: „Vedel nisem, da je
smrt tako sladka." Ko je kardinal Baronij
že umiral, je rekel svojemu zdravniku : „Ne
bojim se smrti, ampak jo želim." Sv. Ignacij,
mučenik, kateri je bil zverinam zavoljo vere
•obsojen, je prosil, da bi mu zveri ne priza¬
nesle, kakor sicer družim mučenikom, ker je
želel umreti.

-o- 623 €>—

Ljubi moj! da se smrti ne boš bal,
umiraj in vedno pripravljen bodi pred bož¬
jega sodnika iti. Umirati zmiraj se pravi
vsemu hudemu poželjenju vstavljati se, stroh-
ljivemu svetu odmreti, da ne ljubiš, kar vidiš,
ampak da ljubiš nevidnega Boga in da hre¬
peniš po dobrotah njegovega kraljestva. Vedno
umirati se pravi, da ne misliš, ne sodiš in
ne živiš po željah svojih počutkov, ampak
po naukih Jezusovih; bodi tako rekoč, živ
mrtev, da pri Bogu živiš vekomaj. Sv. Pavel
ravno to v Gospodovem imenu zapoveduje,
rekoč: „Grehu ste odmrli, živite Bogu v Kri¬
stusu Jezusu.“ Rimi. 6, 11. Če tako živiš,
imaš znamenje nad seboj, da boš srečno
umrl in da boš v število izvoljenih prišel.
Sveti Pavel priča: „Katere je (Bog) previdel
(da bodo izveličani), je tudi prej odločil, da
bi podobi njegovega Sina enaki bili.“ Rimi.
8, 29. Če po Jezusovem izgledu živiš, se ne
boš smrti bal, in če te bo ravno strah obšel,
bo Bog tvoja pomoč in boš v njem umrl,
ker on svojih služabnikov ne zapusti.

Zdihljeji.

O večna dobrota, moj Bog in Gospod!
zakaj sem te zapustil in svojo dušo silil v
večno pogubljenje? Nesrečne smrti in več¬
nega pogubljenja sem prostovoljno kriv, ker

-o-. 624 o¬

sem v te hudo grešil; zdaj se k tebi vrnem
in hočem tebi samemu služiti. Moj dober
sklep je iz tebe, in upam toraj, da ga boš
srečno izpeljal. Usmiljeni Bog! kar si v
meni s tvojo milostjo začel, dokončaj, da se
popolnoma spreobrnem in tebi samemu slu¬
žim, da, ko umrjem, me vest veseli, da v
tebi zaspim in pri tebi živim vekomaj. Daj
mi, ljubeznjivi Gospod! kar želim in prosim,
po zasluženji svojega edinorojenega Sina, Je¬
zusa Kristusa, mojega in vseh ljudi dobrot¬
ljivega Odrešenika. Amen.

Tretji del.

Kdor pravično živi, mirno umrje, ker
je njegovo življenje vedno pripravljanje k
srečni smrti. Sveti Tomaž Vilanovljan pravi:
„Če smrt najde človeka spijočega, ga sleče,
umori in vrže v brezdno; če pa smrt najde
človeka čuječega, mu veselo oznanilo prinese:
Pridi k ženitnini svojega Gospoda v nebeško
kraljestvo. 11  Resnično je, da, če smrt pride
lenemu kristijanu ko tat, ga umori in mu
odvzame vse, to je, čas se spokoriti, blago
in drugo in ga vrže v večno pogubljenje, kjer
ni upanja vekomaj; če smrt pride pravič¬
nemu kristijanu ko tat, ga pripravljenega
najde, njegovo življenje premeni v boljše živ¬
ljenje, in on upljivo pojde pred božjega sod¬
nika in po sodbi v nebeško kraljestvo.

-o 625 a>-

Kdo ve, porečeš, če bom jaz tako
srečen? Odgovorim: Premisli svoje življenje,
in spoznaš lahko, če boš ali ne boš srečen;
premisli in presodi svoje življenje po naukih
Jezusovih. Če goreče in stanovitno moliš in
hrepeniš po milosti božji; če skrbno poslušaš,
ohranuješ in premišljuješ božjo besedo, in po
njej živiš; če čuješ in premaguješ svoje hude
želje; če vedno gledaš po učeniku Jezusu,
živiš Bogu v čast in vse svoje dela obračaš
v izveličanje; če si zmiraj žalosten svojih
grehov in si vedno prizadevaš čedalje bolj
posvečevati svojo dušo, boš srečen, ker boš
v milosti božji umrl in boš v milosti vtrjen
vekomaj. Če nisi tega storil, stori, ponižaj
se in prosi:

Zdihljeji.

O Jezus! premagaj in primoraj moje
trdo in mrzlo srce z mogočo sladnostjo svoje
milosti, da ga odtrgam od neumne ljubezni
do stvari, in tebe, večno dobroto in lepoto,
čez vse drugo ljubim, da ne bom, kakoršen
sem bil, nezvest in nehvaležen tebi, svojemu
dobremu Gospodu. Moja popačena in hudobna
natora se brani k tebi, o Gospod, ker hre¬
peni po prepovedanih rečeh, in jarm tvojih
zapovedi sovraži, ker po nesrečni teži hudega
poželjenja sili v greh in v večno pogubljenje.

Eksercicije. 40

—o- 626  €>—

Vsegamogočni zdravnik! ozdravi me in me
zdravega ohranuj, da sovražim hudo in se
ga varujem, da ljubim dobro in se ga držim,
da te ne bom posihmal žalil, ampak tebi
služil in v tebi umrl. Amen.

Bolezen v svoje Izveličanje obračati.

Prvi  del.

Da bolezen služi v izveličanje, je po¬
trebno brž v začetku Boga iskati s žalostnim
srcem, to je, prositi Boga milosti prave po¬
kore in srčne potrpežljivosti, premisliti svoje
pretečeno življenje, sovražiti vse svoje grehe,
popraviti vse krivice, in tako pripravljati se
svete zakramente vredno prejeti. Bolezen nas
opominja, da smo umrjoči, in da naj se pri¬
pravimo v večnost, kjer je naše stanovitno
prebivanje. Bog nam pošilja bolezen, da nas
ponižuje, da telo pokori' in da bolno telo na¬
pelje dušo iskati Boga. Sveti Bazilij potrdi
to, rekoč: „Telo je po bolezni udarjeno, da
se duša ponižuje in da je ozdravljena. “ Če
se tako zgodi, je resnično, da je telesna bo¬
lezen duši v izveličanje.

Ljubi moj! ne odlašaj do zadnjega svoje
duše pripraviti in zakramentov prejeti. Vedi,
da ti bo bolezen veliko ložej, če tvoja duša

I

—o- 627  o-

moč dobiva po krščanskem pripravljanji in
po svetih zakramentih. Zdravnik, domači in
prijatelji skrbe, te z ljubeznjivim opomino-
vanjem podpirati, njih besede ti pa ne pri¬
dejo do srca, ako te vest peče; potrebno je
tedaj, da se sprijazniš z Begom, in da du-
hovne^ pomoči iščeš pri njem.

Čeravno ni tvoja bolezen brž nevarna,
je lahka potem, in toraj predrzno ne upaj v
svojo moč. Akoravno si dolgo bolan, te bo
vendar morde nagla smrt zadela, če odlašaš
zakramente prejeti, ker smrt je nagla, ako
nepripravljen umrješ. Če le za svoje telo
skrbiš in odlašaš svojo dušo s svetimi za¬
kramenti oskrbeti, boš morda nezaveden ali
zmoten ali brez priprave prejel zakramente,
ali pa brez njih umrl. Zmiraj bodi čiste vesti
in v milosti božji; ker pa ni popolnoma či¬
stega človeka, stori v bolezni, in brž ko.
zboliš, kar je prerok Izaija kralju Ecekiju
rekel: „Oskrbi svojo hišo, ker boš umrl.“ Is.
38, 1. Oskrbi svojo dušo, ko bi gotovo vedel,
da se ozdravil ne boš.

Zdihljeji.

O moj Bog! življenje moje je kratko in
smrt kakor tat pride, ker nje časa in ure ne
vem; neznano mi je tudi, če bom dolgo ali
malo časa bolan; prosim tedaj, da mi daš

40*

—=3 G28 h >-

milost, dokler sem zdrav, spokoriti se, da
odpuščenje grehov po tvoji veliki milosti za-
dobim. S pomočjo tvoje milosti trdno oblju¬
bim, da bom svojo dušo zmiraj pripravljeno
imel, da pred te, pravičnega sodnika, nepri¬
pravljen ne pridem. Obljubim tudi, da se bom
brž, ko me boš z boleznijo obiskal, skrbno
pripravil in svete zakramente prejel, da me
očistiš in izveličaš. Odpusti mi, usmiljeni Go¬
spod! mojo prejšnjo lenobo, daj mi gorečost,
potrebno pripravo k svetim zakramentom in
vse, kar potrebujem, da zdaj in v zadnji bo¬
lezni vredno prejmem Jezusa v zastavo več¬
nega izveličanja. Amen.

Drugi  del.

Da bolezen služi v izveličanje, je potr¬
pežljivost potrebna. Bog jo zapoveduje po
Modrem, rekoč: „Vse, kar se tebi prigodi,
sprejemaj; pretrpi bolečine in v svojem po¬
niževanji bodi potrpežljiv. 11  Sir. 2, 4. Nepotr-
pežljivost je huji od hude bolezni, ker bo¬
lezen škoduje telesu, nepotrpežljivost pa ško¬
duje duši in tudi telesu. Nepotrpežljivost je
škodljiva duši, ker jo stori nepokojno in ji
odvzame zasluženje pri Bogu; ona je tudi
telesu škodljiva, ker množi težo njegovega
trpljenja.

—® 629 o-

Kristijan! neumnež bi bil, ako bi svoje
bolezni ne pretrpel voljno, ker si z nepotr-
pežljivostjo ne pomagaš, temuč si škoduješ,
ker svojo dušo in svoje telo huje trpinčiš in
se zadolžiš pri Bogu. Sv. Pavel opominja:
„Potrpežljivost vam je potrebna, da božjo
voljo storite in obljubo (večnega izveličanja)
dosežete.“ Hebr. 11, 36. Potrpežljivost je vsem
ljudem, sosebno pa bolniku potrebna, ker, če
je nepokoren Bogu. kako zamore svete za¬
kramente vredno prejeti in srečno umreti?

Da boš vselej, in sosebno v bolezni
potrpežljiv, vedi, da te usmiljeni in pravični
Bog zavoljo tvojih grehov pokori in trpinči,
da se tvoja duša ozdravi. Ne pozabi tedaj,
da ti je Bog bolezen poslal, ker je usmiljen
in pravičen, da njega iščeš, se odpoveš svetu,
njemu zadostuješ in se pripravljaš srečno
umreti. Bog pokori tvoje telo. ker si ga ne¬
umno ljubil in zavoljo njega velikokrat grešil:
voši tedaj svojemu telesu zasluženo pokor-
jenje, ker je telo duše skušnjavec in je greš¬
nega veselja deležno bilo.

Da boš zdaj. in sosebno v bolezni potr¬
pežljiv, svoje grehe premisli, zavoljo katerih
si hujšega pokorjenja vreden. Premisli tudi
neskončne bolečine svojega, zavoljo tebe kri¬
žanega Odrešenika. Glej trdo posteljo, na ka¬
teri on pribit visi, in ne godrnjaj, če tudi
nekoliko trpiš. Vse tvoje bolečine so majhne

-o- 630 &—

memo Jezusovih bolečin, in se potožiš, da
preveliko trpiš? Premisli težave device Ma¬
rije, bolečine svetih mučenikov in trpljenje
druzih svetih, da se voljno podvržeš Bogu.
Če si dolgo ali malo časa bolan, če malo ali
veliko trpiš; pretrpi voljno, da storiš, kar ti
Bog po Modrem zapove, rekoč: „Moj sin! ne
zavrzi Gospodovega svarjenja (pokorjenja) in
ne obupaj.“ Prid. 3, 11. V potrpežljivosti
bodi stanoviten, in ne obupaj, čeravno veliko
ali dolgo trpiš, ker Bog ljubi tvojo dušo in
ve, kakošnega trpljenja si vreden in potreben.

Zdihljeji.

Usmiljeni Jezus! kako bo z menoj v
bolezni, ki sem zdaj v vsakdanjih majhnih
nadlogah nepotrpežljiv? Po tebi, svojem ne¬
beškem učeniku in križanem Odrešeniku, se
jaz kristijan imenujem, in branim se po poti
tvojega težkega križa hoditi? Hodiš ti, kralj
in poglavar mučenikov, pred menoj s težkim
križem dbložen, in krvave stopinje za seboj
puščaš, jaz pa trpeti nočem? Ti, nedolžni
Gospod, si smrtne britkosti prestal na križi
iz ljubezni do mene, in jaz, veliki grešnik,
sovražim trpljenje ? Odpusti mi, Gospod, greh
moje nepotrpežljivosti, in daj mi milolost,
vse križe in težave voljno pretrpeti, da se
trpljenja privadim in da bom v prihodnji bo-

—SB- 631 *>-

lezni in tudi v smrtnih britkostih potrpežljiv
zavoljo tebe, da bom vselej tvoji sveti volji
pokoren, in prejmem potrpežljivim obljubljeno
plačilo. Amen.

Tretji del.

Da bolezen služi v zasluženje in izveli-
čanje, je pokorščina potrebna, to je, da se
bolnik podvrže Bogu, in sprejme, kar mu on
dati hoče, zdravje ali smrt. Modri pravi:
„Življenje in smrt je iz Boga“. Sir. It. 14.
Res je to, življenje in smrt je v božji oblasti,
ne pa v človekovi, in nihče se ne more nje¬
govi volji vstaviti. Kdor po življenji hrepeni,
se ne bo zavoljo tega ozdravil, ampak če mu
Bog zdravje da; in kdor se umreti boji, ne
bo zavoljo tega smrti odšel, ako je božja
volja, da umrje.

Ljubi moj! bodi temu potrebnemu nauku
pokoren, da si voljen živeti ali umreti, kakor
Bog hoče, ker, čeravno zoper njegovo voljo
misliš, se bo vendar zgodilo, kar Bog hoče;
ti se pa s svojo nepokorščino zadolžiš pri
njem. Še eno je tebi potrebno, da se ne na¬
veličaš trpeti in si ne vošiš smrti, ker ti je
dolga bolezen nadležna.

Daši li ne smeš nepokorno hrepeneti
po zdravji, ti je vendar pripuščeno, dobre in
potrebne zdravila jemati. »Spoštuj zdravnika

-o 632 e>-

za potrebe voljo, zakaj Najvišji ga je
vstvaril. “ Sir. 38, 1. Naj višji je iz zemlje
zdravila vstvaril, in razumen človek se jih
ne brani. 11  Sir. 38 4. Ko zdravila jemlješ, in
prosiš Boga te ozdraviti, podvrzi se mu
in reci: „Zgodi se meni, o Bog, kar ti hočeš
in kar veš, da mi bo v izveličanje. 11  Ti ne
veš, kaj je tvoji duši bolji, ali živeti ali
umreti; Bog pa ve, in on je tvoj usmiljeni
oče, zanesi se tedaj v njegovo milost.

Kadar te bolezen obišče, stori vse, kakor
da bi vedel, da boš gotovo umrl; oskrbi svojo
hišo, svoje otroke in domače; če si komu
dolžen ali so drugi tebi dolžni; če imaš na
vesti kako krivico ali kaj druzega, poravnaj
vse, da po tvoji smrti zmešnjav ne bo, in
da v večnosti ne trpiš. Sosebno se pa pri¬
pravi, svete zakramente prejeti, in stori vse,
da mirno in srečo umrješ.

Zdihljeji.

Vsegamogočni Bog! v tvoji oblasti sem,
če hočem ali nočem, če sem živ ali mrtev,
ker godi se tvoja vsegamogočna volja v ne¬
besih in na zemlji, in se ji nihče vstaviti ne
zamore; če se pa tvoji sveti volji vstavim,
grešim. Ker sem te resnice prepričan, hočem
tvojo sveto voljo v vsem spolno vati; v sreči
in nesreči, v življenji in smrti bom tvoji

—® 633 e>—

sveti volji podvržen. To mislim, ali moja na
tura je popačena in moja volja nestanovitna;
zato prosim, o G-ospod, podvrzi svoji sveti
volji mojo hudobno voljo, da ji bom vselej
pokoren, da se pokorščine privadim, in da
bom tudi v bolezni tebi podvržen, in da bo.
kar bom trpel, v moje izveličanje. Amen.

Kako se pripravljati k smrti.

Prvi del.

Da je potrebno se k smrti pripravljati,
vsak vernik ve; ker veruje, da bo po smrti
pravična sodba., da duša ne umrje nikoli in
da bo duša po srečni ali nesrečni smrti
srečna ali nesrečna vekomaj. Veliko kristi-
janov nekrščansko živi. ker pozabijo smrt in
kar bo potem, to je, pravično sodbo in za¬
služeno plačilo. Dovoljenje v greh je iz po¬
zabljivosti napovedane smrti, po dovoljenji v
greh je lahko nesrečna smrt, in po nesrečni
smrti bo nesrečna večnost.

Eni hudobno žive, ker upajo v zadnji
bolezni izpovedati se, odvezo dobiti in popra¬
viti vse.; to misliti je silno nevarno, ker
zadnja bolezen je čas nadloge, nepokoja in
strahu. „Opravičuj svojo dušo. Pred smrtjo

-o 634 ®—

delaj pravico. 11  Sir. 14, 16 — 17. Vsak naj se
prej pripravi srečno umreti, pripravi naj se
z vsemi zapovedanimi dobrimi deli, da bo po
smrti v srečno večnost šel.

Kristijan! pripravljaj se k smrti s svetim
življenjem j pripravljaj se resnično, in ne obe¬
taj le, ker nerodovitne želje in prazni obeti
te ne bodo nesrečne smrti rešili. Gospod je
device nespametne imenoval, katere so šle
olja za svoje svetila iskat, ko je ženin
prišel. Kader so nazaj prišle, so našle vrata
zaprte ; trkale so in prosile: „ Gospod, gospod!
odpri nam. 11  Odgovoril jim je: »Resnično vam
povem, ne poznam vas. 11  Mat. 24. Taka se
godi tudi tistim, kateri odlašajo pripravljati
se k smrti s zapovedanimi dobrimi deli; varuj
se te velike nesreče.

Bojiš se nesrečne smrti, ker ti vera
■spriča, da je to največja nesreča, pa se ne
pripravljaš srečno umreti. Veš, da so svetniki
božji modri bili, ki so se zmiraj pripravljali
k smrti; zakaj pa ti enako ne storiš ? Stori
tedaj, kar boš v zadnji uri želel, in kar boš
pri sodbi potreboval, da boš srečen vekomaj.

Zdihljeji.

O Bog! ako bi bil prej umrl, ker sem
v grehih in v hudih priložnostih živel, kje
bi bil? V peklu bi bil, kjer je vse hudo ve-

-o 035 a>-

komaj. Zahvalim te, da si me prizanesljivo
čakal, in prosim te, da mi daš svitlobo, po
kateri vem svojo veliko hudobo v te, vsega-
mogočnega in usmiljenega Gospoda. O Jezus!
ki si zame na zaničljivem križu umrl, da bi
jaz ne umrl vekomaj; odpusti mi, hudobnemu
in nehvaležnemu kristijanu in ne pripusti, da
bi moja duša pogubljena bila, za katero si
vso svojo sveto kri dal. Po zasluženji svoje
grenke smrti mi daj ljubezen do tebe, so¬
vraštvo v grehe, odpuščanje mojega velicega
zadolženja, stanovitnost v dobrem in večno
življenje. Amen.

Drugi del.

Ker je vsem ljudem umreti, in ker bo
po smrti pravična sodba in večno plačilo, ni
prav v grehu živeti, in je nevarno odlašati
pokoro, ampak potrebno je pripravljati se k
smrti. Blagor kristijanu, katerega smrt v mi¬
losti božji najde, ker pojde v nebeško kra¬
ljestvo ; gorje človeku, katerega smrt najde
v velicem grehu, ker bo vržen v pekel, in
bo preklet vekomaj.

Ljubi moj! kleče pred križanim Odreše¬
nikom ponižno prosi milosti, da njega in
sebe spoznaš; s pomočjo milosti sovraži vse
grehe svojega življenja in boljšaj se. Premisli
vse leta svojega življenja po naukih Jezu-

sovih, in skrbno se pripravi, vse svoje spo¬
vedi ponoviti in popraviti, ako ti tvoje grešno
življenje spriča, da si morda nevredno sprejel
svete zakramente. Vprašaj in ubogaj svojega
navadnega spovednika, in ne pozabi, da se
moraš pravično presoditi, ker veš, da boš
vsegavednemu in pravičnemu sodniku odgo¬
vor dajal. Izženi iz srca vso ljubezen do
greha in do hudih priložnosti, vso jezo, so¬
vraštvo, nevošljivost, lakomnost, in kar je
drugega hudega; če si bil bližnjemu škodljiv
s tatvino ali krivico, z opravljanjem ali ob¬
rekovanjem, s pohujšanjem ali drugače, so¬
vraži in popravi vse to, kolikor ti je mogoče.
Če v tem kako težavo ali težkost najdeš,
prosi Boga pomoči in srčno stori, kar si
dolžan, in ne odlašaj; če ne, ne boš morda
tega popravil nikoli, in tvoja hudobija bo
morda ostala nad teboj vekomaj. Premisli,
kaj sveti Gregorij papež pravi: „Kdor se spo¬
koriti noče, kader mu Bog milost ponuja, bo
potlej zastonj prosil.

Skleni tudi, da se boš vseh pripomočkov
poslužil, kateri so ti v izveličanje potrebni.
Rad hodi k sv. maši, da Jezusa nebeškemu
Očetu daruješ, in da ti je milostljiv zavolj
njega; željno poslušaj besedo božjo, da če¬
dalje bolj veš svoje krščanske dolžnosti in da
veš, kaj si Bogu, sebi in bližnjemu dolžan;
stanovitno moli, da božjo pomoč čedalje obil-

—cb  G37 e>-

niši dobivaš; priporočaj se mogočni in usmi¬
ljeni pomočnici devici Mariji; priporočaj se
tudi drugim svetnikom; čuj nad seboj, da te
kaka huda želja ne zmoti, in varuj se hudih
priložnosti, da stanoviten ostaneš v dobrem;
vse pa v ljubezni stori, ker „spolnovanje za¬
povedi je ljubezen. 11  Rimi. 13, 10.

Če to storiš, je nad teboj znamenje, da
se resnično pripravljaš k smrti in da boš
srečno umrl. Ne ustraši se trpljenja, katerega
najdeš v božji službi, ker ti bo čedalje ložej ;
skušal boš, kako sladek je Gospod in boš
veliko plačilo prejel. Veliki mir, ki ga boš
v božji službi vžival, ti bo slajši od vseh
počutnih dobrot, in ko se bo smrt bližala,
boš poln velicega sladkega upanja ter boš
srečno umrl.

Zdihljeji.

Gospod! zahvalim te zavoljo svetlobe,
katero mi dobrotljivo daš in dasiravno sem
nesrečen zavoljo svojega velicega zadolženja
pri tebi, upam vendar, da bom srečen, ker
želim poravnati vse, kar te je žalilo in ker
si ti neskončno usmiljen z mano. Slep sem
bil in sem slepo hodil po poti pogubljenja,
hočem pa s tvojo pomočjo po poti izveli-
čanja hoditi, katero mi Jezus z izgledom in
z besedo kaže. Ker mi to dobro misel daš,

—=b  638 o-

upam, da me ne boš zapustil, ampak da mi
boš pomagal; to pa napolni moje srce z ve¬
likim veseljem, in upanje v tvojo milost me
priganja spokoriti se, da se k smrti priprav¬
ljam, in da bom, ko ona pride, pripravljen.
Želim tebe čedalje bolj ljubiti, o Gospod! in
svoje grehe iz ljubezni do tebe čedalje bolj
sovražiti hočem, da po tvoji milosti srečno
smrt dosežem. Amen.

Tretji  del.

Da se vsak kristijan k smrti pripravlja,
naj stori vse, kar je bilo rečeno, in če je
nekrščansko živel, naj ponavlja vse svoje
spovedi, da 'zadobi odpuščenje vseh svojih
grehov in da potlej stanovitno živi po vsej
dopadljivosti božji.

Ljubi moj! ponovljenje svojih že oprav¬
ljenih spovedi ti je potrebno, če si bil v po¬
glavitnih resnicah katoliške vere in v dolž¬
nostih svojega stanu prostovoljno neveden;
če si bil v hudih navadah ali v hudih pri¬
ložnostih dolgo časa, ni mogoče verjeti, da
bi se bil prav spovedal; če si več časa bil
v sovraštvu zoper bližnjega ali brez ljubezni
do Boga; če si pogosto smrtno grešil ali
svoje grehe prostovoljno zamolčal, ali po na¬
vadah neumnega sveta živel, je gotovo, da
se nisi prav spovedal, ker si v ljubezni do

-o f)  39 e>-

greha svete zakramente prejemal. Sv. Am¬
brozij pravi: „Nekateri kristijani z opravljeno
spovedjo vesele hudiča 11 . Resnično je to, ako
je spoved brez poboljšanja in grevenge oprav¬
ljena; in huje je še, če je več spovedi ne¬
vredno opravljenih.

Ker veš, da boš božjemu sodniku od
vsega svojega življenja odgovor dati moral,
ponavljaj vse slabo opravljene spovedi; po¬
pravi pa svoje spovedi ne le z besedo, am¬
pak veliko bolj s skrbnim premišljevanjem,
s gorečimi prošnjami, z velikim sovraštvom
v grehe zavoljo Boga, z stanovitnim pobolj-
šanjem, z vednim pokorjenjem. Če se skrbno
sprašaš in se svojih grehov na tanko spoveš,
druzega pa ne storiš, ostaneš, kar si bil,
grešnik, in večega pogubljenja vreden. Sveti
Gregorij papež prav pove: „Kaj grešniku po¬
maga, da svoje grebe odkrito pove, ako spo¬
korjen ni?“ Kateri bolnik se je ozdravil le
zato, ker je svojo bolezen povedal ali svojo
rano pokazal? Ravno to je grešnikom reči,
katerih pokora je v golih besedah.

Da se boš k smrti in k pravični sodbi
božji pripravljal, opusti vse hudo, in stori vse
dobro po svetih naukih Jezusovih; da si pa
ne razlagaš zapovedi po svojem poželjenji, iz¬
voli si modrega spovednika in ga zvesto bogaj,
da po krščansko živiš in se k smrti priprav¬
ljaš, in da si, ko ona pride, resnično pripravjen.

—o 640 €>“

Zdihljeji.

O Jezus! vsegavedni in pravični sodnik!
obsojenja sem vreden, ker nisem po tvojem
svetem evangeliji živel; da pa mene, hudob¬
nega hlapca, po zasluženji ne obsodiš, daj mi
po svojem velikem usmiljenji milost prave po¬
kore. Milosti nisem vreden, ali ne povrni mi
po mojem zasluženji in ne obsodi duše, za
katero si smrtne bridkosti pretrpel. Malo časa
bom živel in nočem po svojem poželjenji ali
po navadah sveta živeti, ampak po tvojih
svetih naukih. Žal mi je, da te nisem ljubil,
temuč te razžalil; hočem pa majhen čas svo¬
jega življenja tebi živeti, da pri tebi živim
vekomaj v nebeškem kraljestvu. Amen.

4. Človek v večnosti.

Poslednja sodba.

Prvi del.

Jezus Kristus je vse ljubezni, službe in
časti vreden, veliko kristijanov pa ga poslu¬
šati in mu služiti noče. Res. veliko je kri¬
stijanov, kateri se bolj slabega človeka, ko
Jezusa boje; varujejo se človeka razžaliti, da
se. nad njimi ne maščuje, Jezusa, vsegamo-

-<b  G41 e=—

gočnega gospoda pa razžalijo, kakor da bi
mu nobene moči in oblasti ne bilo. Job res¬
nico govori: „Hudobni grešniki so si (hudo)
domišljevali, kakor da bi Vsegamogočni nič
storiti ne zamogel. 11  22, 17. Res je to, prišel
bo pa dan srda in maščevanja nad grešnike,
da bodo vsi zaničevavci Gospodovi strašno
ponižani in bodo primorani njega moliti. Jezus
je višemu duhovnu Kajfu in družim svojim
zaničevavcem rekel: „Videli bote sinu člove¬
kovega pričujočega v oblakih neba.“ Mat. 26,
'H. Oni niso. verjeli, in hudobni kristijani
zdaj žive tako, kakor bi ne verovali, da je
Jezus sodnik živih in mrtvih, videli ga pa
bodo z veliko častjo priti, in trepetali bodo,
kakor je David pravil: „Njegovi sovražniki
bodo zemljo lizali.“ Ps. 71, 9.

Preden bo poslednja sodba, bo končanje
sveta, da bodo vse stvari pokončane, vsi
ljudje pomrli in zopet vstali. Sv. Peter strašno
končanje sveta živo popisuje, rekoč: „Prišel
bo dan Gospodov kakor tat, v katerem bodo
nebesa z velikim pokanjem prešle, in elementi
se bodo po vročini raztopili, zemlja pa in
stvari, katere so na njej, bodo zgorele.“ II 3,
10. Strašni ogenj pojde pred Gospodom, dre¬
vesa, hiše, vasi, mesta in vse bo pokončano,
da bo zemlja, po naših grehih ognjusena, z
ognjem očistena. Po tem „bo trobenta zabu¬
čala, in mrtvi bodo nestrohljivi vstali.“ 1-

Eksercicije. 41

—© 642 €>—

Kor. 15, 52. Svitle duše iz nebes in ostudne
duše iz pekla bodo prišle in se vsaka s
svojim telesom združile, da z njim zasluženo
plačilo prejmejo, kakor so z njim Bogu ali
hudiču služile; zasluženo plačilo pa bo Jezus,
pravični sodnik, dal.

Premisli te razodete resnice, in dokler
živiš, moli in ljubi Jezusa in mu služi, da
ga ne boš sodnji dan prisiljen molil. Pokori
zdaj svoje nepokorno telo in ga pod pokor¬
ščino drži, da častitljivo ostaneš; če pa v
njegove grešne želje dovoliš, boš sicer vstal,
pa zato, da bota oba, duša in telo, nesrečna,
vekomaj.

Zdihljeji.

0 Jezus, moj izveličar! vem in verujem,
da si moj gospod in sodnik, da me boš brž
po smrti in po končanji sveta sodil, pa sem
vendar tebe neizrečeno velikokrat razžalil. O
Gospod! preden tje pridem, hočem sebe pra¬
vično soditi, po moči pokoriti in se v vsem
boljšati. K tebi s žalostnim duhom pridem;
hudoben in nepokoren sem ti do zdaj bil,
vendar ne obupam, ker me vera uči, da tvoja
milost je večja od moje hudobije. Neskončno
usmiljen si, in si se radvoljno podvrgel k
smrti, da bi me ne obsodil v večno smrt;
zato v te upam. Pomagaj mi s svojo milostjo,

—<» 643 «>-

da ti dopadljivo služim, v tvoji milosti umr-
j>' 3 m in milostljivo sodbo zaslišim. Amen.

Drugi del.

Kadar bodo vsi mrtvi po vsegamogoč-
nosti božji obudeni in v odkazano mesto
prišli, kjer jih bo Jezus oblastno in pra¬
vično sodil, „bodo angeli prišli in ločili hu¬
dobne od pravičnih.“ Mat. 13, 49. Pravični
bodo na desni v znamenje, da so božjega
sodnika prijatelji; hudobni bodo na levi v
znamenje, da bodo obsojeni. Ločitev bo vsa
drugačna, kakor se na svetu godi; angeli
ne bodo ločili bogatih izmed ubogih, ali ob¬
lastnikov izmed podložnih, ali učenih izmed
nevednih, ampak ločili bodo pravične izmed
nepravičnih. Vseh časov, jezikov, narodov
in stanov grešniki bodo na levi; oče bo od¬
ločen od otrok, otroci od očeta ali matere,
mož od žene. žena od moža, prijatelj od pri¬
jatelja , sosed od soseda, če niso enacega
življenja bili; ločitev pa ostane vekomaj. Pra¬
vičniki pa bodo očitne sodbe neizrečeno ve¬
seli, hudobniki bodo trepetaje čakali sodnika,
ker vedo, da bodo osramoteni in obsojeni.

Kadar bodo pravičniki na desni in hu¬
dobneži na levi po angelih zvrsteni, se bodo
nebesa odprle in „takrat se bo prikazalo
znamenje sinu človeškega na nebu; videli

41  *

—a 644 »-

bodo sina človekovega pridijočega v oblakih
neba z veliko močjo in veličastvom. Mat. 24,
30. Marija, angeli, apostoli, in vsi drugi sveti
stare in nove zaveze, bodo spremili Jezusa,
njemu v čast peli in pri njem ostali, njegovi
puntarji pa bodo v pekel obsojeni. Jezusova
pričejočnost bo vse svete z velikim veseljem
in vse grešnike z velikim strahom napolnila;
sveti križ, na katerem je umrl, bo pred
vsemi stal; on in rane Jezusove bodo svet¬
lejše kakor solnce, pravičnim v veselje, hu¬
dobnim v strah. Pravični bodo hvalili usmi¬
ljenega Jezusa, hudobni pa bodo rekli goram :
„ Padite na nas in skrite nas pred obličjem
sedečega na sedeži in pred jezo Jagnjetovo. 11
Skriv. raz. 6, 16.

Ljubi kristijan, povej, pri katerih boš ti?
pri Mariji, angelih in svetnikih na desni ali
pri hudičih in njegovih tovariših na levi?
Premisli svoje življenje, pretečeno in sedajno,
in nekoliko veš, pri katerih boš. V Jezusa
veruješ, opran si bil v njegovi krvi, in posve¬
čen z njegovimi svetimi zakramenti, premisli
pa, da te huje zaničevanje in težje obsojenje
čaka, ako živiš kakor sovražnik križa Kri¬
stusovega v mehkobi, v nečistosti ali v druzih
grehih. „Bog bo vsakemu po njegovih delih
povrnil. 11  Rimi. 2, 6. Če nekrščansko živiš ali
ljubiš hudobne tovariše ali druge napeljuješ
v greh, ali hudobnim do voliš, boš pri njih na

--=3 045 e>-

levi pri sodbi, in med njimi boš v peklu ve¬
komaj. Bodi tedaj Jezusu, usmiljenemu in
pravičnemu gospodu podložen, živi po iz-
gledih Marije in svetnikov, da boš pri njih
na desni, da očitno hvalo iz Jezusovih ust
slišiš in da večno plačilo prejmeš. „Čast,
hvala in (večni) mir (čaka) vsakega človeka,
kateri dobro dela.“ Rimi. 2, 10.

Zdihljeji.

O usmiljeno jagnje božje, in ljubi izve-
ličar Jezus! ki si na svetu bil, da bi greš¬
nikov iskal, jim grehe odpuščal in nje izve-
ličal, hiti meni s svojo mogočno milostjo na¬
proti in me spreobrni, preden me boš iz sveta
poklical, da v tvoji prijaznosti umrjem. da
ne bom na levi, preklet, zavržen in pogub¬
ljen. Hitel bom s pomočjo tvoje milosti spo¬
koriti se; odpovem se hudiču, tvojemu so¬
vražniku; nočem po izgledu hudobnih ljudi
živeti, ampak bom po tvojih naukih in po
izgledih tvojih prijateljev živel,, da bom pri
•sodbi od družbe hudobnežev ločen in v družbi
tvojih svetih hvalil tvojo neskončno milost.
Amen.

Tretji del.

. Kadar bodo vsi rodovi zemlje pred ve¬
ličastvom božjega sodnika Jezusa, bo on vse

-<» 646 e—

njih dobre dela razodel, da bo iz tega vsak
vedel, kakošna sodba ga čaka. Sedaj hu¬
dobnež pravi: „Kdo me vidi? okoli mene
je temno, stene me zakrivajo in nihče me
ne ogleduje; koga se bom bal?“ Sir. 23, 26.
Gospod mu po svojem preroku odgovori:
,,Lej. jaz pridem nad te in bom v pričo tvo¬
jega obličja odkril tvojo sramoto in bom po¬
kazal ljudstvam tvojo nagoto.“ Nahum. 3, 5.
Hinavci skrivajo svoje velike grehe, nesram-
niki delajo, kar je povedati grdo, in veliko
je pravičnih pri ljudeh, kateri so veliki greš¬
niki pri Bogu, vse to pa bo razodeto; odpu¬
ščeni grehi le bodo skriti ostali. Razodeto bo
tudi, kar se je hudega izhajalo iz grešnega
govorjenja ali pohujšljivega djanja. Razodete
bodo tudi skrivnosti božje pravice in milosti,
to je, kako je Bog ves svet pravično, milost¬
ljivo in modro vladal, da vsi vedo, da je on
pravičen z vsemi ljudmi.

Premisli, o kristijan! da, če pravično ne
živiš pri Bogu, bodo vsi tvoji grehi razodeti
in pokorjeni nad teboj. Če zvijačno in skrbno
skrivaš svoje grehe, kaj ti bo pomagalo? Če
se sramuješ svojemu spovedniku razodeti, kar
si hudega in ostudnega storil; če se svojih
grehov obtožiš in jih ne sovražiš; če iz hi¬
navščine pristopaš k božji mizi, ali si druzih
skritih grehov kriv, vse to bo vpričo vseh
ljudi razodeto, in obsojen boš, ker Bog ve

vse. „Bog odkriva globoke in zakrite reči, in
ve to, kar je v temi, ker luč je z njim. Dan.
2, 22. Če se zdaj zvijačno izgovarjaš ali pa
praviš, da ni greh, kar je resnično greh, da
bi sebe ali druge zapeljal, ti bo gorjč pri
sodbi, ker je zapisano: „ Gorje vam, ki hudo
dobro, in dobro hudo imenujete.“ Is. 5, 20.
Razodeto in pokorjeno bo tudi, kar se je
hudega iz tvojega pohujšanja izhajalo. Če si
svoje brate ali sestre pohujšal, takrat si pri¬
dobil služnike hudobi in sebi težje obsojenje
nakopal. Če so oni, po tebi pohujšani, po-
hujšali druge, in se je to pohujšanje razšir¬
jalo, bo vse to tebi na glavo padlo. Hiti po¬
pravit tedaj in izbrisat svoje zadolženje, da
ti ne bo sodnji dan in vekomaj gorjč.

Premisli tudi, kako bo Jezus pravično
sodbo sklenil Jezus bo očitno hvalil svoje
zveste služabnike in jim rekel: ,,Pridite, vi
blagoslovljeni mojega Očeta, vživajte kralje¬
stvo, katero je vam pripravljeno od začetka
sveta.." Mat. 15, 41. Kaj boš ti zaslišal? Pridi
za menoj v mojo čast, vživat dobrot nebe¬
škega kraljestva ? ali: Pojdi spred me v večni
ogenj? Če te ne skrbi, je znamenje, da vere
nimaš; če te pa skrbi, pripravljaj se k sodbi
z dobrimi deli.

Premisli tudi, da obsojene duše ne bodo
nobenega pomočnika in nobenega prijatelja
imele. Marija, angeli in vsi svetniki bodo

-o- l!48 €>—

glasno ponavljali obsojenje zavrženih; tudi
njih dušni očetje, stariši, otroci, bratje, sestre
in drugi bodo zoper nje, in vsi bodo hvalili
Jezusa, kateri je svoje sovražnike pravično
obsodil in pogubil. Nebo se bo odprlo, pra¬
vični se bodo kviško za Jezusom vzdignili
in šli v lepe nebesa: hudobni bodo njih ve¬
liko srečo in čast videli ali vdrli se bodo v
strašno brezdno peklensko, kjer bodo ostali pri
hudičih v neugasljivem ognji vekomaj. —
Vidiš, kaj greh zasluži? opusti ga in služi
Jezusu in prosi:

Zdihljeji.

Moj ljubi Izveličar! če sem ti nezvest
in hudobi služim, me bodo angeli odločili in
med hudobne na levo stran pahnili, da bom
ondi med tvojimi sovražniki čakal, da bom
očitno zasramovan, zapuščen, preklet in ob¬
sojen vekomaj. Ako bi me zdaj iz sveta po¬
klical in sodil, kako bi bilo z mojo dušo?
Gospod, vem, da sem večne kletve vreden,
ker sem tebe, večno dobroto, razžalil, želim
pa te iz vse duše ljubiti, ker si ti mene
ljubil in me ljubiš in si iz te ljubezni umrl
na križi. Spreobrni me, svojega nezvestega
služabnika, da s pravo pokoro tebi dopadem
ter tvojemu srdu in večnemu ognju odidem.
Dodeli mi zopet svojo prijaznost in me v

—O  649 e>—

njej ohranuj, da v tvoji milosti umrjem in da
pri sodbi iz tvojih ljubeznjivih ust zaslišim:
Pojdi za menoj v nebeško kraljestvo." Amen.

Vest strašno peče pogubljeno dušo.

Prvi del.

Vest strašno peče pogubljeno dušo, ker
umiraj misli, da bi bila lahko izveličana, in
da si je iz prostovoljne hudobe izvolila večno
pogubljenje. Ko je bil Ezav po lakoti pri¬
moran, svojemu bratu Jakobu za nevredno
jed svoje prvenstvo prodati, ni premislil, kaj
je storil, je to jed požrešno snedel in šel
proč (I. Mojz 26, 34); kedar je pa prven¬
stvo resnično zgubil, je glasno vpil ter ves
prestrašen in prepaden bil. I. Mojz. 27, 34.
Ravno tako je grešniku, kedar po grešnem po-
željenji zmoten, prepovedanega veselja vživa,
svoje velike nespameti ne premisli, in vedeti
noče, da vse svoje duhovno bogastvo proda,
ali ga malo skrbi, ker upa, da bo svojo ne¬
srečo popravil s pokoro; ko pa v pekel pride,
kjer je veliko in večno trpljenje, ga vest
strašno peče in obupljivo preklinja svojo hu¬
dobno slepoto. Če se prigodi, da igralec vse
svoje premoženje zaigra in da mu je odvzeto
vse zavoljo njegove nespametne predrznosti,

—» 650  «>-

se togoti, mu ni miru, ne spi, nima pokoja
in kolne sebe in tovariše; veliko huje bo po¬
gubljeni duši, ker je prodala nebesa in si na¬
kopala pogubljenje, ker je hotela malo časa
po svoji volji živeti.

Ljubi moj, premisli reči, zavoljo katerih
grešiš, in premisli nadloge, katere si s svo¬
jimi grehi nakoplješ. Kar ti Bog zapoveduje,
da si s svojo pokorščino nebesa zaslužiš, je
malo, in lahko storiš s pomočjo njegove mi¬
losti. Koliko časa bi tukaj za Jezusom hodil?
Malo časa; in, ako bi ravno petdeset ali šest¬
deset let trpel v njegovi službi, kaj je to
memo večnosti? večno plačilo te čaka. če
služiš Bogu, te vest veseli, lahko živiš, srečno
umrješ in prideš v nebesa; če pa hudobi
služiš, te potlej vest peče in te bo potem še
huje pekla v večnem pogubljenji. Stori tedaj,
kar Bog po Modrem pravi: „Ne hitite v smrt
s svojim zmote polnim življenjem in ne vr¬
zite se z deli svojih rok v pogubljenje. Mode.
1, 12. Misliš, da nič ne trpiš v hudobovi
službi ?“ Veliko. Kaj boš potem za to prejel?
Večno pogubljenje. Kaj se ti bo zdelo v
peklu, da si tukaj veselo, nesramno in raz¬
uzdano živel? Vest te bo strašno pekla ve¬
komaj, da si ^zavoljo svoje norosti v večni
ogenj prišel. Živi tedaj po naukih Jezusovih
in po dobri vesti, da te ne bo vest pokorila
vekomaj.

-O 05 1 €>—

Z  dihljeji.

Gospod! slep, neumen in hudoben sem,
ker zoper svojo vest iščem prepovedanega
veselja, katero v hipu preide in izgine; ka
terega zadolženja ne bom sto tavžent mili¬
jonov let zbrisal, če v velikem grehu umrjem.
Oče svetlobe! razsvetli moj um, da vem, in
daj moč moji volji, da storim, kar hočeš.
Vem sicer, da trpljenje in veselje sedanjega
življenja hitro mineta, in da za kratko trp¬
ljenje ali kratko veselje bo večno plačilo,
moja slabost me vendar napeljuje v greh in
grešim; ozdravi me tedaj s svojo mogočno
milostjo; daj mi milost, da grehe sovražim,
da milo jokam nad njimi iz ljubezni do tebe,
da po tvoji neskončni milosti pridem v večno
veselje. Amen.

Drugi del.

Vest strašno grize pogubljeno dušo, ker
zmiraj misli, da je iz prostovoljne in rado-
voljne hudobije v pekel prišla. Kdor bi bil
lahko srečen in je prostovoljno nesrečen,
silno žaluje; če je izgubljena sreča in zaslu¬
žena nesreča večja, veči je tudi njegovo gri¬
zenje; ker pa večno izveličanje je največja
sreča in večno pogubljenje največja nesreča,
je pogubljene duše žalost največja žalost, ker

-o- 652 ®—

trpela bo veliko in večno. Sveti Avguštin
pravi: »Pogubljena duša strašno grizenje čuti,
ker bi bila lahko izveličana in je prostovoljno
prišla v večni ogenj."

Kristijan! veliko se trudiš za živež in
oblačilo, da svoje telo v tem kratkem živ¬
ljenji oskrbiš, zakaj pa ne skrbiš za svojo
dušo, da bi veselo večno življenje dosegel?
Premisli sosebne pomočke, katere ti usmiljeni
Bog daje, čiste nauke, svete zakramente, da¬
rove sv. Duha, opominjevanje božjih namest¬
nikov in veliko druzega, da po krščansko
živiš; zakaj tedaj trdovraten ostaneš ? Res¬
nično je, kar je Mojzes govoril: „Najvišji ob¬
lastnik, Gospod in Bog, je usmiljen, potrpež¬
ljiv in velicega usmiljenja." II. Moj?. 34, 6.
Usmiljen je Bog, da ti pomaga; potrpežljiv
je, in čaka te k pokori, da pogubljen ne boš
in se mu ustavljaš? Če Boga*poslušati nočeš
in njegove dobrote zametuješ, kaj boš mislil
v peklu? Pomnil boš zmiraj, in vest te bo
pekla vekomaj, da si bil katoliške vere in
da si živel kakor ajd; da nisi hotel izveli-
čavnih naukov poslušati, ampak da si po¬
slušal svoje pregrešne želje in hudobne ljudi;
da si nerad, redko, mlačno in nevredno preje¬
mal svete zakramente, po katerih bi bil lahko
dobival obilnost milosti in svetosti. Vse to
te bo strašno grizlo, če si zdaj nepokoren.

-o 653 €>—

Tvoja vest te bo še huje pekla, ker Sin
Božji se je zavoljo tebe včlovečil in dobrot¬
ljivo umrl na križi, da bi ti izveličan bil, in
nisi hotel. Jezusova sveta kri ti je zaslužila
milost svetega Duha, ti si jo pa ognjusil in
zaničeval; Jezusova rešnja kri bo nad teboj,
ko nad Judi v huje obsojenje, če se je ne
poslužiš v večno izveličanje. Tvoje vesti gri¬
zenje bo povišal vedni spomin velike po¬
moči, katero prejemaš po ljubeznjivi devici
Mariji, in spomin svojega angela varha, svet¬
nikov in pobožnih ljudi, ker po njih izgledu ži¬
veti nočeš. Zdaj lahko popraviš svoje zmote,
v peklu pa ne boš zamogel, ker ondi ne bo
pokore v odpuščenje grehov, ampak večno
pokorjenje zavoljo neodpušenih grehov, grehi
pa in pokorjenje ostanejo vekomaj. Vest te
bo strašno pekla, da si veliko več trpel za
svoje pogubljenje, kakor bi ti bilo treba tr¬
peti za svoje izveličanje. Pomnil in rekel
boš: Koliko noči nisem spal, da bi hodil v
grešne priložnosti; prestal sem očitanje svoje
vesti, svarjenje svojih starišev in duhovnov,
zaničevanje ljudi in veliko druzega, da bi si
pogubljenje zaslužil: Oh! oh! oh! zdaj pa
popraviti ni mogoče! Resnično je, da v peklu
ni poprave: „Angel je (v Gospodovem imenu)
prisegel: Ne bo več časa.“ Skriv. raz. 10,

9  - 10 .

-o 654 o—

Zdihljeji.

Usmiljeni Bog! čudim se, da še živim,
da me kličeš in mi pomagaš k sebi, da večno
izveličanje dosežem. Neizrečeno veliko je po¬
gubljenih in bodo v peklenskem ognji ve¬
komaj, jaz pa še živim in se s tvojo milostjo
spokoriti zamorem. Hvaljena bodi tvoja ne¬
skončna milost nad menoj, in da ji dalje ne¬
hvaležen nisem, trdno obljubim spokoriti se,
in tebi samemu živeti. Ako bi pogubljen bil.
bi trpel veliko in večno, trpeti raji hočem v
tvoji službi, dokler živim, da ne trpim ve¬
komaj in pri tebi živim zmiraj. Dobrotljivi
Jezus! stori me deležnega svoje velike žalosti
na vrtu Getsemani, da milo obžalujem svoje
grehe in milost najdem pri tebi. Amen.

Tretji  del.

Vest strašno grize pogubljeno dušo, ker
je prostovoljno izgubila Boga, veselo družbo
device Marije, angelov in vseh svetih in pro¬
stovoljno prišla v večni ogenj med hudobe in
obsojene duše. Sveti Janez Krizostom pravi:
„Pogubljeni so bolj žalostni izgubljenih nebes,
kakor zasluženega pogubljenja". Oboje jih hudo
grize, ker so vse dobro izgubili in si vse hudo
zaslužili. Ako bi v nebesih nič druzega do¬
brega ne bilo, ko svete družbe Marije, ange-

—o- bOo «>—

lov in svetnikov, bi pogubljena dušajneizre-
čeno žalovala; ako bi v peklu druzega hu¬
dega ne bilo, ko sovražne množice hudičev^
in pogubljenih duš, bi pogubljena duša neza-
popadljivo žalostna bila.

Če jo spomin svete družbe nebeškega
kraljestva, kateri se je pogubljena duša pro¬
stovoljno odpovedala, in pričejočnost proklete
družbe, med katero je prostovoljno prišla, to¬
liko grize, kaj pa vedni spomin, da je izgu¬
bila Boga, izvira vsega dobrega? Kdor je po¬
polnejši tukaj bil, obilniši spoznanje božje ima
v nebesih, da Boga obilniši ljubi in veseli se
v njem ; najmanji svetnik toliko spozna Boga.
da se nezapopadljivo veseljuje. Kdor je na
svetu hudobniši bil, obilniši spoznanje božje
doseže po smrti, da obilniši žaluje v peklu;
najmanji hudodelnik ima manj božjega spo¬
znanja v peklu, toliko vendar žaluje, da nam
ljudem zapopasti ni mogoče.

Ljubi moj! če si do zdaj nespameten bil.
če si božjo čast in lepoto malo cenil, če pre¬
mislil nisi, kako je veselo Boga vživati, v
družbi Marije, angelov in svetnikov biti, in
kako da je strašno pri ostudnih hudobah
in prokletih dušah prebivati, premisli zdaj
in zmodri se, da ne boš zastonj žaloval ve¬
komaj. Večkrat premišljuj lepe nebesa in
strašni pekel, da nebes ne izgubiš in v pekel
ne prideš; če pa trdovraten ostaneš, te bo

—a 656 ©—

vest strašno pekla in boš z druzimi obsoje¬
nimi obupljivo rekel: „Mi neumni smo njih
(izvoljenih) življenje nespamet šteli; lejte,
kako so zdaj prišteti med božje otroke in
njih del je med svetniki. Zgrešili smo tedaj
resnice pot...  na poti krivice in pogubljenja
smo se utrudili. Modr. 5, 4 — 7. Svojo ne¬
spamet zdaj sovraži in opusti, dokler imaš
čas, da ne boš potlej žaloval vekomaj.

Zdihljeji.

Ljubeznjivi Gospod! daj mi zavoljo Je¬
zusa nekoliko spoznanja svoje neskončne le¬
pote, da se mi vse zapeljivo počutno veselje
gnjusi, tebi dopadljivo in všečno živim in tebe
dosežem. Devica Marija, grešnikov pomočnica
ne jenjaj za-me prositi svojega ljubega Sina
Jezusa, da me zgubljenega otroka išče in po¬
pelje v hišo Očetovo. Angeli in vsi svetniki
prosite za me in mi po Jezusu sprosite duha
pokore, da razžaljenemu Bogu zadostim in
med vas pridem. Vpričo nebes in zemlje
sklenem in obljubim z božjo pomočjo po poti
izveličanja hoditi; prizadjati si hočem porav¬
nati vse, kar je žalilo Boga, in bližnjega po-
hujšalo, in v vedni pokori živeti, da usmiljenje
dosežem pri Bogu, pogubljenju odidem in v
izveličanje pridem. Amen.

-o 657 ®—

Kaj večnost uči.

Prvi del.

Večnost uči, da je pekel silno strašen,
ker njegovega trpljenja ne bo konca. Bole¬
čina , ki hitro mine, ni prehudo strašna;
majhno trpljenje, ako je dolgo, je človeku
silno hudo; posvetno veselje, ako je predolgo,
je tudi tistim, ki ga iščejo, nadležno; kaj pa
je še le v peklu, kjer so velike in večne bo¬
lečine? Jezus bo hudobnim rekel: „Pojdite
spred me, vi prekleti v večni ogenj". Mat. 25,
41. Ne pošlje jih le v ogenj, ampak v večni
ogenj. „Trpeli bodo noč in dan vse večne
čase." Skriv. raz. 20. 10. V večnosti je dobro
ali hudo večno, je neprenehoma dobro ali
neprenehoma hudo; kar je, bo ztniraj; kar
je, bo neskončno, vse večne čase.

Ljubi kristijan! ako bi se z dovoljenjem
v velik greh obsodil v temno jamo dvajset let,
bi ne bil grozno nespameten? Zakaj se pa
pekla tako malo bojiš, da svojo dušo za kratko
veselje ali drugo majhno reč obsodiš, kjer
boš trpel vekomaj ? Da ne grešiš, vedno pomni,
da pekel je večen, in da ti rešenja ne bo,
ako va-nj padeš; va-nj prideš lahko, iz njega
pa ne prideš nikdar. Ako bi se vsaj zapeljati
zamogli pogubljeni z lažnjivim upanjem, da
bodo rešeni, bi ložej trpeli; v peklu pa ni ne

Eksercicije. 1“

—» 658 e—

resničnega ne lažnjivega upanja. „Ko hu¬
dobnež umrje, mu ni nobenega upanja več.“
Prip. 11, 7. Trpel bo, in ve, da bo trpel zmiraj,
vekomaj, in tako ga bo strašna, neskončna
večnost s svojo neskončno težo zmiraj tlačila
in stiskala. Če po krščansko ne živiš in v
svojih grehih umrješ, si v njih in v hudi
volji vtrjen, in nisi več zasluženja Jezusove
smrti deležen; ravno zato v neodpuščenih
grehih ostaneš zmiraj in trpel boš vekomaj.

Premisli tudi, da pogubljeni vedno umi¬
rajo in ne umrjo nikoli. David pravi: „Oni
bodo v peklu ležali, kakor ovce; smrt jih bo
glodala. 11  Ps. 48, 15. Smrt je na svetu naj¬
strašnejši in ravno zato velike hudodelnike v
smrt obsodijo; v peklu pa bi bila smrt so-
sebna dobrota, je pa ne bodo imeli nikoli ;
zmiraj umirali bodo in nikoli ne umrli. Smrti
bodo iskali, in je ne bodo našli in bodo že¬
leli umreti in smrt bo od njih bežala. Skriv.
raz. 6, 9. Premisli to, in trepetaje prosi:

Zdihljeji.

Oče vsega usmiljenja in vse potrpežlji¬
vosti ! nepokorni otrok, in večnega pogub
Ijenja vreden sem, in bom pogubljen, če mi
mojih grehov ne odpustiš in me drugih
grehov ne varuješ. Nebeški Oče! glej globoke
rane in grenko smrt svojega edinorojenega

—o 659 o-

Sina, mojega Izveličarja, da mi dobrotljivo
pomagaš spokoriti se, da v strašno ječo več¬
nega ognja ne pridem, kjer bi ti sovražil
mene in jaz tebe vekomaj. Reši me, o Go¬
spod , iz grehov, in varuj me pogubljenja,
da pridem v tvoje kraljestvo hvalit tvojo mi¬
lost in vživat tvojo čast vekomaj. Amen.

Drugi del.

Večnost uči, da nebeško kraljestvo je
neskončno veliko vredno, ker so v njem velike
in večne dobrote. Pobožnega življenja in res¬
nične božje službe plačilo je večno, ker Bog,
usmiljeni in resnični Gospod je to obljubil.
David je ravno zato rekel: „Srečni so tisti,
kateri v tvoji hiši, o Gospod, prebivajo! oni
te bodo hvalili vekomaj.“ Ps. 83, 5. Če se
duša v milosti božji odloči, je v milosti božji
vtrjena, grešiti potlej ne more in bo torej pri
Bogu vekomaj.

Izvoljena duša ima neizrečeno veselje, ko
pride v nebeško kraljestvo; vidi nezapopad-
Ijivo čast božjo, neskončno svetlobo božjega
mesta, neizmerjeno število angelov in svet¬
nikov, tudi druge velike dobrote Gospodove
hiše in veselo pravi: »Tukaj bom vekomaj!'*
Kader se je bil Jezus na visoki gori vpričo
svojih učencev, Petra, Janeza in Jakoba spre¬
menil, in jim je bil nekoliko časti svoje božje

42 *

natore razodel, so se zavzeli, in Peter je
v imenu vseh rekel: »Učenik! dobro nam je
tukaj biti; naredimo tedaj tri šotore, enega
tebi, in enega Mojzesu, in enega Eliju.“ Luk. 9.
Učenci so bili silno veseli na pusti gori, da
so si malo časa videli nekoliko božje časti
in so želeli ondi biti zmiraj; kaj pa bo v ne¬
besih, kjer duša je v Gospodovi časti, in go¬
tovo ve, da bo pri Bogu vekomaj ? Kdo za-
more njeno veselje zapopasti?

Velika dobrota, ki naglo preide, je malo
vredna, dobrota pa velika in dolga, je veliko
vredna; velika in večna dobrota je nezapo-
padljivo veliko vredna; dobrote in sreče take
ni. da bi bila neskončni sreči izveličane duše
primerjena, ker vživa Boga, nezapopadijivo
dobroto in lepoto, in bo pri njem vekomaj.
Izveličana duša bo v nebesih vekomaj in se
ne bo nikdar božje časti naveličala, ker Bog
je večna in nova lepota. Duša je z nezapo-
padljivim veseljem napolnjena, ker vživa
Boga, in vesela je sosebno zato, ker ve, da
ga bo vživala vekomaj. „Bog bo nje (izvo¬
ljene) s potopom svojega (večnega) veselja
napajal. 8  Ps. 35, 9.

Bog je večna in nezapopadljiva lepota
in njega nobena stvar ne spozna popolnoma;
duša po prejetem razsvetljenji vidi in pre¬
mišljuje svojega Stvarnika, Odrešenika in Po-
svečevavca, in je božjih lastnosti silno vesela;

-o-  GOI ®—

ker pa božjih skrivnosti in lastnosti razumeti
ne more, je zmiraj željna, da si je zmiraj na-
sitena, in ravno to stori, da ji večnost povi¬
šuje dobrote, katerih v nebesih vživa.

O kristijan! namenjen si v večne do¬
brote nebeškega kraljestva in iščeš ostud¬
nega kratkega veselja? Zakaj te počutki za¬
peljujejo in vera tako malo moči ima v tebi?
Zato, ker velicih in večnih dobrot nebeških
ne premisliš. Stori tedaj, kar sv. Pavel vsem
zapove: »Iščite, kar je tam gori, kjer je Kri¬
stus, in sedi na desni božji; umejte, kar je
zgoraj, ne pa, kar je na zemlji.“ Kolos. 3, 1 — 2.

Zdihljeji.

Nebeški Oče! ti si mi po svojem Sinu
Jezusu razodel, da moje večno prebivališče je
v nebesih in po svetem Duhu pomagaš moji
slabosti, da v večne dobrote pridem, jaz pa
sem tvoji neskončni milosti nehvaležen in
zgubim se v nevrednih, grešnih in kratkih
dobrotah te revne zemlje. Povzdigni, o Gospod,
moje misli k nebeškim dobrotam, da poze-
meljske zaničujem, svojo neumnost obžalu¬
jem, tebe iščem in najdem, in več ne izgu¬
bim , da te v družbi angelov in svetnikov
vživam, ljubim in hvalim vekomaj. Amen.

Tre tj i del.

Večnost nas uči pravično živeti. Več¬
nost je pogubljenim dušam silno strašna, ker

-o  602 €>—

jim rešenja ne bo: izveličanim dušam je
silno vesela, ker ne bodo Boga zgubile ni¬
koli ; večnost nas uči pravično živeti, da
pogubljenju odidemo in v večno veselje pri¬
demo. „Kdo je, kateri si (večno) življenje
vosi in dobre dni videti želi? Varuj se hu¬
dega in stori dobro; išči miru in hiti za
njim." Ps. 33, 13 — 15.

Krščanska duša, po božji podobi vstvar-
jena, s sveto krvjo Jezusovo odrešena, po
sv. Duhu posvečena in v nebesa namenjena,
premišljuj te dve kratke besede „Nikdar —
Vselej“. Večnost ne bo minila nikdar, bo
vselej. Tvoja duša je neumrjoča, združila se
bo sodnji dan s prejšnjim telesom; oba bota
v peklu ali v nebesih vekomaj. Večnost se ni
nikoli začela in ne bo nehala nikoli; večnost
zmiraj teče, nikoli ne preteče in po veliko
tavžentov milijonov let je enaka, ker konca
nima. Pravični Abel je več ko pet tavžent
let v večnosti, in bo vse večne čase vžival
plačilo svoje pravičnosti. Kajn, njegov hu¬
dobni brat, je več kakor pet tavžent let po¬
gubljen, nič ni pomanjšal svojega zadolženja
in bo vse večne čase trpel. Skrbi tedaj za
svojo edino neumrjočo dušo, ker blago, čast,
veselje in drugo mine, večnost pa ne mine
nikoli; če vse znaš, veš, imaš in vživaš, ne
pomaga nič, če svoje duše ne izveličaš. Besed
Jezusovih ne pozabi: „Kaj pomaga človeku,

-o 603 «>-

ako ves svet dobi, svojo dušo pa pogubi? 11
Mat. 16, 26.

Večnost te uči premagovati grešno ve¬
selje, katero ti hudo poželjenje ponuja, in če
premišljuješ neskončno večnost, je ona brzda
tvojih hudih želj. Misli in reci: „Mladost hitro
zgine, tovarši me bodo zapustili, in trpel bom
vekomaj, če ne služim Bogu. Kaj mi bo ve¬
selje pomagalo? Če premagujem skušnjave,
bom vžival Boga v nebesih vekomaj.“

Večnost te uči premagovati lakomnost
in ubog v duhu biti, ker boš zapustil vse
in boš v večnosti le milosti božje potreben.
Modri pravi: „Bolje je malo s pravico, kakor
veliko blaga s krivico." Prip. 16, 8. Čeravno
krivice ne storiš, so ti preobilne skrbi škod¬
ljive, ker težko služiš Bogu ter reven in brez
dobrih del pojdeš v večnost.

Večnost te uči vse nadloge voljno pre¬
našati. Če si ubog, bolan, zapuščen in z mno¬
gimi križi obložen, ne pozabi večnosti in boš
srčen v svojem trpljenji, ker tvoji križi bodo
hitro minili, plačilo tvoje srčne potrpežljivosti
pa ostane vekomaj. Sv. Pavel pravi: „Naša
sedanja prav kratka in lahka nadloga nam
prinese večno in čez mero visoko čast, ka¬
tera vse preseže." II. Kor. 4, 17.

Večnost te uči vse soditi in presoditi
po naukih Jezusovih in po dobri vesti, in če
večnost premišljuješ, te ne bo nobena reč,

-o- 664 «5—

A

ne zapeljiva ne strašna zmotila, da bi zoper
božjo voljo mislil, govoril, storil ali kaj opu¬
stil. Kar koli se tebi prigodi, premisli, če ti
bo škodovalo ali pomagalo v večnosti, da se
srčno braniš in srčno storiš, kar veš, da bo
tvoji duši škodovalo ali pomagalo, in tako
bo tvoji edini neumrjoči duši dobro vekomaj.
Zmiraj pomni, kako bo Jezus svojo sodbo
sklenil: „Pridite v moje kraljestvo. Pojdite
v večni ogenj." Mat. 25. Kar ti bo on rekel,
ostane vekomaj.

Zdihljeji.

Gospod! ves trepečem, ko premislim
pekel, nebesa in večnost, ker bojim se nebes
zgrešiti in v pekel priti, kjer rešenja ne bo.
Moja popačena natora sili v pogubljenje, v
sebi nobene pomoči nimam, in pogubljen
bom vekomaj, če mi ne pomagaš s svojo mi¬
lostjo. Prosim te tedaj po zasluženji Jezusa
Kristusa, da me rešiš iz grehov in večnega
pogubljenja; vsigamogočen in usmiljen si in
v te vse svoje upanje imam. Obljubim tudi,
da si bom prizadjal tvojo sveto voljo storiti,
da v tvoje kraljestvo pridem, kjer bom tebi,
Očetu stvarniku. Sinu odrešeniku in sv. Duhu
posvečevavcu v družbi Marije, angelov in
svetnikov hvalo dajal vekomaj. Amen.

-o 665 o-

Dodatek.

Sveta maša. *)

Priprava.

Gospod, vsegamogočni Bog! Pred tebe
pokleknem, da bi v imenu vseh stvari poto¬
lažil in počastil tvoje Božje veličastvo. Pa
kako mi bo to mogoče, ko sem sam ubog
grešnik? In vendar mogoče mi je, in hočem
to storiti. Vem namreč, da se veseliš, ker te
imenujemo Očeta usmiljenja. Iz ljubezni do
nas si dal svojega edinorojenega Sina, kateri
se je na svetem križu za nas daroval in se
še vedno daruje na naših altarjih. K tebi
tedaj pridem, grešnik sicer, pa skesan greš¬
nik, ubog sicer, pa bogat v Kristusu Jezusu,
ter ti v zvezi s plamtečo ljubeznijo angelov
in svetnikov in s čutili brezmadežnega srca

*)  Erkerjeve »Sv. molitve« z  dovoljenjem gospoda
pisatelja.

—® 666 o—

preblažene Device, v imenu vseh stvari da¬
rujem vse svete maše, ki se zdaj darujejo, z
vsemi svetimi daritvami, katere so bile že
-opravljene in se bodo še opravljale do konca
sveta. Želim tudi vsak trenutek tega dneva
in vsega svojega življenja to darovanje po¬
noviti v namen, da bi tvojemu Božjemu ve¬
ličastvu vredno čast in slavo skazal, tvojo
nevoljo potolažil in tvoji pravici za naše
mnoge in velike grehe zadostil; da bi se ti
za tvoje dobrote primerno zahvalil, in tvoje
usmiljenje sprosil za-se, za vse grešnike, za
vse verne kristijane žive in mrtve, za vso
Cerkev, posebno za njenega vidnega pogla¬
varja, sv. Očeta v Rimu, in slednjič tudi za
vse nesrečne razkolnike, krivoverce in never¬
nike, da bi se spreobrnili in izveličali. Amen.

Odpustek treh let enkrat na dan. ako se moli
precej zjutraj; popolnoma odpustek enkrat v mesecu z
navadnimi pogoji, ako se moli vsako jutro cel mesec,
med sveto mašo pa vsaki dan: »Večni Oče . . .« (glej
darovanje str. 671.)

Začetek.

V imenu Boga f Očeta, in f Sina, in
svetega f Duha. Amen.

Odpustek kakor pri jutranji molitvi.

Pomagaj nam, o Izveličar, naš Bog! in
reši nas zavoljo slave svojega imena, ter

—3 667 c»—

bodi milostljiv našim grehom zavoljo svojega
imena.

Psalm 53; Reši me v svojem imenu, o
Bog, in v svoji moči prisodi mi pravico! Bog
usliši mojo molitev, poslušaj besede mojih ust!
Zakaj ptujci (dušni sovražniki) so se vzdig¬
nili zoper mene, in močni iščejo moje duše,
ter nimajo Boga pred svojimi očmi. Zakaj,
glej! Bog mi pomaga in Bog sprejme mojo
dušo. Obrni hudo na moje (dušne) sovražnike
in v svoji resnici jih pokončaj! Radovoljno
ti bom daroval, o Gospod! in častil tvoje
ime, ker to je dobro. Zakaj iz slednje stiske
si me rešil; in tje čez moje sovražnike je
gledalo moje oko. Čast bodi. . .

V. Zavoljo slave svojega imena reši nas!

Od. In bodi milostljiv našim grehom
zavoljo svojega imena!

Molimo.

Prosim te, o Gospod! usliši milostno
prošnje svojega ljudstva. Pravično kazen sicer
trpimo zavoljo svojih grehov, vendar v slavo
svojega imena reši nas milostno po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

Tebe tedaj prosimo, pomagaj svojim slu¬
žabnikom. katere si s svojo predrago krvjo
odrešil.

100 dni odpustka vsakikrat. Pij IX. 8. Iistop. 1849.

—s 668 e—

Glorija ali slava.

Češčen bodi Bog! Češčeno bodi njegovo
sveto ime! Češčen bodi Jezus Kristus, pravi
Bog in pravi človek! Češčeno bodi ime Jezus!
Češčen bodi Jezus v zakramentu presvetega
Rešnjega Telesa! Češčena bodi prevzvišena in
presveta Mati Božja Marija! Češčeno bodi
njeno presveto in brezmadežno spočetje! Če¬
ščeno bodi ime Device in Matere Marije! Če¬
ščen bodi Bog v svojih angelih in svetnikih.

365 dni odpustka vsakikrat; popolnoma odpustek
enkrat v mesecu z navadnimi pogoji, ako se moli cel
mesec vsak dan. Pij VII. 23. mal. srp. 1802 in Pij TX.
8. vel. srpana 1847.

Molitve.

Sveti Gospod, vsegamogočni Oče, večni
Bog! Zavoljo radodarnosti svoje in svojega
Sina, kateri je za-me trpel in umrl. in za¬
voljo prav posebne svetosti njegove Matere,
kakor tudi zavoljo zaslug sv. Frančiška in
vseh svetnikov, dodeli meni vseh tvojih do¬
brot nevrednemu grešniku; da le tebe ljubim,
vedno po tvoji ljubezni hrepenim, dobroto brit-
kega trpljenja (tvojega Sina) zmirom v srcu
imam, svojo revščino spoznam, od vseh z no¬
gami poteptan in zaničevan biti želim, in da me
nobena druga reč ne žali, kakor le greh. Amen.

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 11. mal.
travna 1874.

-o G69 o-

List.

Večni Bog, stvarnik vseh reči! Spomni
se duš nevernikov, ki si jih vstvaril in po
svoji podobi in podobnosti naredil. Glej, o
Gospod! tebi v nečast se z njimi napolnuje
pekel. Spomni se, da je za njih zveličanje
tvoj Sin Jezus pretrpel najgrozovitnejšo smrt.
Nikar ne dovoli, prosim te, o Gospod! da bi
neverniki še dalje zaničevali tvojega Sina,
temuč daj se utolažiti po prošnjah svetih
mož in svete Cerkve, neveste tvojega presve¬
tega Sina. Spomni se svojega usmiljenja, po¬
zabi njih malikovanje in nevero, in stori, da
bi tudi te duše vendar enkrat spoznale Njega,
katerega si poslal, Gospoda Jezusa Kristusa,
kateri je naše izveličanje, življenje in vsta¬
jenje, po katerem smo bili izveličani in re¬
šeni, kateremu bodi slava vekomaj. Amen.

300 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 24. vel.
travna 1847.

Evangelij.

Molimo tudi za nesrečne zamorce v
srednji Afriki, da bi vsegamogočni Bog ven¬
dar enkrat odvzel od njihovih src kletev Ka-
movo in jim dodelil blagoslov, kateri se najde
le v Jezusu Kristusu, Gospodu in Bogu na¬
šem. Gospod Jezus Kristus, ti edini Izveličar

—o G70 ©—

vsega človeškega rodu! ki že gospoduješ od
morja do morja in od reke do meje zemlje,
odpri milostljivo svoje presveto Srce tudi
nesrečnim dušam v srednji Afriki, ki še se¬
dijo v temi (neverstva) in v smrtni senci, da
na priprošnjo predobrotljive Device Marije,
tvoje brezmadežne Matere in njenega preča¬
stitega ženina, sv. Jožefa, zamorci maliko¬
vanju se odpovejo, pred teboj na kolena pa¬
dejo, in tvoji sveti Cerkvi se pridružijo, ka¬
teri živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v
edinosti svetega Duha, Bog vekomaj. Amen.

Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Čast,
bodi...

300 dni odpustka vsakikrat; popolnoma odpustek
enkrat v mesecu z navadnimi pogoji, ako se moli cel
mesec vsak dan. Pij IX. 2. vinotoka 1873.

Kredo ali vera.

Presladki Jezus, naš Božji učenik! ki si
hudobne naklepe, s katerimi so te farizeji
večkrat preganjali, vselej osramotil; uniči os¬
nove hudobnih in vseh, kateri si v maloprid¬
nosti duha prizadevajo, v svoje zapeljive zvi¬
jače zaplesti ter oslepiti tvoje ljudstvo. Raz¬
svetli nas, svoje učence, z lučjo svoje mi¬
losti, da ne bomo zapeljani po zvijači po¬
svetnih modrijanov, ki povsod razširjajo svoje
pogubljive in krive nauke, da bi tudi nas

—o 671 o-

zapeljali v svoje zmote. Dodeli nam tako
močno luč vere, da spoznamo zalezovanja
hudobnih, trdno verujemo nauke naše svete
Cerkve in stanovitno od sebe odvračamo
zmote sovražnikov resnice. Amen.

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 22. vi¬
notoka 1866.

Darovanje.

Večni Oče! Tvoj ljubljeni Sin Jezus se
ti je sam daroval na svetem križu, in se ti
zdaj zopet daruje na tem altarju. Tudi mi ti
darujemo ta dar v imenu vseh stvari z vsemi
mašami vred, ki so se že darovale in se bodo
še v prihodnje darovale po vsem svetu. Že¬
limo pa s tem tebe moliti, primerno čast ti
skazati, za brezštevilne nam dodeljene do¬
brote dolžno zahvalo ti izreči, jezo tvojo nad
našimi mnogimi in velikimi grehi potolažiti,
vredno zadostenje ti prinesti in tvoje usmi¬
ljenje sprositi za-se, za sveto Cerkev, za ve¬
soljni svet in za verne duše v vicah.

Odpustek treh let enkrat na dan, ako se moli
med sv. mašo; popolnoma odpustek enkrat v mesecu z
navadnimi pogoji, ako se cel mesec vsak dan tako moli.
vsako jutro pa: Gospod, vsegamogočni Bog ....  kakor
se nahaja v pripravi za sv. mašo na 665. strani. Pij IX.
11. mal. travna 1860.

—o 672 o—

Tihe molitve.

Presveta Devica, Mati včlovečene Besede,
zakladnica Božjih milosti, pribežališče naše in
vseh ubogih grešnikov! K tvoji materni lju¬
bezni se obrnemo z živo vero in te prosimo,
zadobi nam milost, da vedno spolnujemo
Božjo in tvojo voljo. O presveta Mati! v tvoje
roke izročimo svoje srce in te prosimo za
dušni in telesni blagor. Trdno zaupamo, da
nas boš uslišala, o naša preljubeznjiva mati,
in zato kličemo z živo vero: Češčena si Ma¬
rija . . . (trikrat).

Prosimo, o Gospod! varuj na prošnjo
blažene Marije, vselej Device, vsake bolezni
svoje služabnike, ki se iz vsega srca pred
teboj ponižajo, in brani jih milostno pred
zalezovanjem hudobnega duha, po Kristusu,
Gospodu našem. Amen.

100 dni odpustka enkrat na dan. Leon XII. 11.
vel. srpana 1824.

Predglasje in sanktus ali svet.

Večni Oče! Združen z vsem nebeškim
dvorom in z najsvetejšim Srcem Jezusa in
Marije storim namen: od vekomaj sem in
zanaprej skoz vso večnost tebi darovati pre¬
drago kri Jezusa Kristusa, njegove in svete
Cerkve neskončne zasluge, v zadostenje za

-o 673 e>-

grehe naše in vsega sveta, in v rešenje duš
v vicah. Zahvalim se ti za vse dobrote, mi¬
losti in usmiljenja, katere so v tvojo večo
čast in v večje posvečenje vseh duš v se¬
danjih britkostih; zahvalim se ti za-nje, kakor
da bi jih bil nam in vsem ljudem vsega
sveta, zdaj živečim in prihodnjim, že res
skazal, akoravno smo zaslužili le tvoje božje
šibe, in kakor da bi bil na vsem svetu že
en hlev in en pastir, da na zemlji živeči v
veri, v upanju in v ljubezni našega Gospoda
Jezusa Kristusa, vsi v nebesa pridemo, kjer
bomo tvoje Božje usmiljenje popevali ve¬
komaj. Amen.

Odpustek 7 let in 7 kvadragen. t. j. skupaj 2835
dni vsakikrat; popolnoma odpustek enkrat v mesecu z
navadnimi pogoji brez obiskanja cerkve, ako se moli
cel mesec vsak dan. Pij IX. 6. mal. trav. 1848.

Svet, svet, svet si ti, Gospod, Bog voj-
skinih trum. Polna je zemlja tvoje slave.
Slava Očetu, slava Sinu, slava sv. Duhu!

100 dni odpustka enkrat na dan. trikrat pa ob
nedeljah, v praznik presv. Trojice in vsak dan v osmini
tega praznika.

Pred povzdigovanjem.

Pridi, o Jezus, ki živiš v ^Mariji, in živi
tudi v svojih služabnikih! Živi v njih s
svojim Duhom svetosti, z vso svojo obilno

Eksercicije. 43

-o 674 o-

močjo, z vso resnico svojih čednosti! Daj, da
popolnoma nasledvajo tvoje pota in se vde-
ležujejo tvojih skrivnosti! Ukroti s svojim
Duhom vsako sovražno moč v čast Boga
Očeta! Amen.

;-!0 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 14 .  vino¬
toka 1850.

Molimo za našega papeža I. Gospod naj
ga ohrani in poživi in srečnega stori na zemlji
in naj ga ne izroči v oblast njegovim sovraž¬
nikom. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .
Čast bodi . . .

300 dni odpustka enkrat na dan; popolnoma od¬
pustek enkrat v mesecu z navadnimi pogoji, ako se
moli cel mesec vsak dan. Pij IX. 26. listop. 1870.

Povzdigovanje.

Hvaljeno, moljeno in s hvaležnim duhom
ljubljeno bodi Srce Jezusovo v presvetem za¬
kramentu vsak trenutek časa v vseh taber-
nakeljnih sveta do konca vekov! Amen.

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 29.'Sve¬
tlana 1868.

Večni Oče! Darujem ti predrago kri Je¬
zusa Kristusa v zadostenje za svoje grehe in
za potrebe sv. Cerkve.

100 dni odp. vsakikrat. Pij VIT. 22. kim. 1817.

-o 675 o-

Po povzdigovanju.

Ozri se, o Gospod! iz svojega svetišča
in s svojega visokega nebeškega stanovanja,
in poglej na ta presveti dar, katerega ti da¬
ruje naš veliki duhoven, tvoj sveti Sin, Go¬
spod Jezus, za grehe svojih bratov; in daj
se potolažiti nad obilnostjo naših hudobij!
Glej, glas krvi našega brata Jezusa kliče k
tebi s križa: Usliši, o Gospod! potolaži svoj
srd, o Gospod! poglej in spolni! Zavoljo sa¬
mega sebe nikar ne odlašaj (nam odpustiti),
o moj Bog! Zakaj tvoje ime smo klicali na
pomoč za le-to mesto in za tvoje ljudstvo.
Ravnaj z nami po svoji milosti! Amen.

Da to mesto (ta kraj) braniš, umiriš,
varuješ, ohraniš in blagosloviš, prosimo te,
usliši nas!

100 dni odpustka enkrat na dan. ako se moli pred
sv. Rešnjim Telesom. Pij IX. 4. sveč. 1877.

Pater noster ali Oče naš.

Oče naš, kateri si v nebesih! posvečeno
bodi tvoje ime; pridi k nam tvoje kraljestvo;
zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih, tako
na zemlji; daj nam danes naš vsakdanji
kruh, in odpusti nam naše dolge, kakor tudi
mi odpuščamo svojim dolžnikom; in nas ne
vpelji v skušnjavo, temuč reši nas hudega.
Amen.

4:-i *

-o 676 c>-

Češčena si Marija, milosti polna, Gospod
je s teboj, žegnana si med ženami, in žegnan
je sad tvojega telesa, Jezus. Sveta Marija,
Mati Božja, prosi za nas grešnike zdaj in
našo smrtno uro! Amen. Čast bodi . . .

100 dni odpustka enkrat na dan, ako nosiš ška-
pulir presvetega Jezusovega Srca. Pij IX. Ž8. vinot. 1872.

Agnus Dei ali Jagnje Božje.

Dodeli mir, o Gospod, v naših dnevih,
ker nihče se ne vojskuje za nas, kakor ti
naš Bog.

V. Bodi mir v tvoji moči!

Od. In obilnost v tvojih stolpih.

Molimo.

0 Bog, od katerega pridejo svete želje,
pravične misli in dobre dela; daj svojim slu¬
žabnikom tisti mir, ki ga svet ne more dati.
da bodo naše srca tvojim zapovedim vdane
in časi, brez strahu pred sovražniki, v tvojem
varstvu mirni, po Gospodu našem Jezusu Kri¬
stusu. Amen.

100 dni odpustka vsakikrat; popolnoma odpustek
enkrat v mesecu z navadnimi pogoji, ako se moli cel
mesec vsak dan. Pij IX. 18. vel. travna 1848.

Obhajilo.

0 predraga kri večnega življenja, od¬
kupnina in odrešenje vesoljnega sveta, pijača,

—<s 6 7 7 €>—

kopel naših duš! Ti neprenehoma zagovarjaš
ljudi pred sedežem milosti Božje. Oh, ponižno
te molim in želim po svoji moči popraviti
krivice in zasramovanja, ki ti jih delajo ljudje,
zlasti tisti, kateri se drznejo še preklinjati
zoper tebe. Kdo ne bi poveličeval te krvi
neizmerne vrednosti ? Kdo ne bi gorel lju¬
bezni do Jezusa, kateri jo je prelil? Kaj bi
bilo iz mene samega, ko bi me ne bila od¬
kupila ta Božja kri? In kdo jo je do zadnje
kapljice privabil iz žil mojega Gospoda? Oh
res, bila je sama ljubezen, ki nam je dala ta
balzam izveličanja! O neprecenljivi balzam,
izvirajoč iz neizmerne ljubezni! Prosim te,
daj, da bodo vse srca in vsi jeziki zmožni
te hvaliti, te poveličevati in se ti zahvalje¬
vati zdaj in vselej in vekomaj. Amen.

V. Odrešil si nas s svojo krvjo, o Gospod.

Od. In storii si nas kraljestvo našemu

Bogu.

Molimo.

Vsegamogočni večni Bog, kateri si svo¬
jega edinorojenega Sina postavil Izveličarja
sveta in po njegovi krvi hotel potolažen biti;
dodeli nam, prosimo, da odkupnino svojega
izveličanja (presveto kri) tako častimo na
zemlji in z njeno močjo tako se obvarujemo
vsega hudega v sedanjem življenju, da se

-o  G78 o—

bomo tudi sadu večno veselili v nebesih, ka¬
teri s teboj živi in kraljuje v edinosti sve¬
tega Duha Bog vekomaj. Amen.

300 dni odpustka enkrat na dan. Pij Vil. 18. vi¬
notoka 1815.

Poslednje molitve.

Premili Jezus! Ti edini si naše izveli-
čanje, življenje in vstajenje. Prosimo te za-
toraj, nikar nas ne zapusti v naših potrebah
in nadlogah, temuč zavoljo smrtnih težav
svojega Božjega Srca in zavoljo bolečin svoje
brezmadežne Matere pomagaj svojim služab¬
nikom, katere si s svojo drago krvjo odrešil.

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 6. vino¬
toka 1870.

Blagoslov in sklep.

Večni Oče! Darujem ti predrago kri, ki
jo je Jezus Kristus s toliko ljubeznijo in s
toliko bolečinami iz rane svoje desne roke
za nas prelil. Po zaslugah in po moči te
krvi prosimo tvoje Božje veličastvo, dodeli
nam svoj blagoslov, da bomo obvarovani
pred svojimi sovražniki in rešeni vsega hu¬
dega. Zato kličemo: „Blagoslov vsega-
mogočnega Boga Očeta in svetega
Duha pridi na nas in bodi vselej
nad nami!  Amen."

-o- 671) o-

Oče naš . . . Češčena si Marija . . . Čast
bodi ... v čast presvete Trojice in v zahvalo
za vse od nje prejete dobrote.

100 dni odpustka vsakikrat; popolnoma odpustek
enkrat v mesecu z navadnimi pogoji brez obiskanja
cerkve, ako se moli cel mesec vsak dan. Leon XII. 25.
vinotoka 182S.

Zahvala.

Ako se ti ue mudi domu, pojdi še k sv. Keš-
njernu Telesu in se nekoliko zalivali Jezusu za pre¬
jete milosti. Moli ondi Oče naš . . . češčena si Ma¬
rija . . . Čast bodi . . vsako šestkrat, zadnjikrat
na papežev namen.

800 dni odpustka vsakikrat. Pij IX. 15. kim. 1876.

Sv. križev pot.

(Kakor se navadno v Rimu moli.)

Da se obilnih odpustkov svetega križevega pota
vdeležiš, je potrebno: 1) da greš od postaje do po¬
staje, ali pa, če zavoljo bolehnosti, prenapolnjene
cerkve itd. tega ne moreš storiti, da se vsaj neko¬
liko premakneš, t. j. ali vstaneš in zopet poklekneš,
ali glavo proti dotični postaji obrneš; 2) da pri
vsaki postaji nekoliko premišljuješ trpljenje Jezusovo,

—cb- 680  o-

ali, če ne znaš premišljevati, da vsaj pobožno in
skesano misliš na to ali uno skrivnost Jezusovega
trpljenja. Odpustki sv. križevega pota se zamorejo
dušam v vieah v prid obrniti.

Uvod.

Oh, pridite stvari,

Kaj. glejte se godi!

On. ki nas vse živi,

Strašno za nas trpi!

Razbiean. zapljuvan,

In kronan, zasram’van.

Pred sodbo je peljan,

Nedolžno v smrt izdan.

I. postaja.

Jezusa k smrti obsodijo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! Po tisti krivični sodbi,
katero sem s svojimi grehi že tolikrat pod¬
pisal, prosim te, reši me sodbe večne smrti,
katero sem že tolikrat zaslužil. Oče naš . . .
Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

—<» 681  o-

Glej, križ mu nalože
Na ranjene rame,

Oh, jagnje Božje gre
Tn nese vse dolge !

II. postaja.

Jezus vzame križ na-se.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! ki si voljno na-se vzel
težki križ, katerega sem ti jaz pripravil s
svojimi grehi; daj, da spoznam velikost teh
grehov in jih objokujem ves čas svojega živ¬
ljenja. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Opešal je v močeh,

Podre ga križ, naš greh;

Vtopljen v sveta dolgeh.

Leži potrt na tleh.

III. postaja.

Jezus pade prvič pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Teža mojih prevelikih grehov, o Jezus,
te je pod križem na tla potrla. Mrzi se mi

—<a- 682  €>—

nad grehi in jih sovražim zlasti zdaj. Od¬
pusti mi jih, prosim te; s pomočjo tvoje mi¬
losti sklenem nič več ne grešiti. Oče naš . . .
*češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Oh žalosten spomin.

Ker sreča Mater Sin!

Ji gre meč bolečin

Do srca globočin.

IV. postaja,

Jezus sreča svojo žalostno Mater.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O prežalostni Jezus! o prežalostna Mati!
Ako sem vama do zdaj toliko žalost delal s
svojimi grehi, se to v prihodnje nič več ne
sme zgoditi. Z Božjo pomočjo vaju hočem
ljubiti in vama do smrti zvest biti. Oče
naš . . . Češčena si Marija .. .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Omagal Jezus je

Od teže križeve:

O Simon prosim te.

Ne brani križa se.

-<» G8y €>-

V. postaja.

. Simon pomaga Jezusu križ nesti.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
livalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus, kako srečen je Simon, da
ti zamore pomagati križ nesti! Kako srečen
bi bil tudi jaz, ko bi tebi odslej pomagal križ
nositi z voljno potrpežljivostjo v vseh nad¬
logah, katere mi ti, o Jezus, iz same ljubezni
pošiljaš. O Jezus, daj mi v ta namen vedno
svojo milost. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Zdaj s prtom Jezusa
Otre Veronika;

V spomin obraz ji da
Trpljenja bridkega.

VI. postaja.

Jezus prejme od Veronike potni prt.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, iu te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj predobrotljivi Jezus! kateri si se
tolikanj ponižal, da si vtisnil svoj presveti
obraz Veroniki v potni prt; prosim te, vtisni
globoko tudi v mojo dušo hvaležen spomin

-o 684 «>-

svojega britkega trpljenja in svoje grenke
smrti. Oče naš . . . Češčena si Marija . ..

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas !

Slabosti ves prevzet
Pod križem pade spet;

O jenjaj grešni svet
Ponavljat greh preklet.

VIL postaja.

Jezus drugič pade pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Moji večkrat storjeni grehi so krivi, da
ti, o preljubeznjivi Jezus, zopet padeš pod
težkim križem. Daj mi, o Jezus, pomoč, da
se ne povrnem več v greh, in se v ta namen
poslužujem vseh potrebnih pripomočkov. Oče
naš . . . Češčena si Marija . ..

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!
Usmiljene žene
Ne jokajte za me,

Točite zase le
Spokornih src solze.

VIII. postaja.

Jezus tolaži Jeruzalemske žene.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

—a- 685 ®—

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Ti, o Jezus, tolažiš Jeruzalemske žene,
ki žalujejo nad tvojim trpljenjem. Tolaži s
svojim usmiljenjem tudi mojo dušo, ki ža¬
luje zavoljo svojih grehov, in duše tistih, ki
ravno zdaj zdihujejo in morda že skoraj ob¬
upujejo v brhkostih in nadlogah. Prosim te,
usmili se tudi mene, ker si usmiljen. Oče
naš . . . Češčena si Marija . ..

Usmili se nas. o Gospod, usmili se nas!

Oh. Jezus omedli.

Pod križem spet leži;

Naj vendar se zbudi,

Kdor še v pregrehah spi.

IX. postaja.

Jezus tretjič pade pod križem.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristas, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Od prevelicega trpljenja, ki si ga že
prestal, o moj Jezus, tretjič padeš pod težkim
križem. O predobrotljivi Jezus! prosim te,
varuj mene in vse, za katere prosim, da se
več ne povrnemo v poprejšnje grehe in tako
tebi nove sramote in bolečine ne napravimo.
Oče naš . .. Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

-o 686 a>—

Ko pride na goro,

Ga slečejo grdo.

Pijačo mu dajo
Ostudno in grenko.

X. postaja.

Jezusa slečejo in mu želoa piti dajo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! ki so te slekli in ti želča
piti dali, reši me vendar vsega nagnjenja do
časnih reči, in stori, da vse zaničujem, kar
je posvetnega ali kar me v greh napeljuje. —
O Jezus! ki so ti oblačila od telesa odtrgali,
da so se komaj zaceljene rane vnovič predrle
in zopet začele krvaveti; prosim te, ne daj,
da bi tvojemu ljubijočemu Srcu, katero sem
že tolikrat. ranil s svojimi grehi, sekal nove
rane. Oh, varuj me novega ožaljenja tvojega
neskončno dobrega Srca! Oče naš . . . Češčena
Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križ ga polože,

Razpnd roke, noge,

Tn žeblji mu nove,

Še rane narede.

—o- 687 o—

XI. postaja.

Jezusa na križ pribijejo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te-
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

Po tistih grozovitih bolečinah, katere si’
občutil, ko so tvoje svete roke in noge z
žeblji prebodli in na križ pribili, prosim te,
o preljubi Jezus! daj meni in vsem, kateri
te ljubijo, milost, da svoje meso iz ljubezni
do tebe križamo s krščanskim zatajevanjem.
Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Na križu tam visi,

Oh, sveta teče kri;

Za grehe vseh ljudi
Zveličar smrt stori.

XII. postaja.

Jezus umrje na križu.

V. Molimo te, o Gospod -Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj preljubi Jezus! ki si na križu
umrl, potem ko si tri ure v najbritkejših
smrtnih težavah na njem visel; o ne daj, da,
bi bile vse te grozo vitne bolečine za-me.

-o  688 s>^-

za . . . in za vse uboge grešnike zastonj; o
daj, da ne bo za nas zgubljen sad tvojega
prebritkega trpljenja. Oče naš . . . Češčena si
Marija . . .

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Marija, k teb’ hitim.

Tvoj’ga Sinu častim;

Z vama, dokler živim,

Rad jokam in trpim.

XIII. postaja

Jezusa s križa snamejo in Mariji v naročje
položijo.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O prežalostna Mati Marija! Kak meč
bolečin je pač presunil tvojo dušo, ko si svo¬
jega ljubega Jezusa mrtvega in vsega raz¬
mesarjenega imela v naročju! Oh, sprosi
meni in vsem svojim otrokom od svojega
Božjega Sina milost, da zavoljo njegovih in
tvojih bolečin vedno sovražimo greh, ki je
bil kriv njegove smrti in vsega njegovega
trpljenja, da v prihodnje po njegovem iz-
gledu živimo in v njegovem in tvojem naročju
enkrat srečno umrjemo. Oče naš ., . Češčena
si Marija ...

—a (>89 «>—

Usmili se nas, o Gospod, usmili se nas!

Za nas umrlega

Molimo Jezusa.

In položimo ga

V grob svojega srca.

XIV. postaja.

Jezusa v grob polože.

V. Molimo te, o Gospod Jezus Kristus, in te
hvalimo.

Od. Ker si s svojim svetim križem svet odrešil.

O moj Jezus! Vsemu svetu, sploh vsemu,
kar je zunaj tebe, hočem odmreti in odsih¬
mal le s teboj živeti. Blagovoli, premili Jezus,
počivati v mojem revnem in ubogem srcu,
ter ostani z menoj in v meni. Daj, o pre¬
ljubi ! da te nikdar več z nobenim grehom
ne izženem iz svojega srca, ampak s teboj
sklenjen ostanem, dokler boš ves in za vselej
moj v nebesih, kjer te bom vžival vekomaj.
Amen. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .

O Jezus, hvala zdaj.

In vedno bodi naj;

Skoz svojo smrt nam daj
“ Te ljubit’ vekomaj.

Molimo.

O Bog, kateri si s predrago krvjo svo¬
jega edinorojenega Sina hotel les izveličav-

Eksercicije. 44

—® 090  ©—

nega križa posvetiti; prosimo te, dodeli, da,
ki se v češčenju svetega križa veselimo, tudi
tvojega varstva povsod deležni postanemo po
Jezusu Kristusu, Gospodu našem. Amen. Oče
naš . . . Češčena si Marija . . . Čast bodi . . .

Prošnja za vreden prejem sv. obhajila.

(Naj se moli pred sv. Rešnjim Telesom.)

V. Molimo te, o Kristus, in te hvalimo.

Od. Ker .si s svojim svetim križem svet odrešil.

Večni Oče! Molim te in se ti zahvalju¬
jem za neskončno ljubezen, s katero si bla¬
govolil svojega edinorojenega Sina poslati, da
bi me odrešil in postal moja dušna hrana.
Darujem ti vse djanja češčenja in hvaležnosti,
katere ti skazujejo angeli in svetniki v ne¬
besih in pravične duše na zemlji. Častim,
ljubim in hvalim te z vsem češčenjem, z vso
ljubeznijo in vso hvaležnostjo, s katero te
tvoj lastni v zakramentu pričujoči Sin časti,
ljubi in hvali. Dodeli, prosim, da bi ga vsi
spoznali, ljubili, častili, se mu zahvaljevali in
vredno ga prejemali v tem božjem zakra¬
mentu. Oče naš . . . Češčena si Marija . . .
Čast bodi...

Večni Sin! Molim te in se ti zahvalju¬
jem za neskončno ljubezen, s katero si za-me

-o- 691 o—

se včlovečil in v hlevu se rodil; s katero si
zrastel v delavnici, glad in žqjo, vročino in
rarzloto, trpljenje in britkosti, zaničevanje,
preganjanje, bičanje, trnje, žeblje in naposled
smrt pretrpel na trdem križu. Hvalim te z
vso vojskujočo se in zmagonosno Cerkvijo Za
neskončno ljubezen, s katero si postavil pre¬
sveti zakrament kot hrano moji duši. Molim
te v vseh posvečenih hostijah sveta in se ti
zahvaljujem tudi v imenu tistih, ki te ne
poznajo in se ti ne zahvaljujejo. Rad bi
svoje življenje dal, da bi te le vsi spoznali,
ljubili in častili v tem zakramentu ljubezni
in da bi se odvrnile vse zasramovanja in vsi
božji ropi, ki se godijo. Ljubim te, o Jezus!
in želim te ljubiti in prejeti z ljubeznijo, či¬
stostjo in s čutili tvoje presvete Matere in z
ljubeznijo in popolnomastjo tvojega prečistega
Srca. O preljubeznjivi ženin moje duše! daj,
da se bojo vsled tvojega prihoda v moje srce
pokazali tisti nasledki v moji duši, katere ti
sam pričakuješ, in pusti me rajši umreti,
kakor nevredno te prejeti. Oče naš . .. Če-
ščena si Marija . . . Čast bodi. . .

Večni Duh! Molim te in se ti zahva¬
ljujem za neskončno ljubezen, s katero si
pripomogel k neizrekljivi skrivnosti včlove-
čenja in za tisto neskončno ljubezen, s ka¬
tero si iz najčistejše krvi Device Marije na¬
redil najsvetejše telo Jezusovo, katero je po-

-o  69‘2  ®—

tem moja dušna hrana postala v najsvetej¬
šem zakramentu. Prosim, razsvetli moj um
in očisti moje srce in srca vseh ljudi, da vsi
to veliko dobroto tvoje ljubezni spoznajo in
najsvetejši zakrament vredno prejmejo. Oče
naš . . . Češčena si Marija .. . Čast bodi . . .

Ker skrivnost je tukaj taka,

V prahu človek naj kleči;

In podoba stara vsaka
Pred resnico naj beži.

Vera naša, skali enaka,

Priča naj, kar čut taji.

Čast in slava razodeva
Naj se Očetu večnemu;

Čast in slava naj odmeva
Sinu Njega ljubemu;

Čast in slava naj se peva
Duhu trikrat svetemu !

V. Kruh z nebes si jim dodelil.

Od Ki ima vso sladkost v sebi.

Molimo.

O Bog, kateri si nam v prečudnem za¬
kramentu spomin svojega trpljenja zapustil,
daj nam, te prosimo, svete skrivnosti tvojega
telesa in tvoje krvi tako častiti, da sad tvo¬
jega odrešenja vedno v sebi čutimo, kateri

-o  693 c—

živiš in kraljuješ z Bogom Očetom v edinosti
svetega Duha Bog vekomaj. Amen.

100 dni odpustka enkrat na dan; popolnoma od¬
pustek prvi četrtek vsacega meseca, če se opravi po sv.
obhajilu in nekoliko moli na papežev namen; 7 let in
7 kvadragen; t. j. skupaj 2835 dni odpustka vsak če¬
trtek z istimi pogoji. Pij VI. 17. vinotoka 1796.

Zdihljeja k Jezusu.

Jezus, moj Bog, ljubim te čez vse!

50 dni odpustka vsakikrat. Pij IX. 7. velikega
travna 1854.

Ljubljeno bodi povsod presveto Srce
Jezusovo!

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 23. ki-
movca 1860.

Molitve po sv. obhajilu.

Zahvala.

(Naj se moli pred sv. Rešnjim Telesom.)

Brez konca in kraja naj ti bo hvala in
zahvala, o ljubljeni, v presvetem zakramentu
pričujoči Jezus! O Ljubezen, vredna vse ne-
nebeške in zemeljske ljubezni! O Ljubezen,
ki si iz preobilne ljubezni do mene nehvalež¬
nega grešnika se včlovečila, v grozovitnih bo¬
lečinah bičana bila, svojo kri prelila in na

—s 694 o-

sramotnem križu za večno izveličanje vseh
umrla! Zdaj, ko smo razsvetljeni od žive
vere, te ponižno z vso vdanostjo svoje duše
po neskončnih zaslugah tvojega britkega trp¬
ljenja prosimo, daj nam moč in srčnost, da
vse hude strasti svojega srca zateremo, v
svojih največjih britkostih tebe hvalimo, z
natančnim spolnovanjem svojih dolžnosti te
častimo, vsak greh popolnoma sovražimo, sebe
samega pa posvetimo. Amen.

100 dni odpustka enkrat na dan. Pij IX. 1. pro-
senca 1866.

Prisrčne prošnje.

Duša Kristusova, posveti me! Telo Kri¬
stusovo, odreši me! Kri Kristusova, napoji
me! Voda strani Kristusove, operi me! Trp¬
ljenje Kristusovo, potrdi me! O dobri Jezus,
usliši me! V svoje rane skrij me! Od tebe
ločiti se ne pusti me! Pred hudim sovraž¬
nikom brani me! V smrtni uri kliči me! In
k tebi priti pusti me! Da s svetniki tvojimi
hvalim te na vekov veke vse. Amen.

300 dni odpustka vsakikrat; 7 let in 7 kvadragen,
t. j. skupaj 2836 dni odpustka po sv. obhajilu; popol¬
noma odpustek enkrat v mesecu z navadnimi pogoji
ako se moli cel mesec vsak dan. Pij XI. 9. pros. 1864

-o 695 «>-

KAZALO

za drug-o knjig-o.

Stran

Načrt za mesečne duhovne vaje.329

Druga knjiga. I. Mesečne duhovne vaje . . 329

II. Izbrane čednosti sv. Vincencija Pavljanskega . 331

Prvo poglavje.

1. Vera sv. Vincencija.331

2. Njegovi izreki o veri.334

3. Vincencij brani verske resnice.335

4. Nezaupnost v Božjo previdnost izhaja iz po-

mankljive vere.336

5. Kdo najbolj napreduje in največ koristi? . . 336

(i. Vincencij ni gledal na zunanjo veljavo . .' 337

Drugo poglavje.

1. Upanje sv. Vincencija.338

2. Vincencij prične svoje delo še le. ko spozna.

da je po Božji volji.339

3. Vincencij trdno stoji in se ne da preplašiti . 339

4. Vincencij ne gleda na neugodni izid, ampak na

Božjo volj 4 o.340

5. Junaško zaupanje.341

6. Vincencijevi izreki in nauki o upanji . . . 342

7. Kako Vincencij malosrčne tolaži ....  34.3

8. Še nekaj o tolažbi malosrčnih . 343

9. Kako Vincencij v preganjanji upa .... 345

—® 69 G s>-

Stran

10. Kaj je storiti, ako nas grehi strašijo . . 346

11. Dobrotljivost Božja je podslomba našega za¬
upanja .347

12. Znamenje premalega zaupanja.349

13. Abraham živ izgled zaupanja.350

14. Rehabiti ali Jonadab in njegovi sinovi . . 351

15. Besede sv. pisma.354

IR. Le predniki morajo za (lasno skrbeti . . .354

17. Ptuje in stranske ravno tako uči ....  356

18. Ali zamore kedaj zaupanje preveliko biti . . 357

19. Kako Vincencij ve črne megle razgnati . . 357

20. Vincencij misijonarje in hčere krščanske lju¬
bezni uči.359

Tretje poglavje.

1. Vincencijeva ljubezen do Boga.362

2. Besede iz tako ognjenega srca morajo tudi

druge vneti ....  -.. 363

II. Vinčencijevi izreki in nauki o ljubezni . . 355

1. Veliko stori, kdor vse iz ljubezni do Boga stori 365

2. Kaj naše dobre dela žlahni.367

3. Kedaj je ljubezen čez mero.368

Četrto poglavje.

I. Vincencijeva ponižnost ....  ...  372

2. Prava ponižnost nikoli ne govori v svojo hvalo 374

3. Ponižnost o sebi slabo misli.377

4. Junaške daritve v srcu.377

5. Prava krščanska bahanja.379

6. Še nekaj o krščanski bahariji.382

7. Kmečki stan srečen stan.383

8. Drobtinice.385

9. Vincencij dvorni svetovalec v duhovskih zadevah 388

10. Vincencijeva obleka.390

II. Še nekatere črtice iz Vincencijeve ponižnosli . 391

11. Vincencijevi izreki o ponižnosti.402

—o- 697 «>—

Stran

2 .  Ne le posamezni udje, vsa družba skupno mora

ponižna biti.408

3. Zadnje mesto — za misijonarje primerno mesto 409

4. Kako se ponižnost vlaga?.' . 410

5. Kako škodljivo je se z veseljem po svojih delih

pasti .411

6. Brez ponižnosti naše čednosti pred Bogom nič

ne veljajo ..413

7. Vincencij natančneje razlaga dejanja ponižnosti 414

8. Jezus na križu najlepša slika ponižnosti . . 418

9. Le če bomo ponižni, bomo od Boga milosti

dobivali.420

10. Misijonska družba se ne sme hvaliti . . . 421

11. Ne pri ljudeh časti iskati .422

12. Kakoršno je drevo, takošen je sad ....  424

13. Brez dovoljenja se ne sme nič tiskati dati . 428

14. Ljubezen je duša vseh čednosti, ponižnost pa

jih vzgoja.429

Peto poglavje.

I. Vincencijeva enovoljnost z Božjo voljo . . . 432

2. Vincencijeva enakoveljavnost.434

3. Kako Vincencij prenagljenje kroti ....  435

II. Vincencijevi izreki.437

2. Vincencijevo pismo v tej zadevi ....  439

3. Še nekatera pisma.440

4. Pravi vzrok bolezni.442

5. Vincencijeve konference. 443

6. Ostanki.455

7. Še dve konferenci. ... 456

Sklep.464

III. Resnice Božje v spremembo.465

1. Ne za ta svet — za nebesa je človek vstvarjen 465

Po poti pravičnosti hoditi, da srečno umrjemo . 465

Varuj se, da duše ne pogubiš.473

Koliko je sedanji čas vreden.480

«■<&■ 698  e>-

M;

Stran

Ničemurnost in praznota sveta.487

2. Greh.496

Hudo in nevarno je se božji milosti ustavljati 496

Hudobno in nevarno je grešiti iz upanja božje

milosti.504

Grehe množiti je silno nevarno  .511

Grešnikova norost.,519

Grešniku je hudo. naj živi nemirno ali mirno . 526

Od hude navade .533

3. Smrt. — Kakošno je truplo po dušni ločitvi . 541

Smrt človeku pokonča vse posvetno ....  549

Človeško življenje je kratko.557

Smrt bo gotova.565

Ure svoje smrti nihče ne ve.571

Smrt trdovratnega grešnika .  577

Grešnik naj se boji, da bo nesrečno umrl , . . 585

Vsak naj se boji nesrečne smrti.592

Srečno umreti je najpotrebnejši „.599

Včasi je smrt srečna videti, dasi ni ....  606

Pravičnika smrt . .  618

Pravičnega smrt je mirna.619

Bolezen v svoje izveličanje obračati . . . 626

Kako se pripravljati k smrti.688

4. Človek v večnosti. Poslednja sodba . . . 640

Vest strašno peče pogubljeno dušo.649

Kaj večnost uči.657

Molitve pri sv. maši.665

Sv. križev pot.679

Prošnja za vreden prejem sv. obhajila ....  690

Molitve po sv. obhajilu.698

;'k




m

- v''\,.



,.. . .. . ''■/ f-Xp‘ yAA. -

, i  •*

. •- '| ,'■ <f* S :, i r '.vc- p'.- ■

‘

?  ■/•;>, 5 ,iv.