1 Proud partners Štoparski vodnik po varstvu okolja Varstvo okolja in narave je v največji meri stvar srčnosti, poguma in pri- zadevanja. Ko imamo to v žepu, pa se srečamo z goro predpisov in pra- vil, o katerih praviloma nič ne vemo, vse pa zgleda precej zapleteno. Pomoč odvetnika bi utegnila priti prav, ampak kje je denar za to? BREZ PANIKE! Pred vami je priročnik, ki bo od- govoril na vaša vprašanja, kako se lotiti reševanja okolja in narave. Na avanturo se odpravite kot štoparica ali štopar, in ko se boste orientirali po pokrajini okoljskih zagonetk, lahko prosite za pravni nasvet tudi Zeleno sve- tovalnico ter krenete v akcijo. Vsako dejanje šteje! Kazalo Uvod 1 1 Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? 4 2 Kdo skrbi za okolje? 10 3 Kdaj postanemo zaskrbljeni? 13 4 Kaj lahko najprej naredimo? 15 4.1 Pridobivanje informacij 16 4.2. Prijava inšpekciji 17 4.3. Kazenska ovadba 20 4.4. Okoljska škoda 21 4.5. Pobuda Varuhu človekovih pravic 23 4.6 Zelena svetovalnica 24 4.7. Vključitev v postopke 25 5 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? 28 5.1. Strateški dokumenti in predpisi 29 5.2. Postopki prostorskega načrtovanja: DPN, OPN, OPPN, Lokacijska preveritev 31 5.3. Oblikovanje civilne iniciative 39 5.4. Ljudska iniciativa, referendum in zbori občanov na državni in lokalni ravni 40 6 Ko neka dejavnost ogroža našo pravico do zdravega okolja 43 7 Ko se pripravlja nekaj škodljivega, postanemo specialisti za upravni postopek 47 7.1. Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) 50 7.2. Okoljevarstveno soglasje in presoja vplivov na okolje (PVO) 54 7.3. Okoljevarstveno dovoljenje 57 7.4 Integralno gradbeno dovoljenje 59 7.5. Gradbeno dovoljenje 62 7.6. Naravovarstveno soglasje in dovoljenje 66 7.7. Prevlada javne koristi 68 8 Kdaj greste lahko na Upravno sodišče? 74 9 Kdaj greste lahko na splošno sodišče (civilnopravni zahtevki)? 78 10 Kdaj se lahko obrnete na Ustavno sodišče? 83 11 Kakšne pravice imate v primeru okoljske škode? 86 12 Kdaj je lahko neposredna demokracija učinkovita? 89 13 Kam se še lahko obrnete, če v državi ne morete rešiti problema? 93 14 Kako pripravimo argumente v postopkih? 97 15 Kako pa je s stroški v postopkih? 102 16 Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu 105 Nasvidenje in hvala za vse ribe! 108 Uvod Štoparski vodnik po varstvu okolja Vodnik predstavlja zbirko in eno- je namenjen vsem. Vsem vam, ki ži- stavno predstavitev postopkov vite v našem skupnem življenjskem sodelovanja javnosti, preko katerih okolju in želite poskrbeti za svoje lahko vplivate na odločanje o vašem zdravje, ali zdravje koga drugega, ali okolju in poskrbite zase ali druge za naravo in katerikoli njen sestav- ljudi in tudi za druga živa bitja ter ni del. Vsem, ki želite ohraniti čisto naravo nasploh. Pravo okolja je za- in zdravo, pa tudi lepo domače in pletena veda, ki potrebuje zelo ve- širše okolje, v katerega se boste z lik časovni vložek, zato smo za vas veseljem vračali in v katerem bodo ustvarili nekaj, kar vam bo, upamo, lahko uživali tudi vaši potomci. prihranilo čim več časa. Učinkovito varstvo svojega življenj- skega okolja mora biti dostopno vsem. Pravice so le besede na pa- pirju, če ljudje zanje ne vedo, ali jih ne znajo ali ne morejo uveljaviti v dejanskem življenju. Zato smo vaše pravice in možnosti v upravnih in sodnih zadevah predstavili na na- čin, ki ga lahko vsak razume in v praksi uporabi. Štoparski vodnik po varstvu okolja je živ dokument, ki ga bomo spro- ti dopolnjevali in posodabljali, tudi na vašo pobudo. Zato nam lahko v primeru, da v kazalu ne najdete vsebine, ki vas zanima, pa tudi, ka- dar potrebujete dodatno pomoč ali razlago zaradi zapletenosti vašega primera, pišete na brezplačno in ne- odvisno Zeleno svetovalnico. Vodnik ne bi nastal brez podpore Nizozemskega veleposlaništva v Sloveniji, kateremu se zahvaljujemo za podporo. LEGENDA: V tekstu boste ob posameznih odstavkih našli ikone, ki vam bodo olajšale iskanje informacij o tem, kaj lahko storite pri posa- meznem okoljskem problemu kot NVO (nevladna organizacija), CI (ci- NVO vilna iniciativa) ali kot fizična posameznica ali posameznik. Civilna iniciativa Posameznica/posameznik NEKAJ MALEGA O PIC: Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja ali na kratko PIC je vodilna nevladna organizacija na ka izdaje tega vodnika, posameznicam področju pravnega varstva okolja v ter posameznikom, nevladnim orga- Sloveniji in ima pridobljen status de- nizacijam in civilnim iniciativam nudili lovanja v javnem interesu na področju več kot 3100 ur ali 387 delovnih dni varstva okolja. brezplačnih pravnih svetovanj, tako v okviru Zelene svetovalnice kot Zago- V okviru naših prizadevanj za varstvo vornikov okolja, ki so vzpostavljeni na okolja, ohranjanje narave, urejanja in podlagi naše iniciative. poseganja v prostor ter na področju podnebnih sprememb smo do trenut- Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? 5 Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? V tem poglavju vam predstavljamo ne v zakonih določen tako, da je za- mini pregled domačega in medna- gotovljena njena gospodarska, so- rodnega okoljskega prava. Zaveda- cialna in ekološka fuwnkcija. Vsak pa ti se je treba, da je okoljsko pravo ima tudi pravico do čiste pitne vode. zapleteno in prepleteno s številni- mi drugimi področji vsakodnevne- Zakonodaja ga življenja in je reševanje konkret- nih problemov zato težavno. Kljub Na podlagi Ustave varstvo okolja temu pa, da ne bo strahu – za vas pokriva široka paleta obsežnih za- smo izvlekli vse, kar je bistvenega konov z različnih področij, najpo- v kasnejših poglavjih, to poglavje membnejši pa so Zakon o varstvu pa naj služi zgolj temu, da se lahko okolja (ZVO-2), Zakon o ohranjanju orientirate, sami najdete predpis narave (ZON), Zakon o urejanju pros-in si pogledate še kaj več, če vas tora (ZUreP-3), Gradbeni zakon (GZ- bo to zanimalo. 1) in Zakon o vodah (ZV-1). Navedeni predpisi vključujejo večino najbolj Ustava Republike Slovenije pomembnih postopkov povezanih z varstvom okolja in poseganja v V Sloveniji je krovni pravni doku- prostor ter upravljanja z okoljem ment, iz katerega izhajajo vsi drugi oziroma prostorom, v katerem ži- zakoni in predpisi, Ustava Republi- vimo. Krovnega zakona s področja ke Slovenije. Ustava določa, da ima podnebja v Sloveniji zaenkrat še vsak v skladu z zakonom pravico do nimamo, državne obveznosti na po- zdravega življenjskega okolja, kar dročju prilagajanja in blaženja pod- zagotavlja država preko določanja nebnih sprememb določa predvsem pogojev delovanja gospodarskih in evropska zakonodaja. Pomembni drugih dejavnosti z zakoni. Ustava pa so še drugi zakoni, kot npr. Za- prav tako določa, dna mora biti na- kon o gozdovih, Zakon o kemikalijah, čin in pridobivanja in uživanja lastni- Zakon o varstvu podzemnih jam, 6 Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? Zakon o rudarstvu, Zakon o kmetij- skih zemljiščih in drugi. Vse domače predpise najdemo na Pravno-infor- macijskem sistemu (PIS). Mednarodno pravo Slovenijo zavezuje tudi mednarodno okoljsko pravo, vključno z mednaro- dnimi pogodbami, katerih pogod- benica je. Med pomembnejšimi so: * Konvencija o dostopu do in- formacij, udeležbi javnosti * Konvencija o čezmejni presoji pri odločanju in dostopu do vplivov na okolje, ki zahteva pravnega varstva v okoljskih od držav ukrepe za preprečeva- zadevah ali t.i. Aarhuška nje, zmanjšanje in nadzorova- konvencija, ki vzpostavlja nje škodljivih čezmejnih vpli-osnovne pravice javnosti do vov, zaradi česar morajo biti sodelovanja v okoljskih zade- za načrtovane dejavnosti izve- vah in pravnega varstva ter se dene ustrezne presoje vplivov uporablja tako v okviru na- na okolje; cionalnih, kot tudi EU zadev, ki se tičejo okolja in je tako * Konvencija o biološki razno- na tak ali drugačen način po- vrstnosti, ki se osredotoča na membna za vsak postopek, opi-trajnostno varovanje in upo- san v tem vodniku; rabo ekosistemov, vrst in gen- skega materiala; 7 Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? * Okvirna konvencija Združenih narodov o podnebnih spremembah in na podlagi konvencije spre- jet Pariški sporazum, ki določa krovni cilj ohranjanja dviga globalne temperature za 1.5 °C. Druge pomembne mednarodne po- godbe ter njihovo okvirno vsebino najdete v naši spletni E-knjižnici. Pomembno je tudi mednarodno običajno okoljsko pravo, vključno smislu po količini presega vse osta- z vsemi temeljnimi načeli medna- le zvrsti prava, sprejetega na ravni rodnega okoljskega prava: načelo EU. Predvsem so to direktive, ki jih preprečevanja okoljske škode, na- morajo države članice prenesti v čelo skupnih, a različnih odgovor- svoj pravni red, in uredbe, ki se ne- nosti, previdnostno načelo, načelo posredno uporabljajo in veljajo za onesnaževalec plača, načelo med- vse prebivalce držav članic EU. generacijske pravičnosti ter načelo trajnostnega razvoja. Med bistvenimi predpisi EU, ki imajo neposreden vpliv tudi na postopke, Pravo Evropske unije obrazložene v tem priročniku, so vsaj: Ob pristopu k EU smo del izvrševa- * Pogodba o delovanju EU; nja suverenih pravic, vključno glede določanja pravnih pravil na nekate- * Direktiva o presoji vplivov rih področjih prenesli na institucije načrtov in programov na okolje EU. Okoljsko pravo EU v najširšem (t.i. SEA direktiva); 8 Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? * Direktiva o presoji vplivov re so vključene nevarne snovi nekaterih javnih in zasebnih (t.i. Seveso direktiva) projektov na okolje (t.i. EIA direktiva); Kratko predstavitev vsake izmed naštetih direktiv najdete v naši * Direktiva o odgovornosti E-knjižnici, sicer pa predpise EU za okoljsko škodo (tudi v slovenskem jeziku) najdete (t.i. ELD direktiva); na portalu EUR-Lex. * Direktiva o industrijskih Strateški načrti emisijah (t.i. IED direktiva); Strateški načrti niso pravno zavezu- * Direktiva o ohranjanju na- joči dokumenti, kažejo pa smer na- ravnih habitatov ter pros- daljnjega razvoja varstva okolja, za to živečih živalskih in katero so se odločevalci odločili. rastlinskih vrst (t.i. Habitatna direktiva); Tako imamo že na ravni EU več načrtov in strategij (npr. Splošni okoljski * Direktiva o ohranjanju akcijski program do 2030, Strategi- prostoživečih ptic (t.i. ja EU za biotsko raznovrstnost do Ptičja direktiva); leta 2030, Strategije EU za tla do leta 2030, Akcijski načrt EU: Napro- * Direktiva o določitvi okvira za ti ničelnemu onesnaževanju zraka, ukrepe Skupnosti na področju vode in tal). vodne politike (t.i. Okvirna vodna direktiva) Za Slovenijo imamo sprejet Nacio- nalni program varstva okolja do leta * Direktiva o obvladovanju ne- 2030. Vsi ti strateški dokumenti se varnosti večjih nesreč, v kate-sprejemajo na podlagi spremljanja 9 Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? stanja okolja, ki ga na EU ravni zago- tavlja Evropska okoljska agencija, za Slovenijo pa poročila o stanju okolja pripravlja ARSO (zadnje poročilo o stanju okolja iz leta 2022). Kdo skrbi za okolje? 11 Kdo skrbi za okolje? Prva, na katero pomislimo, ko govo- to so podvrženi aktualni politični rimo o varstvu našega okolja, je volji, ki stremi bolj za kratkoročnimi država. Pravico vsakogar do zdra- družbenimi interesi, kot je gospo- vega življenjskega okolja mora po darska rast. Ustavi zagotavljati država, ki varuje svoje prebivalke in prebivalce, ter Zato ima posebne pristojnosti na ščiti javne interese. področja varstva okolja Varuh člo- vekovih pravic, na katerega je moč Država izvršuje svojo dolžnost pre-nasloviti pobude, ki jih nato Varuh ko številnih institucij in organov, od po lastni presoji obravnava. Na nep- ministrstev, do organov v njihovi ravilnosti lahko predvsem opozori sestavi (Agencija RS za okolje, In- druge državne institucije, ki ne iz- špektorat RS za okolje in prostor, polnjujejo svojih obveznosti. Geodetska uprava RS, Uprava RS za jedrsko varnost, Direkcija RS za Vsekakor pa za okolje, še posebej vode) ter številnih drugih javnih v konkretnih primerih, skrbi civilna institucij, kot je npr. Zavod RS za družba. Poznamo različne oblike varstvo narave. Država skrbi za vse angažmaja civilne družbe, ki so raz-od snovanj politik in predpisov, ki se lično pravno urejeni. Civilna družba večinoma odvijajo na ministrstvu, (in še posebej nevladne organiza- do nadzora nad izvajanjem predpi- cije) imajo poseben status tako v sov, za kar skrbijo strokovne institu- mednarodnem okoljskem pravu (in cije, med katerimi so tudi inšpekcij- specifično Aarhuški konvenciji), kot ske službe. Ministrstvo (in njegove v pravu EU in nacionalnih zakonih. upravne enote) pa tudi odloča v Moč civilne družbe pa je lahko veli- postopkih različnih dovoljenj. ka tudi v okviru lokalne samouprave. Država in njeni aparati pa včasih Okolje lahko varujemo kot posame- niso dovolj za varstvo okolja. Pogos- znice in posamezniki , nevladne 12 Kdo skrbi za okolje? organizacije s posebnim statu- druge fizične in pravne osebe. Zato- som delovanja v javnem interesu na rej so tudi nadzorni organi in sodi- področju varstva okolja, ohranjanja šča del tistih, ki skrbijo za okolje. narave ali urejanja prostora, v ob- liki društev, zasebnih zavodov ter ustanov, ter civilne iniciative, ki vključujejo skupino ljudi in jim je v nekaterih okoljskih postopkih ob pogoju vključitve zadostnega šte- vila ljudi omogočeno sodelovanje v postopkih (tako kot je pod drugimi pogoji to omogočeno posameznim osebam ter nevladnim organizaci- jam – več o tem pa kasneje). Nikoli ne smete pozabiti, da neu- speh države ali njenih institucij v konkretnem okoljskem primeru ne pomeni konca prizadevanj. V kolikor menite, da država ali druga zaseb- na ali pravna oseba kršijo veljavne okoljske predpise – skratka delu- jejo nezakonito, imate na podlagi tehtnih argumentih v okviru vnap- rej zakonsko določenih pogojev in pravil na voljo ustrezne upravne ali sodne postopke. V okviru teh po- stopkov različni organi in sodna veja oblasti nadzirajo tako državo, kot Kdaj postanemo zaskrbljeni? 14 Kdaj postanemo zaskrbljeni? Obstajajo številni primeri, zaradi vključujejo gradnjo cest, železnic, katerih postanete zaskrbljeni glede hidroelektrarn, stanovanjskih blo- stanja v vašem okolju. Med najbolj kov, tovarn, nakupovalnih centrov, nazornimi so izpusti ali t.i. emisije čistilnih naprav, kanalizacije in mar- snovi v zrak, v tla ali vode, preko sičesa drugega. Zanima vas, kako dima, hrupa, prahu, odtokov, odla- bo poseg vplival na vaše bivanje in ganja odpadkov in smiselno podob- na okolje in ali boste čutili posle- nih dejavnikov. To že samo po sebi dice morebitnih novih dejavnosti v vzbuja občutek nelagodja, še po- vaši okolici. sebej, če nismo vnaprej seznanjeni z dejavnostjo, iz katere izvirajo emi- Obstajajo tudi drugi primeri, ki vas sije in vplivi teh emisij na okolje in lahko še posebej skrbijo. Med te naše zdravje. spadajo okoljske nesreče, kot je po- žar na odlagališču odpadkov, razli- V kolikor pa ugotovite, da navedene tje strupenih snovi po cesti, izliv dejavnosti, ki obremenjujejo okolje, gnojil v reko, potok ali jezero. niso izvajane v skladu z veljavnimi predpisi in pogoji delovanja ali da nadzor nad tovrstnim delovanjem ni ustrezen in da država ne opravlja dobro svojih dolžnosti, postanete še bolj zaskrbljeni. Še posebej, če vam pristojni organi zatrjujejo, da je v oko- lju vse v redu in v skladu s predpisi. Nadalje vas lahko zaskrbi kadar iz- veste, da se bo v vaši neposredni ali širši okolici gradilo ali na drug način posegalo v prostor. Tovrstni posegi Kaj lahko najprej naredimo? 16 Kaj lahko najprej naredimo? 4.1. Pridobivanje informacij Prvi korak, ko se znajdete v okolj- skem problemu, je, da pridobite čim več informacij. V Sloveniji oblast zavezuje Zakon o dostopu do informacij javnega zna- čaja (ZDIJZ), da vsakomur (tudi pravni osebi zasebnega prava) posreduje informacije javnega značaja od kate- ZDIJZ zahteva pridobitev konkretno rekoli državne institucije ali pravne določenega dokumenta (ali doku- osebe, nad katero ima prevladujoč mentov), za katerega meni, da je vpliv država ali samoupravna lokal- okoljske narave. na skupnost (občina). Prevladujoč vpliv v praksi pomeni, da je država ali Primeri tega so okolje- občina ustanovitelj ali pa, vprimeru varstvena soglasja in dovo- zasebnega podjetja, večinski lastnik ljenja, gradbena dovoljenja, zasebnega podjetja, ali lahko imenu- strokovne podlage v postopkih je več kot polovico poslovodnega ali izdaje okoljskih dovoljenj, nadzornega organa le-tega. pa tudi morebitna gradiva in analize v postopkih priprave Vsak lahko informacijo javnega novih predpisov in tako dalje, značaja zahteva zelo enostavno – vse, kar je dostopno v obli- državni instituciji ali drugi pravni ki dokumenta. Organu lahko osebi oz. zavezancu za posredovanje zastavi tudi vprašanje, če se javnih informacij posredujemo pisno nanaša na informacijo, ki jo (po redni ali elektronski pošti) zah- organ ima, če se ne nanaša le tevo, v kateri zapiše, da na podlagi na notranje delovanje organa. 17 Kaj lahko najprej naredimo? V kolikor organ ne razpolaga z do- so kljub splošni prepovedi lahko kumentom ali informacijo, vam posredovani javnosti, če je javni tega ni dolžan posredovati, a vas interes razkritja močnejši od javne- mora o tem obvestiti v treh dneh ga interesa ali interesa drugih oseb od posredovanja zahteve. V kolikor za omejitev dostopa večji. Pristojni z dokumentom razpolaga, pa vam zavezanec je prav tako dolžan tak- ga je dolžan posredovati v 20 de- rat, kadar je to mogoče, zabrisati lovnih dneh (govorimo torej o vsaj občutljive podatke v dokumentih in 28 dneh oziroma enemu mesecu) te posredovati javnosti. od dneva vaše zahteve, razen če vas pred potekom roka obvesti, da V kolikor zavezanec na zahtevo ne bo posredovanje dokumentacije iz odgovori v roku 20 delovnih dni ali utemeljenih razlogov potekalo več po vašem mnenju neupravičeno za- časa. V tem primeru se lahko rok vrne zahtevo za dostop do informa- podaljša še za največ dodatnih 30 cij javnega značaja, imate na voljo delovnih dni. pritožbo Informacijskemu pooblaš- čencu, ki skrbi za zakonito izvajanje Organ ali druga pravna oseba, ki jo ZDIJZ. Obrazec za pritožbo najdete zavezuje ZDIJZ, lahko zahtevo za- na spletni strani pooblaščenca. vrne, če z dokumentom ne razpo- laga, če drug zakon predpisuje, da ta dokument ali informacija ne sme 4.2. Prijava inšpekciji biti posredovan javnosti (na podro- čju okolja to načeloma ne pride v Ko ugotovite ali domnevate, da se poštev), kadar gre npr. za osebne določena dejavnost v okolju ali na podatke, poslovne skrivnosti, zau- sosednjih zemljiščih ali na zemljišču, pne davčne podatke, podatke zbra- ki ima vpliv na vašega in vaše biva- ne v fazi kazenskega pregona in nje, izvaja na nezakonit način, imate druge informacije. Nekateri podatki na voljo prijavo inšpekciji. 18 Kaj lahko najprej naredimo? V Sloveniji je za izvajanje nadzora nad spoštovanjem in izvrševanjem predpisov s področja varstva oko- lja in ohranjanja narave, geodetske dejavnosti, upravljanja voda, indu- strijskega onesnaževanja, genetsko spremenjenih organizmov, urejanja prostora in naselij, graditve objek- tov in izvedbe gradbenih konstruk- cij in izpolnjevanja bistvenih zahtev za objekte pristojen Inšpektorat za okolje in prostor (IRSOP). Pri tem je pomembno izpostaviti tudi, da je glede posameznih ravnanj lahko pri- stojen tudi drug inšpektorat, npr. In- špektorat za kmetijstvo, gozdarstvo, 1 Pred oddajo prijave zberite čim lovstvo in ribištvo, ki je pristojen za več dokazil – takšnih, ki jih lahko izvajanja nadzora nad izvrševanjem zberete sami (amaterska merjenja predpisov s področja kmetijstva, kar hrupa, snemanje izpustov itd.), vključuje tudi gnojenje in vsa ravna- pa tudi takšnih, ki jih lahko prido- nja povezana s kmetijsko dejavno- bite na podlagi ZDIJZ (glej 4.1.). V stjo, ali Inšpektorat za energetiko in kolikor ste se znašli v zatečenem rudarstvo, ki je pristojen za kršitve stanju, je smiselno razmisliti tudi po Zakonu o rudarstvu, ki ureja kori- o akreditiranih izvajalcih meritev ščenje mineralnih snovi iz tal. izpustov v tla, vode in zrak (vključ- no s hrupom), ki jih lahko najdete Ob prijavi priporočamo, da upošte- na državnih spletnih straneh ali vate naslednje napotke. prosite za seznam neposredno na MOP ali ARSO, ki pa jih je potrebno 19 Kaj lahko najprej naredimo? plačati. Zato v prvi fazi vaših pri- prošnjo, da vas v skladu z Uredbo zadevanj odsvetujemo takojšnje o upravnem poslovanju obvesti-investiranje v izvajanje meritev, jo, pod katero številko se zadeva to naj temelji na argumentih, ki že obravnava in kdaj, glede na načrt jasno kažejo, da v okolju prihaja dela organa, predvidoma bo na do kršitev predpisov. vrsti in naj se zadeva čim prejo obravnava, ker se kršitev nada- 2 V prijavi zahtevajte, da vas In- ljuje. Če tudi na to ne boste dobili špektorat obvesti o predvidenem odgovora, se obrnite na Upravno datumu ogleda, da vam posredu- inšpekcijo in Inšpekcijski svet ter je morebiten zapisnik o ogledu predstavite situacijo in prosite, da ter da vam sporoči, kateri ukrepi ukrepajo po svojih pristojnostih. so bili izvedeni. Prijavo lahko od- date anonimno ali v njej sporo- 4 Če gre za okoljski problem šir- čite svoje kontaktne podatke šega obsega predlagajte tudi – če podatkov ne sporočite, vas drugim osebe, na katere proble- Inšpektorat ne more obvestiti o matika vpliva, da podajo prijavo. prej omenjenih zadevah. IRSOP razpolaga z omejenimi kapacitetami in ima tudi vnaprej 3 V kolikor je Inšpektorat neodzi- določene prioritete delovanja. ven (po začetnem obvestilu, da Zato je koristno, še posebej če je prejel vašo prijavo), priporoča- je vaša prijava uvrščena v nižjo mo, da se ponovno obrnete na In- prioriteto, da se z več prijavami špekcijo, sprva z zahtevkom po obravnava prednostno. informacijah javnega značaja in zahtevate zapisnik o ogledu po prijavi. Če ga ne boste dobili (ker morda še niso obravnavali vaše zadeve), jim še enkrat pišite s 20 Kaj lahko najprej naredimo? 4.3. Kazenska ovadba Okoljska kazniva dejanja so opredelje- na v 32. poglavju Kazenskega zakonika V kolikor ocenite, da nekdo v okolju (KZ-1) - kazniva dejanja zoper okolje, povzroča večjo škodo ali onesna-prostor in naravne dobrine, in so: ževanje, gre morda tudi za kaznivo dejanje zoper okolje. Tedaj lahko * obremenjevanje in uničevanje podate kazensko ovadbo Policiji okolja, ali Državnemu tožilstvu. Ta korak je neodvisen od prijave Inšpektoratu * onesnaženje morja in voda in ga lahko storite kadarkoli. Kljub s plovili, obveznosti policije, da razišče pri- javo, pa je za resno raziskovanje * protipravno ravnanje z dejanskega stanja in iskanja doka- jedrskimi ali drugimi nevarnimi zov, pomembno, da že ob prijavi le radioaktivnimi snovmi, to čim bolj podprete z argumenti in dokazili, slikami, posnetki in vsem, * onesnaženje pitne vode, kar lahko pridobite. * onesnaženje živil ali krme, * protipravno zavzetje nepremičnine, * uničenje nasadov s škodljivo snovjo, * uničevanje gozdov, * mučenje živali, 21 Kaj lahko najprej naredimo? * nezakonit lov, 4.4. Okoljska škoda * nezakoniti ribolov, Okoljska škoda je poseben pravni institut, ki je edini, ki obravnava ško- * nezakonito ravnanje z do, povzročeno naravi, ne da bi pri zaščitenimi živalmi in tem šlo za morebitna odškodninska rastlinami, upravičenja, ki bi izhajala iz lastnine. Gre za večjo škodo, povzročeno po- * prenašanje kužnih bolezni pri sebnim delom okolja, ki škoduje: živalih in rastlinah, * zavarovanim vrstam, njihovim * izdelovanje škodljivih zdravil habitatom in habitatnim tipom, za zdravljenje živali, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem stanju: gre za škodo, * nevestna veterinarska pomoč. ki ima večji škodljivi vpliv za doseganje ali ohranjanje Vendar pa je področje okoljske kri- njihovega ugodnega stanja in minalitete v Sloveniji relativno ne- je bila ta povzročena namenoma razvito in večina kaznivih dejanj os- ali iz malomarnosti; taja nepreiskanih, tudi če pridejo do sodišča, pa so pogosto neobsojena. Zato je bila ustanovljena posebna skupina na Policiji, ki se ukvarja iz- ključno z okoljsko kriminaliteto in pričakujemo izboljšanje stanja. 22 Kaj lahko najprej naredimo? * vodi: gre za škodo, ki povzro- če pri določenih vrstah rabe či poslabšanje ekološkega ali tal obstaja verjetnost ško- kemijskega stanja površinskih dljivih učinkov ali vplivov na voda, kemijskega stanja pod- zdravje človeka; tudi v prime- zemnih voda, ekološkega po- ru te škode le, če jo povzroči- tenciala močno preoblikovanih jo nosilci določenih dejavno- vodnih teles površinskih voda, sti, ne glede na krivdo. količinskega stanja podzemnih voda za en ali več kakovostnih NI pa vsaka škoda, povzročena na- razredov ali poslabšanje ra- vedenim delom narave, okoljska zreda kakovosti enega ali več škoda. Predvsem gre za resno ško- elementov kakovosti ekološkega do, ki pomembno vpliva na stanje stanja površinskih voda brez teh naravnih delov, prav tako pa po poslabšanja ekološkega stanja; zakonu ne gre za okoljsko škodo, če gre za škodo, ki jo povzročijo je ta povzročena iz razpršenih virov nosilci določenih dejavnosti, onesnaževanja (več onesnaževal- ne glede na krivdo; cev), razen, če se da točno ugotovi- ti odgovornost posameznega. * tlom: gre za onesnaženje tal, ki predstavlja znatno nevar- Pravna ali fizična oseba, ki je zaradi nost škodljivih vplivov na nastanka okoljske škode prizadeta zdravje ljudi zaradi nepo- ali bi bila lahko prizadeta, nevladna srednega ali posrednega vno- organizacija s statusom delovanja v sa snovi, zmesi, organizmov javnem interesu na področju varstva ali mikroorganizmov, v ali pod okolja in civilna iniciativa imajo pra-tla ali takega vnosa snovi ali vico, ne samo, da ministrstvo o na- zmesi, ki povzroči preseganje stanku škode obvestijo pristojno kritične ali opozorilne vred- ministrstvo za okolje, temveč, da nosti nevarnih snovi v tleh, zahtevajota, da to ukrepa v skla- 23 Kaj lahko najprej naredimo? du z določili Zakona o varstvu oko- Postopek obravnavanja pobude je lja (ZVO-2) – to je ugotovi nastanek neformalen in brezplačen. Pobudo škode in odredi sanacijske ukrepe, ki lahko vložite tudi namesto koga jih mora izvesti ali plačati povzroči-drugega, s soglasjem te osebe. telj. Več informacij o pravicah, ki jih Ko Varuh prejme pobudo: imajo nevladna organizacija s sta- tusom delovanja v javnem interesu * vam sporoči ali bo pobudo loIII, civilna iniciativa z najmanj 200 obravnaval, polnoletnimi fizičnimi osebami(log, ter pravna ali fizična oseba(log, * vas pokliče, da jo po potrebi lahko preberete v točki 12. dopolnite ALI * vam sporoči, da je ne bo 4.5. Pobuda Varuhu obravnaval in navede razloge, človekovih pravic * vas napoti, da uporabite še Varuhu človekovih pravic, ki je pri- neizkoriščene pritožbene poti, stojen tudi za varstvo okolja oz. varstvo pravice do zdravega ži- * naredi poizvedbo pri organu, vljenjskega okolja, lahko posredu- ki naj bi storil kršitev vaše jete vaš opis okoljskega problema pravice (in čaka na odgovor), v obliki pobude. Poseben obrazec za posredovanje pobude (ki ga ni * naredi poizvedbe še pri nujno uporabiti) najdete tukaj. Va-drugih organih, ki bi lahko ruh anonimnih pobud ne obravnava. kaj storili za rešitev vašega Pobude so namenjene in primerne primera, pa niso, predvsem za fizične osebe (login civilne iniciative (log. * vas obvešča o poteku obravnave. 24 Kaj lahko najprej naredimo? Varuh pa pobude ne bo obravnaval: leto dni, razen če bo ocenil, da ste kot pobudnik zamudili * če ugotovi, da ne gre za rok iz objektivnih razlogov. kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin ali za Varuh nima pristojnosti, da bi nepos- drugo nepravilnost, redno rešil konkreten okoljski pro- blem, lahko pa namesto vas urgira pri * če je vloga nepopolna in je kot pristojnih organih, kar lahko vodi do pobudnik tudi po opozorilu ne hitrejšega reševanja problematike. dopolnite, * če je zadeva v postopku pred 4.6. Zelena svetovalnica pravosodnimi organi, razen če gre za primere neupravičenega Če se boste ob lotevanju vaše zavlačevanja postopka ali problematike znašli v stiski kljub očitne zlorabe oblasti, napotkom v Štoparskem vodniku, ne skrbite. V okviru Zagovornikov * če zadevo obravnava okolja je vzpostavljena neodvisna, preiskovalna komisija brezplačna pravna svetovalnica, ki državnega zbora, se imenuje Zelena svetovalnica in predstavlja komplementarno, indivi- * če niso bila izčrpana vsa dualno pomoč. redna in izredna pravna sredstva, razen v nekaterih Zelena svetovalnica je neodvisna primerih, pravna svetovalnica, namenjena dajanju pojasnil in nasvetov vsem, * če je od dejanja ali zadnje ki se aktivno ukvarjate s problemi odločitve organa minilo več kot varstva okolja, ohranjanja narave, urejanja prostora ter prostorskega 25 Kaj lahko najprej naredimo? načrtovanja, predvsem pa zaintere- Preden pišete Zeleni svetovalnici, pa siranim posameznicam in posame- poglejte tudi zbirko pogostih vpra- znikom, (log civilnim iniciativam (log šanj in odgovorov, ki vam lahko poter nevladnim organizacijam. (log magajo razrešiti stisko že vnaprej in druge vsebine na spletni strani Za- Na zastavljeno vprašanje boste pre- govorniki okolja (predvsem Postopki jeli brezplačen odgovor v okvirnem in E-knjižnica), ki vam utegnejo od-roku desetih delovnih dni. govoriti že na mnoga vaša vprašanja. V odgovoru vam bodo svetovalci po- V obravnavo, ki presega opisani jasnili, kakšno je pravno stanje pred- prvi pravni nasvet (priprava analiz, stavljenega problema oziroma situ- predlogov, vlog, pravnih sredstev), acije, katere ureditve in pravni okvir pa sprejemamo le primere, ki so v so pomembni za reševanje, ter vam širšem družbenem interesu in izpol- svetovali, kakšne so možne nadaljnje njujejo določene kriterije, predvsem pravne poti za reševanje problema. so v podporo nevladnim organiza- cijam, lokalnim pobudam ali civilnim iniciativam, izjemoma tudi posame- znikom. Ta storitev ni brezplačna in je stvar nadaljnjega pogovora. 4.7. Vključitev v postopke Bistvenega pomena za reševanje težav, ki so se v okolju že zgodile ali pa zaradi načrtovanih posegov še grozijo, je, da se aktivno udele- žujete postopkov, za katere je že 26 Kaj lahko najprej naredimo? vnaprej predvidena možnost so- daljevanju vodnika (glej točke 6. do delovanja javnosti. To pomeni, da 11), ključni pa so: izkoristite možnosti vplivanja na procese in pravice, ki jih prav zaradi celovita presoja vplivov na okolje v varstva interesov zdravega življenj- okviru sprejemanja strateških pla- skega okolja določajo zakoni. Če nov in programov (tudi državnih in želite vplivati že na strateške odlo- občinskih prostorskih načrtov); čitve in na vsebino bodočih predpi- sov, je možno sodelovanje javnosti * postopek okoljevarstvenega tudi v teh primerih (o tem preberite soglasja in presoja vplivov več v točki 6). konkretnih posegov in projek- tov na okolje; Za vključevanje v postopke morate pozorno spremljati spletne portale * postopek okoljevarstvenega državne uprave in ministrstev ter dovoljenja; aktivno sporočati svojo udeležbo ter argumente. Pri tem morate biti * postopek integralnega in na- še posebej pozorni na predpisane vadnega gradbenega dovolje- roke, saj zamujeni roki pravno ve- nja; činoma pomenijo, da v naslednjih fazah postopkov vaši, sicer vsebin- * postopek naravovarstvenega sko utemeljeni argumenti, ne bodo soglasja; upoštevani, v določenih primerih pa izgubite tudi možnost sprožanja * postopek naravovarstvenega postopkov pred sodišči. Zato bodi- dovoljenja; te pozorni na roke. * postopek vodnega soglasja; Podrobna predstavitev najpo- membnejših postopkov sledi v na- * postopek vodnega dovoljenja; 27 Kaj lahko najprej naredimo? * postopek prevlade javnega in- teresa nad interesom ohranja- nja narave; * postopek določanja ukrepov v primeru okoljske škode. Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? 29 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? Varstvo okolja ni vselej osredotoče- glede okoljskih zadev posameznice no na reševanje konkretne proble- in posamezniki organizirajo tudi matike, ko ta že nastane. Javnost v civilno iniciativo . ima možnost, da vpliva tudi na stra- teške usmeritve in načrte za priho- dnost, prav tako pa lahko predlaga 5.1. Strateški dokumenti pripombe in predloge v postopkih in predpisi sprejemanja predpisov in občin- skega ali državnega prostorskega Strateški dokument določa po- načrtovanja. Lahko se posluži tudi litične usmeritve na določenem institutov neposredne demokracije področju, za določeno obdobje v na državni ali lokalni ravni, kot sta prihodnosti. Te usmeritve so nato ljudska iniciativa (predlaganje pre- upoštevane pri sprejemanju ukre- pisa) in referendum, na lokalni ravni pov in predpisov na dotičnem po- tudi zbori občanov in predlog za dročju. Strategije sprejme Državni razveljavitev predpisa. Pogosto se zbor v obliki resolucije. Strateški dokumenti so pogosto določeni v zakonskih predpisih in oblast je zavezana k njihovemu sprejemu. Za njihovo izvedbo so ponekod sprejeti akcijski načrti, ki jih sprejme Vlada RS (in ne DZ). Primeri strateških in akcijskih dokumentov so: * Strategija razvoja Slovenije 2030, * Dolgoročna podnebna strategi- ja Slovenije do leta 2050, 30 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? * Nacionalni energetski in teškega dokumenta se javno objavi podnebni načrt, na spletnih straneh ministrstva, ki dokument pripravlja, skupaj z ro- * Strategija prostorskega kom, v okviru katerega se lahko razvoja Slovenije, javnost (NVO, CI, posameznice in posamezniki vsi trije log ter druga * Nacionalni program varstva združenja civilne družbe) odzove s okolja za obdobje 2020 do 2030, pisnimi pripombami, predlogi in ko-mentarji objavljenega osnutka. Rok * Strategija razvoja prometa v Re- za odziv javnosti ter javni dogodek publiki Sloveniji do leta 2030, po lastni presoji določi organ, ki pripravlja strateški dokument, ven- * Strategija za izstop iz premoga. dar rok za pisni odziv na strateški dokument nikoli ni krajši od 30 dni Tako Aarhuška konvencija, kot (včasih pa obveznost javnega do- Ustava RS in Zakon o varstvu oko- godka določa tudi zakon). lja (ZVO-2) javnosti zagotavljata pravico do sodelovanja pri pripravi Pri strateških dokumentih je pravi- strateških načrtov za prihodnost, loma predvidena širša javna razpra- specifično na področjih, ki se tičejo va s posebnim povabilom vsem rele- varstva okolja. vantnim deležnikom, ni pa to vselej nujno. V kolikor ocenjujete, da jav- V praksi se sodelovanje javnosti nost ni bila ustrezno pozvana k so- izvaja preko javnih razprav (dogod- delovanju, priporočamo, da pristoj- kov, na katere je povabljena javnost no ministrstvo na to opozorite. in lahko poda svoja stališča, mnenja in predloge) ter možnosti oddaje Če gre za strateški program ali načrt, predlogov in pripomb na osnutek katerega izvedba ima lahko po- besedila strategije. Osnutek stra- membnejše vplive na okolje, bo tak 31 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? strateški dokument tudi predmet Javnost ima pravico do vpogleda celovite okoljske presoje (CPVO). V v ter možnost dajanja mnenj in pri- okviru tega postopka je jasno dolo- pomb na osnutek takega predpisa, čeno, kako se lahko javnost vključu- v trajanju najmanj 30 dni, pri čemer je v pripravo okoljskega poročila. Za se ta rok lahko skrajša na 14 dni, več o CPVO in načinih sodelovanja če gre za redakcijske ali tehnič- NVO, CI ter posameznic in posame- ne popravke veljavnih predpisov. znikov vsi trije log glej točko 7.1.. Redakcijske in tehnične popravke je potrebno interpretirati na zelo Na podoben način, kot pri strateških omejujoč način; kadar se spreminja dokumentih, je predvideno sodelova- vsebina predpisa, je potreben poln, nje javnosti pri pripravi predpisov, ki 30 dnevni rok. V kolikor menite, da lahko pomembneje vplivajo na okolje je 14 dnevni rok uporabljen neut- (zakonov in podzakonskih predpisov, emeljeno, lahko na to opozorite uredb, pravilnikov, občinskih odlokov, pripravljavca predpisa. …). Za predpis, ki lahko pomembne- je vpliva na okolje, se šteje predpis, izdan na področju varstva okolja, 5.2. Postopki prostorskega ohranjanja narave in upravljanja, načrtovanja: rabe ali varstva delov okolja, vključno z ravnanjem z gensko spremenjeni- * DPN, OPN, OPPN, mi organizmi, pa tudi drug predpis, Lokacijska preveritev za katerega je njegov pripravljavec v postopku sprejemanja ugotovil, da Prostorsko načrtovanje ureja Zakon vpliva na okolje. To pomeni, da lahko o urejanju prostora (ZUreP-3) s pro- gre za predpis, ki ga pripravi katero- storskimi akti, ki so prostorski stra- koli ministrstvo ali občina, ali njegovo teški akti (plani) in prostorski izved-spremembo, in ima lahko pomemb- beni akti. Slednji so splošni pravni nejše vplive na okolje. akti in so podlaga za graditev objek- 32 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? usmeritve za določitev namenske rabe prostora v občinskih prostor- skih izvedbenih aktih za to območje. Državno prostorsko načrtovanje po- teka po naslednjih možnih postopkih: * načrtovanje prostorske ureditve državnega pomena, ki se zaključi s sprejetjem tov in negradbene posege. Zato so uredbe o državnem prostorskem zelo pomemben instrument varstva ureditvenem načrtu, ki je okolja. Gre za državni prostorski podlaga za izdajo gradbenega načrt, uredbo o najustreznejši va- dovoljenja; rianti, državni prostorski ureditve- ni načrt, občinski prostorski načrt, * združen postopek načrtovanja občinski podrobni prostorski načrt, in dovoljevanja prostorske odlok o urejenosti naselij in krajine ureditve, ki vključuje že in sklep o lokacijski preveritvi. tudi gradbeno dovoljenje (glej točko 7.5.) in se Državni prostorski načrt (DPN) je zaključi s sprejetjem uredbe dokument državnega prostorskega o najustreznejši varianti, načrtovanja, s katerim se načrtuje- celovitim dovoljenjem in jo ureditve državnega pomena (npr. uredbo o državnem prostorskem ključna infrastruktura) določijo načr- ureditvenem načrtu; tovane prostorske ureditve, obmo- čje državnega prostorskega načr- * delni združen postopek, ki tovanja, prostorski izvedbeni pogoji omogoča manjša odstopanja za projektiranje na tem območju in od sprejetega DPN, če se 33 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? to izkaže za potrebno in v pripravila predlog sklepa o pripravi nekaterih drugih primerih, DPN. Istočasno tudi vsi pristojni ko podlage za prostorsko organi, ki jih načrtovanje zadeva načrtovanje že obstajajo in podajo svoje mnenje in smernice za se postopek prostorskega načrtovanje. umeščanja in dovoljevanja zaključi z izdajo celovitega Za DPN je treba izvesti CPVO, razen dovoljenja in sprejemom če gre za načrtovanje ureditev, za uredbe o državnem prostorskem katere presoja ni obvezna in nimajo ureditvenem načrtu. pomembnejših vplivov na okolja – o tem izda mnenje ministrstvo pristoj- Postopek priprave DPN se no za okolje na zaprosilo ministr- začne na pobudo, ki jo poda stva, ki pripravlja DPV, v roku 30 dni. ministrstvo, v katerega pristojnost sodi načrtovana prostorska Na podlagi prejetih odzivov projek- umestitev (kot je npr. Ministrstvo tna skupina pripravi sklep o pripravi za infrastrukturo). Vložena DPN, v katerem je navedeno tudi pobuda mora biti obrazložena in ali se bo izvedel CPVO in ali gre za utemeljena v prostorskih strateških združeni postopek, del tega pa je aktih in razvojnih dokumentih s tudi načrt sodelovanja javnosti. področja, na katerem je podana. Sklep sprejme vlada, potem pa se Ministrstvo pristojno za urejanje objavi v prostorskem informacij- prostora po preveritvi popolnost skem sistemu (PIS). in utemeljenosti pobude pobudo objavi. Na objavljeno pobudo lahko Naročnik DPN v naslednji fazi za- javnost vsi tIrije log podaja predloge gotovi študijo variant s predlogom in pripombe v roku najmanj 30 dni. najustreznejše variante, okoljsko Ministrstvo imenuje projektno poročilo (postopek CPVO) in pred- skupino, ki bo v naslednji fazi log uredbe o DPN, vse pa se objavi v 34 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? tekom postopka poteka tudi po- stopek predhodne presoje. V tem postopku ministrstvo, pristojno za okolje ugotavlja, ali je za posamezen (načrtovani) projekt oziroma poseg potrebno opraviti presojo vplivov na okolje (PVO) ali ne. Če je PVO pot- rebno izvesti, del postopka poteka smiselno kot integralni postopek gradbenega dovoljenja, v okviru ka- PIS. Na objavljene dokumente lahko terega se izvede presoja vplivov na javnost vsi trije logdaje pripombe v okolje (PVO). Ob zaključku postopka roku 30 dni. Izdelovalec prouči pre- vlada sprejme celovito dovoljenje dloge in pripombe javnosti in prip- in uredbo o državnem prostorskem ravi predlog stališč glede njihovega ureditvenem načrtu. Za sodelova- upoštevanja, ki jih potrdi projektna nje javnosti vsi trije log in možna skupina, ki po potrebi izvede tudi pravna sredstva v tem postopku usklajevanje interesov. Vlada nato glej točko 7.2.. sprejme uredbo o DPN. Delni združeni postopek se lahko V postopku združenega postopka izvede če je prostorska ureditev DPN z izdajo celovitega dovolje- državnega pomena že določena z nja v fazi študije variant in predlo- uredbo o najustreznejši varianti in ga najustreznejše variante vlada se ne izvaja združen postopek, ali po javni razpravi sprejme uredbo je določana z drugim državnim pro- o najustreznejši varianti. Ker se v storskim izvedbenim aktom, ki pa okviru združenega postopka na terja manjša odstopanja in v neka- koncu izda tudi gradbeno dovolje- terih drugih primerih. Postopek se nje v obliki celovitega dovoljenja, začne s pobudo, enako kot velja 35 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? za združen postopek, ministrstvo, Zoper DPN je po ZUrep-3, možen pristojno za okolje pa se mora izja- upravni spor (tožba na Upravno so- sniti ali je potrebno izvesti CPVO (če dišče) pod določenimi pogoji, ven-je CPVO treba izvesti, delni združe- dar je Ustavno sodišče ugotovilo ni postopek načelno ni dopusten). neskladnost podobnega določila v Projektna skupina nato pripravi ZUreP-2 z Ustavo RS. To v praksi po- sklep o pripravi potrebne dokumen- meni, da je trenutno možno zoper tacije glede na situacijo, skupaj z izvedbene prostorske akte, ki se načrtom sodelovanja javnosti, ča- nanašajo na DPN, vložiti le pobudo sovnim načrtom in navedbo ali je za presojo ustavnosti in zakonitosti treba izvesti PVO. Sprejme ga mini- na Ustavnem Sodišču RS NVO in pos ster, pristojen za urejanje prostora, (glej točko 10.). nato pa se javno objavi. V nadaljeva- nju postopek poteka smiselno, kot Občinsko prostorsko načrtovanje združeni postopek. izvajajo občine v obliki postopkov sprejemanja občinskih prostorskih Objave iz prejšnjega odstavka ter načrtov (OPN), občinskih podrobnih pobude za državno prostorsko na- prostorskih načrtov (OPPN) ter od- črtovanje so vedno dostopne tudi lokov o urejenosti naselij in krajine. na spletni podstrani Ministrstva za okolje in prostor. Tam so jasno Z OPN se v skladu z regionalnim in zapisani tudi roki, do katerih lahko občinskim prostorskim planom na sodelujete v postopku ter podajate izvedbeni ravni načrtujejo prostor- vaše pripombe in predloge (konkre- ske ureditve lokalnega pomena ter ten datum, do katerega je možno določajo namenska raba prostora sodelovanje). V postopku DPN je in prostorski izvedbeni pogoji za v zakonsko določenih fazah ved- umestitev načrtovanih posegov v no rok 30 dni za odziv – rokov se je prostor (graditev). potrebno držati. 36 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? V postopku priprave OPN je obvezna javnosti. Nato se pripravi osnutek celovita presoja vplivov na okolje OPN, ki je bistvena vsebinska faza (CPVO), razen če gre za načrtovanje priprave OPN. Osnutek OPN prip- ureditev, za katere presoja ni obve- ravi občina in ga posreduje nosil- zna in nimajo pomembnejših vplivov cem urejanja prostora v podajanje na okolja – o tem na zaprosilo obči- mnenj, ki so jih dolžni zagotoviti v ne izda mnenje ministrstvo pristojno roku 30 dni. V tej fazi se izvedejo za okolje v roku 30 dni. Občina pa javni posveti ali delavnice in se tudi mora vedno pridobiti mnenje Zavoda drugače vključi javnost. (vsi trije l RS za naravo o verjetno pomembnih vplivih na varovana območja. Po pridobitvi mnenj in pripomb v fazi priprave osnutka OPN občina Občina pristopi k pripravi OPN na dopolni osnutek in okoljsko poroči- podlagi ocene stanja v prostoru, lo, zatem pa ju javno razgrne z ob- poročila o prostorskem razvoju in javo v PIS. Javnost ima na voljo 30 ocen prihodnjih potreb v prostoru. dni, da na objavljeno gradivo poda Posameznike, organe in organizaci- pripombe in komentarje. je lahko pozove, da naj posredujejo Občina mora preučiti podane pre- svoje morebitne potrebe v prosto- dloge in glede njih zavzeti pisna ru. Lahko izvede tudi javni posvet stališča, ki jih javno objavi v PIS in ali delavnice ali na drug način na krajevno običajen način (spletne vključi javnost. strani občine, oglasna deska). Na podlagi ocene stanja županja ali Nato občina pripravi predlog OPN, župan sprejme sklep o pripravi OPN, ki ga javno objavi in obvesti nosilce ki ga skupaj z mnenjem o obvezno-urejanja prostora, da podajo mne- sti izvedbe CPVO objavi v prostor- nja. Ministrstvo, pristojno za presoje skem informacijskem sistemu PIS. vplivov na okolje, odloči o spreje- Sklep vsebuje načrt sodelovanja mljivosti vplivov OPN na okolje v 45 37 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? dneh. Občinski svet nato sprejme kovostne prepoznavne značilnosti OPN v obliki občinskega odloka in prostora in njegova identiteta. ga javno objavi. Lokacijska preveritev je instrument Zoper OPN je po Zakonu o urejanju prostorskega načrtovanja, s katerim prostora (ZUreP-3) možen upravni lahko občina na podlagi posame- spor (tožba na Upravno sodišče), znih potreb v prostoru izvede manj- ki pa v praksi ne bo učinkovit zara- še spremembe izvedbene regulaci- di ugotovitve Ustavnega sodišča je (načrtovanja) prostora. Gre torej RS, da je smiselno enako določilo za odstopanje od vnaprej določenih ZUreP-2 neskladno z Ustavo RS. pogojev v OPN. Lokacijska preveritev To v praksi pomeni, da je trenutno se uporabi: možno zoper odlok o OPN vložiti le pobudo za presojo ustavnosti in za- * zaradi ohranjanja posamične konitosti na Ustavnem Sodišču RS poselitve preoblikuje ali (logoti (glej točko 10.). spremeni obseg stavbnih zemljišč, kot so določena OPPN, s katerim se podrobneje na- v OPN, in določi prostorske črtujejo prostorske ureditve v posa- izvedbene pogoje; meznih območjih občine, se spreje- * za doseganje gradbenega na- ma na smiselno enak način kot OPN. mena dopusti individualno odstopanje od prostorskih Z odlokom o urejenosti naselij izvedbenih pogojev, kot so in krajine občina določi prostor- določeni v OPN; ske izvedbene pogoje glede na- membnosti, lege, velikosti in obli- * zaradi smotrne rabe ter akti- kovanja posegov v prostor, da se vacije zemljišč in objektov, ti izvajajo in vzdržujejo tako, da se ki niso v uporabi, omogoči za- ustvarjajo, ohranjajo in krepijo ka- časno rabo prostora. 38 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? Za lokacijsko preveritev se celovi- ter pridobljenih predlogov in pri- ta presoja vplivov na okolje (CPVO) pomb javnosti županu predlaga, da ne izvede. občinski svet pobudo z elaboratom s sklepom o lokacijski preveritvi Postopek lokacijske preveritve se odobri ali zavrne. Predlog za obrav- izvede na pobudo investitorja (ob- navo na občinskem svetu vključuje čina, država, fizična oseba, pravna stališče do predlogov in pripomb oseba zasebnega prava). Pobudi javnosti. Sprejetega sklepa o lo- se priloži elaborat lokacijske pre- kacijski preveritvi ni dopustno veritve, ki ga izdela oseba, ki iz- spreminjati ali dopolnjevati. polnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca. Občinski Zoper sklep o lokacijski preveritvi urbanist v 30 dneh preveri skla- je po Zakonu o urejanju prosto- dnost elaborata z zakonom in če ra (ZUreP-3) možen upravni spor je elaborat skladen občina pozove (tožba na Upravno sodišče), ki pa v morebitne nosilce urejanja prostora praksi ne bo učinkovit zaradi ugo- (organe, ki jih lokacijska preveritev tovitve Ustavnega sodišča RS, da zadeva), naj v 30 dneh predložijo je smiselno enako določilo ZUreP-2 mnenje o skladnosti elaborata s neskladno z Ustavo RS. Vendar pa predpisi z njihovega področja. je zoper vsak sklep občinskega sve- ta možno začeti upravni spor (vlo- Pred obravnavo na občinskem žiti tožbo na Upravno sodišče) na svetu se elaborat javno objavi za podlagi Zakona o upravnem sporu najmanj 15 dni na spletni strani (ZUS-1), zato bi bilo možno pravno občine, javnost pa ima v tem času varstvo uveljavljati na tak način. možnost vložitve predlogov in pripomb. Občinski ur- banist nato na podlagi pridobljenih mnenj nosilcev urejanja prostora 39 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? okoljskih postopkih govorimo tudi o pravno določeni vlogi in pravicah CI. Pogoj za tako CI, kot določata Grad- beni zakon (GZ-1) in Zakon o varstvu okolja (ZVO-2) je, da mora vključevati najmanj 200 polnoletnih občank in občanov na območju, na katero se nanaša posamezen postopek, ali iz občine, ki meji na občino, kjer se odvija postopek (glede predvi- dene gradnje ali drugega posega v okolje). Če gre za gradnjo objekta državnega pomena pa mora imeti CI 5.3. Oblikovanje 500 vključenih polnoletnih občank civilne iniciative (logo CI) in občanov. Civilna iniciativa (CI) je lahko Seznam podpisnikov mora vključe- kakršnokoli neformalno združenje vati osebno ime, datum rojstva, ob- občank in občanov, ki se oblikuje ob čino stalnega prebivališča, pod-posameznem lokalnem okoljskem pis in datum podpisa in izjavo, da je problemu in skuša predvsem preko podpisnik polnoletna oseba. Mini- političnega pritiska na županjo ali strstvo, pristojno za okolje in Uprav- župana doseči razrešitev problema- no sodišče Republike Slovenije lahko tike. Tovrstne iniciative so pogost za potrebe priznavanja sodelovanja pojav v slovenskem prostoru. v upravnem postopku civilni inicia- tivi pridobita podatke o podpisnikih Zgolj politični pritisk take nefor- iz Centralnega registra prebivalstva malne civilne iniciative pogosto ni Republike Slovenije. CI mora imeno- dovolj. Zato v nekaterih primerih oz. vati tudi skupnega predstavnika. 40 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? CI imajo, ob izpolnjevanju pogojev nitev okolja ali če bi povzročil ali iz prejšnjega odstavka, pravico do povzroča neposredno nevarnost za stranske udeležbe v postopku iz- življenje ali zdravje ljudi, če je izka- daje integralnega gradbenega do- zana velika verjetnost, da bi povzro- voljenja (glej točko 7.4.), v postop- čil take posledice (glej točko 9.). ku predhodne presoje in presoje vplivov na okolje (PVO – glej točko 7.2.), okoljevarstvenega dovoljenja 5.4. Ljudska iniciativa, (OVD – glej točko 7.3.), v postop- referendum in zbori ku okoljske škode (glej točko 11), občanov na državni in posebno pravico vložitve tožbe lokalni ravni na splošno sodišče pa tudi v pri- meru varstva pravice do zdravega Državljanke in državljani ter občan- življenjskega okolja, v primeru, da ke in občani Slovenije imajo na voljo nosilec nameravanega posega v tudi institute neposredne demokra- okolje ali upravljavec določene na- cije, med katerimi je z vidika vpliva- prave ustvarja čezmerno obreme- nja na bodoče delovanje države ali 41 Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? občine najbolj pomembna ljudska no podpise in predlog zakona na- iniciativa CI in poI. Ljudske iniciati- enkrat). O predlogu zakona odloča ve ne vključujejo postopka razpisa Državni zbor. referenduma (za kratko predstavi- tev tega postopka glej točko 12). Na lokalni ravni lahko najmanj 5 od- Ker gre za predloge predpisov, je stotkov volivk in volivcev v občini potrebno, da ima priprava predloga zahteva izdajo ali razveljavitev splo- zagotovljeno pravno podporo. šnega akta ali druge odločitve iz pri- stojnosti občinskega sveta oziroma Na državni ravni lahko najmanj drugih občinskih organov, kot je npr. 30.000 volivk in volivcev (z ustrezno OPN ali občinski odlok. O pobudi od-zbranimi podpisi) v Državni zbor RS loča občinski svet najkasneje v roku vloži predlog za začetek postopka 3 mesecev. Občine lahko, ob upošte- za spremembo Ustave RS. Pobu- vanju navedenih pogojev področje do za vložitev predloga, na podlagi uredijo tudi na način, ki občankam katerega začne teči rok za zbiranje in občanom bolj olajša ljudsko inici- 30.000 podpisov, lahko poda vsaka ativo (nižji odstotek, manj formalen posameznica ali posameznik (log postopek), zato bodite pozorni tudi ter vsako drugo združenje državlja- na občinske statute in odloke, ki bi nov. (logo CI Podpise je potrebno ljudsko iniciativo drugače urejali. nabrati v roku 60 dni. O spremembi Ustave RS odloča Državni zbor. Na zavrnitev že sprejetega zakona ali občinskega predpisa pa se nana- Prav tako lahko najmanj 5000 vo- ša referendum, ki je oblika izražanja livk in volivcev v Državni zbor vloži volje državljank in državljanov (več predlog zakona, ki mora biti prip- glej točko 12). ravljen na način, kot ga določa Po- slovnik državnega zbora. Postopek Na lokalni ravni pa je za razpravo o poteka sočasno (vložiti je potreb- lokalnih zadevah in problemih po- 42 Odgovor na končno vprašanje življenja, vesolja in vsega membna tudi možnost sklica zbora občanov, če tako zahteva najmanj občanov, na katerem v skladu s sta- 5 odstotkov volivcev v občini ali tutom občine obravnavajo posame- njenem posameznem delu (zbor se zne zadeve, oblikujejo stališča, da- lahko skliče za vso občino ali njen jejo predloge, pobude in mnenja ali posamezen del). odločajo. Župan mora sklicati zbor Ko neka dejavnost ogroža našo pravico do zdravega okolja 44 Ko neka dejavnost ogroža našo pravico do zdravega okolja Prišli ste do točke, ko so uvodno To storijo tako, da s tožbo zahteva- raziskovanje problematike, prvi ko- jo, da nosilec nameravanega posega raki reševanja in prvo ukrepanje že v okolje ali upravljavec že postav- opravljeni. Znašli ste se v nezavi- ljenega obrata (tovarne) ustavi iz- dljivem položaju, ko ne veste kako vajanje nameravanega posega ali naprej, onesnaževanje v vašem njegovo obratovanje ali obratovanje življenjskem okolju, ki ga ocenjujete naprave ali obrata ali izvajanje de- kot čezmerno ali nezakonito, pa se javnosti, če nosilec nameravanega nadaljuje, kar lahko tudi dokazujete. posega ni pridobil odločbe o tem ali je treba izvesti presojo vplivov na Brez panike! Ena izmed možnos- okolje (PVO) ali okoljevarstvenega ti je civilnopravna. Slovenski prav- soglasja, ali če je izvedba namera- ni red vsebuje poseben institut vanega posega ali njegovo izvajanje varstva pravice do zdravega življenj- v nasprotju z njima, ali če obrato- skega okolja v Zakonu o varstvu oko- vanje naprave ali obrata ali izvaja- lja (ZVO-2), ki predstavlja enega iz-nje dejavnosti povzroča čezmerno med možnih korakov naprej. ZVO-2 obremenitev okolja (tu se zakon omogoča posameznicam in posa- sklicuje na v predpisih določene meznikom , nevladnim organiza- mejne vrednosti izpustov emisij v cijam s statusom delovanja v javnem zrak, tla in vode), ali če bi povzročil interesu na področju varstva okolja ali povzroča neposredno nevar- (smiselno tudi na področju ohranja- nost za življenje ali zdravje ljudi, če nja narave) ali civilnim iniciativam je izkazana velika verjetnost, da bi (glej točko 5.3. – ta CI mora imeti 200 povzročil take posledice. polnoletnih članov) pred splo- šnim sodiščem (glej točko 9) zah- Tožba zoper zasebno fizično ali tevajo varstvo zdravega življenjske- pravno osebo pa je pogosto pove- ga okolja nasproti fizičnim in pravnim zana z zelo visokimi stroški. Tožeča osebam (zasebnim in javnim). stranka mora v primeru, da tožbo 45 Ko neka dejavnost ogroža našo pravico do zdravega okolja izgubi, toženi stranki namreč po- vrniti njen strošek pravne pomoči (odvetnikov), ki je v primeru večjih toženih podjetij lahko za običaj- ne predstavnike civilne družbe fi- nančno zelo problematičen. Zaradi zahtevnosti dokazovanja, je tudi upravičeno pričakovati, da bo sodni postopek kar dolg. Zato tovrstne sodne prakse v Slo- veniji še ni veliko, saj strah pred plačilom stroška pretehta nad spro- žitvijo tožbe. Navedeno naslavlja ZVO-2, ki določa, da ne glede na uspeh v tovrstni tožbi vsaka stran- ka nosi samo svoje stroške, če tako sodnega izvedenca, tudi strošek odloči sodišče in tožnik ni povzročal tega (glej točko 15). stroškov z namernim zavlačevanjem s postopkom, zavajanjem sodišča ali ZVO-2 je začel veljati marca 2022. kako drugače po lastni krivdi. V ko- To pomeni, da navedena možnost v likor torej stopite v tovrstno tožbo praski na podlagi ZVO-2 še ni razvi- z iskrenimi nameni in utemeljenimi ta in da je potrebno biti pozoren na argumenti, bo strošek postopka za prve primere v praksi, ki bodo obja- vas najverjetneje predstavljal zgolj vljeni tudi na spletni strani zagovor- stroške vašega dela, vaše morebi- niki-okolja.si. Za pomoč pri uporabi tne pravne pomoči in sodnih taks, instituta je vselej na voljo tudi Zele- če pa bo za dokazovanje vaših ar- na svetovalnica, kjer lahko zaprosite gumentov potrebno tudi mnenje tudi za poglobljeno pomoč. 46 Ko neka dejavnost ogroža našo pravico do zdravega okolja Pred splošnim sodiščem lahko z namenom varstva pravice do zdra- vega življenjskega okolja zahtevate tudi odstranitev škodne nevarnosti, prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic, varstvo pred emisijami ter odškodnino za povzročeno škodo v skladu z Obligacijskim zakonikom (OZ), kar pride v poštev za fizične osebe, ob priporočeni odvetni- ški pomoči. Več o civilnopravnih zahtevkih najdete v točki 9. Ko se pripravlja nekaj škodljivega, postanemo specialisti za upravni postopek 48 Ko se Večina najbolj pomembnih ureja Zakon o splošnem upravnem pripravlja postopkov varstva okolja in postopku (ZUP), ki je osnova za zdravega življenjskega okolja, vse postopke, predstavljene v vključujoč dele narave kot so tla, tem poglavju. Konkretno vsebino nekaj voda, zrak, živa bitja, se odvija v vsakega posameznega postopka škodljivega, okviru upravnega postopka. in možnost vključitve javnosti (vsi logoti) pa določa področna Upravni postopek je namenjen zakonodaja, kot so npr. Zakon o postanemo odločanju oblasti (države ali varstvu okolja (ZVO-2), Gradbeni občine) o pravicah in obveznostih zakon (GZ-1). ali pravnih koristih posameznic specialisti ali posameznikov ali pravnih oseb Pravica do sodelovanja v upravnih in drugimi udeleženci upravnega postopkih je določena s splošnim postopka (stranskimi udeleženci), pravilom - pravico udeleževati se za upravni kot so nevladna organizacija s postopka ima vsaka oseba, ki iz- statusom delovanja v javnem inte- kaže pravni interes. To pomeni, da postopek resu, civilna iniciativa, pa tudi druge postopek vpliva na njene pravne fizične ali pravne osebe zasebnega koristi in se zato v postopek vklju- prava (podjetja in podobno). Upravni postopek je urejen na način, da zagotavlja varstvo človekovega dostojanstva nasproti oblasti in vnaprej določa pogoje izvedbe postopka in zago- tavlja minimalni standard vsakega procesnega varstva in procesna pravila, ki zagotavljajo pravice in obveznosti obeh ali vseh strani v postopku. Upravni postopek 49 Ko se čuje kot stranski udeleženec ter okolja, ohranjanja narave ni potreb- pripravlja ima s tem enake pravice, kot stran- no posebej utemeljevati pravnega ka v postopku. Za fizične osebe, interesa pri vstopu v upravni po- (logNVO s statusom delovanja v stopek, kjer to dopuščata Zakon o nekaj javnem interesu (log in CI (log pa so varstvu okolja (ZVO-2) in Gradbeni škodljivega, na področju varstva okolja pravila zakon (GZ-1). Javni interes so NVO pogosto posebej ali drugače dolo- dokazale že v postopku pridobitve čena. Zato morate vedno preveriti, statusa (in njegovega ohranjanja). postanemo ali pravica sodelovanja v postop- ku obstaja ali ne. Pri tem si pravne Ob priglasitvi stranske udeležbe je norme razlagajte široko in v dobri v vsakem primeru priporočljivo, da specialisti veri sklepajte, da imate pravico, vaše vsebinske argumente za so- tudi če oblast v posameznem pri- delovanje v postopku navedete že meru sodelovanje zavrne. takoj ob prijavi v postopek. Te argu- za upravni mente boste v postopku zagovarja- Pri vključevanju v postopek morate li, zaradi njih ste vstopili v postopek postopek vselej navesti, kako postopek vpliva in na njih morate čimprej opozoriti na vaše pravne koristi in s tem izka- organ oblasti ter morebitne druge zati svoj pravni interes. Pravna ko- stranke v postopku. rist mora biti neposredna in osebna, izhajati mora iz zakona ali drugega Sodna veja oblasti, v tem primeru predpisa. Na izkazovanje pravnega Upravno sodišče, zagotavlja zakoni- interesa in zakonske podlage zanj to delovanje oblasti v upravnih po- bodite vselej pozorni, ne glede na stopkih. Oblast ni vselej nezmotljiva to, ali nastopate kot posameznica ali ali nepristranska, zato je treba biti posameznik, NVO s statusom ali CI. na njeno delovanje vselej pozoren. Ravno zaradi delitve oblasti in nad- NVO (lio s statusom delovanja v jav- zora delovanja državne uprave in nem interesu na področju varstva organov oblasti imate vselej, kadar 50 Ko se menite, da organ oblasti postopa pripravlja nezakonito oz. v nasprotju z vašimi pravicami, na voljo ustrezna prav- na sredstva, ki jih lahko vložite na nekaj Upravno sodišče (glej točko 8), v škodljivega, nekaterih primerih pa na Ustavno sodišče (glej točko 10). postanemo 7.1. Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) specialisti Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) je strateška presoja vpli- za upravni vov strategij, planov, programov in prostorskih načrtov (DPN, OPN) na postopek okolje, ki jo ureja Zakon o varstvu CPVO je treba izvesti za strateški okolja (ZVO-2). CPVO je namenjena načrt (plan), ki ga na podlagi zako-uresničevanju načel trajnostnega na sprejme pristojni organ države ali razvoja, celovitosti in preventive – občine za področja: ukrepanja preden posežemo v pros- tor in ne šele kasneje, ko že doživi- * urejanja prostora, mo posledice. Poleg presoje vplivov na okolje (PVO) konkretnih posegov/ * upravljanja voda, graditev v okolje, gre pri CPVO za enega izmed najpomembnejših po- * gospodarjenja z gozdovi, stopkov varstva okolja. * ribištva, 51 Ko se * rudarstva, O tem, ali je potrebno CPVO izvesti, pripravlja odloča ministrstvo, pristojno za oko- * kmetijstva, lje, na podlagi Uredbe, ki določa merila glede obveznosti izvedbe CPVO, nekaj * energetike, glede presoje sprejemljivosti pa po škodljivega, posebnem Pravilniku. Postopek se * industrije, izvede na podlagi priprave in ocene okoljskega poročila v skladu z Ured- postanemo * prometa, bo o okoljskem poročilu in navedenim pravilnikom. Okoljsko poročilo mora * ravnanja z odpadki in zagotoviti pripravljavec plana, pripra- specialisti odpadnimi vodami, vijo pa ga ustrezni strokovnjaki. * oskrbe prebivalstva s CPVO za prostorske izvedbene načr- za upravni pitno vodo, te (državni prostorski načrt (DPN), občinski prostorski načrt (OPN) in postopek * telekomunikacij in turizma, občinski podrobni prostorski načrt (OPPN)) se izvede okviru prostor- Če se s strategijo ali načrtom skega načrtovanja po Zakonu o ure- določa ali načrtuje poseg v okolje, janju prostora – ZUreP-3. Več o pro-za katerega je treba izvesti pre- storskem načrtovanju ter navedenih sojo vplivov na okolje (PVO), ali če postopkih najdete v točki 5.2.. je zanj zahtevana presoja spreje- mljivosti po Zakonu o ohranjanju Postopek CPVO poteka tako, da lah- narave (ZON – glej točko 7.6.) ali ko izdelovalec okoljskega poročila tudi za drug plan, če ministrstvo pred začetkom postopka izvede pristojno za okolje oceni, da bi vsebinjenje, v okviru katerega do- lahko njegova izvedba pomembne- loči obseg informacij, podatkov in je vplivala na okolje. vsebine poročila. Predlog obsega 52 Ko se okoljskega poročila preloži ministr- vplival presojani dokument. pripravlja stvu, pristojnemu za CPVO. V praksi Med pogoste mnenjedajalce so bili primeri, ko je bilo vsebinje- spadajo ministrstva, Zavod nje opravljeno na način, da je imela nekaj RS za varstvo narave (ZRSVN), javnost (tudi na javnem dogodku) Direkcija RS za vode (DRSV), škodljivega, možnost podajanja predlogov, kar Zavod za gozdove Slovenije predstavlja učinkovito vključeva- (ZGS), Zavod za ribištvo nje javnosti v zgodnji fazi priprave Slovenije (ZZRS), pa tudi postanemo okoljskega poročila. O predlogu Agencija RS za okolje (ARSO), vsebinjenja se ministrstvo, pristoj-Nacionalni inštitut za no za CPVO, posvetuje z drugimi javno zdravje (NIJZ) itd. specialisti ministrstvi in državnimi organiza- Vsak mnenjedajalec presoja cijami, pristojnimi za posamezne vplive presojanega dokumenta zadeve varstva okolja (mnenjeda- na del okolja, za katerega za upravni jalci), o ustreznosti predloga poda je pristojen – kot so na mnenje glede obsega in vsebi- primer vode, tla, zrak, postopek ne v roku 21 dni. V naslednji fazi biodiverziteta, zdravje. se dokument, ki je predmet CPVO (strategija, DPN, OPN - plan) skupaj Mnenjedajalci lahko dajo pozitiv- z okoljskim poročilom posreduje no mnenje ali sporočijo, da je potreb- ministrstvu, pristojnemu za okolje, no poročilo dopolniti. Pristojno mini- ki ga posreduje tako imenovanim strstvo o tem obvesti izvajalca najka- mnenjedajalcem, ki so pristojni za sneje v roku 30 dni od prejema osnut- posamezne zadeve varstva okolja. ka okoljskega poročila in dokumenta. Mnenjedajalci so v posameznih Ko je plan usklajen, ministrstvo, postopkih različni, saj je pristojno za okolje izda mnenje o njihova vključitev odvisna ustreznosti okoljskega poročila, to od tega, na kaj vse bo pa je nato s planom javno razgrnje- 53 Ko se no. V najmanj 30 dnevni javni dročju varstva okolja in ohranjanja pripravlja razgrnitvi je javnosti (vsi trije logoti) narave, kljub temu, da zakon tega omogočeno, da poda komentarje in izrecno ne določa, vendar je prišlo predloge na poročilo in dokument. do navedene možnosti na podlagi nekaj Objavo je mogoče najti na spletni sodne prakse. V kolikor se v po- škodljivega, strani ministrstva. stopek vključi, ima pravico biti ob- veščena o vseh fazah postopka in Pripravljavec plana v sodelovanju z imeti dostop do vse dokumentacije postanemo ministrstvom v roku 60 dni od kon- (vpogleda vanjo) v okviru postopka. ca javne razgrnitve pripravi in obja- vi stališče do pripomb javnosti na Za prijavo v postopek ni določe- specialisti okoljsko poročilo in plan. Če se je nega roka (ker zakon ne ureja te plan zaradi upoštevanja pripomb pravice), zato je priporočljivo, da se javnosti (ali kateregakoli drugega to stori čim prej po tem, ko je mini- za upravni razloga) bistveno spremenil, se do- strstvo, pristojno za okolje objavilo kument ponovno posreduje mnenje- odločitev, da je CPVO treba izvesti. postopek dajalcem. Na podlagi njihovih mnenj nato ministrstvo, pristojno za okolje Pravno sredstva zoper končno odlo- odloči o sprejemljivosti vplivov plana čitev v postopku CPVO je v primeru, na okolje (ga plan potrdi kot ustre-da je pripravljavec plana državni or- znega, ali pa potrditev zavrne). gan, pritožba na vlado, če pa je prip- ravljavec plana občina pa tožba na V okviru CPVO je možno sodelova- Upravno sodišče. Če pa gre za pro- nje javnosti v fazi javne razgrnit- storski načrt pa so pravna sredstva ve – to velja tako za prostorske možna le v okviru postopka prostor- načrte kot za vse druge plane. Če skega načrtovanja (glej točko 5.2). ne gre za prostorski načrt, se v ta postopek lahko vključi tudi NVO, ki deluje v javnem interesu na po- 54 Ko se 7.2. Okoljevarstveno Posegi, za katere je potrebno opra- pripravlja soglasje in presoja vplivov viti PVO, med drugim vključujejo vse na okolje (PVO) od gradnje stanovanjskih stavb, do gradnje prometne infrastrukture, nekaj Presoja vplivov na okolje (PVO) je tovarn, športnih objektov, do po- škodljivega, presoja vplivov posega ali grad- segov v struge rek in druge dele nje, ki lahko pomembno vplivajo na narave. Za nekatere posege je PVO okolje. PVO poteka pred začetkom obvezna, za nekatere pa je potreb- postanemo izvajanja posega ali gradnje v okviru no presoditi, ali je postopek treba postopka pridobitve okoljevarstve-izvesti ali ne (v okviru predhodne- nega soglasja, če pa gre za gradi- ga postopka). PVO je bistveni del specialisti tev objekta, ki potrebuje gradbeno pridobitve okoljevarstvenega so- dovoljenje pa v okviru integralnega glasja ali integralnega gradbenega postopka gradbenega dovoljenja dovoljenja, ki ga izda ministrstvo, za upravni (glej točko 7.4.). pristojno za okolje. postopek 55 Ko se V postopku presoje vplivov na oko- more vselej vedeti, da določen pro- pripravlja lje se ugotovi dolgoročne, kratko- jekt ni bil ustrezno presojan, je mož- ročne, posredne ali neposredne no obvestiti pristojno ministrstvo, vplive nameravanega posega na vsi trije log da bi za določen poseg nekaj človeka, tla, vodo, zrak, biotsko ra- ali graditev bilo potrebno opraviti škodljivega, znovrstnost in naravne vrednote, PVO. To se na obvestilo mora odzva- podnebje in krajino, nepremično ti po uradni dolžnosti in preveriti, ali premoženje in kulturno dediščino, trditve držijo. postanemo ter njihova medsebojna razmerja. PVO ureja Zakon o varstvu okolja Ministrstvo lahko v predhodnem (ZVO-2) in Gradbeni zakon (GZ-1). postopku odloči, da je PVO treba specialisti Osrednji del PVO je poročilo o vpli- izvesti, ali da ga ni potrebno izvesti. vih na okolje, ki ga mora zagotoviti V primerih, ko PVO ni obvezen že po investitor, pripraviti pa ga morajo uredbi in gre za posege, pri kate- za upravni ustrezni strokovnjaki. rih se lahko pričakujejo pomembni škodljivi vplivi na okolje ter se zato postopek V okviru predhodne presoje PVO se izvede predhodni postopek, mini- ugotavlja, ali je za projekt potreb- strstvo, pristojno za okolje, zagotovi no izvesti PVO v skladu z Uredbo o javnosti vpogled v vlogo za pred- posegih v okolje, za katere je treba hodni postopek z javno objavo na izvesti presojo vplivov na okolje spletnem mestu državne uprave. (v njeni prvi prilogi so določene Javnost(vsi trije log lahko podaja vrste posegov v okolje, za katere je pripombe in predloge v roku 30 dni. obvezna PVO in za katere je potreb- V tem postopku imata nevladna no presoditi, ali je PVO treba izvesti organizacija s statusom delovanja v ali ne). Sprožitev predhodnega po- javnem interesu varstva okolja NVO stopka je dolžnost investitorja. Ker in civilna iniciativa z 200 polnole- lahko investitor to svojo dolžnost tnimi članicami in člani log položaj zanemari, državna uprava pa ne stranskega udeleženca, če sta vlo- 56 Ko se žili zahtevo za vstop v postopek v na okolje s pripravo poročila o vpli- pripravlja 30 dneh od dneva objave, Na podla- vih na okolje v skladu z Uredbo o gi Zakona o ohranjanju narave (ZON) vsebini poročila o vplivih na okolje pa bi se lahko vključila tudi NVO s in Pravilnikom o presoji sprejemlji- nekaj statusom delovanja v javnem inte- vosti. V postopku odloča ministr- škodljivega, resu ohranjanja narave. stvo, pristojno za okolje, na podlagi mnenj mnenjedajalcev, smiselno V primeru negativne odločitve je zo- podobno kot v postopku CPVO (glej postanemo per to možen upravni spor, ki ga lah- točko 7.1.), pomembno vlogo pa ko sprožijo NVO (log in civilna inici- imajo tudi mnenjedajalci (pristojna ativa (log , ki so se vključile v posto- ministrstva ali druge državne orga- specialisti pek. Upravni spor je lahko sprožen, nizacije za posamezna področja), če s strani ministrstva niso bili pravil- ki v postopku podajo svoje mnenje no uporabljeni predpisi, ali dejansko glede vplivov predvidenega posega. za stanje ni bilo pravilno ali popolno upravni ugotovljeno, ali je bil iz ugotovljenih Ko ministrstvo potrdi sprejemlji- dejstev narejen napačen sklep. vost vpliva posega na okolje, obve- postopek sti javnost (vsi trijie lo o začetem Če je za poseg, za katerega je tre- postopku PVO (z objavo osnutka ba izvesti PVO, potrebno izdati tudi okoljevarstvenega soglasja) in ji gradbeno dovoljenje (glej točko omogoči najmanj 30 dni, da poda 7.5.), se okoljevarstveno soglasje mnenja, predloge in pripombe na izda v postopku integralnega grad- predviden poseg ali graditev. Po- benega dovoljenja (glej točko 7.4.), sege in graditve najdete na ter na ki združuje postopek PVO in prido- spletni oglasni deski eUprave. bitve gradbenega dovoljenja. Če se javnost odzove, se po 15 Če je PVO po oceni ministrstva pot- dneh od javnega povabila izvede rebno izvesti, sledi presoja vplivov javna obravnava, kar je prav tako 57 Ko se objavljeno na spletnih straneh Zoper okoljevarstveno soglasje, ki pripravlja ministrstva in eUprave. Če se želite ga izda ministrstvo, je možen uprav- udeležiti javne obravnave, (vsi trije ni spor (glej točko 8). Tega lahko log morate to v skladu z ZVO-2 ja- sprožijo NVO s statusom, (log civilna nekaj viti vsaj 8 dni pred izvedbo obrav- iniciativa z 200 polnoletnimi člani- škodljivega, nave. Javna obravnava se snema, cami in člani (login fizična oseba, nosilec posega ali graditve pa se (logki je sodelovala v postopku PVO mora do mnenj javnosti opredeliti kot stranski udeleženec. Navedene postanemo in po potrebi dopolniti poročilo o NVO in CI pa tudi, če niso sodelovale vplivih na okolje. v postopku kot stranski udeleženci, kar velja tudi za integralno gradbe- specialisti Stranski udeleženec v postopku no dovoljenje. Upravni spor je lahko PVO je lahko vsaka fizična oseba, sprožen, če s strani ministrstva niso (logki izkaže, da bi nameravani po- bili pravilno uporabljeni predpisi, za upravni seg lahko vplival na njene pravne ali dejansko stanje ni bilo pravilno koristi. Stranski udeleženec je lah- ali popolno ugotovljeno, ali je bil iz postopek ko tudi NVO s statusom delova- ugotovljenih dejstev narejen napa- nja v javnem interesu na področju čen sklep. varstva okolja ali ohranjanja narave, (logter civilna iniciativa z 200 pol- noletnimi članicami in člani. (log 7.3. Okoljevarstveno Vsi našteti pa morajo vložiti zah- dovoljenje tevo za vstop v postopek pristoj- nemu ministrstvu najkasneje v 30 Skladno z določili Zakona o varstvu dneh po javni razgrnitvi osnutka okolja (ZVO-2) je potrebno pridobiti okoljevarstvenega soglasja. Bodite okoljevarstveno dovoljenje (OVD) za pozorni na rok. obratovanje treh vrst naprav: 58 Ko se * naprave, ki imajo pomembnejši pripravlja vpliv na okolje, nekaj * naprave, v katerih se izvaja dejavnost, ki lahko povzroči škodljivega, večje onesnaževanje ali nesrečo (obrat) ter postanemo * druge naprave, za katere predpisi določajo obveznost pridobitve OVD. specialisti Vlada podrobneje predpiše napra- ve in dejavnosti, katerih upravljavci za upravni morajo pridobiti OVD v Uredbi (glej priloge uredbe) in vsebino OVD. Ministrstvo mora v postopku prido- postopek bitve ali spremembe OVD javnosti V okviru OVD se določajo pogoji zagotoviti (vsi trije logvpogled v obratovanja in dovoljene emisije, s osnutek OVD, vsebino odločitve ter čimer se določa obseg dovoljenih razloge, na katerih temelji odločitev škodljivih vplivov na okolje, glede na in ji dati na voljo 30 dni za podaja-začetno oziroma izhodiščno stanje nje mnenj in pripomb. Po pridobitvi okolja, v katerega je umeščena na- mnenj in pripomb ministrstvo izve- prava, in glede na veljavne predpise, de javno obravnavo, na katero po-ki določajo dovoljene mejne vred- vabi zainteresirano javnost najmanj nosti izpuščanja škodljivih snovi v 15 dni pred dogodkom. Udeleženci okolje (kot na primer Uredba o emi- se morate na javno obravnavo, ki je siji snovi v zrak iz nepremičnih virov lahko izvedena v fizični ali digitalni onesnaževanja). obliki, prijaviti najmanj 8 dni pred 59 Ko se dogodkom. Vlagatelj vloge se mora ti spremembo in tudi odvzeti OVD pripravlja do stališč javnosti opredeliti in po po uradni dolžnosti. Na to lahko v potrebi dopolniti vlogo. primeru, da menite, da prihaja do nepravilnosti, nezakonitosti pri de- nekaj Stranski udeleženec v postopku lovanju ali nepravočasnih preverjanj škodljivega, OVD je lahko vsaka fizična oseba, izvajanja OVD, opozorite (vsi logoti) (logki izkaže, da bi nameravani po- ministrstvo in Inšpektorat za okolje seg lahko vplival na njene pravne in prostor (glej točko 4.2.). postanemo koristi. Stranski udeleženec je lah- ko tudi NVO s statusom delovanja v javnem interesu na področju varstva 7.4. Integralno gradbeno specialisti okolja ali ohranjanja narave, (log ter dovoljenje civilna iniciativa z 200 polnoletnimi članicami in člani. (logVsi našteti pa Integralno gradbeno dovoljenje je za upravni morajo vložiti zahtevo za vstop v po- postopek pridobitve gradbenega stopek pristojnemu ministrstvu naj- dovoljenja za objekte, ki imajo več- postopek kasneje v 30 dneh po javni razgrnitvi ji vpliv na okolje, ki vključuje tudi osnutka okoljevarstvenega soglasja. postopek presoje vplivov na okolje Bodite pozorni na rok. (PVO – glej točko 7.2). Ministrstvo odloči o izdaji OVD v Zahteva za izdajo gradbenega do- roku 6 mesecev od prejema popol- voljenja, za katerega je potrebno ne vloge, pri čemer je dolžno pri- opraviti PVO, se objavi na spletni merno upoštevati stališča javnosti. strani ministrstva, na oglasni deski Zoper odločitev o izdaji OVD je mo- eUprave in v sistemu eGraditev (od žen upravni spor (glej točko 8). 1. 1. 2024). Ministrstvo, pristojno za okolje, ki vodi postopek, obvesti jav- Ministrstvo je dolžno preverjati nost o začetem postopku za izdajo (najmanj na vsakih 10 let), zahteva- integralnega gradbenega dovo- 60 Ko se ljenja in zagotovi javnosti vpogled Stranski udeleženec v integralnem pripravlja v zahtevo za izdajo integralnega postopku gradbenega dovoljenja gradbenega dovoljenja in dokumen- je lahko: tacijo, ki se nanaša na predmet iz- nekaj daje integralnega dovoljenja (vklju- * lastnik nepremičnine in škodljivega, čujoč poročilo o vplivih na okolje), imetnik druge stvarne pravice ter omogoči dajanje pripomb v roku na nepremičnini, ki je predmet 30 dni od dneva javne objave na izdaje gradbenega dovoljenja; postanemo zgoraj navedenih spletnih straneh. Javno objavo izvede po tem, ko pri- dobi mnenja mnenjedajalcev, da je * lastnik zemljišča, ki meji specialisti poseg z vidika njihove pristojnosti na nepremičnine, na katerih sprejemljiv, in ima pripravljen že tudi bo nameravana gradnja, ra- osnutek integralnega dovoljenja. zen če upravni organ ugoto- za upravni vi, da gradnja nanj ne vpliva; Investitor mora, razen pri linijskih postopek gradbenih inženirskih objektih, jav- no objavo namestiti tudi na lahko do- * druga oseba, če izkaže, da stopno in vidno mesto na nepremič- bi nameravana gradnja zaradi nini, ki je predmet zahteve za izdajo svojega vpliva med gradnjo in integralnega gradbenega dovoljenja. po njej lahko vplivala na nje- ne pravice in pravne koristi; Pri postopku integralnega gradbe- nega dovoljenja se za izvedbo PVO uporabljajo določila ZVO-2 (glej * nevladna organizacija s sta- točko 7.2.). tusom delovanja v javnem in- teresu na področju varstva okolja ali ohranjanja narave; 61 Ko se * civilna iniciativa, če stalnim prebivališčem na ob- pripravlja zbere podpise 200 polnoletnih močju občine, kjer je namera- fizičnih oseb s stalnim pre- vana gradnja, ali na območju nekaj bivališčem na območju obči- občine, ki meji na območje na- ne, kjer je nameravana grad- meravane gradnje. škodljivega, nja, ali na območju občine, ki meji na območje namerava- Stranski udeleženci morajo udeležbo ne gradnje. V primeru grad- v postopku priglasiti v roku 30 dni oz. postanemo nje določenih objektov (npr. v času javne objave dokumentacije, objekti splošnega družbenega na katero se lahko podajajo pripom- pomena), za katero je potrebno be. Bodite pozorni na rok, še posebej specialisti pridobiti integralno gradbeno če se vključujete kot posameznica dovoljenje, mora civilna ini- ali posameznik, (logsaj lahko izgubi- ciativa imeti najmanj 500 te pravico do kasnejšega pravnega za upravni polnoletnih fizičnih oseb s sredstva (upravni spor). postopek Po preučitvi pripomb in predlogov ministrstvo izda odločbo, ki se v 15 dneh po vročitvi investitorju in stranskim udeležencem javno obja- vi na spletnih straneh. Zoper odločbo je dovoljeno sprožiti upravni spor (glej točko 8) v roku 30 dni. Tožbo lahko vložijo stranski ude- leženci v postopku, (logki so priglasili udeležbo in so sodelovali v postop- ku do izdaje gradbenega dovoljenja. Nevladne organizacije s statusom 62 Ko se delovanja v javnem interesu na po- GD je obvezno za vse zahtevne, manj pripravlja dročju varstva okolja ali ohranjanja zahtevne in nezahtevne objekte, narave in civilne iniciative lahko vloži- kot jih določa Uredba o razvrščanju jo tožbo na Upravno sodišče tudi, če objektov, ter za odstranitev zahtev-nekaj niso bile udeležene v postopku izdaje nega ali manj zahtevnega objekta. škodljivega, gradbenega dovoljenja. Enostavni objekti ne potrebujejo GD. Upravni spor je možno sprožiti, če Če je za nameravani objekt predpi- postanemo se je v postopku ni pravilno upora- san predhodni postopek v skladu bljalo veljavnih predpisov, če se ni z uredbo, mora investitor vlogi za zakonito vodil upravni postopek in izdajo GD priložiti tudi sklep ministr- specialisti če dejansko stanje ni bilo pravilno stva, pristojnega za okolje, da pre- ugotovljeno ali ugotovitve niso bile soja vplivov na okolje ni potrebna. pravilo uporabljene. (glej točko 7.2.). V primeru negativ- za upravni ne odločitve ministrstva je možen upravni spor, če menimo, da odloči- 7.5. Gradbeno dovoljenje postopek tev, da PVO ni potrebna, ni uteme- ljena. Če bi se v sodnem postopku Za objekte, ki nimajo večjega vpli- to potrdilo, bi bilo v tem primeru je va na okolje, postopek pridobitve potrebno pridobiti integralno grad- gradbenega dovoljenja (GD) vodi beno dovoljenje (glej točko 7.4.). Če upravna enota, pristojna za zemlji- pa investitor ni predložil ustreznega šče, na katerem poteka gradnja, sklepa ministrstva, pa menimo, da razen če gre za določene objekte gre za objekt, za katerega bi mo- državnega pomena, za katere ni ral biti izveden prehodni postopek, potrebno izvesti presoje vplivov na lahko na to opozorimo tudi mini- okolje, ko izda gradbeno dovoljenje strstvo, pristojno za okolje, ki lahko ministrstvo, pristojno za graditev. prehodni postopek začne tudi po uradni dolžnosti. 63 Ko se Pomembno je izkoristiti vse mož- Če ugotovite, da je investitor vložil pripravlja nosti za sodelovanje v postopku in zahtevo za izdajo GD, takoj prigla- se v postopek vključiti takoj, ko za site stransko udeležbo v postopku. nameravano gradnjo izveste. Kako Enako storite, če vas upravna enota nekaj sploh izveste, da je investitor vlo- povabi k udeležbi. škodljivega, žil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja (v nadaljevanju GD) in v Status stranskega udeleženca vam kateri fazi je postopek? pripada avtomatično, po samem za- postanemo konu, če ste: (logo posameznica) Najprej morate ugotoviti, kdo je la- stnik nepremičnine, za katero ste iz- * lastnik nepremičnine in specialisti vedeli, da se na njej načrtuje grad- imetnik druge stvarne pravice nja. Parcelno številko nepremičnine na nepremičnini, ki je predmet je mogoče ugotoviti v Prostorskem izdaje gradbenega dovoljenja za upravni informacijskem sistemu občin (PIS). ali Ko razpolagate s podatkom o parcel- postopek ni številki in katastrski občini, lahko * lastnik zemljišča, ki meji na po predhodni brezplačni registraci- nepremičnine, na katerih bo ji preko portala eSodstvo z vpogle-nameravana gradnja, razen če dom v zemljiško knjigo pridobite po- upravni organ ugotovi, datke o lastništvu nepremičnine. da gradnja nanj ne vpliva. Nadalje lahko pri upravni enoti (ali Če pa ste druga oseba, in bi name- hkrati še na ministrstvu, če gre mo- ravana gradnja zaradi svojega vpliva rebiti za integralno GD) zaprosite med gradnjo ali po njej lahko vpli- za informacijo javnega značaja – ali vala na vaše pravice in koristi, pa poteka postopek za izdajo GD za boste morali zatrjevati in izkazati gradnjo na določeni nepremičnini ta svoj pravni interes za udeležbo v (glej točko 4.1.). postopku. (logo posameznica) 64 Ko se nja in se kasneje ne more več vklju- pripravlja čiti v postopek izdaje GD ter nima pravice do pritožbe. Druga oseba, ki priglasi udeležbo v postopku, nekaj mora ob priglasitvi pojasniti razloge škodljivega, za udeležbo, lahko pa navede tudi razloge, zaradi katerih nameravani gradnji ugovarja, ali pa navede, da postanemo se z nameravano gradnjo strinja. Stranski udeleženec, ki med postop- specialisti V postopek izdaje gradbenega do- kom poda izjavo, iz katere izhaja, da voljenja se lahko vključi kot stranski nameravani gradnji ugovarja, mora za udeleženec tudi NVO s statusom svoje trditve v izjavi predložiti dokaze. za upravni delovanja v javnem interesu ohra- njanja narave. (logo NVO) Če UE ali ministrstvo, ki odloča, postopek ugotovi, da oseba, ki je priglasila Upravni organ stranske udeležence, udeležbo v postopku, ne izpolnjuje znane na podlagi uradnih evidenc, pogojev za status stranskega ude- seznani z začetkom postopka in jih leženca, ali v priglasitvi ni pojasnila povabi k udeležbi. Stransko udelež- razlogov za udeležbo v postopku bo je potrebno priglasiti v roku, dolo- kljub pozivu k dopolnitvi zahteve čenem v vabilu k udeležbi, ki ne sme z razlogi za udeležbo, izda sklep, s biti krajši od osem dni in ne daljši od katerim osebi zavrne vstop v po- 30 dni. Bodite pozorni na rok. stopek. Pritožba (o kateri odloča pristojno ministrstvo in jo vložite na Če vabljena oseba svoje udeležbe v upravno enoto, ki vodi postopek) določenem roku ne priglasi, se šte- zoper ta sklep zadrži izvršitev skle- je, da se z nameravano gradnjo stri- pa. Če o gradbenem dovoljenju od- 65 Ko se loča ministrstvo bi bil možen zoper Zoper odločbo, ki jo izda ministr- pripravlja tako odločitev upravni spor. stvo, je dovoljen upravni spor (glej točko 8) v roku 30 dni. Če GD teme- Ustna obravnava se opravi, če lji na nezakonitih ali neustavnih do- nekaj stranski udeleženec priglasi svojo ločbah v državnem (DPN) ali občin- škodljivega, udeležbo. Stranski udeleženec ima v skem prostorskem načrtu (OPN) in postopku enake pravice in dolžnosti (OPPN), pa tega ne morete ugovar-kot stranka, a le v okviru zagotavlja- jati v postopku izdaje gradbenega postanemo nja varstva svojih pravnih koristi. dovoljenja. Zoper prostorske načr- te lahko vložite ustavno pobudo na Če se med postopkom dokumenta- Ustavno sodišče RS (glej točko 10). specialisti cija za pridobitev gradbenega do- NVO s statusom delovanja v javnem voljenja spremeni tako, da to lahko interesu na področju varstva oko- vpliva na izdana mnenja ali izjave lja ali ohranjanja narave nvo)mora- za upravni stranskih udeležencev, mora upravni jo pred Ustavnim sodiščem vselej iz-organ s spremembo seznaniti stran- kazati pravni interes, za katerega pa postopek ske udeležence in po potrebi prido- sam status delovanja organizacije v biti njihova nova mnenja ali izjave javnem interesu na področju varstva v delu, v katerem se je projektna okolja ni dovolj. Potrebno je uteme- rešitev spremenila. Stranski udele- ljeno zatrjevati poseg v ustavne pra- ženec, ki nameravani gradnji ugovar- vice, pravne interese in status. ja, svoje trditve navede in zanje do konca obravnave predloži dokaze. Obnova postopka s strani stran- skega udeleženca, (logio pki mu Zoper odločbo o gradbenem dovolje- ni bila dana možnost sodelovanja, nju, ki jo izda upravna enota, je dovo- je možna v roku 2 mesecev od za- ljena pritožba v roku 8 dni. O pritožbi, četka gradnje. Če je objekt zgra- ki jo vložite na upravno enoto, odloči jen na podlagi pravnomočnega ministrstvo, pristojno za graditev. GD vsaj do faze izvedenih grobih 66 Ko se gradbenih del in bi razveljavitev in razglašene naravne vrednote, kar pripravlja ali odprava gradbenega dovolje- je razvidno iz Naravovarstvenega nja nesorazmerno posegla v pri- atlasa. Gradnja na teh območjih dobljene pravice ali pravne koristi mora biti podvržena posebni presoji nekaj lastnika objekta, se v postopku – presoji sprejemljivosti po Zakonu škodljivega, obnove gradbenega dovoljenja ali v o ohranjanju narave (ZON). Izvede se postopku odprave ali razveljavitve v naslednjih primerih. po nadzorstveni pravici ugotovi le postanemo nezakonitost gradbenega dovolje- 1 Če je za gradnjo potrebno grad- nja. Ugotovitev zgolj nezakonitosti beno dovoljenje in se izvede tudi gradbenega dovoljenja ni možna, presoja vplivov na okolje (PVO), se specialisti če je bilo gradbeno dovoljenje iz- presoja izvede v okviru PVO (glej dano za objekt, za katerega je po točko 7.4.). Če pa se izdaja grad- predpisih, ki urejajo ohranjanje na- beno dovoljenje za objekt brez za upravni rave, treba opraviti presojo spre- PVO, potem v postopku gradbene- jemljivosti po Zakonu o ohranjanju ga dovoljenja Zavod RS za varstvo postopek narave (ZON – glej točko 7.6.). narave (ZRSVN) poda le mnenje. 2 Če gre za poseg v naravo, za kate- 7.6. Naravovarstveno rega ni potrebno gradbeno dovo- soglasje in dovoljenje ljenje, je pa potrebno dovoljenje za poseg v naravo, ki je določen s Naravovarstveno soglasje posebnim pravilnikom – se v tem primeru presoja izvede v okviru Posebej pomembni deli narave so postopka izdaje dovoljenja za po- zavarovani z različnimi varstvenimi seg v naravo (pojasnjeno spodaj v režimi. To so območja Natura 2000, tej točki). druga zavarovana območja (npr. Tri- glavski narodni park, krajinski parki) 67 Ko se Presoja mora vsebovati oceno o Sodelovanje javnosti pripravlja vplivih oziroma posledicah namera- se izvede v postopku izdaje gradbe- vane gradnje objekta na varstvene nega dovoljenja ali postopku dovo- cilje navedenih zavarovanih obmo- ljenja za poseg v naravo. V vsakem nekaj čij. Okoljevarstveno soglasje bo iz- primeru pa ima nevladna organizaci- škodljivega, dano, če se ugotovi, da ni vpliva, da ja s statusom delovanja v javnem in- je ta nebistven ali pa nebistven pod teresu na področju ohranjanja nara-pogojem, da se izvedejo omilitve- ve (logv postopku pravico zastopati postanemo ni ukrepi. To so posegi ali ravnanja, interese ohranjanja narave. s katerimi se omili vpliv posega na zavarovana območja. Dovoljenje za poseg v naravo specialisti Če za poseg v naravo ni potrebno dovoljenje po kakšnem drugem pred- za upravni pisu in gre za poseg, ki bi lahko ogro- zil biotsko raznovrstnost, naravno postopek vrednoto ali zavarovano območje, je zanj potrebno dovoljenje za poseg v naravo (v skladu z ZON in pravilnikom). Praviloma ga izda uprava enota na podlagi pozitivnega mnenja ZRSVN. V dovoljenju se navedejo tudi more- bitni omilitveni ukrepi, s katerimi se odpravljajo pričakovani škodljivi vplivi posega v naravo ter drugi pogoji, da se lahko poseg izvede. V postopku mora organ seznaniti jav- nost z vlogo in osnutkom odločbe z 68 Ko se objavo (najmanj na spletnih oglas- Kadar je v postopku sprejemanja pripravlja nih deskah upravnih enot n eUpra- plana (strategije, DPN, OPN, glej toč- vi) in sicer najmanj za 30 dni, ko lahko ko 7.1.) plan zaradi škodljivih vplivov javnost (vsi logioti) podaja pripombe na ohranjanje narave zavrnjen, lahko nekaj in predloge. Nevladne organizacije s pristojni državni organ ali zadevna škodljivega, statusom delovanja v javnem inte- občina predlaga prevlado javne ko- resu na področju ohranjanja narave risti nad javno koristjo ohranjanja (NVlahko v postopku zastopa intere- narave. Predlog je potrebno vložiti v postanemo se ohranjanja narave. 90 dneh po zavrnitvi plana, postopek pa vodi ministrstvo, pristojno za oko- lje. specialisti 7.7. Prevlada javne koristi V postopku prevlade javne koristi je Predvsem v okviru prostorskega treba na podlagi ugotovitve, da se za upravni načrtovanja lahko pride do naspro- plan nanaša na uresničevanje javne tja različnih javnih interesov. Če koristi, določene z zakonom in da postopek teh, kljub usklajevanju, ni mogoče ni drugih, ustreznih rešitev za ures- uskladiti, se lahko uporabi institut ničitev te javne koristi, presoditi, razrešitve nasprotja javnih intere- katera javna korist bo v konkretni sov. Ta se lahko uporabi, če gre za zadevi prevladala. Pristojno mini- nujne razloge uresničevanja jav- strstvo pripravi predlog odločitve nega interesa, v skladu z zakonom o prevladi javne koristi ob upošte- ali razvojnim dokumentom države, vanju mnenja Zavoda RS za varstvo in če je predvideni učinek javnega narave – ZRSVN) v 60 dneh po pre-interesa, ki prevlada, večji od ško- jemu predloga za uvedbo postopka. dljivih posledic za javni interes, ki je O prevladi pa odloči vlada. bil prevladan. Odločitev o razrešitvi nasprotja interesov sprejme vlada. Stranski udeleženec v postopku prevlade druge javne koristi je lahko 69 Ko se NVO s statusom delovanja v javnem V postopku pridobitve integralnega pripravlja interesu na področju ohranjanja gradbenega dovoljenja (glej točko narave. (logKer posebnih rokov za 7.4.), ki vključuje postopek presoje vključitev ni, se je potrebno čimprej vplivov na okolje (PVO – glej točko nekaj prijaviti v postopek pri ministrstvu, 7.2.), pristojni organi ugotovijo, da je škodljivega, pristojnemu za okolje. poseg v okolje nesprejemljiv z vidika ohranjanja narave in je torej pro- Če prevlada druga javna korist, je jekt negativno ocenjen, ministrstvo, postanemo potrebno hkrati sprejeti tudi odloči- pristojno za okolje, o tem obvesti tev o nujnih izravnalnih ukrepih – to investitorja. Ta lahko, najkasneje v so dejavnosti, posegi ali ravnanja, s roku 90 dni po dokončnosti zavrnit- specialisti katerimi se nadomesti predvidena ve okoljevarstvenega soglasja (glej ali povzročena okrnitev narave. Te točko 7.2.), predlaga ministrstvu, podrobneje določi državni ali lokal- pristojnemu za okolje, uvedbo po- za upravni ni organ, ki je predlagal prevlado v stopka prevlade druge javne koristi ustreznem planu in poskrbi za nji- nad javno koristjo ohranjanja narave. postopek hovo izvedbo. Postopek se vodi smiselno enako kot postopek v primeru prevlade pri Pred odločitvijo o prevladi je v do- planu iz prvega odstavka te točke. ločenih primerih potrebno pridobiti mnenje pristojnega organa EU, sicer pa ga je treba obvestiti. Zoper odločbo o prevladi je možen upravni spor, ki ga lahko sproži NVO s statusom delovanja v javnem inte- resu na področju ohranjanja narave, ogwče je kot stranski udeleženec sodelovala v postopku prevlade. 70 Ko se 7.8. Vodno soglasje in nje vodonosnika ali vračanje pripravlja vodno dovoljenje vode v vodonosnik; Vodno soglasje nekaj * kot so hidromelioracija in druga kmetijska operacija, škodljivega, Vodno soglasje je po Zakonu o vo- gozdarsko delo, rudarsko delo dah (ZV-1) potrebno pridobiti ob ali drug poseg, zaradi kate-vsakem posegu v prostor, ki bi lah- rega lahko pride do vpliva na postanemo ko trajno ali začasno vplival na vod- vodni režim. ni režim ali stanje voda. Vodno soglasje izda ministrstvo, specialisti Ti posegi vključujejo posege: pristojno za okolje v 60 dneh pri zahtevnem in vodnem objektu, v 30 * na vodnem ali priobalnem dneh pri manj zahtevnem objektu za upravni zemljišču; oziroma v 15 dneh pri enostavnem in nezahtevnem objektu, od preje- postopek * ki so potrebni za izvajanje ma popolne vloge. Natančno (poi- javnih služb po tem zakonu; mensko) razvrščanje med zahtevne, vodne, nezahtevne in enostavne * ki so potrebni za izvajanje objekte določa Uredba o razvršča- posebne rabe vode; nju objektov, v Prilogi I. * na varstvenih in ogroženih Vodno soglasje se v postopku pri- območjih; dobitve gradbenega dovoljenja šteje kot mnenje (glej točko 7.1.). * zaradi odvajanja odpadnih voda; Posebno sodelovanje javnosti v po- * kjer lahko pride do vpliva na stopku pridobitve vodnega soglasja podzemne vode, zlasti bogate- ali evidentirane rabe vode ni pred- 71 Ko se videno, zato lahko v postopku so- pripravlja delujejo NVO s statusom delovanja v javnem interesu ohranjanja nara- ve. (logNa podlagi pravil splošnega nekaj upravnega postopka (glej točko 7.) škodljivega, bi se v postopek lahko vključila vsa- ka oseba, (logki bi izkazala pravni interes, oz. bi vodno soglasje lahko postanemo posegalo v njene pravne koristi. Vodno dovoljenje specialisti Vsakdo lahko rabi vodno ali morsko dobro v skladu z določili ZV-1, v ko- za upravni likor s svojo rabo neznatno vpliva Posebna raba vode, ki jo je treba na količino ter kakovost voda oz. na ustrezno evidentirati, vključuje rabo za: postopek njihovo splošno stanje. S svojo rabo ne sme omejevati enakih pravic dru- * lastno oskrbo s pitno vodo, gih. Navedena splošna raba pa se šteje za preseženo v obliki posebne * pridobivanje toplote in rabe vode. Posebno rabo vode je potrebno ustrezno evidentirati ali * zalivanje vrta. zanjo pridobiti vodno pravico in jo lahko izvršuje zgolj imetnik vodne 'Zgolj' evidentirana posebna raba je pravice ali upravičenec do eviden- dovoljena do določenih pragov, ki so tirane posebne rabe vode. Posebna določeni v Pravilniku o evidentirani raba vode za oskrbo s pitno vodo rabi vode - tako je npr. dovoljeno čr-ima prednost pred vsemi drugimi panje največ 1m3 vode na dan za na- oblikami rabe vode. mene lastne preskrbe s pitno vodo. 72 Ko se Kadar raba vode presega v Pravilniku * gojenje sladkovodnih in pripravlja določene pragove, je potrebno pri- morskih organizmov, dobiti vodno dovoljenje in z dovolje- njem povezano vodno pravico. nekaj * pristanišče in vstopno-izsto- pno mesto po predpisih o plov- škodljivega, Vodno dovoljenje je treba pridobiti bi po celinskih vodah, za posebno rabo vode za: * zasneževanje smučišča, postanemo * lastno oskrbo s pitno vodo ali oskrbo s pitno vodo, ki se iz- * proizvodnjo električne ener- vaja kot gospodarska javna gije v hidroelektrarni z in- specialisti služba, stalirano močjo, manjšo od 10 MW, in * tehnološke namene, za upravni * drugo rabo, ki presega sploš- * dejavnost kopališč, no rabo po tem zakonu, pa za- postopek njo ni treba pridobiti konce- * pridobivanje toplote, sije po tem zakonu in ne gre za posebno rabo, za katero v * namakanje kmetijskega zem- skladu s petim odstavkom 108. ljišča ali drugih površin, člena tega zakona pridobitev vodne pravice ni potrebna. * izvajanje športnega ribolova v komercialnih ribnikih, Za vsako izmed zgoraj navedenih posebnih rab je potrebno pridobiti * pogon vodnega mlina, žage posebno vodno dovoljenje – to po- ali podobne naprave, meni, da v kolikor se določen vodni vir uporablja za več namenov (pitna voda, dejavnost kopališč), morajo 73 Ko se upravljavci pridobiti vodno dovolje- ko 7.) bi se v postopek lahko vključila pripravlja nje za vsako posamezno kategorijo vsaka oseba, (logki bi izkazala pravni posebne rabe. interes, oz. bi vodno soglasje lahko posegalo v njene pravne koristi. nekaj Za odvajanje odpadnih voda in od- škodljivega, dajanje toplote v vode je vselej pot- rebno pridobiti tudi okoljevarstveno dovoljenje po ZVO-2 (glej točko 7.2.). postanemo Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo dovoljenja za po- specialisti seg v prostor, skladno s predpisi s področja urejanja prostora in gradi- tve objektov (GZ-1 – glej točko 7.5.). za upravni Vodno dovoljenje izda ministrstvo, postopek pristojno za okolje. Vpogled v obsto- ječa vodna dovoljenja je dostopen na spletni strani MOP, dovoljenja pa so sicer dostopna na podlagi ZDIJZ. Posebno sodelovanje javnosti v po- stopku pridobitve vodnega dovo- ljenja ali evidentirane rabe vode ni predvideno, zato lahko v postopku sodelujejo zgolj NVO s statusom de- lovanja v javnem interesu ohranjanja narave. (logNa podlagi pravil splo- šnega upravnega postopka (glej toč- Kdaj greste lahko na Upravno sodišče? 75 Kdaj Upravni spor je možno začeti zoper Upravni spor lahko sproži oseba, ki greste odločitve, ki jih sprejme ministrstvo, je bila stranka (stranski udeleženec) lahko pristojno za okolje, naravo in pros- že v upravnem postopku, v katerem tor ali drug oblastveni organ, tudi je bila sprejeta odločitev, zoper ka- na Upravno na lokalni ravni (tudi zoper odločit- tero se vlaga tožba. Če stranskemu ve, ki jih ministrstvo sprejme kot pri- udeležencu v tem postopku ni bilo sodišče? tožbeni organ – primer gradbenega omogočeno sodelovanje, potem dovoljenja, glej točko 7.5.). mora v okviru upravnega postopka predlagati obnovo postopka. Rok za sprožitev upravnega spora je 30 dni. Bodite pozorni na rok. V upravnem sporu se lahko odlo- čitev izpodbija samo, če je bil z njo postopek odločanja o zadevi, v okvi- ru upravnega postopka, končan. Upravni spor ni dopusten, če stran- ka, ki je imela možnost vložiti pritož- bo ali drugo redno pravno sredstvo zoper upravni akt, tega ni vložila ali ga je vložila prepozno. V upravnem sporu odloča sodišče tudi o zakonitosti posamičnih aktov Glavni razlogi za sprožitev upravne-in dejanj, s katerimi organi posegajo ga spora so naslednji razlogi: če pri v človekove pravice in temeljne svo-odločanju v upravnem postopku ni boščine posameznika, če ni zago- bilo pravilno ali popolno ugotovlje- tovljeno drugo sodno varstvo. no dejansko stanje, niso bili pravil- no uporabljeni predpisi ali je šlo za 76 Kdaj kršitve procesnih pravil postopka. sodnih postopkih. Zoper odločitev greste Za tožbo si je treba vedno priskrbe- ministrstva je možno vložiti tožbo na lahko ti pravno pomoč. Upravno sodišče v roku 30 dni. na Upravno Praviloma je z obravnavo tožbe pri Zoper izvedbene prostorske akte Upravnem sodišču postopek za- (državni prostorski načrt (DPN), sodišče? ključen, le v izjemnih primerih je uredbo o najustreznejši varianti, dopuščena možnost pritožbe zo- uredbo o varovanem območju per sodbo na Vrhovno sodišče – o prostorske ureditve državnega dopustnosti morebitne pritožbe pomena, občinski prostorski odloči Upravno sodišče v pravnem načrt (OPN), občinski podrobni pouku sodbe. prostorski načrt (OPPN) in odlok o urejanju podobe naselij in krajine. Tožbo pred Upravnim sodiščem lahko vložimo (oz. sprožimo upravni Vendar pozor! Čeprav Zakon o ure- spor) zlasti v naslednjih primerih. janju prostora (ZUreP-3) omogoča upravni spor, ta zaradi odločitve Zoper odločitev ministrstva, Ustavnega sodišča RS o neustav- pristojnega za naravo, nosti določb, ki omogočajo upravni o naravovarstvenem dovoljenju. spor, ne bo uspešen (glej točko 5.2.). Zato je potrebno vložiti pobudo za Tožbo zoper naravovarstveno dovo- presojo zakonitosti in ustavnosti na ljenje lahko vloži le nevladna organi- Ustavno sodišče RS (glej točko 10.). zacija s statusom delovanja v javnem interesu na področju ohranjanja Zoper integralno gradbeno narave, (log ki je priglasila stransko dovoljenje, ki ga izda ministrstvo, udeležbo v postopku, saj imajo ta pristojno za okolje. društva pravico zagovarjati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in Glej točko 7.4.. 77 Kdaj Zoper odločitev ministrstva, Zoper odločitev Informacijskega greste pristojnega za okolje, o pooblaščenca o dostopu do lahko okoljevarstvenem soglasju. informacij javnega značaja. na Upravno Glej točko 7.2.. Če nam organ neupravičeno zavrne dostop do informacij javnega sodišče? Zoper odločitev ministrstva, značaja (glej tokčo 5.1.), se lahko pristojnega za okolje, o pritožbi pritožimo pri Informacijskem poob- zoper gradbeno dovoljenje, ki laščencu. Zoper njegovo negativno ga je na prvi stopnji izdala odločbo je dovoljen upravni spor upravna enota. v roku 30 dni od prejema odločit- ve pooblaščenca, ki jo lahko sproži Glej točko 7.5.. vsak, ki zahteva informacijo javnega značaja. (vsi logoti) Zoper odločitev ministrstva, pristojnega za okolje, v postopku ugotavljanja odgovornosti za okoljsko škodo in določanje sanacijskih ukrepov. Glej točko 11.. Zoper celovito dovoljenje, ki ga izda ministrstvo, pristojno za okolje. Glej točko 5.2.. 78 Kdaj greste lahko na splošno sodišče (civilnopravni zahtevki)? 79 Kdaj S tožbo v pravdnem postopku pred torej šele, ko boste izkoristili osta- greste splošnim sodiščem lahko v določe- le možnosti, ko boste razpolagali lahko nih primerih zahtevate: z ustreznimi argumenti in dokazili (glej točko 5) in bo vam tudi prav- na splošno * ustavitev ali prepoved pose- nica ali pravnik povedal, da imate ga, ki čezmerno obremenjuje dobre možnosti za uspeh. sodišče okolje ali povzroča neposred- no nevarnost za življenje ali 1 Zaradi uresničevanja pravice do (civilnopravni zdravje ljudi, zdravega življenjskega okolja lahko s tožbo zahtevate, da tisti, ki * odstranitev škodne posega v okolje, ustavi poseg, če nevarnosti, bi ta povzročil ali povzroča čez- zahtevki)? * prenehanje s kršitvijo oseb- merno obremenitev okolja, ali če bi nostnih pravic, povzročil ali povzroča neposredno nevarnost za življenje ali zdravje * opustitev vznemirjanja in ljudi, ali da se mu prepove zače- * odškodnino. ti izvajanje posega v okolje, če je izkazana velika verjetnost, da bi Tudi pri sprožanju civilnih postop- povzročil takšne posledice. Hkrati kov na sodišču je priporočljivo, da s tožbo je smiselno vložiti predlog vselej razpolagate z ustrezno prav- za začasno odredbo za prepreči- no podporo. Pozorni morate biti tev nadaljnjih škodljivih ravnanj do tudi na možnost, da boste tožbo končne odločitve sodišča. izgubili (če ne boste uspeli z doka- zi utemeljiti svojega zahtevka), kar Za več informacij glej točko 6. v večini primerov pomeni, da boste morali plačati tudi stroške naspro- 2 S tožbo lahko zahtevate tne stranke (vključujoč s stroškom odstranitev škodne nevarnosti. pravne pomoči te stranke). V tožbo 80 Kdaj greste Primeri: odlaganje salonitnih plošč na sosednjem zemljišču, lahko strupeni dim, ki prihaja s so- sednjega zemljišča zaradi kur- na splošno jenja lesa, plastike ali drugih materialov. sodišče 3 S tožbo lahko zahtevate (civilnopravni prenehanje s kršitvijo osebnostnih pravic. Vsakdo ima pravico zahtevati pre- zahtevki)? nehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravi- Tožba pride v poštev v primeru, ko ca, da se prepreči tako dejanje, ali toženec prekomerno posega v pra- da se odstrani njegove posledice. vico do zdravega življenjskega oko- lja tožnika. (Lo Zahtevek je možno Primeri: smrad s sosednjega podati tudi, če nastane škoda pri zemljišča, prekomeren hrup ki opravljanju splošno koristne de- prihaja iz sosednjega zemljišča. javnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ, vendar le za povrni- tev škode, ki presega običajne meje. 4 Varstvo pred emisijami Sosedje so dolžni svojo lastninsko pra-Zahtevajo se lahko upravičeni ukre- vico izvrševati tako, da se medse- pi za preprečitev nastanka škode ali bojno ne vznemirjajo. Prizadeti po- za njeno zmanjšanje. sameznik (lastnik oziroma domnevni lastnik) lahko zahteva opustitev 81 Kdaj vznemirjanja in prepoved nadaljnje- Sodišče ne razpolaga s strokovnim greste ga vznemirjanja z emisijami (to so znanjem o tem, kdaj so prekoračene lahko dejanja in vzroki, ki izvirajo iz ene mejne vrednosti hrupa, vibracij in nepremičnine in otežujejo uporabo drugih imisij, zato je dokazno breme na splošno drugih nepremičnin čez mero, ki je na tožniku (tožnik mora dokazati glede na naravo in namen nepre- prekoračitev mejnih vrednosti) – sodišče mičnine ter glede na krajevne raz- za to so usposobljeni certificirani mere običajna, ali povzročajo znat- merilci posameznih izpustov oz. (civilnopravni nejšo škodo). vrednosti v okolju (glej točko 15), sodišče pa bo običajno postavilo še Bistven kriterij za presojo, ali gre za izvedenca. prepovedano emisijo, so krajevne zahtevki)? razmere (krajevno običajna mera) Prizadeti lastnik ima pravico zah- ali škoda, ki je nastala na prizadeti tevati tudi povrnitev škode, ki mu nepremičnini. Emisija je prepoveda- je bila povzročena z vznemirjanjem na (protipravna), ko preseže dolo- (npr. škoda na zdravju). čen tolerančni prag, kar v vsakem konkretnem primeru glede na pred- Primeri: vznemirjanje z dimom, pise in krajevno običajne mere pre- smradom (sosed nepravilno kuri soja sodišče. Emisije, ki so glede na odpadke v kurilni napravi), naravo in namen nepremičnine ter hrupom (iz bližnje proizvodne glede na krajevne razmere običajne, naprave, prekomerno obreme- je treba trpeti, čeprav so morda lah- njene ceste), svetlobo (moteča ko moteče. Sodišče se pri tem ozira razsvetljava sveti neposredno v tudi na predpise o zgornjih mejah stanovanje / hišo) in podobno. dovoljenih emisij, kot jih določajo okoljski predpisi, vendar odloča tudi 5 Odškodnino lahko zahtevate, o motnjah, ki nimajo določenih mej-predvsem če vam je bila škoda nih vrednosti (npr. smrad). povzročena z vznemirjanjem z emisi- 82 Kdaj jami, s prekomernim posegom v pra- sredna povezava med njenimi glav- greste vico do zdravega življenjskega okolja nimi cilji delovanja in pravicami, ki lahko ali s kršitvijo osebnostnih pravic. naj bi bile kršene ter v zvezi s kate- rimi se vlaga tožba (tudi nevladne na splošno Škoda je zmanjšanje premoženja organizacije, ki imajo status delova- (navadna škoda), preprečitev pove- nja v javnem interesu na področju sodišče čanja premoženja (izgubljeni dobi- varstva okolja ali ohranjanja narave). ček), pa tudi povzročitev telesnih (civilnopravni ali duševnih bolečin ali strahu dru- Za več informacij je na voljo Zelena gemu ter okrnitev ugleda pravne svetovalnica, priporočljiva pa je tudi osebe (nepremoženjska škoda). pomoč odvetnice ali odvetnika. zahtevki)? Odškodnino je možno zahtevati tudi s kolektivno tožbo, in sicer v primeru množičnega oškodovanja, ki izvira iz okoljske nesreče (nena- dzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ima takoj ali kasneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovo- sti okolja; tudi ekološka nesreča po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami). Tožbo lahko vloži višji državni od- vetnik in pravna oseba zasebnega prava, ki opravlja nepridobitno de- javnost in pri kateri obstaja nepo- Kdaj se lahko obrnete na Ustavno sodišče? 84 Kdaj Ustavno sodišče je najvišji organ Delo Ustavnega sodišča in postop- se lahko sodne oblasti za varstvo ustavnosti ke, ki jih vodi sodišče, določa Zakon in zakonitosti ter človekovih pravic o ustavnem sodišču (ZUstS). Zakon obrnete in temeljnih svoboščin v Sloveniji. civilnim iniciativam in nevladnim or- ganizacijam ne daje posebnih pra- na Ustavno V Ustavi RS najdemo več dolo- vic v zvezi z uveljavljanjem varstva čil, ki so povezana z okoljem. Od že okolja pred Ustavnim sodiščem. sodišče? večkrat omenjene pravice do zdra- vega življenjskega okolja, do pravice Na Ustavno sodišče je možno vloži-do pitne vode in dolžnosti ohranja- ti pobudo za začetek postopka za nja vodnih virov v javni lasti, do za- oceno ustavnosti oziroma zakoni- gotavljanja ekološke funkcije lastni- tosti predpisa ali splošnega akta ne, do dolžnosti varovanja naravnih (zakon, uredba, občinski odlok in znamenitosti in redkosti vsakogar in podobno), v primeru kadar meni- dolžnosti ohranjanja naravne dediš- te, da je predpis neustaven, ali ni čine s strani države in občin. Ustava v skladu s predpisi EU ali ratificira-med drugim določa, da se gospo- nimi mednarodnimi pogodbami. Na darska dejavnost ne sme izvajati v spletnih straneh Ustavnega sodišča nasprotju z javno koristjo. najdete več pogojev in navodil, kako vložiti pobudo. Ob vložitvi pobu- de lahko sodišču predlagate tudi začasno zadržanje izvajanja splo- šnega akta ali tistega njegovega dela, ki ga štejete za nezakonitega ali neustavnega. S tem se vsaj do zaključka postopka pred sodiščem, za katerega ni določeno, kako dolgo mora trajati, zavarujete pred učin- kovanjem morebiti nezakonitega 85 Kdaj ali neustavnega predpisa. Postopki obravnava. Nekateri državni orga- se lahko pred Ustavnim sodiščem namreč ni oziroma telesa pa lahko vložijo lahko potekajo tudi več let. zahtevo brez izkazovanja pravne- obrnete ga interesa – npr. Varuh človekovih Na Ustavno sodišče pa lahko vložite pravic, Informacijski pooblaščenec, na Ustavno tudi ustavno pritožbo zaradi kršitve državni zbor, svet ali vlada. človekove pravice ali temeljne svo- sodišče? boščine zoper posamični akt (kot NVO s statusom delovanja v javnem je npr. odločitev upravnega organa interesu in druge združbe civilne o vaših pravicah). Tudi za pritožbo združbe (logo N na Ustavnem sodi- najdete konkretnejša navodila na šču nimajo posebnih pravic in mo- spletnih straneh Ustavnega sodišča rajo, prav tako kot posameznica ali iz prejšnjega odstavka. Pred upora- posameznik, utemeljiti svoj pravni bo ustavne pritožbe pa morate izko- interes. ristiti vsa pravna sredstva (redna iz izredna), ki vam jih ponuja sodstvo v Čarobne palice, ki bi vam vsakič Sloveniji, če ne avtomatično ne iz- lahko povedala, ali nekdo ima pravni kazujete pravnega interesa. Le izje- interes ali ne, ni. Zato je bistvenega moma Ustavno sodišče odloči pred pomena, da pogledate tudi sodno izčrpanjem vseh pravnih sredstev, če prakso Ustavnega sodišča in je kršitev očitna in bi za pritožnika vnaprej vidite, kaj upošteva Ustavno predstavljala nepopravljive posledi- sodišče. Vse odločitve Ustavnega ce, če Sodišče ne bi postopalo tako. sodišča najdete na spletni strani Ustavnega sodišča, izbor bolj po-Vsak pobudnik presoje ustavnosti membnih, z vidika varstva okolja, pa in zakonitosti ali vlagatelj ustavne najdete na spletni podstrani Zago-pritožbe mora izkazati pravni inte- vornikov okolja. res. Brez pravnega interesa sodišče pobudo zavrže in je vsebinsko ne Kakšne pravice imate v primeru okoljske škode? 87 Kakšne Okoljska škoda je pogosto posle- pravice dica okoljske nesreče, ni pa temu nujno tako in tudi vsaka okoljska imate nesreča ne vodi nujno do okoljske škode. Povzročitelj obremenitve v primeru (zasebna pravna ali fizična ali jav- na pravna oseba) je odgovoren za okoljske preprečevanje in sanacijo okoljske škode v skladu z načelom 'povzroči- škode? telj plača'. Okoljsko škodo, ki jo zaznate, lahko vselej sporočite pristojnim državnim organom – ministrstvu, pristojnemu za okolje ali Agenciji RS za okolje (ki vodi postopek ugotavljanja okoljske škode), lahko pa tudi policijo, ker je mogoče prišlo do kaznivega deja- nja. Povzročitelji škode morajo tudi sami takoj obvestiti ministrstvo, vendar ni nujno, da se to v praksi tudi zgodi. Zato je smiselno, da mi- nistrstvo oziroma ARSO obvestite tudi sami ali pri organu preverite, če za škodo že vedo. Na podlagi Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) imajo nevladna organizacija s statusom delovanja v javnem inte- 88 Kakšne resu, (logcivilna iniciativa z najmanj v roku 30 dni pripombe in predlo- pravice 200 polnoletnimi fizičnimi osebami, ge. Stranski udeleženci v postopku (logter pravna ali fizična oseba, (log določanja sanacijskih ukrepov so imate ki je zaradi nastanka okoljske škode lahko pravne in fizične osebe, (log prizadeta v svojih pravnih koristih ki so zaradi škode prizadete v svojih v primeru ali bi bila zaradi nastanka okoljske pravnih koristih, ter nevladne orga- škode verjetno lahko prizadeta nizacije s statusom delovanja v jav- okoljske v svojih pravnih koristih, pravico, nem interesu na področju varstva da ministrsvo, pristojno za okolje okolja ali ohranjanja narave. (nvo škode? (konkretno ARSO) obvestijo o pri- merih okoljske škode ter zahtevajo, Osebe iz prejšnjega odstavka (logo naj ministrstvo ukrepa. Obvestilo nvo + p, ki so postale stranski ude- mora vsebovati informacije in po- leženci v postopku, lahko sprožijo datke, ki izkazujejo obstoj okoljske upravni spor zoper odločbo izda- škode. Ministrstvo obvestilo preuči no v tem postopku škode, v kolikor in ga pošlje domnevnemu povzroči- menijo, da ni ustrezna. Rok za spro- telju, da nanj odgovori v roku 14 dni. žitev upravnega spora je 30 dni. Bodite pozorni na rok. Nato mora ministrstvo izdati odloč- bo o sanacijskih ukrepih. Informacije o teku postopka in zna- nih pomembnih dejstvih v postopku izdaje odločbe o sanacijskih ukrepih ministrstvo objavi na Oglasni deski eUprave ter javnost povabi k sode- lovanju. Na osnutek odločbe lahko osebe, ki lahko podajo obvestilo z zahtevo ARSO o okoljski škodi dajejo Kdaj je lahko neposredna demokracija učinkovita? 90 Kdaj Na državni ravni poznamo: je neposredna * referendum o spremembi usta- ve, ki ga razpiše Državni zbor demokracija (in na katerega javnost ne more vplivati dokler o njem ne glasuje), učinkovita? * zakonodajni referendum, ki poteka po sprejemu zakona v Državnem zboru (primer tega je referendum o noveli Zakona o vodah iz leta 2021), ki ga lahko zahteva javnost ter Neposredna demokracija ni po- * posvetovalni referendum, ki membna ali potencialno učinkovita ga razpiše Državni zbor na zgolj na državnih ali lokalnih voli- lastno pobudo. tvah, temveč tudi ob kritičnih toč- kah sprejemanja predpisov v man- Zakonodajni referendum je orodje, datu posamezne vlade oz. sestave ki je na voljo v primeru, da se dr- Državnega zbora. žavljanke in državljani ne strinjajo s spremembo zakonodaje – gre za Poleg možnosti neposredne demo- naknadni referendum oz. referen- kracije, ki so predstavljene v točki dum po sprejetju zakona. Zakono- 5.4. (ljudska iniciativa na državni in dajni referendum se na pobudo jav- lokalni ravni in zbori občanov), ima nosti razpiše na način, da se najprej javnost tudi možnost zahtevanja v Državni zbor v roku 7 dni od spre- zakonodajnega referenduma na dr- jema zakona vloži zahteva za razpis žavni in na lokalni ravni. referenduma, s predložitvijo 2500 91 Kdaj podpisov volivk in volivcev. Seznam vati proti zakonu (v letu 2022 je bilo je neposredna podpisov mora vsebovati osebno vseh volivk in volivcev v Sloveniji sko- ime, datum rojstva, naslov in občino raj 1,7 milijona, kar pomeni, da bi mora-stalnega prebivališča, lastnoroč- lo proti zakonu glasovati vsaj približno demokracija ni podpis ter datum podpisovanja 340,000 ljudi). Zakon je ob izpolnjeva- seznama. To lahko v imenu 2500 (ali nju navedenega pogoja zavrnjen, če več) podpisnikov vloži katerakoli večina volivk in volivcev, ki se udeleži učinkovita? fizična oseba ali drugo združenje referenduma, glasuje proti. državljanov. (logo vsi) Na lokalni ravni poznamo: Po ustrezni vložitvi zahteve pred- sednica ali predsednik Državne- * naknadni referendum o splo- ga zbora razpiše rok za zbiranje šnem aktu občine (ali njegovem 40.000 podpisov volivk in volivcev delu), ki ga lahko zahtevajo na upravnih enotah, ki traja 35 dni. občanke in občani ter Začetni dan zbiranja lahko predse- dnica ali predsednik sam določi. * svetovalni referendum, ki ga razpiše občinski svet. V 35 dneh mora pobudnica ali po- budnik preko upravnih enot fizično Naknadni referendum lahko zahte- ali preko certificiranih digitalnih va 5 % volivk in volivcev. Pobudo podpisov zbrati 40.000 podpisov za naknadni referendum lahko volivk in volivcev. Če so podpisi us- poda vsaka občanka ali občan (log pešno zbrani, Državni zbor razpiše v občini. Pobuda mora biti vložena datum referenduma. na občinski svet v roku 15 dni po sprejemu splošnega akta (kot Za zavrnitev zakona je najprej potreb- je občinski odlok). Župan določi no doseči kvorum – vsaj petina vseh način in rok zbiranja podpisov, ki volivk in volivcev v državi mora glaso- so potrebni za razpis referenduma, 92 Kdaj v vsakem primeru pa se podpise je neposredna zbira na upravni enoti. Splošni akt ali njegove posame- demokracija zne določbe so na referendumu zavrnjeni, če proti glasuje večina občank in občanov, ki so veljavno učinkovita? glasovali, pod pogojem, da proti splošnemu aktu ali njegovim posa- meznim določbam glasuje najmanj petina vseh volilno sposobnih ob- čank in občanov – enak kvorum, kot na državni ravni. Kam se še lahko obrnete, če v državi ne morete rešiti problema? 94 Kam se Obstajajo tudi mednarodni organi, državah članicah EU in skrbi, da dr- še na katere se lahko obrnete v prime- žave in institucije EU ravnajo v skla- lahko ru, da v nacionalnem okolju nikakor du s pravom EU. obrnete, ne pridete do rešitve. V teh prime- rih gre pogosto za dolgo trajajočo, Nacionalna sodišča se lahko, kadar če perečo problematiko, ki je državna so v dvomu glede razumevanja pra- v politika preko sprejemanja ali izva- va EU, obrnejo na Sodišče EU (SEU) državi janja predpisov ali preko sodišča v postopku predhodnega vpraša- ne ustrezno ne naslavljajo. Postopki, nja. Če se znajdete v postopku, kjer morete našteti v tej točki pogosto trajajo ni jasno, kako naj bi se uporabljalo zelo dolgo, zato je pomembno, da določilo EU, lahko sodišču kadarkoli rešiti najprej izkoristite vse možnosti, ki predlagate, da zastavi predhodno vam jih ponuja nacionalni pravni red. vprašanje SEU. (vsi logoti) Sodišča problema? to ne zavezuje. Sodišče Evropske unije (European Court of Justice) skrbi za enotno Na SEU lahko druge države članice razlago in uporabo prava EU v vseh in Evropska komisija tožijo državo 95 Kam se članico zaradi kršitev prava EU. Tega skim pravom, organ pa ni reagiral v še postopka ne more sprožiti javnost, skladu z uredbo. Gre za izvedbeno lahko lahko pa javnost o kršitvah prava EU določilo Aarhuške konvencije, kate- obrnete, obvesti Evropsko komisijo, ki nato re podpisnica je tudi EU. glede na verodostojnost argumen- če tov in dokazov sproži uradne po- Evropsko sodišče za človekove v stopke zoper državo članico, ki se pravice je mednarodno sodišče, ki državi lahko končajo s tožbo EK zoper čla- odloča o pritožbah posameznic ter ne nico. Na spletnih straneh Evropske posameznikov, njihovih združenj ali morete komisije najdete navodila, kako prija-nevladnih organizacij (logo vsiiiiiii) viti kršitev in stopiti v stik s komisijo. in držav glede domnevnih kršitev rešiti državljanskih in političnih pravic, Pod določenimi pogoji je možno na določenih z Evropsko konvencijo o problema? SEU vložiti tožbo kot fizična oseba, človekovih pravicah, katere podpi- (logče gre za opustitev ukrepanja snica je tudi Slovenija. Konvencija organov EU, ter odškodninsko tožbo nima določil, ki bi se neposredno kot fizična oseba ali podjetje zaradi nanašale na varstvo okolja, ven- ukrepanja ali neukrepanja institucij dar se to varuje predvsem preko EU. Več informacij najdete na sple- varstva pravice do družinskega tni strani SEU. življenja in varstva lastnine. Spro- žitev postopka pred sodiščem je SEU je pristojno tudi za tožbe, ki jih brezplačna, oseba pa mora pred lahko sprožijo nevladne organizacije vložitvijo tožbe izkoristiti vsa na-in drugi člani javnosti, cionalna pravna sredstva in vložiti ki izpolnjujejo merila iz Uredbe tožbo v roku 4 mesecev od vročit- 1367/2006, če je zahtevala zahtevo ve končne odločitve nacionalnega za notranjo revizijo pri organu EU, organa. ki je sprejel določen akt ali opustil dolžno ravnanje v nasprotju z okolj- 96 Kam se Pritožbeni odbor Aarhuške kon- in katerega pogodbenica je tudi še vencije je organ v okviru Združenih Slovenija. Odbor redno naslavlja tudi lahko narodov, ki skrbi za ustrezno imple-okoljske tematike in pravice, po- obrnete, mentacijo Aarhuške konvencije v dr- vezane z zagotavljanjem zdravega žavah pogodbenicah. Več o Aarhu- življenjskega okolja. če ški konvenciji si lahko preberete na v spletni strani Zagovornikov okolja. Podobno kot pri drugih organih, državi naštetih v tej točki, morate za pri- ne V kolikor ocenjujete, da v Sloveniji tožbo na odbor najprej izčrpati na- morete konvencija ni ustrezno implemen- cionalna pravna sredstva, kršitev tirana (da ni ustreznega dostopa vaših pravic pa mora biti povezana z rešiti do okoljskih informacij, da ni za- Mednarodnim paktom. Kršitev mo- gotovljeno ustrezno sodelovanje rajo storiti državni organi oz. njiho- problema? javnosti v okoljskem odločanju ter vi uslužbenci, pritožijo pa se lahko da ni na voljo učinkovitih pravnih zgolj fizične osebe, (logzoper katere sredstev na področju okolja) lahko je bila storjena kršitev, ali ki zasto- o tem obvestite pritožbeni odbor, pajo drugo fizično osebo, zoper ki bo na podlagi resnosti vaših na- katero je bila storjena kršitev. Več vedb sprožil postopek ugotavlja- napotkov najdete na spletni strani nja kršitve. Vaše obvestilo odbora clovekovepravice.si. ne zavezuje. Priporočljivo je, da ste pred pritožbi na odbor izkoristili vsa nacionalna pravna sredstva. Odbor za človekove pravice Združe- nih narodov opravlja nadzor Med- narodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, ki je mednaro-dna pogodba o človekovih pravicah Kako pripravimo argumente v postopkih? 98 Kako Preden vstopite v postopke in v pripravimo okviru prizadevanj znotraj postop- kov, je bistvenega pomena priprava argumente argumentov in dokazil glede vaših trditev. Tako si boste tlakovali pot za dosego cilja, ki ste si ga zastavi- v postopkih? li, ko ste se vključili v postopek. Ta točka je pomembna za vse pred- stavnice in predstavnike javnosti. (vsi logoti) Strateški dokumenti (glej točko 5.1.) pogosto vsebujejo splošna določi- la, cilje in usmeritve, na katere se lahko oprete in jih interpretirate na način, ki podpira vaše trditve (še vam vzame nekaj časa, da se z njimi posebej, ko se pripravljajo predpisi, spoznate, vendar se v postopkih, saj so strategije vsebinska usmeri- ki se nanašajo na delovanje države tev za sprejemanje predpisov), če ali drugih subjektov v prihodnosti, tega celo direktno ne naslavljajo. zelo pomembni. Pomembne so tudi Zato je pred vstopom v postopke strategije, sprejete na ravni EU. Če sodelovanja javnosti vselej smisel- niste prepričani, kateri strateški no preveriti, ali strateški dokumenti dokumenti so sprejeti na področju s področja, ki ga naslavljate, že ne vašega prizadevanja, je priporočljiv dajejo podpore vašim prizadeva- ogled spletnih strani ministrstva, ki njem in ali se ni politika na določeni je za tematiko pristojno, ali nepos- točki že zavezala, da bo delovala na redno kontaktiranje dotičnega mi- način, ki ga zasledujete. Strateški nistrstva. Vselej imate na voljo tudi dokumenti so lahko dolgi in lahko Zeleno svetovalnico. 99 Kako Nadalje je treba skrbno proučiti država prenesti vsebino direktiv v pripravimo predpise, ki se nanašajo na dotično svoj pravni red, mogoče ta prenos problematiko – to so najprej med- ni ustrezen ali je pomanjkljiv. Direk- argumente narodne konvencije, ki se tičejo ne- tive, ki stojijo za posamezno nacio- posredno varstva okolja ali splošno nalno ureditvijo je dobro pogledati človekovih pravic (glej točko 1. in že samo zato, da se vidi, kakšen je v postopkih? 13.). Presenečeni boste, koliko do- bil namen določene ureditve (dolo- ločil, ki so pomembna za vašo pro- čila preambule). Po drugi strani pa blematiko, vsebujejo mednarodne tudi številne uredbe, ki veljajo ne- konvencije, ki zavezujejo tudi Slove- posredno, določajo veliko dolžnosti nijo. Ob ustrezni pomoči ljudi, ki se države, za katere je treba preveriti, ukvarjajo z mednarodnim pravom, če so izpolnjene. boste tudi v številnih mednarodnih dokumentih na temo človekovih Najpomembnejše pa je seveda na- pravic našli argumente v korist pra- cionalno pravo in pred vstopom v vice do zdravega življenjskega oko- postopek je treba dobro poznati lja. Tekom raziskovanja boste morda ureditev, ki se nanaša na obravna-ugotovili, da Slovenija ne izpolnjuje vani problem. mednarodnih zavez ali da določil konvencije ni prenesla ali ni ustre- Nadalje je priporočljivo pred vklju- zno prenesla v slovenski pravni red čevanjem v postopke (še pose- – v tem primeru se boste ob dolo- bej pri uporabi pravnih sredstev, čenih pogojih in izkazovanju prav- upravnem sporu, civilnih tožbah in nega interesa lahko obrnili tudi na podobno) opraviti pregled najbolj Ustavno sodišče RS (glej točko 10.). relevantne sodne prakse, ki jo naj- dete v vsakem spletnem brskalniku Tudi pravo EU, ki ureja veliko vsebin na spletnih straneh sodišč. Sodna varstva okolja je pomemben vir ar- praksa je pomembna, saj se boste gumentov. Ne glede na to, da mora lahko orientirali glede tega, kako 100 Kako morate v posameznem primeru po- publiki Sloveniji 2022. Pogosto pa pripravimo stopati – tako z vsebinskega, kot boste prišli do situacije, ko boste procesnega vidika (izkazovanje morali bolj konkretno preveriti sta- argumente pravnega interesa in druga pro- nje v okolju, da boste lahko razpola- cesna vprašanja). Izbor pomemb- gali z ustreznimi argumenti in do- nejših okoljskih sodnih odločitev in kazili (Atlas okolja, Naravovarstveni v postopkih? njihove izvlečke najdete na spletni atlas, Atlas voda, Atlas podnebnih podstrani Zagovornikov okolja. projekcij, PIS). Nadalje je za postopke smiselno Med tovrstna dokazila spadajo tudi nabrati čim več dokazov za vaše meritve izpustov v okolju, s katerimi trditve. S tem ciljem v mislih je vse- lahko dokazujete preseganje mejnih lej smiselno preučiti tudi strokovno vrednosti oz. vrednosti, ki so do- gradivo in strokovne podlage za puščene na podlagi veljavnih pred- odločanje v postopkih, po možnosti pisov. Stanje okolja spremlja ARSO že preden vanj vstopite. Predlaga- in tudi na njegovi spletni strani naj- telj postopkov, npr. v primerih CPVO, dete številne podatke. PVO, GD in podobno, mora vselej pripraviti ustrezne strokovne pod- Po Zakonu o varstvu okolja (ZVO- lage za odločanje in, v kolikor do- 2) mora povzročitelj obremenitve ločenemu posegu nasprotujete, jih okolja pri izvajanju svoje dejavnosti boste morali preučiti. zagotavljati obratovalni monitoring oz. redno merjenje lastnih izpustov Vselej je smiselno preveriti tudi sta- v okolje (tu so mišljene predvsem nje v okolju, v katerega se bo nekaj tovarne, obrati in druge naprave, umeščalo, ali v katerem se že odvija ki povzročajo industrijske emisije). določena dejavnost. Splošen pre- Poenostavljeno to pomeni, da mo- gled stanja okolja v Sloveniji najde- rajo vsako leto oddati letno poročilo te v Poročilu o stanju okolju v Re- o izvajanju meritev ministrstvu, pri- 101 Kako stojnemu za okolje. Do teh poročil pripravimo lahko dostopate na podlagi dosto- pa do informacij javnega značaja argumente (glej točko 4.1.). V kolikor dvomite o ustreznosti po- v postopkih? ročila iz prejšnjega odstavka ali v kolikor gre za manjše izpuste v va- šem lokalnem okolju ali s sosedo- vega zemljišča, lahko meritve iz- pustov ali vrednosti škodljivih snovi v okolju naročite tudi sami. To pa predstavlja določen strošek, saj so uporabljivi dokazi meritev zgolj tisti, ki jih izvede certificirani izvajalec meritev izpustov (v tla, zrak, v vode, hrup). Evidence pooblaščenih izva- jalcev monitoringa tal najdete na tej spletni strani, monitoringa za zrak na tej spletni strani, monitoringa za vode na tej spletni strani, hrupa pa na dnu te spletne strani. V kolikor utemeljeno menite, da gre za večje izpuste, je smiselno podati prijavo inšpekciji, ki lahko opravi nenapove- dan kontrolni monitoring izpustov. Kako pa je s stroški v postopkih? 103 Kako Stroški pred sodišči so razmeroma ko z odvetnikom dogovorijo o višini pa je majhni, še posebej pred Upravnim plačila, vendar bo sodišče stroške s stroški sodiščem. Kljub temu so možne odvetnika priznalo le v višini, kot jo izjeme, ki se pojavljajo predvsem v določa Odvetniška tarifa, kar je več, v civilnopravnih postopkih in kadar pa bo morala plačati stranka sama. postopkih sodišče postavi izvedence. Za sprožitev upravnega spora ni obvezno zastopanje po odvetniku postopkih? Pred sodišči v Sloveniji se plačujejo ali osebi s pridobljenim pravniškim sodne takse po tarifi, ki jo določa državnim izpitom. Je pa to obvezno Zakon o sodnih taksah (ZST-1), tudi v primeru, da se pritožite zoper od-v pravdnih postopkih (glej točko 9.) ločitev Upravnega sodišča ali upo-in postopkih upravnega spora (glej rabljate t.i. izredna pravna sredstva točko 8.) (pritožba na Vrhovno sodišče). Več informacij o stroških upravne- Sodno takso za tožbo na Uprav- ga spora najdete na spletni strani nem sodišču plača tisti, ki predlaga nasodiscu.si. V upravnem sporu je postopek (Sodna taksa za tožbo v praviloma tožena stranka državni upravnem sporu znaša v letu 2022 organ, ki ga zastopa Državno od- 148,00 EUR). Takso lahko plačate z vetništvo. gotovino ali plačilnimi karticami na vložišču oz. blagajni sodišča, lahko V postopkih pred slovenskimi sodišči pa tudi na transakcijski račun so- velja pravilo, da je stranka, ki izgubi dišča. V kolikor v postopku uspete, sodni spor, dolžna povrniti stroške boste takso prejeli nazaj. nasprotni stranki v višini, kot jih prizna oz. odmeri sodišče. Ti stroški Vsaka stranka vnaprej krije svoje so pred Upravnim sodiščem pravi- stroške postopka (npr. stroške od- loma nižji, ker so postopki krajši. V vetnika, stroške postavitve izve- civilnopravnih postopkih pred redni- denca in podobno). Stranke se lah- mi sodišči pa je zaradi zapletenosti 104 Kako dokazovanja civilnopravnih zahtev- brezplačne pravne pomoči so upra- pa je kov na področju okolja pričakovati vičene tudi nevladne organizacije s stroški daljše postopke z izvedenci in pri- in združenja, ki delujejo neprofitno čami, kar vse podraži postopek. Iz- in v javnem interesu ter so vpisane v jema je varstvo pravice do zdravega v ustrezen register v skladu z ve- postopkih življenjskega okolja (glej točko 6.). V ljavno zakonodajo, v sporih v zvezi civilnih postopkih je strošek vložitve z opravljanjem dejavnosti v javnem postopkih? tožbe odvisen od vrednosti tožbe, interesu oziroma z namenom, zaradi zato splošne takse ni možno naves- katerega so ustanovljene. Za brez- ti – višino takse lahko izračunate na plačno pravno pomoč se zaprosi pri podlagi določil ZST-1. sodišču, pri katerem se bo vlagala tožba (navodila). Obstaja tudi možnost brezplačne pravne pomoči za osebe, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postop- ka, oziroma stroškov nudenja prav- ne pomoči. Šteje se, da je oseba upravičena do brezplačne pravne pomoči, če njen mesečni dohodek (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana druži- ne (lastni dohodek družine) ne pre- sega 2-kratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z Zakonom o socialnem varstvu. Do Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu 106 Nevladne V besedilu ste večkrat naleteli na * ni organizirana kot politič- omembo nevladnih organizacij s na stranka, cerkev ali druga organizacije statusom delovanja v javnem inte- verska skupnost, sindikat ali resu na področju varstva okolja ali zbornica. ohranjanja narave. (logo nvo) s statusom Vsaka NVO deluje na določenem po- Nevladno organizacijo (NVO) v ob- dročju (ali več določenih področjih). liki društva, zasebnega zavoda ali Na vsakem področju delovanja, ki je delovanja ustanove lahko ustanovi vsaka po- v pristojnosti kateregakoli sloven- sameznica ali posameznik v Slove- skega ministrstva, pa je možno po v niji. Pri tem mora upoštevati pogoje določenem času delovanja pridobiti javnem iz Zakona o nevladnih organizacijah status delovanja v javnem intere- interesu (ZNOrg) in zakona, ki ureja posame-su, če gre za delovanje, ki presega zno statusno obliko (npr. Zakon o interese članov oziroma ustanovi- društvih). NVI: teljev in če je splošno koristno. Za vsako posamezno področje (kultu- * je pravna oseba zasebnega pra- ra, šport, energetika, urejanje pros- va s sedežem v Republiki Slo- tora itd.) veljajo posebna pravila, veniji, kako lahko NVO pridobi status in katere pravice ji zaradi statusa pri- * ustanovile so jo izključno do- padajo. Status podeli ministrstvo, mače ali tuje fizične ali prav- NVO pa mora vsaki dve leti poročati ne osebe zasebnega prava, o svojem delovanju in dosežkih, da status obdrži. * je nepridobitna, Na področju ohranjanja narave mora * je neprofitna, NVO izpolnjevati pogoje, določene v tem Pravilniku. Na področju varstva * je neodvisna od drugih subjektov, okolja, mora NVO izpolnjevati pogo- 107 Nevladne je, določene v tem Pravilniku. Več informacij o pridobitvi statusa na organizacije obeh področjih najdete na spletnih straneh Ministrstva za javno upra- vo (povezava še na status okolje) s statusom ter spletni podstrani Zagovornikov okolja, na voljo pa vam je tudi Zele- na svetovalnica. delovanja Zakaj pridobiti status? Ker imajo v NVO s pridobljenim statusom na javnem področju ohranjanja narave pravi- interesu co zastopati interese ohranjanja narave v vseh upravnih in sodnih postopkih, NVO s pridobljenim sta- tusom na področju varstva okolja pa številne pravice sodelovanja v postopkih, ki so opisani v tem vod- niku in pri katerih je v tekstu jasno označeno, kdaj in kako lahko sode- lujejo. (logo NVO) Če potrebujete pomoč pri prido- bivanju statusa, nam lahko pišete na Zeleno svetovalnico, pomoč pri vzpostavljanju NVO pa nudi tudi Center nevladnih organizacij Slove- nije (CNVOS). Nasvidenje in hvala za vse ribe! Dosegli ste zadnjo točko svojem delovanju, še manj pa traj- Štoparskega vodnika po varstvu nostni. In da kmalu ne bo več rib. okolja. Hvala vam za družbo! Zatorej vas ob zaključku vse, ki se Kljub temu, da gre za predstavitev aktivno ukvarjate z okoljem in nara- široke zbirke znanja, pa se v življe- vo ali si boste v prihodnosti priza- nju vsak dan kaj novega naučimo. devali za zdravo življenjsko okolje, Na isti način se bo 'učil' tudi vodnik, vaše in vaših potomcev, ki bo živ dokument, ki sliši tudi vas – njegove bralke in bralce. Zato je za vaše predloge, popravke ali dopol- zapuščamo s sklepno mislijo. nitve vselej na voljo Zelena sveto- valnica. Vaše komentarje bomo smiselno upoštevali in vas o morebitnih spremembah tudi obvestili, tako da boste vedeli, da vaše besede niso bile neslišane – kot so žal prepo- gosto v odnosu z oblastjo. Nismo lastniki Zemlje, smo Delfini zapuščajo naš planet in se le njeni skrbniki, dokler nam zahvaljujejo za vse ribe. Vsaj smo tukaj. Dobri skrbniki tako je bilo v Štoparskem vodni- bomo lahko le, če bomo ra- ku po galaksiji avtorja Douglasa zumeli dolgoročne posle- Adamsa, ki služi kot navdih za Što- dice svojih ravnanj, prev- parski vodnik po varstvu okolja. zeli odgovornost zanje in Delfini, domnevno najpametnejša storili, kar je v naši moči bitja na planetu, so zapustili Zemljo, za povrnitev naravnega ko so ugotovili, da nismo razumni pri ravnovesja na planetu., ki je naš skupni dom. BREZ PANIKE! Na koncu morata bit še logotipa PIC in nizozemske embasade, pri logotipu nizozemcev pa mora bit še napis PROUD PARTNERS. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani ISBN - 978-961-91597-8-1 (PDF) COBISS.SI-ID – 141116931 Urednika: Aljoša Petek, Senka Šifkovič Avtorji: oundry) Aljoša Petek, Senka Šifkovič, Polona Type F Lamut, Anja Ovnik Brglez, Špela Šuštaršič etyne elv Oblikovalca: Nejc Trampuž, Metka Knap Štoparski vodnik po varstvu okolja je ulien Imbert (V dostopen na povezavi: ot+ J Založnik: zagovorniki-okolja.si/stoparski-vodnik te Moriztis PIC – Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja Štoparski vodnik po varstvu okolja ean-Bap By J je nastal ob podpori Veleposlaništva xt Kraj in leto izida: Kraljevine Nizozemske v Sloveniji. Bluu Net Ljubljana, 2023 on abili smo f Spletna izdaja Upor Proud partners Document Outline Uvod Kaj je treba vedeti o varstvu okolja? Kdo skrbi za okolje? Kdaj postanemo zaskrbljeni? Kaj lahko najprej naredimo? 4.2. Prijava inšpekciji 4.3. Kazenska ovadba 4.4. Okoljska škoda 4.5. Pobuda Varuhu človekovih pravic 4.7. Vključitev v postopke Kako lahko vplivamo na sistemske spremembe? 5.1. Strateški dokumenti in predpisi 5.3. Oblikovanje civilne iniciative (logo CI) 5.4. Ljudska iniciativa, referendum in zbori občanov na državni in lokalni ravni Ko neka dejavnost ogroža našo pravico do zdravega okolja Ko se pripravlja nekaj škodljivega, postanemo specialisti za upravni postopek 7.1. Celovita presoja vplivov na okolje (CPVO) 7.2. Okoljevarstveno soglasje in presoja vplivov na okolje (PVO) 7.3. Okoljevarstveno dovoljenje 7.5. Gradbeno dovoljenje 7.6. Naravovarstveno soglasje in dovoljenje 7.7. Prevlada javne koristi Kdaj greste lahko na Upravno sodišče? Kdaj greste lahko na splošno sodišče (civilnopravni zahtevki)? Kdaj se lahko obrnete na Ustavno sodišče? Kakšne pravice imate v primeru okoljske škode? Kdaj je lahko neposredna demokracija učinkovita? Kam se še lahko obrnete, če v državi ne morete rešiti problema? Kako pripravimo argumente v postopkih? Kako pa je s stroški v postopkih? Nevladne organizacije s statusom delovanja v javnem interesu Nasvidenje in hvala za vse ribe!