Književna poročila.
697
v
Se nekoliko opazk k Janežič-Sketovi  »Slovenski slovnici«.
Že blagemu našemu pokojniku Janežiču sem rekel, da napisa k §§ 395- m 39^- nista primerna, ker sta preozka. § 395. mora se deliti na dva §§, kajti besedica bi (esse) se rabi v stavkih, ki niso pogojni; in so pogojni stavki, ki nimajo  bi. Torej  ta §  395.  se deli na dvoje!
1.) bi slovenski   konjunktiv;
2.) pogojni stavki. Ker imajo pogojni stavki v vseh jezikih svoje tempora in modi; le poglejmo grščino in latinščino,   tako v slovenščini.
—  Tedaj:
§ 395-fl; 395^-
§ 396. ima napis:   Naj,   kajti naj se rabi  ne   samo"   za  želevnik;
ima   tudi   druge  pomene.  — V Sketovi izdaji § 336.,   § 337. je   ostalo
vse pri starem.
Te stvari smo obravnavali v Glasniku 1. 1862. str. i 7. in 1. 1864. str.
221. f.  Pri tej  priliki je okrajšano za šolsko porabo.
Slov. konjunktiv.
bi (biti — esse).
§ 336- a- (Janež. 395.). Rabi se bi:
1.) Kedar izraža človek svoje subjektivno mnenje kot trditev; reč je mogoča, pa ne še uresničena.
N. pr.: Zraven tebe bi morali vsi rokodelci lakote umreti. — Oj! sedaj bi se dal krasen lov napraviti. — Lože bi zajca v grmu dobil, nego njega doma.  —  Kdo bi to zameril našim  kmetom!  (nihče ne   bo   zameril).
—   Kdo bi si bil to v sanjah mislil, kdo verjel? quis crediderit, nemo. — Utegnil bi kdo reči, da krivico zagovarjam. — Morda bi radi zvedeli, kaj je skleneno.
Latinščina ima tu conjunctiv potentialis.
Grščina optativ potentialis.
2.) Kedar človek pretehtuje in misli na več plati, pa ne ve, kaj in kako je storiti.
N. pr.: Kaj bi storil? česa bi se poprijel? — Ni ga doma; kje bi nek bil? kje bi ga našel? — Naj se učitelji posvetujejo, kako bi se dala bolj pospešiti izobraženost mladine   —
Latinščina in grščina imata conjunct. deliberativus.
3.) Kedar človek naznanja željo, naj se uresniči reč, ki je še mogoča; in da bi se bila, pa sedaj ni mogoče.
N. pr.: Oh, da bi si to matere zapomnile! — Oj, Slovenci, da bi moje besede ne bile glasovi vpijočega v puščavi! — Oh,   ko bi pač naši   ljudje
698
Književna poročila.
korist branja bolje spoznali! -— Oj, ko bi moj prijatelj le še živ bil (mogoče)! — Oj, ko bi moji starši še živeli (ni jih, umrli so)! litinam vivat; utinam viverent.
4.) Kedar naznanja odvisni stavek domišljen namen, namero.
N. pr.: Da bi me kdo napak ne umel, dostavljam še to-le. — Mali narod je napel vse žile, da bi vsaj  ohranil svoj  obstanek.
Nota.    Ako je učinek gotov, rabi se indikativ.
Torej: Gnojim, da bo bolje rastlo (gotovo) i n napeljujem vodo na peščen travnik, da bi trava rajši rastla (še ni gotovo), tukaj ni jednako; domišljena namera ima bi, gotovi učinek ima indikativ.
5.) Kedar naznanja odvisni stavek vsebino glavnega v zmislu kake druge osebe.
N. pr.: Gre govorica, da bi se utegnil spet boj vneti. — Pravijo, da bi se bili Lahi s puntali. — On trdi, da bi kaj tacega ne mogel storiti. — Mož ni neumno govoril, da bi potem moral kmet vse stare navade opustiti.
6.) Kedar je celi odvisni stavek kot subjekt ali objekt glavnemu.
N. pr.: Da bi mi taki možje bili učeniki, to me je večkrat jezilo. — Da bi se mi taki šterkovci ustavljali, tega ne morem trpeti. — Ni mogoče, da bi jabolka ne dozorela. — Mi smo zoper to, da bi kdo nad nami gospodaril.
7.) Kedar je odvisni stavek kot posledica zanikavnega glavnega stavka.
N. pr.: Niso tako bogati, da bi učitelja plačevali. •— Nimamo primerne moči, da bi odvrnili vse napade. — Ne morem si kaj, da ne bi vam  povedal, kaj mislim jaz o tej zadevi.
Latinščina ima: ut, ut noit, guin.
8.) Kedar nastopi mesto pravega dejanja drugo, ki ne bi smelo nastopiti.
N. pr.: Ne da bi ljudstvo pametno učili in napeljevali, še ovirajo mu napredek. — Spravil si mater v grob, ne da bi jo bil poslušal. — Ne da bi delal, rajši pohajkova. — Kar šel je, ne da bi bil kaj povedal, koga pozdravil (nemški ¦—  ohne dass, ohne zu).
9.) V pogojnih stavkih II. in IV. oblike ko bi —  bi; ako bi —  bi.
N. pr.: Ko bi imel denarje, precej bi plačal (pa nimam). — Ti lenuh, ako bi sedaj nadzornik prišel, pač bi te bilo sram.
Pogojni stavki. § 336.^ Pogojni stavki so medsobni (correlativni) stavki, t. j. biti morata dva, da izrazita celo misel. I. člen A (Vordersatz) ima v sebi pogoj; II. člen B (Nachsatz) ima posledico. A je odvisni stavek, B je glavni stavek.
Književna poročila.
699
Vrstita se tako: A — B, ali B — A t. j. odvisni stavek spredaj, ali glavni stavek spredaj, kakor nanese zmisel stavka.
Slovenščina ima (kakor grščina) 4 oblike pogojnih stavkov, samo to je različno, da tam odločujejo oblike nakloni (modi), pri nas pa vezni členki: Če, ako, ko.
I.   oblika. V prvo obliko spadajo stavki, katerih A (prvi člen) se opira na kak dogodek, kako izjavo, tako, da izvira od ondu B (drugi člen) kot posledica. — Vez je če, ako.
N. pr.: Že velja, če ste vi božji hlapci, smo mi božji psi, pa vas bomo trgali   vedno   (odgovoril Samo Dagobertovemu   poslancu Sicharju — izrek).
v
—   Ce nečeš jesti, pa pusti (reče mati otroku, ki se kremži — factum). —¦ Ako se  sadna drevesa večkrat presadi,  močneje in gosteje korenine zaredč.
v
Nota.   Ce je objektiven, ako je bolj subjektiven, splošen.
II.   oblika. K drugi obliki spadajo stavki, katerih A (prvi člen) nima niti subjektivne, niti objektivne veljave, in torej tudi B (drugi člen) ne more nastopiti.  — Vez: ko bi — bi.
N. pr.: Ko bi bil vedel, da pridete zopet nazaj, pustil bi bil vse; kakor je bilo.  —  Ko bi solnce ne peklo   z višine,   kako zorela bi polja  kraljica.
—   Ko bi denarje imel (pa nimam), precej bi plačal. — Ko bi ne bila pomoč prišla (pa je) v pravem času, vse bi bilo pogorelo. — Tu je v mislih prvemu členu nasprotje: pa je, pa ni.
III.   oblika. V tretjo obliko so povzeti slučaji, katerih A (prvi člen) ima nekak dogodek kot predmet sklepanja, stvar je mogoča, dozdevna, pa ni gotova,  ako nastopi A, nastopi gotovo tudi B.  — Vez, ako, futurum.
N. pr.: Ako mi Bog zdravje da, obiskoval vas bom pogosto. — Ako bo šlo po sreči, bodo bukve do druzega leta gotove. — Ako mi še vi pripomorete, reč doženemo srečno in vsi bomo veseli. — Ako se ne boš bolje učil, kakor doslej, gotovo boš nesrečen.
IV.   oblika. V četrto obliko spadajo stavki, v katerih A (prvi člen) se vzame kak slučaj kot primera, prilika, ki je mogoča, pa ni gotovo, bode li nastopila, ali ne: B (drugi člen) ravna se po A. — Tukaj je vez: ako bi —  bi; ko bi — bi.
N. pr.. Ko bi naložil sto in sto kamel, bi komaj znati bilo za list od kupa otel. — Pač bi bilo sitno, ko bi brez kruha bili, ko bomo mlatili. — Ne bilo bi prav, ako bi samo grablje imeli in radi jemali, vil pa ne, da bi dajali. — Kmalu bi se izobrazila slovenščina, ako bi jo uvedli v urad-nije, t. j. izobrazila se bode, ako jo bodo uvedli v uradnije (III. obl.)
(Konec prihodnjič )
P. Ladislav*
Književna poročila.
761
Tom. 12.) „Bodi ga Bog zahvaljen!" Hvala Bogu, zahvalimo Boga, da nam ni treba več pisati, kajti, ako bi hoteli navesti vse hibe, ne bili bi zlahka gotovi. Po teh vzgledih si ustvari lahko vsakdo pravilo o slovenskih na-slonicah. Radi nazornosti smo podali te vzglede, ker nismo hoteli mučiti čitatelja z golimi in suhoparnimi pravili.                            A.   Trstenjak.
Še nekoliko opazk k Janežič-Sketovi  »Slovenski slovnici«.
(Konec.) Raba   besedice — naj.
§• 337- (Janežič, §.396.) — Naj — ima različno rabo :
a)  Kedar se naznanja želja, da bi se godilo kaj — želevnik, (o p t a t i v).
N. pr.:  Naj vam večna milost zmago dade. Cg. —  Tvoj  pepel naj tihi mir pokriva. Lev. — Terdna le vera voznik naš naj bo.   Pot. — Tvo duh naj nas vodi čez hribe, čez plan. V.
b)  Kot v e 1 e v n i k (imperativ) za I. in III. osebo, kjer djanje zavisi od drugod.
N. pr.: Lice naj bo živo ogledalo misli tvojih. — Dokler studenec misli teče, naj teče tudi tvoje pero. Slom. — Naj grem jaz, ne brat. — Jaz sem bolan, naj gre sestra po soli. — Naj gremo vsi otroci po jagode
- - t. j. dovolite, da gremo vsi. — Naj pristavim še to-le.
c)  V vprašanjih stavkih, kedar je dejanje odvisno od kake druge osebe.
N. pr.: Oče! ali naj gredo hlapci v vinograd, ali na njivo orat? — Mati! ali naj grejo dekle prat,   ali mrvo sušit? — Kaj  naj mu naročim?
—   Kaj naj bi prinesel iz mesta? (= kaj želiš, da bi prinesel).
d)  V dopustnih stavkih (koncesivno).
N. pr.: Naj brije zdaj okrog viharjev sila, naj se nebo z oblaki pre-obleče, ni meni mar. Pr. — Naj ga žena še tako prosi, on ide na lov. (t. j. čeravno ga prosi, vender ide. — Naj ga še toliko in toliko svariš, opominjaš, nič ne pomaga.                                                        P. Ladislav.