Leto Ii. Štev. 12 Peltnlna pavlallrana I V Ljubljani, dne 17. marca 1920. GLASILO „KMETSKO DELAVSKE ZVEZE*. Eshaja vsako sredo in stane za vse leto 18 K, za pol leta 9 K, za žetrt leta K 4'60 in na mesec K 1*50. Posamezna številka stane 60 vinarjev. Inserati po dogovoru. Vse dopise in pošiljatve je frankirati in naslavljati na: LJUDSKI GLAS", Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, L nadstr.. Učiteljska tiskarna. Naša nesreča. Ni dneva brez izdajstva. Vlada na­ rodnih škodljivcev hiti, da bi porabila vsak dan in uro, da napravi kaj" škode celemu narodu. Omenjali smo dosedaj sledeče slučaje: V demobilizacijski komi­ siji so pod ceno razprodajali stotine mili­ jonov kron vredno blago. Računov, knjig, zapisnikov in protokolov pa ni. Drugič: pred nekaj tedni se je mudila v Sloveniji posebna komisija, da pregleda stanje naše industrije, ker je bivši ministrski svet sklenil, da bosta slovenska in hrvatska Industrija kolikor le mogoče izdelovali vse za obnovo Srbije in da zato dobe valuto, ki nam jo zavezniki plačajo kot vojno odškodnino. Sedanja vlada je pa na željo Veliziarja Jankoviča sklenila, da se -r,»——— - —■ LISTEK. Kuta v ljudskem humorju. (Konec.) Sedaj se je oglasil majhen, neznaten hudiček: „Vladar moj, iznašel sem novo igro na karte, neumnejšo od vseh drugih. Ljudje ne delajo sedaj nič drugega, kot da sede in kvartajo. Cela, prej cvetoča posestva propadajo eno za drugim, doma se krega mož in žena, živina hodi lačna okrog in v celem okraju ne slišiš drugega kot o tatovih, samomorih in drugo. Ni­ sem mislil, vladar moj, da se človek, ki ;Se s svojo božjo podobo baha, pusti tako Ijati “ 0tl Vsa^e vražje neumnosti zape­ se smejal in naredil ne azumlpvo opazko, ne preveč las s° še drugi v lievuli8!^31!1’ ^ da je storil, z 0 zene k zakonolomstvu, n: lo tako daieč, da je sedanje rešenje defi­ nitivno in da to vprašanje sploh ne pride več pred parlament! V teh štirinajstih dnevih, kar so na vladi, so torej napravili že veliko škode. Toda to še ni vse! Uvedli so na novo iz­ voznice in si pridržali njihovo razdelitev. Seveda se sedaj vsak vprašuje, komu v korist? Nihče ne veruje, da je ta nova na­ redba v korist narodu, ker se vsakdo spo­ minja na zloglasno uvedbo izvoznic pod ogrsko vlado. To pa še ni vse. Zadnje dni so se po­ kazale še druge nove stvari. Demokrati so v svojem volilnem na­ črtu dali več kot sedemdeset odstotkom žensk volilno pravico. “Klerikalci so raz­ grajali, da je to mnogo premalo in da mo­ rajo dobiti volilno pravico vse ženske in pri vseh volitvah. Njihovi kaplani so na­ birali po vseh vaseh žeske podpise za žensko volilno pravico. Sedaj so izdali vse te svoje ženske, ter se na ta način iz­ neverili vsem tem svojim političnim ne­ vestam. Skupaj z radikalci so zmašili nek nov volilni red, po katerem nlmajk) ženske sploh nobene volilne pravice. Da posadijo vsemu skupaj še krono na glavo, molče na novo k temu, kar de- laijo srbski radikalci z našo valuto. Ni jim še dovolj, da nočejo tega vprašanja pu­ stiti pred parlament. V seji Narodne ban­ ke so včeraj s šestimi radikalskimi gla­ sovi proti štirim demokratskim glasom sklenili, da se stari srbski dinar ne po­ tegne iz prometa in ne zamenja za novo dinarsko krono, tako da je cela valutna reforma odveč in da obdržimo Še vedno dvojni denar in da smo še nadalje v isti nevarnosti kakor dosedaj. namreč da na­ stane med novim dinarskokronskim de­ narjem in starim srbskim dinarjem kurzna relacija, da pade naš denar na novo v vrednosti, ter da s tem utrpimo novo silno škodo. Izdali so torej valuto, izdali so par­ lament in volilno pravico in ženske. Ce jim ostane še kaj obljub, jih izdado ob prvi priliki. Sedanja vlada ie prava vlada narodne nesreče. Klerikalci in vini- farji. Lažnjivi „Slov. Gospodar41 in hinav-,, ska „Straža44 se v zadnjih številkah kar cedita od ljubezni do viničarjev. Ker pa so to same besede* da bi zvabili ubogega viničarja in malega kmeta v svojo slepar­ sko stranko, bomo mi pokazali sedaj v vsaki številki to klerikalno lažiljubezen s številkami. Poglejte viničarji in mali kmetje sa­ mo, kako vas vaši prijatelji plačujejo: . 1. Stolni tehant v Mariboru g. Mo­ ravec plača svoje viničarje po 60 vinar­ jev na dan brez hrane; 2. gospod škof Napotnik vas plačuje po 80 vinarjev na dan; 3. mala posestnica in naša članica D. iz Lajteršp. plača svojemu viničarju po­ leg hrane še 10 K dnevno, inženir Va­ lenta pa samo 80 vin. na dan; 4. milijonar Rapoc iz Maribora plača vas samo po 40 vin. dnevno; 5. mlinar Ignacij Staudekar na Ranci vas plačuje samo po 20 vin. na dan; 6. klerikalni agitator Kmečke zveze Ludvig Flucher v Sv. Petru pri Mariboru plačuje svoje viničarje po 16 krajcarjev na dan, medtem ko imajo viničarji pri upavi Brandis poleg hiane še 8 kron na dan. — Če mali posestniki lahko plačujejo večje plače, kakor je razvidno pri 3. točki. vse nesreče, ki so jili povzročili, od njih nahujskane, že itak zlobne žene itd. Lucifer se je vprav po peklensko smejal in pripomnil je, naj se le nadalje držijo žensk, ker le te so vedno naj­ boljše orodje hudiča. Tako so že vsi vragi naznanili svoja junaštva, samo enega je še manjkalo. „Kje je Opička; zakaj ni prišel na zborovanje?44 vpraša Lucifer. V tem tre- notku se je Qpička zbudil v svoji celici in bil je takoj na mestu. „Kaj si storil? Dolgo časa že pogrešam poročila od tebe,44 „O, nisem bil len, zvesto sem ti služil. Pridobil sem vse moje duhovne sobrate, ki se bodo v kratkem ubili in njih duše bodo šle naravnost v pekel.44 Predaval je potem oir imo, kako je sistematično delal. „Zagotavljam je. da so. že vsi zreli ?a nas in bodo vsi poseben kras za našo zbirko, ker imajo la>tnosti, ki jih mora vsak pravi hudič imeli.44 Vsi vragi so radostno zavriskali in začela se je godba, kakor doma v peklu. Hkrati nato so izginili. Kmetu je stal mrzel pot na čelu. Nekaj tako groznega še ni slišal, bilo je preveč za to pošteno dušo. Komaj ie napočil dan, je stekel naravnost k gvardijanu. »O gospod gvardijan, po­ mislite, kaj sem po noči videl in slišal. Vi imate v samostanu vraga za kuharja. Ta Vam pripravlja pot v pekel. Vsi bodete izgubljeni, ako ga bodete nadalje ubo­ gali«. Na dolgo in široko je pa še razložil, kaj je ponoči videl in slišal... S pobešeno glavo ie šel gvardijan v svojo celico in je premišljeval, kako je to vse prišlo. To premišljevanje je izzvenelo v sledeči monolog: »Res je, oče nebeški, predaleč smo šli. Res ga ni enega brata, ki bi ne imel preobteženo vest. Sam ve­ rujem, da ako bomo še eno leto tako ži­ veli, nas nič več ne reši pekla in njegovih grozot. Daleč smo jo z našim vražjim ku­ harjem zavozili, ako ljudje sedaj tako od Stran 2. „LJUDSKI GLAS* Štev. 12. tedaj vidimo, da so največji izkorišče­ valci ubogega viničarja ravno klerikalci, ki imajo vedno polne gobce besedi o lju­ bezni do našega viničarskega in kmečke­ ga stanu. Veliki „prijatelj" našega stanu je tudi nekdanji Nemec, sedaj klerikalni kmečki zvezar Rudolf Polzi v Lajteršperku, ki agitira proti temu, da bi se nam povišale plače. Pri tem delu mu zvesto pomaga nekdanji žandar Jeričev Lojze, ki tudi hujska, da se nam ne povišajo plače. Taka je tor : vaša ljubezen, hinavci! In vse to , naša vlada, v kateri je podpredsedi ^ dr. Korošec, katoliški duhovnik in drugi slovenski klerikalci, kot veleposestnik Roškar, pa nihče ne zgane s prstom! Zdaj pokažite v dejanju vašo ljube­ zen, vi ljudske pijavke, zdaj pomagajte našemu ubogemu viničarju in malemu kmetu, dajte mu bolniško in starostno za­ varovanje, dajte mu nov viničarski za­ kon, boljše plače! Po vaših delih vas bomo sodili, ne po vaših gobezdavih obljubah! Cene Iz Slov. Goric. k. HONIGSMAN: Hlevski gnoj.*) ' (Dalje.) Množina gnoja je odvisna od stelje, močneje če nastiljamo več bo gnoja. Mno­ žina gnoja pa je odvisna tudi od krme, živali in od tega kako ravnamo z gnojem. Pri 'moju pa ni samo gledati na množino, temveč na kakovost, to se pravi na to koliko ima redilnih snovi v/sebi. V sve­ žem gnoju ni toliko redilnih snovi kakor v isti množini razkrojenega vnoja n. pr.: 1000 kg svežega gnoja ipta: 1000 kg razkrojenega j gnoja ima: Dušika 4-5 kg Dušik V1' «J+ i 5*4 leg j Fosforne kisline 20 „ Fosforne kisline 2-5 „ Kalija 6-0 „ Kalija 7 0 „ Apna 5-0 „ Apna 7-0 , Redilne snovi, ki se najdejo v svežem gnoju so deloma težko raztopne, zaradi tega vidimo, da se gnoj počasi razkraja, ter izda gnojenje z njim za več let (v težki zemlji 3—4 leta). Hlevski gnoj po­ množi v zemlji tiste snovi, katere mi s pri­ delki (žetvijo) odvzamemo. Hlevski gnoj zemljo fizikalno zboljša. Zemljo rahlja, naredi vlažno, ter zemljo počrni, da je * Vsled preobilice gradiva smo morali s temi članki začasno prenehati, sedaj jih bomo pa zopet nadaljevali. Uredništvo. nas govore — zadnji čas je, da okrenemo na drugo pot in delamo pokoro. Sklical je vse menihe in jim vse razložil. Govoril je tako ginljivo, da je marsikateri že čutil, kako ga hudič drži za vrat. Vzdihujoč so vsi prisegli, sedanje živ­ ljenje takoj opustiti. Gvardijan je uvidel, da je kes resničen. Brez nadaljnega obo­ tavljanja je poslal po Opičko — in sedaj se je začelo preklinjanje in preklicevanje po vseh pravilih katoliške cerkve. Vrag je škripal z zobmi; konečno se je začel zvi­ jati, Češ, takih pobožnih govorov nobeden hudič ne more več poslušati; predno bi pa kdo pet naštel, ga ni bilo več — od­ letel je za v Jno. Za spomin so pustili menihi izsekati iz kamna velikega hudiča, pustili ga črno pobarvati in postavili so ga pred samo­ stanska vrata. Pobožni romarji si Še danes pripo­ vedujejo: »Tukaj so pred davnimi časi živeli pobožni menihi; tem je dal Bog moč, da so »panali« hudiča.« — potem bolj vpojna. Razločuje se pa po ka­ kovosti razne vrste gnoja, mi imamo štiri vrste hlevskega gnoja in sicer konjski, goveji, ovčji in prašičji. Dobro je, da se vse te štiri vrste gnoja mešajo, to se stori na ta način, da se ima za vse živali jedno gnojišče. Oglejmo si bližje posamezne vrste gnoja. Goveji gnoj. Govejega gnoja se pri nas največ pri­ dela. Ta gnoj je za vsako zemljo in za vsako rastlino. Goveji gnoj je mrzel, vlažen (voden), se počasi segreje in po­ časi razkroji; radi tega lahko z njim gno­ jimo močno, pa bolj poiedkoma. Vzrok, da se počasi razkroji, je glavni ta, ker je reven na dušiku. Ker je mrzel, ga je dobro mešati s konjskim gnojem, ki je vroč in se potem hitro razkroji. Različne živali dajo različno množino gnoja, n. pr.: od krave s težo 400 kg se dobi 100 q gnoja, če je težja se dobi pa tudi 120 q na leto, zlasti če močno nastiljamo, zato si mo­ ramo že vnaprej delati proračune, da ve­ mo koliko bodemo rabili gnoja ter si po­ tem pripravimo zadostno število stelje. Od delavne živine, mlade in take, ki se pase, bo le kakih 60 q na leto, ker ve­ liko gnoja zunaj zgubi. Sestava govejega gnoja se menjava; čim bolj krmimo ži­ vino, tem več bo imel gnoj dušičnatih snovi v sebi. V 1000 1 scalnice se doni celo 7 kg dušika. Prašičji gnoj. Prašičji gnoj je slabši kot goveji gnoj, je še bolj voden, ter ima tudi manj du­ šika. Gnoj pitanih prašičev je boljši. V 1000 1 scalnice je le 3 kg dušika, zato ga moramo mešati z drugim gnojem. Pri prašiču se dobi pri majhnem 13—20 kg, pri velikem 15—25 kg gnoja na ieto. Konjski gnoj. Je bolj suh kot goveji gnoj. Je bogat na dušiku in vroč, se hitro razkroji, mi pravimo, da zgori. Konjski gnoj je zelo dober za mrzle, glinaste, vlažne zemlje. Ker je vroč, se v lahkih zemljah hitro razkroji. Zato je najboljše, če se ga meša z govejim in prašičjim gnojem, ter se s tem druga dva, ki sta mrzla in slabša zboljša. Dobi se le 50 q gnoja od enega konja na leto in to le tedaj, če se pravilno ravna. V 1000 1 scalnice je 12 kg dušika. Ovčji gnoj. Ovčji gnoj je podoben konjskemu, je suh in vroč. Iz tega vzroka je treba ov­ cam manj nastiljati, kakor goveji živini, ovčji gnoj se hitro razkroji, ker je bogat na dušiku. Je dober za težke, vlažne zemlje. V 1000 1 scalnice se nahaja 14 kg dušika. Dobi se ga le 4—6 q na leto. (Dalje sledi.) Iz Kmetsko-delavske zveze. Plakati za shode K. D. Z. so že ti­ skani in se jih lahko naročuje pri osred­ njem tajništvu. Naslov za enkrat: Ured­ ništvo »Ljud. Glasu«, Ljubljana, Franči­ škanska ulica 6/1. Osrednje tajništvo K. D. Z. dobi s 1. majem svoje lastne prostore, do tedaj naj pa naše podružnice in naši člani oproste, če ni vse v takem redu, kakor si želimo sami. Vse tiskovine za K. D. Z. založi osredje tajništvo in so že v tisku. Upamo, da bomo vsaj članske izkaznice lahko razposlali že v desetih dneh. Kaj hoče K. D, Z. Ta drobna brošu- rlca, ki smo jo natisnili v 5000 izvodih je že pošla, znak, kako silno zanimanje vlada za našo K. D. Z. po deželi. V krat­ kem pa izide II. izdaja, ki bo močno po­ pravljena in izboljšana. Zlasti že sedaj opozarjamo na popravljena pravila. Vsem posameznim naročnikom knjig naznanjamo, da nam naj denar vnaprej pošljejo, ker sicer se ne bo oziralo na njihova naročila. Po povzetju bi pa pre­ več stalo. »Kmetsko delavska zveza« je usta­ novila že sledeče podružnice: v Vodicafc, Radečah, Gorjah, Selcah, Boh. Bistrici (v mariborskem okrožju), Lajteršperk, Št. Peter in Pivola. Vse te podružnice pra ­ šimo, da nam takoj pošljejo natančen se­ znam članov in odbora. Zatiranje trtnih bo­ lezni w pomladnem času. Pri nekaterih trtnih boleznih, bodisi glivičnih ali po živalcah (mrčesu) povzro­ čenih, ne zadostuje, da jih zatiramo samo v času njih razvoja, t. j. ko trta raste temveč tudi tedaj, ko trta miruje. Za to delo je najbolj prikladen čas koncem zime ali pa začetkom pomladi,' kmalu preden prične trta rasti. Sem spadajo od živalskih škodljivcev vinske trte zlasti kiseljak in razne pršice, od rastlinskih (glivičnih) pa črni palež in trtna plesnoba aL oidij. Zatiranje kiseljaka, ki nam razjeda meseca junija trtni cvet in jeseni grozdne jagode, obstoji v tem, da uničujemo nje­ govo zalego, ki se v obliki rjavkastih, belo odetih bub skriva pod razpokano trtno skorjo, v svržnih luknjicah šparonov in reznikov itd. V to svrho je obenem i režnjo razpokano skorjo na starem trtne« lesu dobro odrgniti, najbolje s posebno, iz žičnih obročkov spleteno rokavico ali pa z žično, ne pretrdo krtačo. Vse odrez­ ke (rezje ali rezino) spravimo pa kakor- hitro mogoče iz vinograda in jih sežgemo. Vinske pršice, ki povzročajo kodra- vost ali pršičavost trtnega poganjka, lista in zaroda* pa zatiramo najtemeljitejše na ta način, da obrezano in na prej opisa« način osnaženo trto po vseh njenih nad- zemskih delih namažemo z močno žve- plovo-apneno brozgo. Žveplovoapnena brozga se pripravlja s kuhanjem apna z žveplom. Tvorniško J« izdeluje kemična tvornica inženirja Fra«z Zmerzlikarja v Nemškem Vagramu (D.- Wagram) na Nižje Avstrijskem. Ker se ta snov na zraku hitro po­ kvari, se spravlja in pošilja v kositrastih posodah ali v primernih steklenicah, ki jih je najbolje v svrho napolnitve doposlati tvornici. Žveplovo-apneno brozgo se ti­ koma pred uporabo pomeša s trikratno množino vode in se s to zmesjo s pomočjo čopiča ali. okoli palice ovite cunje vsi nad­ zemeljski deli trte skrbno namažejo. Prvič nateremo trte takoj po končani rež«& drugič pa preden prične trta odganjati. Ta brozga ni pa samo izvrstno sred­ stvo proti zalegi trtnih pršic in drugih drobnih živalskih škodljivcev, temveč uničuje vsled žvfepla, ki ga vsebuje, tudi v obilni meri zimske trose in razmnože­ valne organe raznih glivic, predvsem trtne plesnobe ali oidija. Glivica, ki povzroča trtno plesnobo (oidium Tuckeri) prezimuje, kakor kažejo izkušnje izvedenih veščakov, na trtne« lesu, in sicer na enoletnih trtnih mladikah. Glivica prezimuje v obliki zimskih trosov (peritecij) na grozdnih pecljih i* vilicah, vendar pa je ta zimska oblika glL vice precej redka. V veliko večji men prezimi glivica v obliki micelija ali pod- gobja (nitk), in sicer deloma v trtnih pop­ kih (očesih) samih, deloma pa na trtn« * Glej spis „Kržljavost ali okrnjenost trt“, k se dobi v ponatisu kot 42. štev. „Gospodarskih navodil" pri Slov. kmet. družbi v Ljubljani.