j j, i,. vsak ('ofcrtok. Cona mu jo ;t , . leto (Za Nemčijo 4 K, en A htm-i I o in flrupjo tujo državo 0 K.) 1- i»(. u ii o/.no številko bo prodajajo _____j o 10 vinarjov ———— S prilogama: „Naš kmečki dom" in Jasa gospodinj". Spisi in dopisi so pošil jajo. Uredništvu .Domoljuba" Ljubljana. Kopitarjeva ulica. Naročnina, reklamacije in in-sorati pa: Upravništvu „Domoljuba". -Ljubljana, Kopitarjeva ulica.—— Štev. V Ljubljani, dne 22. julija 1915. Ob mlatvi. Mlate\ sc je že pričela. Kjer imajo strojne zadruge, bodo letos prav posebno pokazale sv >j pomen. Ko obdelajo pri članih, bodo gotovo rade pomagale tudi nečlanom. Treba je napeli vse moči zlasti za mlatev; le s požrtvovalno vzajemnostjo se to to nujno delo moglo uspešno izvršili. Nekaj motorjev bi se še dobilo; tečaj za strojnike sc je v Št, Vidu pri Ljubljani z zelo dobrim uspehom dokončal. Kjer bi si nabavili morda izprva potom posojilnic — nove motorje, bi se dobili tudi slroiniki. 0 trgovini z žitom za prihodnje leto smo bi pilili, Zlasti na to-le pa šc poseki opozarjamo, da ne bodo ljudje prišli ! zopet v nepotrebne stroške in kazni. Za lansko žito se je letos spomladi proglasila upora, da ga po mnik ni smel drugam prodati, nego kamor je določila gosposka. Letos je to še strožje. Čim se žito loči od tfmlje, ima gosposka vso oblast nanj. Vsaka medsebojna kupčija je prepovedala; trgovino z žitom bo imel samo vojni žitni prometni zavod na Dunaju, in sicer P5 državno določenih cenah. K pšenici, 'š. ječmenu, ovsu in koruzi pride še ajda, "ie bila dozdaj prosta. Izvzeto je dozdaj proso. Skoraj gotovo bo tudi sočivje ~zlasti fižol — kmalu zajelo od državne Masti. Ne pozabimo tudi, da je spomladi šlo sam° za primeroma neznatne ostanke žita, da gre pa zdaj za vso žitno letino v ce» državi. Ko bi se bila lani ob začetku ?°|ske preskrba z žitom tako uredila, bi to pač imeli boljši krub, nego ga uživamo fedai- Po mestih in obrtnih krajih se ljud-U Prit°žujejo, da je moka za kruh aba. Ni čuda; pšenice in rži se je ravno sled tega, ker so prišle vladne naredbe ,ak0 Pozno, zelo malo dobilo in zato se SSveda moglo koruzi le neznaten del primešati. Saj je šlo še za koruzo težko. Zlasti Kranjska in Primorska, ki je v velikem delu navezana na žito, katero se od drugod pripelje, je mnogo izkusila v tein oziru. Cene, po katerih se bo plačevalo odslej žito, so bile določene v sredo, dne 14. julija. Nekako v sredi so med cenami, ki jih je imelo žito pred vojsko, in ki jih je imelo dozdaj. Te-le so; Za pšenico (100 kil) 34 kron, za rž 28 kron, za pivovaruiški ječmen 28 kron, za drugi ječmen 26 kron in za oves 26 kron. Da bi ljudje hitreje omlatili in prostovoljno oddali svoje žito zastopnikom imenovane žitne družbe, se je dovolila za nekaj časa ti ceni doklada. Kdor proda pšenico do 31. julija, dobi zanjo 38 kron, do 15. avgusta 37 kron, do 31. avgusta 36 K in do 15. septembra 35 kron. Za rž do 31. julija 30 kron, do 15, avgusta 29 kron. Za oves do 30. septembra 27 K. Prodajalec pa mora žito spraviti do prve postaje, ali do za to odločenega skladišča ali mlina. Te cene veljajo do žetve leta 1916. in so že danes v veljavi tudi za staro žito. Naj ne pozabijo naši ljudje, koliko sitnosti so imeli pri sodiščih zavoljo krompirja, nekoliko tudi zavoljo pšenice in rži, češ, da so jo prodajali preko najvišjih cen. Ker ni bilo vse tako urejeno, kakor letos, ker se zlasti na Ogrskem niso držali določenih cen, in se zanje žito sploh dobiti ni moglo, in ker je marsikje tudi vojaška oblast višje plačevala, se je posredovanju naših poslancev posrečilo, da se je preganjanj v tem oziru ublažilo, in da se je mnogo kazni odpustilo. Zdaj to ne bo več mogoče. Za'o ne kaže drugega, nego popolnoma vdati se državnim naredbam in se strogo držati določenih cen. Cene za podrobno prodajo moke se bodo v kratkem določile. Za semensko žito bodo tudi posebne cene. Opozoriti moramo tudi na to, da mora biti žito, ki se odda vojni družbi, oziroma njsnim zastopnikom, čisto. Če je več nego dva odstotka smeti ali plevel-nih snovi v pšenici ali rži, se za vsak začetni daljnji odstotek odtegne na vsako kilo 30 vinarjev, O tem ne more biti nobenega dvoma, da bo kme'om za lastno porabo prepuščena večja množina žita nego dos'ej in da se bo tudi za krmo pustilo zadnje žito in vsaj neka ječmena. Čistilni stroji so letos nujno potrebni. Kdor ne bo očistil svojega žita, si bo sam znatno škodoval: trgali mu bodo pri ceni, ko bo prodajal, in za krmo ne bo imel toliko, kolikor bi mogel ko bi očistil žito. Večkrat smo opominjali, naj se skrbi za prirastek pri prašičih in pri goveji živini. Zdaj ko smemo upati na potrebno 'krmo, bo to znatno ložje, nego je bilo doslej. Cene mesa kažejo, da primanjkuje živine; zato naj se nobeno tele, ki je sposobno za rejo, ne proda več mesarju. Pri prašičih moramo upoštevati tudi to, da so jih na Nemškem lani nad polovico poklali. Nemčija nima danes mnogo nad 10 milijonov prašičev, dasi jih je imela prej redno po 25 milijonov. Toliko bolj se moramo torej mi pečati s prašičerejo, ki bo v naših' malotnih razmerah nosila lepe dohodke, obenem pa služila splošni koristi. Naši fantje. »Kaj pa Matijec? Kaj piše?« »Piše.« »No, in kako?« »Dobro. Pravi, da je še zmerom živ in zdrav, tako da se sam sebi čudi. Nekaj strašnega, pa pravi, da je ta vojska. Veliko veliko naših da je že padlo, nekaj ph 1» je ujetih, dosti jih jc pa tudi za vedno ob zdravje in ude. A vse to, pravi, da nt najhuje. Za d m in cesarja, smo prisegli, da damo kri in življenje, zato mora biti človek pripravljen, če tr»:ba, res darovati tudi vse to. Bog ne bo pozabil na nas, čc storimo svojo dolžnost, pa naj smo zdravi ali bolni, živi ali mrtvi.« »Kaj je torej najhuje?« »Najhuje, pravi, da je — pa kaj bi vam jaz pripovedoval, čakajte, saj imam njegovo pismo; nate ga in ga sami preberite, ki vam gre branje dosti hitreje kot kateremu nas.« Bral sem pimo in bil sem žalosten in vesel. Vesel sem bil fanta in vseh, ki so kakor on — hvala bodi Bogu! veliko naših fantov je takih! — žalosten sem bil, da pa drugi niso taki. V pismu se je bralo, kaj je Matijec videl v vojski, da še prej nikcii nikjer, tako sirovost nekaterih, tako 'zkvarjenost, tako brezboštvo, da mora biti krščanskega človeka groza. »Strašno je, kako nekateri kolnejo, klafajo, uganjajo vse grdobije, in nikogar ni, ki bi iim z mogoJnim glasom zaklical: stojte! Ali nič nc > islile, kako blizu ste smrti in večnosti? Za duhovnika ne brigajo, človeka, ki bi imel moč, pa ni. Veliko so iega kriv? seveda ničvredne ženske, ki se vlačijo za vojaki, veliko pa tudi oni, ki bi morali biti navadnim vojakom za zgled. Kako naj Bog blage:'avlja orožje takih vojakov? Vi nc 1 este, koliko je tu pohujšanja, kako težko sc človek cb\arujc neomadežanega! A nc le, da ?e žali Bog in zapravlja poštenje, takim ljudem tudi ni dosti mari za zmago. Kako neki? Odkod naj jemljejo pogum in n oč? Komu je seveda še nekaj za čast, a prostega vojaka itak navadno nc č.rka Vaj posebnega, zalo je takemu čast deveta briga, on misli, če ni pošicn in Bogu zveet, samo na to, kako bi se izmaknil nevarnostim. Dragi, to vam rečem, največ junaštva je tam, kjer je Bog, kjer ie vera, kjer je slreh pred grehom. In še to vam rečem: največja sreča za vojaka je, čc je bil član Marijine družbe. Pri našem polku nas je dosti, ki smo bili v Marijini družbi, in vsi hvalimo Bega, da smo bili. Čc pridemo skupaj in se spoznamo, kako dragi tovariši smo si, kako bi vse dali drug za drugega! In nobenega med nami ni, ki bi pomišljal, če treba v boj, v nevarnosti, v ogenj in smrt. Seveda je teh fantov tudi največ padlo; ni čuda, saj jih je sram, da bi se stiskali za druge, in jim vest ne dopušča, da bi se delali bolne, če so zdravi. A če so padli, blagor jim, lepše smrli ne bi nikdar učakali! Za vsakim se mi potoči solza, a v teh solzah je toliko tolažbe in veselja, da me je skoraj samega sebe sram, ko sem še zdrav in živ. Če pa tako hvalim Marijino družbo, nič ne rečem zoper Orle. Tudi orlovska zveza je storila silno veliko dobrega. Kako lahko je vojaku, če se je že utrdil kot Orel, in koliko ložje zmaguje težave, če mu je orlovska vzgoja okrepila voljo in značaj! A vzgajal nas je Orel vedno tudi na viteštvo in poštenje. Toda če sem ponosen kot Orel, moram vendar povedati, da sem pa še bolj vesel, da sem bil v Marijini družbi. Marsikaj nam more dati naravna vzgoja, a naša najboljša moč je iz Boga. Z otroškim zaupanjem v božjo previdnost in v vednem Marijinem varstvu tako veselo grem na boj krvavi, kakor b, v.2 sel itfiat le orlovsko moreško! Ako pridem zdrav domov, bo moja srčna misel, kako privesti kar največ naših fantov v Mamino družbo. Tako so mi dejali tudi drugi, ker to terja od nas hvaležnost. Če hočete, da bo naše ljudstvo zdravo in krepko, verno Bogu, zvesto domu in cesarju, leda) vodite fante v Marijine družbe!« No, oče, in kaj vi pravile na to?« »Kaj bi dejal? Vesel sem fanta, res sem ga vesel, Bog mi ga ohrani!« Ali časih niste bili posebno vneti za Marijine družbe! Matijec je neki bil družabnik proti vaši volji?« Nc bom tajil, da nisem katere rekel zoper te družbe. Mi stari sc najrajši držimo starih šeg in časih vsega lega ni bilo. Zoper bratovščine pa nisem bil nikoli. No, no, saj vam nisem holel ničesar očitali. Razume se, da se novih naprav ne moremo koj navaditi. A novi časi hočejo novih potov k napredku. Sedaj sami vidite, kakšnega fanta vam je vzgojila Marijina družba. Vesel ga je Bog, veseli smo ga mi in vesel je lahko takih fantov tudi cesar: armade takih fantov ne bo nihče premagal! Dragi so nam vsi fantje, če so le pošteni, a seveda čvrsti in pošteni bodo najložje, kakor pravi vaš Malijec, čc bodo vrli družabniki Marijinih družb. Ti so zares v najboljšem pomenu — naši fantje! Naj bi nam svetovna vojska prinesla tudi to, da bi naša mladina z veselim srcem hitela pod Marijino zaslavo. Tega ne bo vesel lc Bogoljub . ampak tudi Domoljub , zakaj tudi za naš dom, za našo domovino bodo laki fantje poroki lepših in srečnejših dni!- Malim Ko beremo po časopisih o bojih in raznih grozotah, ki vznemirjajo ves svet, ko gledamo ubogo ljudstvo in ogrožene naše drage slovenske domove, nam polni srce velika žalost. A še hujša bolest nas Die-tresa, ko čujemo o moralni propast' nesrečnega žens'va. Niso tukaj splošno vpoštevana slovenska dekleta, vendar jc tudi marsikaj, kar ne dela ravno časti poštenim Slovenkam. Ali ni dovolj gorja, prelite krvi in solza že eno leto? Ali hočemo izzvati še hujšo kasen, še večjo jezo božjo? Ali ni žalostno, da se kljub tolikim bridkostim vrše še taka dejanja? Slovensko dekle! Ako te preveva še pravi duh krščanske ljubezni, tedaj boš nastopila strogo proti takim dejanjem, ki 'kličejo prokletstvo nase. SI ovenska dekleta! Ali ne bomo branile v tej bojni vihri bolj kot kedaj svoje poštenje, svoj ponos? Ali se ne bom0 izkazale uprav sedaj, da sm0 skalno nepremagljive in sicer iz ljubezni do teh, ki branijo nas in naše drage domove! Človeka srce zaboli, k0 gleda v teh bridkih dneh tako poniževanje mnogih deklet. Sramovati se moramo, da je v naših vrstah še toliko »lahkoživk«, kaiere nikakor ne znajo ceniti dekliške vrednosti. Res tako žalostno, da bi človek točil krvave solze! O, da ne pomislijo na uboge mučtnike v bojnih vrstah, ki zrejo smrti v oči, na tisoče žrtev, ki umirajoč kličejr pomoči, na toliko trpečih mater • f--------■ , . , . . ->r> osiro. telili otroi lčev in zena, ki so zagrnjene bridko žalost! Po mestih in tudi na deželi jc marši, kje nastanjeno tuje moštvo. In med njimi niso ravno vsi zgledni! Slovensko dekle! Pokaži takoj svoje misli, ne daj se pre\> rati! Ne bodi metla, za katero sme vsakdo prijeti; ne pusti poteptati v tla svoje časti! In č'ko si še tako preprosta, — pokaži pa da si plemenita po srcu, kar prekaša vse drugo! Nikar ne dajmo prilike in povoda da bi kdo po tujih krajih pripovedoval o labkomišljenosti in neznačajnosti slovvn-sk;h deklet. Poštenost, dostojnost in sra. mežljivost je bil doslej častni znak slovenskih mladenk. Ali naj nam sedaj nekaj lahkoživk to častne priznanje uropa, zapravi za vselej?! Pokažimo, kak j nam ie pri srcu neomadeževano slovensko ime! Pokažimo prav s tem svojo ljubezen do naših dragih bratov na bojišču. Z molitvijo, z lepim zgledom in z neoroadeževa. nim življenjem lajšaimo niih trpljenje in skrbi. Nedavno se ie že neki vr-ji jako ne. prijetno izrazil o slovenskih dekletih. Ali čutete, 'kaj to pomeni? Pozor torej, slovensko dekle! Pogumno v bojno črto zoper vse te podlosti, ki zmanjšujejo našo slavo, kratijo naš ponos. Delujmo povsod in z vsemi m -črni za h'?, gor mile oče'njav! Tako bo zopet zasijria na raših slovenskih domovih zida zvezda srečnih dni! Slovenski dekle, »vetu. Vesi je izprašala. Avstrijska vlada je poslala 29. junija poslaniku Združenih držav na Dunaju posebno pismo, ki sc v njem pretresava nevtralnost- Amerike. V noti se izvaja med drugim tudi to-le; Izvoz ameriškega vojnega materiala tt slo'i v soglasju z nevtralnostjo. Ne gre se nanneč za to, da se zmanjša izvoz ameriške vojne industrije, ki ga je imela v času nr.ru, ampak ta industrija se je ravno vsled vojne silno povečala. Da se je moglo ustreči veliki potrebi Angleške in njenih zaveznikov, je bilo treba obrale popolnoma izrabiti, obstoječe izpremeniii in razširiti in ustvariti nove in zaposlili velikanske množice delavstva. Vse gospodai.-ko ziv' ljer.je se je izpremenilo. Nihče tedaj ameriški vladi ne more braniti, da s prepovedjo izvo?a, ki koristi samo eni vo|« stranki, ustavi ta ogromni izvoz vojnega malcriala. Morebitnemu ugovoru da ie ameriška industrija pripravljena tudi Nemčiji in Avstriji dobavali vojni materiali da pa vsled vojnega položaja tega ne mere, se mora odgovoriti s tem, da je ameriške. vlada gotovo v stanu temu odpo-moči, kajti dovolj je, da Angleški in njeni iti zaveznikom zagrozi z ustavitvijo do-bavljanja vojnega materiala, živil in surovin za slučaj, če se ne da prostosti zakoniti trgovini z Nemčijo in Avstrijo. Fo te poti bi ameriška vlada samo sledila svoi^ vedno zelo spoštovani tradiciji nastop8 za svobodo zakonite pomorske trgovin > Avstrija apelira na Ameriko, da naj I ezno presodi in revidira svoje dosedanje 'aH je že kaj upanja na mir? Neki ru-. veleindustrijec se je tako-le izrazil Voss Ztg.«): Sodijo, da Rusija z Nemčijo 1 'brže nc bo sklenila posebnega miru, lU"" na ic izjavila svojim sedanjim zavezni-kom da je nadaljevanje vojske brez cilja, Moramo pričeti z mirovnimi pogajanji, Rusi so pravi junaki, a brez orožja. Jasno je, m Ki"")' , , . , lt.m ležeče, da delaio skupno z nemško industrijo. . Odposlanec ruskega car;a v Cetnju. Car je poslal generala Kaulbarsa v važni mfcjji h kralju Nikiti na Cetinje. Skoro gotovo bo car skušal pregovoriti črnogorskega kralja, da izprazni Skader, ker je julija protestirala pri sporazumnih velesilah proti zasedenju mesta. Preobrat? Iz Črnovic se poroča: Iz popolnoma zanesljivega vira se trdi, da Rusi svojo mejo nasproti Romuniji zelo močno utrjujejo. da se morata po vojski približati Nem-,"n Rusija. Rusom je bolj kot kdaj na Svetovna vojska. Italijani še nadaljujejo napade.— Naskoki v Dolomitih. — Zrakoplov nad Nabrežino. — (»anljiv prizor na Knlvariji pri (>iorici. — Strahota zadnjega boja pri (iorici. — lliuli naskoki ob Dnjestru. Koroški polk se odlikoval. — lliiiden-burg sc je zopet oglasil. — Med Visi« in Hugom se Je ruska ofenziva podrla. — Nemci zasedli mesto Przasnisz. — Naši prodrli ruske trte vzhodno od Przasnisza in v okolici mesta Krasnostava. — liuskili ujetnikov: 20.380 mož. — Nemške tete so sevArgonih dobro obnesle: ujele so 7000 Francozov. - Boji v Afriki končani. — V ilardanolskih bojih se Angleži in Francozi ne morejo ganiti naprej. - Letalci nad Belgradom in Novim Sadom. — Francoska ofenziva pri Arrasu je donesla francoski armadi izgube 78.500 mož. - Italijanska križarka „(*iuseppe <«arlbaldi" potopljena- VOJSKA Z ITALIJO. 0 grozni bilki pri Gorici, v kateri 'o bili Italijani občutno tepeni, izvemo .,'c Polagoma več podrobnosti, ki sc »Jih vsebina tako-le glasi: Bitka, ki je rajala dobra dva dni od Brd do morja, končala s strahovitim porazom Italijanov. Izgube od kraško-furlanskcga . do Brd znašajo, kakor poročajo S liad 50 tisoč- Gorc mi'liSev pred tih rt-1 P°st°jankami... Niti v Karpa-i:' .l1180 Rusi gonili v mesnico svojih JU(U tako, kakor delajo Italijani s svo- jimi. — Predvsem so se bili in sc še bi-jejo trdovratni boji za hrib Kalvarijo pri Gorici. Kraj Podgora pod Kalvarijo je vsled tega največ trpel vsled dosedanjih bojev. Na tisoče in tisoče granat in šrapnelov je bilo razstreljenih na Kalvarijo in zadele so granate na Podgoro ter jo razdevale. Podgora je porušena, razdejana, požari so uničili več poslopij, obilo ljudi jc bilo ubitih. Italijani poskušajo priti v Podgoro iz Grojne, ali vsi taki poskusi se izjalovijo, naši hrabri vojaki jih vselej vržejo nazaj in Italijani morajo toči navzgor proti Štever-janu. Sodba o naših in o Italijanih — od očividca v Gorici. Naši imajo neznatne izgube, Italijani pa ogromne, pri naših raste pogum in zmagosvestje; )>ojoč koraka jo naši v jarke in druge postojanke, pri Lahih vpade srčnost; upijanjat.i morajo uboge polentarje, da jih spravijo naprej do napada. Naši ujamejo mnogokrat neranjene vojake in pobirajo laške ranjence alkoholizirane! Splošna sodba o italijanskem moštvu ni ugodna, boljši v vojaškem pogledu so baje častniki. O laški artiljeriji imamo pa tudi mi nevojaki gotovo sodbo. No d G000 granat je padlo samo na eno našo postojanko na Kalvariji tekom enega dneva, naši so imeli skupnih izgub komaj 20. Ko so Lahi naskočili isto postojanko, so jih naši pobili grozovito, mul 1000 mrtvili. Kdo ve, koliko ranjencev so imeli Lahi samo tisli večer na tislem mestu. Streljajo Italijani strašno, a tudi strašno slabo. V Gorici niso napravili v vojaškem pogledu skoro n i kake škode, dasi so že poslali nekaj tisoč izstrelkov v mesto. Ali ne znajo :ili imajo slabo orodje? Naši streljajo zelo po malem, a le gotovo. Dogodki na italijanskem bojišču od 12. julija daljo: 13. in 14. jul. so bili na primorski bojni črti na posameznih točkah ljuti artiljerijski boji. Napadi več italijanskih pešpolkov pri Bedipulji (vzhodno od Tržiča) so bili odbiti. Zadnje dni so Italijani neprestano razsipali vojni materijal s tem, da so streljali na doberdobske planote; poskušali so tudi več napadov s pehoto, osobito med Zdravščino — Polazzo, a so bili vselej odbiti. — Gromenje topov se ob mirnem vremenu prav dobro razloči tudi na ljubljanskem polju in na višinah krog Ljubljane. Ganljiv prizor na Kalvariji pri Gorici. Sovražnik napenja vse sile, da bi zavzel to višino. Na tisoče granat se je že zarilo vanjo. Vse je posuto s kosci železa ... Na Kalvariji so triji križi. Enkrat je bila že Kristusova podoba s srednjega križa od sovražnega strela strgana na tla. Vstal je iz svojega kritja Dalmatinec ter vzlic ognju in dimu in toči šrapnelov na tleh ležečo podobo vzel v svoje roke, nesel jo h križu ter jo zopet pripel na prejšnje mesto. Sam Bog je poveličal njegov čin! Kajti v hipu, ko se je odmaknil od kraja, kjer je Kristusova podoba ležala na tleh in stopil dva koraka proti križu, se zarije ogromna granata v zemljo, kjer je pravkar stal, razpoči s strašanskim pokom ter pokrije vse na okrog z zemljo in kamenjem. Dalmatincu se prav ničesar ni zgodilo! Tovariši so mu častitali k hrabremu činu njegove pobožnosti ter občudovali varstvo božje, ki se jc nad njim pokazalo. Križ pa, ki se dviga na gori, je za vojake znak neizčrpnih moči! Tam gori se čutijo varne. Sami pripovedujejo, s kakim zaupanjem se sredi granat in šrapnelov iz svojih jarkov ozirajo na križ, na Kristusa, ki z razpetimi rokami blagoslavlja nje in njih napore, ter stoji ob strani onim, katerim so bile zadejanc pekoče rane, da jih junaško prenašajo, a tudi onim, ki v službi domovine umirajo in iščejo v Njem s svojimi zadnjimi pogledi milostnega sodnika. Še nekaj iz zadnje vojske pri Gorici. Graški list »Grazer Volksblatt« je poročal: Bojna črta med Gorico in Tr-žičem je dolga približno 30 kilometrov. Proti tej točki je poslal Cadorna štiri armadne zbore, okoli 200.000 mož, tako da je prišlo na vsak meter sedem mož. Te čete je podpiralo 400 topov različnega kalibra, ki so kar razsipavali mu-nicijo. In kako jc bilo pri nas? Nekaj primerov. Ena sama črnovojniška stot-nija je dva tedna zadržavala dve italijanski brigadi. Nek orožniški stražmoj-ster je samo z osmimi možmi držal neko višinsko postojanko pri Dobrdo-bu in zadržaval prehod sovražnika, med tem ko so sc naše prednje straže mož za možem plazile v pripravljene postojanke na doberdobski planoti. Štirikrat nad Trstom so že bili italijanski letalci; zmetali so na mestne dele 20 bomb — brez izdatne škode. Ena bomba je padla na vodohram mestnega vodovoda, ki pa ni napravila nobene poškodbe, pač pa je ranila eno žensko. Pri drugih napadih je bilo nekaj oseb ranjenih, par pa mrtvih. V senci krogel. Tolminski dekan in poslanec Ivan Boječ piše 9. julija: Preteklo nedeljo 4. t. m. sem prišel do Sv. Lucije, in prav, ko sem šel po cesti, so prileteli od sovražne strani šrapneli v pozdrav. V župnišču pri Sv. Luciji pa sem opazoval, kako naši odzdravljajo sovražniku; to je bilo bobnanje topov in šviganje šrapnelov sem in tja! Pri Sv. Luciji jc bilo v soboto porušenih več hiš. Na potu proti Tolminu sem šel po jako nevarnih mestih, katere sovražnik vedno obstreljuje. Končno sem prišel v Tolmin, kjer so šli maloštevilni verniki ravno od popoldanske službe božje, in koj nato so naznanjali sovražni šrapneli, da je prišel njihov dekan domov. V Tolminu samem ni vojakov, hiše večinoma zaprte, nekatere poškodovane, in ako ne bi topovi vedno nad našimi glavami bobneli, bi človek niti ne vedel, da je vojska. V bližini pol do enega kilometra silovito streljanje pušk, strašni boji, strašna smrt; a mi v Tolminu ne vidimo nič, ker jc vse skrito. Govori se o krvavih bojih, a mi sc niti ne zmenimo: ljudje hodijo v cerkev, po cesti, na polje, od obeh strani pa nad glavami švigajo krogle topov. Sicer pa smo prepričani. da bo zmaga na naši strani; čez 31 Sočo soMažnik ne pride; vsaj tako pravijo vojaki. Zrrk »ec tu. d ko'o-voroiit v Na-bražnf. H. julija zjutraj je prišel nek ia-liianski Iclalec n.-d nabieži.iski kolodvor ter vrgel nan) več bomb. Škode ni napra-vil perebne. Napad; v Dolcmitih. Naše posfoj?nke v okolici Šluderbnhn (ob meji južno od mesta Innichen) so inisle 15. julija opraviti i italijanskimi čeiami, ki jih je bilo več bataljonov. Italijani so bili krepko cdbiti. Predi! Rabel m Naborjet. Proti tein zapornim f rtom so namerili Italijani že takoj 25. maja topovski ogenj. Do začetka ielha je nast-elj- c vražnik v tej smeri n:-šteto granat veni ar ni mogel ped-eii utrdbe Kensel, ki ;-e v-dro odgovarja. En?ko se trdno držita zaporna forta Rrbel in Predil. Ne!ai jih Je radio. nekaj 'e otMavKe- R'h, Lis K van i !bil je zaplenjen) ie poročal, d: ie v bitki p;i Cc./ici padel italijanski ge-Tal marchese Raverra in polkovnika Archisi in G e)1 i. Frankfurter Zeiturg pa ve povedati, da je vsled po-taza pri Gorici bilo upokojenih 20 generalov in polkovnikov. A :V>j'?k: bo- na v ej Črt®. Uradno noreti1" dne IS. j; • ši =• cbjavka, da se izvajajo n- se1' c' ''h italijanskega bojišča mc.ni • j- . i -' c ij.-ki boji. It,Vti;.lT»-I-:a kr ž?rka potopljena. Dne 1P J-uiija - j ■ - tr i 'e naš prdmorski čoln blizu Dubrovnika ioipedirnl in po'opil ita-lr-r.-!o» kr'. žarko Gio»:-ppe Garibnidi Ta t t.a 1 c.'3 '.e imel? 550 rr.rž posadke: dc'ga ie bila 105 m, široka 18. Potopila se ie i5 minutah. — Slava naši morski sili, K! tako :'ves'o sfraži avsiri;sko obalo! RUSKO BOJIŠČE. N; r -iojankah severnega bojišča ie 1" do ;5. julija malo ognja. Utr ujete čete ic vierale dobiti dc'oma potrebnega počitka, deloma so pa Rusi spravili skupaj to'> o moči da co se ustavili in uirdili. Toda mog: no P>'četo ru"ko prodiranje v prostem icverao oi Krasnika se ;e kmala u - (&v lo. Črto Vislc—B -g so Resi utrjevali 8 tednov. Zadnji vojri svet e v navzočnosti carja sklenil tli najrirežjo ofenzivo. Med Krasnikorn in Ljublinom, tako trdijo francoski časopisi, se mora doseči odločitev. Rusi so baje vrg*i na to bojišče 300.000 novih rezerv. Toda načrt ofenzive Rusom ni prinesel pričakovanih zmag, ker so takoj nato pritisnile nemšk; moči severozahodno od Varšave in Visle ter zasedle več važnih postojank: vzele so tudi mesto Przasnvsz, ki so je bili Rusi močno utrdili. Hindenburg je torej zopet nastopil. Tudi na najsevernejšim bijišču So njegove čete osvojile več ruskih postojank v okraju južno od reke Njemen. Nemške četj so prodrle v prostor vzhodno od me«ta Kal-varije in Smvalkija. Pri teh pohodih je bilo iijstih ?Q00 ruskih vojakov. Ob Dnestru, kjer se bijejo Slovenci, so imele naše čete hr.de b h pri Nižniovtu vzhodno cd St-rir!.-.- Bcji so rt n?. dalje -vali v.-e zadnje f* >- uj:'i!i 'e bilo dne 14. in 15. pliia 1860 5 ih v:-?-! v. V Pflan-2er{av! r<~r.#, H "e vv rh-4 nnerd se jfc pa..*..:., t.Jii-.v:i!:;...'... .Si it. 7. ji Oh besarabski Iront« so '' •=: iulija Z veli'- i'"i sila'"' p ia$ttfon dobiti avstrijske postojanke, pa so bii zopc- z niotcž-iimi izgub- »tli odfei i. Ručl s-, se ttidl to pe-služili vojn." zvijate. Poslali so k avst--!.-skim jarkom v kmete preoblečene voi.-ke. Ko so Rusi doš'i v bližino jarkov, so pričeli metati ročne bor be, nakar so za npmi naskočili oboroženi Rusi. Avstrijske čete so napad opažih in ga hrabro odbile. Tud pri Sokalu. Kjer so bili lani prvi boji, so jeli naši razvijati nove sunke ter so si osvojili več ruskih opirališč. Zadnje sile napenjajo. Gla«om N .voje Vremja« sc je po celi Rusiji rekvirira'a živina. Vs--»k posestnik sme imeti samo cro kravo, ki se mora ob bližanju sovražnika takoj odgnati. Na veliko se pobirajo ko-vinasti predmeti iz medi, bakra, tudi zvo-no\ i, zp vojaške namene. Us'anavljajo se posebni oddelki, ki imajo nalog, da ob bližanju sovražnika nemudoma uničijo žito in druge poljske pridelke. Zadnji čas prebivalstvo na južnem Kurskem trunionrn zapušča deželo. Vlaki v Vindavo so prenapolnjeni. Novi uscehi. Naznanila od zadnje nedelje dne 18. julija re glase splošn- ugodno. Zdi se. da osrednja nasa zaveznika čedalje bel j ogrožata trdnjavi Varšavo in Ivangorod. Ko so ncinske čete zasedle severno od Varšave mesto Przasnisz, so se Rusi umaknili v že pripravljeno utrjeno črto vzhodno od omenienega mesta med Vislo in Pisso proii reki Narevi; toda zvezne čete so tudi ž? to črto prodrle. Enako so zmagnnosno zlomile rusko črto avstrijske in nemške čete zahodno od reke Wieprza v pokrajini Krasnostava — blizu Ljublina. Skupni plen na obeh bojiščih znaša 26.380 mož. Tudi pri Sokalu so naši izirgali Rusom trdovratno branjene postojanke, Rusi pietiravajo. Vojni poročevalski stan naznanja: Rusko poročilo o zpdniih dogodkih pri Krasniku, po katerem so nr,s baje Rusi vrgli nazai in od 5. do 7. julija ujeli 11.000 naših vojakov ler zaplenili več s'rcjnih pušk, je zelo pretirano. Končno se ni čuditi, da lUfko vojno vodstvo, ki več ket dva meseca ni i jglo nič veselega poročati in ki je umaknilo svojo fronio od Dtinajca do Zlate Lipe in Bugp ter iz Karpatov do Krasnika in Zamošča, izrablja pridobitev par kilorn. ozemlja, ter vs?mn svetu in svojim zaveznikom o kolikor mogoče veliki zmagi poroča. — Kakor je naš generalni štab 8. julija poročal, smo na cesti Krasnik—Ljubim 4 km p.-»d splošno fronto pomaknjeno vojno skupino vzeli nazaj pred sovražnikom, ki je frontalno in obl<' ljevalno napadal. To popolnoma krajevno umikanje je brez vpliva na sosednje skupino. Kakor razvidno iz zgorajšnjih poročil, so naši že daleč preko le črte. FRANCOSKO BOJIŠČE. Boji so deloma hodi, a so omejeni na manjše bojne trie. — Francoski napadi z rečnimi granatami pri Souchezu so bili 12. in 13. julija odbiti. — V gozdu Pretre so Francozi f-iirikrat napadli, a imeli so •amo cbčulne izgube. Prč p,- so remške cele dosegle lepe .^rrVe y Sever .-lo-lno od Vi- iiC .c Čil. lw.u so Z. scaie francosko črto, več co Francozi morali zapustiti, fj.v ih f b;!0 pr fcližno 3000 francoskih vojakov, med njimi čez 50 častnikov, za. p!ei.'c-;ii šli.je topovi, 6 strojnih pušk veliko materir-la; osem topov je bilo eni-čenih. Nemško uradno poročilo se glasi: Francozi so 14. julija do noči ponov no poskušali zopet vzeti izgubljene p0. stojanke v aigonskem gozdu. Kljub temu, da so porabili veliko municije in zastavili močne nanovo došle sile, so se njihov, 1 napadi zrušili ob neomagljivi nemški fronti. Na mnogih mestih je prišlo do siloviti!- bojev z ročnimi granatami in moža z možem, Z nenavadno visokimi izgubami je plačal sovražnik svoje brezuspešne napore, šte-vilc Iranc -kth ujetnikov se ;e zvišalo na 68 častnikov >n 3668 rnož. Ucpeh n;iših čet je tem pemembneiči, ker so Francozi, kakor ujetniki sogl.^no izjavljajo, za 14. julij, dan niih na rodne« a praznika, pripravili velik napad na našo argonsko fronto. Tudi vzhodno od Argonov so se ta dan vršili večji boji. V gozdu M- Irncour! ,» naš ogenj preprečil napadalne poskuse s" vražnika. V gozdu Pretre se |e pred našimi postojankami z velikimi i/guban u-šil francoski napad. Neko francosko letalo, ki ;e n • . ;<.'.> naše postojanko pri Souchezu, je bi'-, deto. Letalo je pričelo goreli in jc :Ho v sovražni črti na tla Drugo letp'o so ne; ške krogle pu Henin-Lietardu sestrelile, pos- d k a. je ranjena nadla v nemški tabor. Število francoskih ujetnikov v Argo-nili od 21, junija dalji znaša čez 7000 mož. Ponesrečena oier-ziva Francoze-. H me»tu Arrasu izkazuje velikanske i- ube. Skupno število padlih znaša 78.300 SRBSKO BOJIŠČE. -7 Behirada so poleteli dne 8. julija n; ogrsko ozračje. Pozdraviti so hoteli z bombnimi bonbončki Petrovara' din in Novi Sad. Petr-.varadinski trdni,"V* ?k' iopovi so se Za lo prijaznost zahvalili tako, kakor je pravilno: Obstreljevali so lelalca, ki je imel namen razrušiti ne-trovaradinski železniški mosi. Toda ztirefil je. Bombica ie padla v vodo. Drug' dan ~-e ji letalec zopet prikazal ter vrgel boirtio na dvorišče vojašnice, ki je skopala veliko jamo. Naše krogle so francoskega letalca, ki se je posodil Srbom, obstreljevale: zdi se, da je bil zadet, dasi jc plaval 3000 m visoko. Naš odgovor. Az Est« poroča i/ Nevera Sada: Dn se odgovori na obstreljevanje Novega Sada, je obiskal neki naš letalec častnik v torek popoldne Belgrad in je metal bombe na vojaški tabor. Dvignil'-so se nato trije francoski letalci, ki so ih-kolili sovražnika in so v višini 2000 m streljali iz strojnih pušk. Letalcu re je posrečilo da se je vrnil neranjen, dasi j' bilo legalo poškodovano. Enega Francoza sestrelil. BOJ ZA CARIGRAD. Na kavkaških tleh so se zadnji teeten zopet obnovili boji, v katerih sc Ras' gabili do 2000 mož. Na dardanelski fronti, so skušali An-gbži predirati pri Ari Burnu. Pt hudem ariiijerijskem in infanterijskem ognju su i ;„ sc umaknili turškim salvam. °PTosilovit jc bil tudi boj pri Sedil Bah-^ A dleško-francoske čete so bile odbite f hudimi izgubami. Izstrelile so zastonj \1 60.000 granat. Posebno ljuto so na-Jli sovražniki 12. julija turške posto-Pa ,' D,.j n,cstu Kritina, a vsi napori so bili 1 cnešni -- Angleži in Francozi poš-jjejfvsak dan do 800 ranjecev v Aleksan- ^''Ve delijo. Italijanski listi poročajo, da razumne države nadaljujejo pogajanja rti Carigrada. Najnovejši predlogi rezer-■ io Bo spor i" Pero za Rusijo, Stambul " Galato za Francijo in otoke ob južnem hodu Dardanel Angležem. Ta delitveni Jokazuje, da Francozi niso več volj-ni izpolniti znane edine želje Rusije. — aj pa Italijani? BOJI V AFRIKI. Žaloi^ra v Nemški jugozahodni Afriki •e ^nčana. Skoro eno leto odrezana od svoje domovine se je mala nemška garni-lija, ki ic bila vsled številnih bojev že itak decimirana, "končno morala udati angleškim Afričanom. Nemška jugozahodna Afrika, ki je večja kot poldruga nemška država! ^ s tem osvojena in bo šele po miru zopet op: ena. Najbrže bodo sedaj južnoafriške čete poslali v Evropo. Vrhovni poveljnik n:i angleški strani je bil Louis Bolha, nekdanji višji general transvalske armade. Čxi se izpreminjajo. ;edenske novice. Kolera prsti. Prejšnji leden so umrli v Ljubljani štirje vojaki na znakih kolere. Taba bo previdnosti. Ne uživati nezrelega sadja' Predaleč pa ie nc sme iti. V Ljubljani je c. kr. drž vna policija zaplenila že dvakrat večjo množino drv zaradi previsoke-ea navijanja cen. Prodajalec jc zahteval že M K za klaflro. Kdor ponuja drva 1 se-ženj dražje kot po 28 K, se pregreši zoper akon z dne 1. avgusta 1914. Nevihta. V sredo dne 14. julija popoldne ie razsaj; la v škofjeloški okolici huda nevihta s ločo. Na starološkem polju ie napravila precej škode, ki bi bila pa bol) okutna, t? bi žito po večini ne bilo že Poželo. Unr! V dne 14. julija v 71. letu sta-t(,sli upokoj, nadučitelj g. Andrej Grčar. Na srort je bila obsojena tovarniška JKlavka Elizabeta Mlinaric iz Gradca pri Liliji. Nečl oveško nezakonsko mater — Momorilko je zadela zaslužena kazen. Proienjsha procesija. V nedeljo dne Iflija sc jc razvrstila izpred Marijinega H* v Ljubljani velika procesija, ki se ie pomikala p-, ljubljanskih ulicah dalje do cerkve sv, Antona Pad. na Viču. Pobožni wmki so priporočili našo vojsko in nje ■nagovito moč mogočnemu priprošnjiku Sv' Antonu. Veliko denarja (3600 K) je izgubil Ja-■ Kogovšek, gostilničar iz Zaplanc, na v°l<=m oovratku z Vrhnike. S j je na italijanskem bojišču dne ' ,ullia znani ljubljanski plakater Peter Matelič, star 49 let. V vojsko je šel 'kot prostovoljec; bil je že poprej vojak desetnik. P. v m.! Devet krav je ubila strela dne 6. julija na paši pri Judenburgu na Štajerskem. Vsaka krava je bila vredna tisoč kron. Deset korenjakov. V Špitaliču pri Kamniku živi posestnica vdova Alojzija Drclc. Ima d^set sinov, ki so vsi vojaki. Osem sinov je na bojišču. O dveh sinovih, ki sta služila pri 7. lovskem bataljonu, že od jeseni ni nobene vesti. Sedanje življenje na Vipavskem. Na Vipavskem je ponavadi. Soseda se preveč ii3 bojimo. Ljudje so mirni in opravljajo pogumno poljska dela. Ves sadež izredno lepo 'kaže. Vino ima izredno ceno in ga je sploh težko dobili. Sovražniki so še daleč, daleč od Vipave. In če jim je ob bistri Soči vroče, bi jim bilo še veliko bolj ob sivem Nanosu. Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Jakob Čelihar, doma v Št. Petru na Krasu. Od novembra do 24. junija ni bilo nobene dopisnice. Zdaj pa piše, da je ruski ujetnik, zdrav, in da mu ni preveč slabo. — Jane/, Hegler, posestnik iz Potiskovca (Struge pri Dobrepoljah) je služil kot vojak črno vojnik; odšel je s prvimi na severno bojišče. Do novega leta je bil zdrav in neranjen. Potem pa ni bilo nobenega poročila, kako in kaj. Žena njegova je tugo-vala z dvema hčerkama na večjem posestvu; pričakovala pa je vedno, da se bo njen mož še oglasil. In res. Prišlo je pisemce, ki jo je potolažilo. Mož se nahaja v Aziji čvrst in zdrav. — Martin Hribar, posestnikov sin iz Jereke v Bohinju. Nahaja se v Asabadu za Kaspiškim morjem. Domov piše: »Ravno en mesec smo se vozili in marširali. Ne delamo nič in zato tudi ne zaslužimo nič, ker nas je preveč.« Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, iti jih obrestuje po 4a/*°/o brez kakega odbitka. Kalne m Bi Lziitiijft i. popoline. Glej inserat! Razne novice. Vina je zmanjkalo v Gorici in okolici, Razprodano je vse, kar ga je kdo imel. Hektoliter je šel po 100—120 K. Nadrobno se toči po gostilnah, kjer ga je še ka), po 1 K 80 v. do 2 K liter. Kaj bodo rekli Italiian.il Srbi so severovzhodno od Drača zasedli zopet sedem krajev. Črnogorci so zasedli vse južno zaledje od Skadra. Grško napredovanje je dospelo do reke Semeni, Kolera med ruskimi vojaki. V ruski vojski divja kolera, ki tudi pozimi ni prenehala. Ker so se zanemarile zdravstvene odredbe, se je sedaj kolera v ruski vojski strašno razširila. Namesto da bi na koleri obolele vojake pustili v oskrbi Rdečega križa«, jih pa armada vlači s seboj od kraja do kraja', s čemer se je kuga raznesla in razpasla na vse strani. Sodba Italijanov o Pulju, »V Pulju so Nemci nagromadili velikanske množine živeža in streliva. Nemčija je odposlala v Puli kakor v Dardanele častnike, mornarje, mehanike in letalce. Operacije, ki jih vodijo Nemci, niso naperjene le proti Adriji, marveč sploh proti Sredozemskemu morju in tudi proti Dardanelam. Pulj je danes velikansk podkop. Vsa vojaška poslopja so zvezana z električnimi žicami, ki lahko vsak hip zažgo razstrelivo. Štiri mesece so to nemški častniki izpeljavali,« Dve srbski ladji sta zleteli pri Črni-vodi z bencinom in s petrolejem v zrak. Bencina sta vlekli 20 in petroleja 52 železniških voz. Srbski poslanik pri Vatikanu. Bivši srbski poslanik na Cetinju dr. Gavrilovič je dosp»l v Rim, da kot prvi prevzame sibsko poslaništvo pri Vatikanu, kakor je bilo sklenjeno v konkordatu. Gavriloviča je sprejel kardinal državni tajnik. Nato je bil poslanik sprejet od sv. očeta, V Lvov se vrača redno življenje. Dela pri popravi železniških prog hitro napredujejo in zveza z zapadom bo kmalu redno obratovala. Tudi lvovski glavni kolodvor je že v toliko popravljen, da se je mogel obrat začeti. Škoda, ki so jo pro-vzročili Rusi ob svojem odhodu na kolodvorskih zgradbah, se ceni na več nego 16 milijonov kron. — Nemški generalni konzul Heinze v Lvovu se je že vrnil z Dunaja semkaj. — V onih mestnih delih, kjer so Rusi zanemarili zdravstvene odredbe, so se množili slučaji azijske kolere, nakar so naše sanitetne oblasti takoj odredile vse potrebno, da se prepreči nadaljnje raz-šitja"ie kuge. Tudi Rusi molijo. Sv. sinod je zapo-vedal vsled carjjvega ukaza, naj se prirejajo po vsej ruski državi procesije in prošenjske pobožnosti za pomoč v težavnem položaju, V Varšavi je strah. Te dni je 18.000 meščanov zapustilo Varšavo; izgnali so jih' pa 80.000. Jelnike so prepeljali v Moskvo. Tako dolge bojne Sronte še ni bilo. Fror.ta severnega bojišča je dolga 1600 km. Ako bi potisnili Ruse iz Poljske, bi bila fionia komaj 400 km dolga. Slaba letina bo — kakor c diio — v Rusiii, ker je huda suša žiiu preveč škodovala. Še novi nabori, S 1. julijem so morali na vojaški nnbor vsi rufki mladeniči, ki so dovršili srednje šole. Ruska križarka po*cp?>nc. Bolgarski listi so objavili novico, do jo bila ruska križarka »Rurik« kakih 80 milj od Odese torpedirana in potopljena, Križarka ,e za varstvo spremljala prevozne Ipdje. ki c-o to volile francosko municijo za rusko vrj-s'ko. Na Vačah so imeli na nedeljo že tretji pogreb iz Marnove rodbine na Gornjem Logu. Dne 24. maja so pokopali umorjeno mater Heleno Primožič, naslednjo nedeljo hčer Frančiško, 'ki so jo semkaj pripeljali iz ljubljanske bolnišnice. Umrla je vsled rane na glavi, kamor jo je morilec udaril. Zadnjo nedeljo, 18. julija, so ga zagrebli še Ivano Primožič, omoženo Lov-še, ki je shirala na posledicah nesrečnega poroda vsled pretresljive smrti svoje matere in sestre. Sledu za morilci Se ni, pač pa nekateri menijo, da se je grozni umor izvršil vsled maščevanja. Imenovanje. Avstrijski cesar je imenoval prestolonaslednika Karla Franca Jožefa za generalnega majorja in kontread-mirala. V Pulju so dobili trojezične napise: hrvaške, nemške in italijanske. Tako je odredila vlada sama. Deset ladij so potopili Angležem nemški podmorski čolni v prvem tednu meseca julija. 87.000 žensk se je vpisalo na Angleškem za izdelovanje streliva po tovarnah. »Avanti, avanti!« Italijanski naskok se prične z običajnim artiljerij-skim ognjem. Potem sledi brezkončno kričanje: »Avanti! Ragazzi! Evviva Sa-voya! Corraggio!« (Naprej, fantje! Ži-vio Savoya! Pogum!) Med temi klici se jame oddelek pomikati, naši pa jim kličejo: »Avanti, Salamuči! Formag-Rio! Corraggio!« (Naprej, Salamuči! Sir! Pogum!) Redkokdaj pride do bojev iz bližine, če pa pride, potem so strašni. Ni golo naključje. (Prizori ob obstreljevanju Gorice.) 1. Redovnica moli pred Najsvetejšim v stranskem koru. Ko je že dolgo molila, se preloži, sama ne ve zakaj, k drugemu oknu. Še ni bila tam, kar poči sovražni šrapnel in smrtonosno železje se zarije v tla ravno na tistem mestu, kjer je ona prej klečala. Ko bi bila ostala tam, na mestu bi bila mrtva. — 2. Zopet druga redovnica, usmiljenka, gre popoldne počivat, ker jo čaka ponočna služba pri ranjenih vojakih. Sama ni vedela zakaj, a zgodilo se jc samo tisti dan, da Se vleže ne v svojo lastno, ampak v posteljo svoje tovarišice. Kmalu nato predere šrapnel njeno posteljo in tla pod posteljo. Uš > je gotovi smrti. — 3. Krščanski go.,(K i se pelje po opravku iz mesta. Tik mesta se razpoči sovražni šrapnel ravno nad njegovo glavo ter sipa svojo morilno vsebino na vse strani. V tisti nevarnosti vzdihne: »Jezus, Marija, varujta me!« In glej čudo! Nc gospoda, ne konja ni zadela niti ena krogla, četudi je okoli in okoli vozaJrur deževalo iz razpočenega šrapnel«. — Vse to se je zgodilo zadnje dni v Gorici. Panamski prekop. Prve tri mesece obratovanja se je prepeljalo po novem medmorskem prekopu na 202 ladjah čez en milijon ton raznega blaga, predvsem žita. Vojsko končati je hotel neki zmedeni profesor Fr. Hol, ki je julija v New-Yorku dvakrat ustrelil na milijonarja bankirja Morgana. Krogla mu je prodrla pisi. Ko so ga prijeli, je re-61 kol, da nima nič proti Morganu, marveč bi rad s svojim dejanjem pospesil konec evropske vojske. Iznajdljivost naših »železnih«. Ko je ob Dnjestru bilo treba odbiti hud odpor ruskih sil, ki so branile prehod čez reko, so naši meni nič tebi nič zabredli v vodo in neprestano dalje streljali. Pomagali so si tako, da so eni dvignili druge na svoja ramena, ti pa so potem prosti nadležnih valov lahko streljali. Ko jc naša težka artiljerija zapalila ob reki ležeče mesto Buko-czowce in nekatere druge vasi, so se morali Rusi na celi črti umakniti. Kakršna vojska — taka odlikovanja. Prsa odlikovanih Francozov diči framasonska zvezda s peterimi prameni. Kakor drugod ima sicer tudi Francija kot znak odlikovanja vojni križec, ki visi na traku; a zraven je pripeta tudi framasonska zvezda, nad njo pa lovorova vejica. Italija jc imela že poprej peteroprameno zvezdo kot vojni znak. Nekaj čudnega nesoglasja je v tem, ako tudi duhovnikom dele taka odlikovanja s »prostozidarskim« znakom. Dar sv. očeta Benedikta XV. za vojaške kapele v naši armadi. Dunajski nuncij je po posebnem naročilu papeža Benedikta XV. izročil apostolskemu vojnemu vikarijatu 5000 kron kot prispevek za nabavo vojnih kapel, da se udeleži skrbi za pastirstvo v e. in kr. armadi. Vzel ga je na muho ... Franc Vir-tič, loma iz Klanjca pri Lučanah, piše dne 28. junija z italijanskega bojišča svojim domačim: Včeraj smo imeli štajerski črnovojniki posebno srečo. Ob visoki planini P ... smo uničili dve italijanski stotniji. Z višine smo pošiljali proti Italijanom cele plazove kamenja. Navadne in strojne puške, ročne granate in topovi so grozno mesarili med Italiiani. Na kakih 800 metrov oddaljeni višini je naš poročnik za neko skalo opazil italijanskega generala. Tri najboljše strelce naše stotnije je določil, da morajo vzeti sovražnega generala na muho. Prvi je sprožil črnovojnik .Takob Puconja, doma iz radgonske okolice. Italijanski general se je zvrnil po pečini. Poročnik, ki je skozi daljnogled opazoval učinek streljanja, je veselo vzkliknil: »Dobro si meril. Jaka!« ter mu izročil 20kronski bankovec kot darilo. Po celi bojni črti sc je hipoma raznesel glas, da je vojak naše stotniie zadel italijanskega generala. Med Italijani smo opazili burno vrvenje in tekanje. Padli general je bil gotovo kak višji poveljnik. Naši »železni«. Narednik Anton Sterlc piše: Za bregove Dnjestra in njega prehode sc je v zadnjem času bojevalo tudi mnogo Slovencev. Kar so naši tu storili, sc mora šteti med najdrznejše junaške čine avstrijske armade. Rus se je tu močno uprl, toda naši so si znali tudi tu pomagati... Večina naših ranjencev se nahaja sedaj v krasnem sedmograškem mestu Koiosz-var. Kar je najbolj čudno, je to, da beremo tu v daljni Sedmograški vsak dan »Slovenca«. — Graški lisi -j-.,^ post'; priznava junaštva naših s|„v,.^ cev, ko piše: »Južno od Dnjcsiru yAl," sto straži Pflanzerjeva armada, ij,,^ brusi in v neštevilnih bojih preizkuse! no junaštvo Kranjcev, Štajercev in K0! rošccv nam jamčita, da nc bo nolic' Rus več stopil na bukovinska Ha.,, Car za mir. Rezervni podčasiuikp Lapujnc piše z dne 20. junija g. kon! trolorju Ivanu Tušarju v Idriji: »VJe-raj je bil v naši fronti dveurni odmor. Pokopavali so padle vojake, mod katerimi je bil neki pri stotniji zelo pri-ljubljen Idrijčan. Naj počiva v miru junak! Vojaki z obeh strani so se meti premirjem sestajali, si podajali roke in govorili med seboj. Tudi naš nadporočnik je imel priliko spoznati svojega nasprotnega poveljnika. Ruski vojaki pravijo, da jim častniki pripovedujejo, da bi car rad mir sklenil, toda avstrijski cesar noče nič o tem slišali, To seveda ne bo res; ima le namen zbujati sovraštvo do nas, njih cesarja pa v lepo luč postaviti. Po preteku premirja do noči ni padel noben strel, Naši sovražniki so morda premišljevali, zakaj morajo streljati na tako dobre ljudi . . .« Prava beseda o pravem času, posebno kadar mučijo človeka glavobol, migrena, zobobol, revmatične ali druge bolečine: »Vzemite Elza-fluid, olajšal bo bolečine! 12 steklenic tega jako priporočanega zdravila pošlje za 6 Kron poštnine prosto lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 16 (Hrvatska). Če so težkoče v prebavi, vzemite Fellerjeve odvajajoče kri glice znamko »Elza-kroglice , 6 sladic 4 K 40 v prosto poštnine. Povest o Spisal Ivan II r a s t. (Dalje.) Dan je potekal za dnevom, prešla jc jesen in žc je nastopala zima s svojimi prvimi poslanci. Slana je ležala na debelo po travnikih in vrtovih, nc; bo je bilo večinoma oblačno in kuka se je prikazalo solnce, jc viselo nizk< na nebu, napol ugaslo in mrzlo. I-'*01 moči in prave svetlobe. Vse je ka/ialo da m. ;>ijo v kratkem dnevi ko M< treba iskati zapečka in kožuhov tel gledati v svet izpod gostih, skrbno po(l vezanih kučem. Tako pozno v letu je že bilo, a Lo.i' ze Zemljak še ni ukrenil ničesar z« svojo bodočnost. Roke so rno visele no navzdol, možgani so i" bili razl>* ljeni od vednega razmišljanja in vec nega mučenja samega sefee, oči so nit bile motne in rdeče kakor da bi vciin« jokale. Neko prokleistvo je ležalo na< njim in nad hišo, da se ni mogel ganiti , „j mogel najti moči, ki jo ležala 'iči-ilii v njem, da je ni mogel potegniti kvišku in se ž njo oprijeti resnega in nravega dola. Pa tudi njegova vnanj-ifinn i'' začela sčasoma propadati. Obledel mu je obraz in se podaljšal, obleka i1' začela viseti na njem. Lju-ljP so ga glodali začudeno in pomilovalno. a nibče ni vedel, kaj mu je, nobenemu ni hotel razodoti boli svojo duše. »Jeličon jo, pri vojakih v Bosni jo je izkupil,« so si šepetali ter ga gledali od strani. Z najskrbnejšim očesom pa ga jc opazovala mati, ki jo edina vedela, kaj je sinu, in slehrni dan je bila nje skrb večja. Stara jo bila, njena moč je bila izginila, a tudi njene misli niso mogle več biti sveže kot nekdaj, zato sama ni vedela, kaj bi mu svetovala, da bi bilo prav. Vendar se nekega večera oglasi in pravi: »Pa hi stopil doli k trgovcu, kjer si se učil. Pozna te, morda ti posodi nekaj denarja in ti upa tudi nekaj hlapa, da začneš trgovino. Mislim, da bi bilo prav, l.ojzo!« Lojze se hripavo zasmeje. »Kitko hi mi dal, ko bi s tem škodoval samemu sebi! Kar bi potegnil jaz nase, hi odpadlo njemu. Tako nesebičnih ljudi ni več nit svetu, mati!« Umolknila sta. Vendar jc (a materin nasvet Lojzetu uccpil misel, da bi si res kje izposodil nekaj denarja in da ■ bi poizkusil začeti. Razmišljal je vso noč o tem in drugega dne zgodaj sc je odpravil v bližnje mesto. Tam so mu posodili trislo goldinarjev na hišo. Več ni hotel vzeti, poizkusiti je hotel s lom. Prav s tako veliko vsoto je hotel začeti, kakršno mu je daroval pokojni nesrečni prijatelj. V spominu nanj jo hotel nastopiti novo pot. »Ako me vidi sedaj s svojega, vzvišenega bivališča pokojni dobrotnik, mi bode odpustji in me bode blagoslovil,« si je dejal, ko jo prejel denar in začel urejati sobo za prodajalno . . . V tem delu in v teh skrbeh je nekoliko obledel spomin na izgubljeni denar in vesolejši izraz jc polagoma fasijal na njegovem obrazu. Začel se {? čudni samemu sebi, da jc hodil to-™ časa okoli brez dela kakor bi bil 'zgubljen in da ni prišel na to misel žc Prej. .'T('o, kakršne še duo v njej in da se jc razširila po J l neka posebna toplota, oživljajoča 0K1'epttijoča . . . III. Minilo je loto dni, odkar je imel Loj-^ Prodajalno v Sclu. Toda njegove na-„odSo varale; šlo jc tako počasi iz-n, rok' (lil ni bilo imena vredno. Prvi so v i 6 H<> nelcam kazalo, toda pozneje veano redkeje cepali odjemalci v e Prostore; dostikrat sc je celo zgodilo, da se niso po vos dan odprla vrata in da jo v svoji prodajalni umiral dolgega časa in vznemirjenosti sam od jutra do večera. Kakor bi bilo začarano, nikamor se ni hotelo goniti, nobeno življenje ni hotelo v njegovo hišo! In Lojzetu jc zopet začelo upadati srce, pola-ščala se ga je vedno češče slaba volja, njegove misli so krenile zopet na ono pot, ki jo je hodil, preden jc odprl prodajalno. Sam sebi je zopet pravil, da jc njegove nesreče kriva ona usodepolna noč, ko je izgubil prijateljev darovani denar. Edino na njem jc ležal blagoslov in z njim sc je ta blagoslov izgubil za vedno in se ne povrne nikdar več, ako sc nc najde tisti zavitek. Toda kdaj se jo kaj takšnega našlo čez več kot leto dni? Čudeži se ne gode tjavendan; zastonj jc vsak najmanjši up. A bolj ko jo udarjala nesreča ob njegovega življenja čoln, bolj je hrepenel Lojze po sreči, bolj ga je gnalo, da bi pustil vse in šel v svet ter križem njega iskal to, česar mu jc manjkalo v nje dosego. Rekel si je sicer včasih, da jc takšna misel naravnost blazna, a. vendar se je ni mogel otresti; prav na dnu njegovega srca je še vedno tlel up, da najde izgubljeni denar. Pri tem dušnem trpljenju jc pa zopet telesno hiral in bledel in zopet so se menili ljudje, da ne bo dolgo. Mati njegova je molila zanj, da ne bi se mu zmešalo, zakaj to bi bila največja nesreča zanj in zanjo. In to se bo zgodilo gotovo, ako se v kralkem ne zgodi čudež, kor nobena tolažba več ne izda pri njem, ki se je z nekako slastjo zaril v razmišljevanje svojo nesreče. Denar, ki mu je bil namenjen v blagoslov, mu bo v nesrečo in propast! Približal se je zopet sveti večer. Pred prazniki je bilo treba oosnažiti hiše, napraviti po shrambah lepši red, vse olikati in očistiti, da se bo svetilo brez petre in madeža, zakaj tudi v tem so kaže spoštovanje do svetih dni. Tudi Lojze je že ves popoldan premikal stojala, brisal prah, previjal, razvijal in prekladal. Postavil je v kot tudi okrašeno božično drevo in ga je hotel zvečer razsvetliti ter povabiti tisto peščico svojih odjcmalcev, da sc ga raz-vcscle z njim vred tudi oni. Pri tem je onazil, da sloji neka omara preblizu drevesa, in da jo je treba odmakniti, da sc zvečer ne obžge. Takoj je prijel za rob in začel odmikati. Tedaj je pa slišal, kako je nekaj škrtalo ob zidu počasi navzdol in ko je omaro popolnoma odmaknil, jc padlo z nekim šumom na tla. Kaj je neki moralo biti gori? Lojze sam ni nikdar položil ničesar tja gori, kdo naj bi bil drugi to storil, da bi ne bil opazil on? Stopil jc za omaro in pogledal na tla. Tedaj je pa prebledel kakor stena in z desnico se je prijel za glavo. Strmci je tja doli in ni verjel svojim očem. Mislil je, da sanja. Na tleh pa je ležal prav tisti zavitek, ki mu ga je podaril tovariš poročnik na onem hribu tisto jutro pred usodno bitko. (Dalje.) Slike in črtice z bojišč. Ženin piše svoji nevesti pred odhodom na bojišče. Draga Micika! Tvoje pisemce sem prejel. Prisrčna Ti hvala. Tvoje pismo bom vzel s seboj, da si bom s prelepimi in tolažilnimi besedami lajšal trpljenje. Draga Micika! Spet grem na bojišče; za koliko časa, nc morem vedeti. Mogoče se vidimo kmalu, morda pa nikdar več na tem svetu. Srčno rad bi bil prišel še enkrat domov, da bi šo enkrat videl svojo drage domače in Tebe, Micika. Toda ni mi mogoče, kei-ne dobim dovoljenja. Naznanim Ti, da sem svete zakramente prejel in sedaj sem potolažen in pripravljen za vsak slučaj. Veš, jaz se prav nič ne bojim iti v boj; kar je božja volja, to naj se zgodi! Vdal sem se popolnoma božji previdnosti. Prosil sem presveto Srce Jezusovo in Marijino, da bi me še ohranila pri življenju; zakaj rad bi še živel zaradi Tebe, Micika. Ako mi je pa Bog odločil, da ostanem na bojišču, prosim, ne žaluj preveč, saj bom dal življenje za vero in cesarja, za mojo in Tvojo domovino. Torej ne žaluj; bom pa v nebesih prosil zate, čc se več ne vrnem. Kakor me je Marija varovala pr^ vič, tako upam, me bo tudi zanaprej; saj sem se njej v varstvo izročil. Zdaj pa, draga, Te prosim, da oprostiš moji slabi pisavi. Ostani zdrava; moli in prosi zame, da me Bog ohrani. Na svidenje enkrat če ne tukaj, pa nad zve,-«" dami! Mnogo pozdravov! Z Bogom! Ruske dum-dum krogle. Organist A. Jobst iz Žirov služi v 7. pešpolku (koroški, povečini slovenski polk), ki izvršuje, kot priznava z občudovanjem vse časopisje, prava čuda hrabrosti v družbi z našimi kranjskimi in štajerskimi junaki tam gori ob Dnjestru, kjer so zadnji čas najhujši boji. Nesreča ga je že drugič zadela: prvič v Karpatih pozimi, drugič te dni ob Dnjestru. Z Ogrskega sam tako piše: Szatmar-Nemeti, 28. ju,nija 1915. Sem tukaj v bolnišnici. Rana ni nevarna, a operirati se bom moral dati, ker je v rani še kos dum-dum krogle. V tej bolnišnici (Szatmar-Nemeti) ne bomo dolgo, transportirali nas bodo naprej. Čuje se, da v Budimpešto« Moja rana bo kmalu zaceljena; mogoče, da dobim kaj dopusta, ako me kar od tukaj ne pošljejo zopet nazaj v roj-no črto. Ranjen sem bil ob Dnjestru, onkraj vode. Rusi so naskočili, mislili so nas zapoditi v vodo, potem ko so nam že most razstrelili. A mi smo jih vrgli nazaj in povrhu še okoli 9000 ujeli. Zalibog, Rusi streljajo še zmeraj z dum-dum kroglami... Kako rad bi prišel v Zire pogledat orgle! Zmeraj mislim nanje in na zbor . . . Ali je Slavko potrjen? Ali je gospod Hladnik tudi že v Galiciji? — Sedaj je tukaj strašna vročina. Mogoče, da se več ne vrnem v Galicijo, ampak v Italijo; saj konca tako še ne bo... Tujina in domovina. Pismo slovenskega junt.ka Janeza Antona Dvoršak iz Hoč pri Mariboru, ki se nahaja sedaj na južnem bojišču, II. kolona, piše svojim staršem med drugim: Dragi starši! Danes med potjo Vam želim malo popisati, kako se mi godi, odkar sem srečno prestal boje na severnem bcjišču. Po naši zadnji veliki zmagi sem bit namreč prestavljen na rusko zemljo. En dan smo se peljali z vlakom, sedaj pa smo že 14 dni kar na maršu. Od sedanje bitke Vam še ne morem nič pisati, ker še nismo s sovražnikom skupaj, o minulih bitkah pa tako v časnikih berete; resnica je vse, kar je bilo pisano o naših velikih zmagah. Sovražnik je vedno slabejši, Avstrija pa vedno močnejša. Kako je svet uničen, mi ni mogoče popisati. Kjer so bile velike bitke, se ne vidi drugega nič, kakor pepel in grobovi. Tukaj v tem kraju, kjer sem sedaj, je vsega dovolj za živež, ker je namreč silno rodovitno polje, kakor ga v svojem življenju še nisem videl. Tri dni smo šli kar naprej, pa nisem videl nobene goščave, ampak samo rodovitno , polje. Toda ne mislite, da imajo tukajšnji prebivalci v mirnem času vsega dovolj. Za les jim hodi trda; tudi premoga v bližini ni. Ti prebivalci si gnoj sušijo za kurjavo; videl sem to na lastne oči. Ob takšnih prilikah se spominjam naše mile slovenske pesmi: Oh premila domovina, ljubi mo! slovenski kraj! Pa ie tudi resnično malo takšnih krajev, kakor je naša slovenska domovina, kier imamo vsega dovolj. Navdušeno se boiro tudi zanaprej bojevali, da pridobimo paši lepi Avstriji slavno zmago. Materin bl3goslov . . . /z pisma Franca Bcčana, ki se je boril kot vojak lovskega bataljona št. . , . na severnem bojišču: Spominjam se, ko sem se pred tremi meseci poslovil od dragih staršev, kako se mi mati nekako s povzdignjeniin glasom, rekli: Sin. na Boga ne pozabi!« Še seda) slišim ta glas in ta glas sem slišal tudi v vojski, ko so topovi grmeli in krogle švigale; ta glas mi je bil povod, da nisem na Boga nikoli pozabil. Prepric" in sem, da bi mogoče že davno ležal v gališki zemlji, ko bi ne bil pod božjim varstvom. Vsake jutro sapriporočam božjemu varstvu in potem grem neustrašeno v boj. •Tako sem šel v borbo tudi dne 13. junija, ko je imel naš bataljon na drugi strani reke Dnjestr strahovit boj. Solnce je ravno vzhajalo, ko smo dobili povelje za napad na sovražnika. Nasadili smo bajonete ter smo šli v rojni vrsti naravnost proti sovražniku. Rusi so zaceli na nas streljati, da so padale krogle kot toča. Toda mi ne zmeneč se za to, smo drveli naprej. Med potjo je seveda tu in tam padel vojak, toda mi smo šli vedno naprej. Dvajset korakov pred sovražnikom smo popadali na tla in sedaj smo začeli tudi mi streljati. Ta čas je začelo tako grmeli iz topov in pušk, kot bi se svet podiral. Naš voj je ležal v žitu in tako smo bili vsaj nekoliko kriti. Na moji desni strani je bil vojak zadet i' d^sni laket. Prosil me je za božjo v o! o, naj ga ob v ezem. Imel je že grozno T)2 rano od dum-dum-krogle. Z veseljem en storil to delo usmiljen,a, das,ravno sem bil sam v veliki nevarnosti. Ravno ta cas, ko sem ga obvezoval, zadene krogla vojaka na moji levi strani. Zakričal te »Jezus, Jezus!« zatrepetal z nogami, stisnil zobe. zaobrnil oči in bil je - mrlič. V tem pride povelje »hura in mi, zvesti prisegi, smo vstali in naskočili sovražnika. To je bilo klanje. A Rusov ic bi o mnorfo več kol nas. Pride povelje Nazaj!« in rri, kolikor nas je ostalo, smo s krvavimi bajoneti sledili povelju. Toda prav sedaj se je pokazalo, da, kadar je sila največja, jc božja pomoč najbližja. Prišlo nam jc na'pomoč nekaj rezerve in mi smo se z isto obrnili ter tako srečno pregnali sovražnika. Ko so Rusi odšli, smo videli, koliko izgub so imeli. Vse polno mrličev )e ležalo naokrog. O, kako se moram zahvaliti Bogu, da sem odnesel zdravo kožo. Glasu materinega pa: »Sin, na Boga nikdar ne pozabi!« se hočem vedno držati. Imeniten »špas«. Ferdinand Koren, rudar iz Idrije, piše 30. junija iz K. na Primorskem: Danes smo napravili imeniten špas« s polento. Na neko osamljeno pečino smo ponoči privezali ob koncu ročnega vozička prazen, neraben sod (v obliki kano-naj. Zraven smo pristavili za stražo slamnatega vojaka v stari avstrijski uniformi. Po vrvici smo baterijo« zvezali z varnim zavetiščem, da smo lahko vso stvar nekoliko pregibali. Zjutraj so I :,hi naš kanon kmalu opaziliv dasi ga nismo izpostavili čisto na videk, ampak za kamenje, ki naj bi služilo za kritje. Takoj so jeli prožiti topove na slamnato stražo, ki se je sem-intje majala. Ta epizoda je trajala dober četrt ure. Ko so nazadnje izpodbili skalo in kanon. je šlo vse v dolino. Gospodarske vest-. Tržni in gospodarski pregled. Ker smo v vojski z Italijo, je prav, da si malo natančneje ogledamo medsebojne trgovske razmere držav. Naš izvoz v Italijo je začel že pred leti zelo pešati. Leta 1913. se je iz Avstrije prodalo v Italijo fea 264'1 mil. lir. Prodali smo Lahom za 5-7 milijonov konj, lesa za kurjavo za 65 milijonov, pohištvenega lesa 399 milijonov. Lani smo na Laškem kupili za 158 milijonov, in sicer za 18 milijonov pomaranč in limon, za 15,890.000 svile, posušenega sadja za 10,287.226 milijonov itd. Skoro gotovo ne bomo laške svile prav nič pogrešali. Bodo morale dekleta vaj malo bolj ponižno hoditi. Tudi pomaranče in limone bomo prav lahko pozabili, ko je naše sadje še boljše. Kje bodo pa Lahi dobili nadomestilo za naše konje in les, za sladkor in steklo? Veliko pridelajo Lahi vina. Lani so ga imeli 68 milijonov hI, to je na vsakega Laha je prišlo 200 1 vina. Zdaj jim je vroče, ga bodo gotovo lahko popili. Žita imajo bolj malo. Vsako leto jc treba zlasti pšenico veliko uvažati. Ko bi bili bolj pridni, bi prav lahko pridelali žita še več, kako, ga zase porabijo. Zdaj so rodovitni kraji z močvirji pokriti, ker so se podrli vodovodi starih Rimljanov, ki so vodo v daljna me-sta napeljali. Nikogar ni, ki bi v revnih krajih mogel in hotel te razmere urediti, Riža pridelajo na Laškem čez 5 mili-jenov kvintalov. Vlada misli .pridelovanje riža še bolj razširiti, da bi reveži ob slabih letinah imeli domači živež poceni. Sicer je pa 5 milijonov kvintalov primeroma malo pridelka. Ogrska same pšenice skoro desetkrat toliko pridela, turšice pa precej več. Laško olje, ki se pri nas za solato rabi. pa ne pride samo iz Laške. Mnogo prav dobrega olja se dobi že v Istri in Dalmaciji, še več ga te na Grškem in Španskem, Le v slednji deželi se je leta 1913. pridelalo 14 milijonov kvintalov. Zanimive leči smo tudi o kavi zvedeli. Mnoge jc že skrbelo, če kofela več ne bo. Zdaj jc poslalo znano, da je brazilijska vlada v Evropi osnovala posebne agenture, ki pospešujejo prodajo kave. Ena sama tvrdka v Londonu je dobila skoro 2 milijona kvin!alov. Te agenture morajo obenem izdajati poročila v časopisih, kako jc kava dobra in zdrava. Z vsemi sredstvi si prizadevajo, da bi ljudje še več kave porabili. Kakor se kaže, ni treba našim ljudem posebno priporočati kave. Uživanje kave se ^ prehitro množi. Mnogo škode napravi kavi čaj, ki sr meša z žganjem. To je p: pravi strup za naše ljudi, zlasti za žen ke in otroke. Tovarnarji sladne in kolin e kave ter drugih primesi si zelo pri/ clevajo, da bi z brošurami in raznimi članki po časopisih ljudi prepričali, da jc ravno njih roba najboljša. Tiste kavine agenture bra-zilijskc vlade po evropskih mestih naj bi ljudi tudi poučile, kako neumno je uživati čaj ali kavine primesi, vsled česar se potem manj kave porabi. Kave nam za enkrat gotovo nc bo zmanjkalo. Ne sinemo se čuditi brazilijski vladi, če hvali svoje blago; gre se ji za življenje. Leta 1913. se je prodalo vsega iz Brazilije za 854 milijonov, leta 1914. le za 503 milijonov. Če malo pomislimo, nam postane lasno, zakaj Amerika prav ničesar nc stori, da bi se vojska naglo končala, ampaK io zavlačuje, ker daje orožje in žilo našim nasprotnikom. Čim dalj časa vojsk.i trpi, več bo slo denarja iz Angleške in Francoske v Ameriko. »Kdor ima denar, je sveta gospodar , si mislijo Amerikanci. bo vojska šo dolgo trpela, postane evropski trg od Amerike vedno bolj odvisen.— Pit nas jc tudi draginja, loda denar ostane doma. Iz Francoske in Angleške pa firetio milijarde na tuje. Poslovno leto računajo, v Ameriki od septembra do septembra. Prodali so pšenice 'eta 1913. za U milijonov dolarjev (po 5 K torej za 55 milno-nov kron), lcla 1914. za 29 milijonov dolarjev. Od le je šlo leta 1913. na Francosko za 5 milijonov kron, leta 1914. za milijonov kron; na Angleško leta 1913. za 23 milijonov kron, leta 1914. za 36 milijonov kron; na Nemško leta 1913. za 9 milijonov kron. Bakra so prodali leta za 67 milijonov kron, leta 1914. za 34 mi" jonov kron, 1. 1914. —. Bakra so prod3" L '913, za 6T milijonov kron, 1. 1914. za J» milijonov kron, L. 1913. ga je vzela najve Nemčija za 18 mil' K> kakor bi čutila na- kaj bo pnslo. Avstrija je vzela bakra '^"milijonov kron. Bombaža so pro-Amerikanci leta 1913. za 330 milijo- . kron, lcta 'e 7a 34 milijonov K. Trna Nemčija je vzela leta 1913. bombaža 101 milijon kron. Angleška država ga je Z e|a leta 1913. za 130 milijonov kron, lela jL |c za 11 milijonov kron. Ni čudno, ■ oodrnjajo farmerji, ki se z bombažem "čaje, nad amerikansko vlado, ki jim bo [o lepo gospodarsko panogo 'končala. Zelo umestna je bila pri nas vladna odredba, da se ne sme mlada živina pod dve in pol leti prodajati. Čudno je pa, da vsak semenj prižerio veliko mlack živine, zlasti telic, in te potem silijo po znatno nižjih cenah trgovcem. Kako nespametno je to! Krme je zrastlo letos silno veliko Cena ne bo šla za enkrat nazaj. Čemu torej ponujati živali, pri katerih se največ priredi? Najlepšo govejo živino so na Dunaju že plačevali do 3 K 40 v Na naših sejmih se je tudi doseglo do 2 K 70 v. Lani ob tem času so bili pa voli po sem-njih 60 do 70 v, krave po 50 v. Par volov je letos 2000 K več vrednih, kakor lani. Torej ne v škodo prodajati! Vlada je sama spoznala, da mora živina nekaj žita dobiti, da se ocbbeli. Do-vrlila je na Češkem in bo gotovo tudi pri nas, da se vse slabo žito, takozvano zadnje žito, pokrmi. Pretekli teden so prašiči šli v ceni mal i nazaj. Gotovo se bo cena zopel kmalu dvignila, ker dobrega blaga sploh ne bo lahko dobiti. Najlepše prašiče p ne«o sn plačevali na Dunaju do 3 K Iv. Debe'i so bili cenejši. Sladkor prd državnim nadzorstvom. Vlada je vzela tudi sladkor pod strožje državno nadzorstvo. Državni zakonik z dne II, t, m. prinaša naredbo trgovinska ministrstva, ki ustanavlja novo or-janizaciio: sladkorno centralo. Člane ime-»uie trgovinski minister iz krofov tovarnarjev surovega jn rafinirnnega sladkorja, ■entrala bn ed'na imela pravico razpolagi s sla d k nem, skrbeti za primerno raz-»lilev surovega sladkorja med sladkorne Wnice in za zadostno preskrbo vsega Nnega in vojaškega prebivalstva. Cenila stoji pori državnim nadzorstvom, vla- ™ komisar ima pravico odredbo centrale ■slaviti. Z isto naredbo se je dejal pod držav-*> nadzorstvo ves neobdavčeni slad-or vseh vrst, kateri leži po tovarnah in ' skladiščih, v kolikor že ni popro-" na Podlagi sedanje temeljne cene 79 ™Ji nadalje ves pridelek prihodnje obrat-»f1obe 1915 1916 (september-avgust) in , „7 , fia so vse prednrodaje za sladkor ••Sine ^^ 1915~ 1916 proglašene za veKlf vpčjim razpoložljivim množinam ilatft • '"intam nastopilo pomanjkanje «°ria. j_jl|dje So res rabi]. ve. s]ad_ mSa -i s" Sc v Primeri s sladkorjem abile ' /nafn° P^rnŽila, industrije so >ozinteC' ploniet ie zastajal, ker ni bilo ftz " Končno se je 0recej jj^j preskrbelo tlill,,!, ,adn ' potrebo za daljši čas. Pa %c bj[-m" krajevnemu pomanjkanju ne 1 1 govora o pomanjkanju sladkor- ja, kajti po uradni statistiki je sladkorja dovoli do konca tega leta. Vlada je hotela doseči dvoje: zabra-mti neupravičeno draženje, drugič pa zagotoviti, da se bodo še tudi v novi obratni dobi izdelale potrebne množine sladkorja in izročile trgovini in občinstvu na razpolago. XXX Razglas o oddaji plemenskih prašičev. C. kr. kmetijska družba kranjska oddaja s pomočjo državne podpore in s pomočjo deželne podpore dogovorno z deželnim odborom kranjskim žlahtne plemenske prašiče, večinoma z dolgimi, visečimi ušesi, po znižani nakupni ceni iz de-želi.ih prašičerejskih zavodov, oziroma postaj, pod nastopnimi pogoji: 1. Sedaj so na razpolaganje in se zato oddajajo plemenski prašiči večinoma čez pol leta stari. 2. Znižane cene plemenskim prašičem so 2 K 40 vin. za kilogram žive teže in so torej nižje kakor tržne cene. Plemenski prašiči so seveda veliko dražji in se plača razlika med gorenjo in nakupno ceno iz deželne, oziroma državne podpore. 3. Oddajajo se ali sami mrjasci, ali mrjasec s svinjico, ali pa tudi same svinjice, če je v bližini kak družben mrjasec. 4. Kdor prašiče vzame, se mora pismeno zavezali: a) da jih bo iir.el za pleme najmanj dve leti, b) da bo naznanil kmetijski družbi, kadar jih bo ne-hnl imeti za pleme, c) da bo pripuščal mr-jasca tudi k svinjam drugih gospodarjev. Došle prošnje bo odbor reševal vedno takoj, kakor hitro bodi naprošene živali na razpolago. Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. JWd p&vrne? Kilo povrne škodo, ki jo narode vojaki iih kmetijskih zemljiščih, in kdo plača tisto, kar vojaki vzamejo in ali imajo vojaki pravico, poljubno jemati klavno živino ter določevati ceno? Odgovor: Glede na veliko važnost, ki jo imajo letos vsi kmetijski pridelki, jc c. kr. vojno ministrstvo ukazalo, da se morajo vojaki brezpogojno ogibali poškodb na zemljišču. Škodo, ki jo vojaštvo mora napraviti vsled vojnih pod vzel i j in kar je ž njimi v zvezi, je takoj naznaniti bližnjemu vojaškemu poveljniku in je zahtevati, da se škoda ceni in plača, oziroma vsaj potrdi zaradi poznejše izterjatve. Ker moštvo in podčastniki sami ne morejo ničesar ukreniti, zato naj se vselej zahteva ukaz poveljujočega častnika; od njega se tudi zahteva povračilo škode, cenitev aH vsaj potrdilo za poznejšo izter-jatev. Vsekakor je pa dolžnost vsakega posestnika, da je previden in vljuden, ker vse vojaško osohje ne pozna vseh predpisov, drugače lahko nastanejo velike in usodepolne neprilike; pravica naj se skuša doseči z vljudno prošnjo, in če ta nima uspeha, se je pritožiti na okrajno glavarstvo. Če vojaki rabijo kako reč v vojne namene, se morajo glede cen dogovoriti (ne sami določiti, razen če so nastavljene maksimalne cene), morajo dotični predmet plačati ali pa vsaj dati od častnika podpisano potrdilo, v katerem jc označen predmet. in cena. Vedno naj se prosi na potrdilu zapisati poveljništvo listoma krdela, ki ie kak predmet, vzelo, pa ga ni takoj plačalo. Za sedaj še ni zaukazano re-kvirrranje klavne živine, ampak imajo poveljništva vojaških krdel nalogo tako živino kupovati proti takojšnjemu plačilu ali proti potrdilu, v katerem je vrednost zapisana p.) ceni, ki se je dogovorila. Moštvo in podčastniki nimajo pravice na svojo roko take kupčije sklepati, ampak le častniki v imenu povelj ništva kakega krdela. Župani naj se ne ustrašijo zaradi zahtev moštva in podčastnikov, ampak naj izvršujejo le povelja častnikov, ki se izkažejo, da nastopajo v imenu kakega vojaškega povelj ni.štva. Vse dozdevne krivice je takoj naznaniti c. kr. okrajnemu glavarstvu. Vprašanja in odgovori. A. P. v št. pri T. — Pojasnila o voja-kih-ujetnikih daje poizvedovalni urad Rdečega križa na Dunaju, v kolikor je možno. Na dopisnici blagovolite povedati, da je pred sedmimi meseci prišlo obvestilo iz srbskega ujetništva. Naslov poizvedovalnega urada: Hilfs- und Auskunftsbureau vom Roten Kreuz zu Gunsten der Kriegs-gefangenen — Wien. KDO VE? Iščejo se: Henrik Punič, vojak pri c, in kr. pp. 97, 1. komp., IX. voj. — Begunci iz županstva Anhovo pri Cerkrnem na Goriškem in sicer naslednjih družin: Gabriel Mavrič, Valentin Perfeta, Štefan Zelin-šček. — Kdor bi vedel dati kaj podatkov, naj bi ustregel poizvedovaloem ter sporočil uredništvu Domoljuba« v Ljubljani. Tedenska pratika. 23. julija. I. Sv. Apollnarij, škof in muC., je bil pomočnik in spremljevalec sv. Petra, ki ga jo posvetil za Skofn v Raveni. Umrl mufeniSke smrti zavoljo vere leta 75. t. Sv. Evgenij. .1. Sv. Rasli. Solnee v. u. 24 m. — z. 7. u. 17 m. Z.t»na v. 5. u. 16 m. — z. 0 u. 12 m. 24. julija. 1. Sv. Roman, muč. 2. Sv. FrančlSek Solnno. .'i. Sv. Ursicln. i. Sv. KJeonik in Stratonlk, nmčenca v SltiH.il. 5. Sv. Viktor, vojak nn Španskem. ti. Sv. Vladimir, ruski knez. 7. Sveta Krlstlnn, (lev. mu?, v III. stol. nn Gr5'l m. z 7. u. ifi m. Lt>i»n v. (• u ';•> m. — i 1. u. 13 m. Stran 434 Pomol.,-- _ 25. julijn. 1. Sv. Jnkob Starejši, apostol, brat svetega apostola Janeza. Sv. Jakob je prvi izmed apostolov umrl mučeniško smrti leta 42. po lvr.; bil je vsled povelja kralja Heroda Agripe obglavljen. Ilerod si je s preganjanjem kristjanov botel pridobiti judovsko ljudstvo m njegove prvake. Ostanki sv. Jakoba so bili v VIII. stol. preneseni na Špansko, kjer jc bila '.grajena sloveča romarska cerkev, imenovana Sant Jago di Kompostela. 2. Sv. Krištof, muf. ;s. Sv. Valentin. 4. Sv. Magnerlh, Skof. 5. Sveta Teja. Solnce v. 4, 26 m. — z. 7. «. 40 m. Luna v. 7. ti. 2!) m. — z. 2. u. 28 m. 26. julija. 1. Sveta Ana (hebr. beseda pomeni: milostna. MiljuSa), mati Marije Device. Z možem Joabimom se je odlikovala po pobožnosti in radodarnosti. Sveta katoliška Cerkev jo časti kot vzor mater in zaščitnico zakonskih ju staršev. Na slikah jo vidimo, da drži v eni roki sv. pismo, ki iz njega poučuje poleg stoječo Marijico. 2. Sv. Valens. t!. Sv. Hijaclnt. 4. Sv. Erast, sodelovalec sv. apostola Pavla. T>. Sv. Gotalm, kraljevski komornik v ir-lpndiji. Solnce v. 4. u. 28 m. — z. 7. u. 44 m. Luna v. 8. u. — z. 3. u. 52 m. 27. julija. 1. Sv. Pantaleon (grška beseda pomeni: ves kakor lev ali Usmiljenec) je bil v III. stol. rojen v Nikomcdiji. Njegov oče je bil pogan, mati pa, ki jo je izgubil v mladih letih, je bila kristjana. Za sveto vero ga je popolnoma pridobil sivolasi duhovnik sv. llermolaj. Pantaleon je zaslovel kot spreten in darežljiv zdravnik; na zahtevanje poganskih zdravnikov je bil leta 303. obglavljen. Poganski cesar Maksimijan se ie zaman trudil, da bi ga odvrnil od svete vere. Sveti Pantaleon se časti med 14 pomočniki. 2. Sv. Maver iManrus). ;i. Sv. Feliks. 4. Sveta Auluza. ">. Sv. Natalija. Solnce v. 4. n. 29 m. — z. 7. u. 43 m. Luna v. 8. u. 24 m. — z. 5. u. 17 m. 28. julija. 1. Sv. Inocencij, papež od 1. 402 417. 2. Sv. Nazarij, Celsus in Viktor, papeži nuič. ;!. Sv. Janez Kolumbini, ustanovitelj reda Jezuatov, jc bil bogat trgovec v laškem mestu Sijcni. V mladosti je posvetno živel. Ko sc jc izpreobrnil. jc svojo hišo izpremenil v bolnišnico in v zavetišče ubogih. Okoli sebe jc zbral več somišljenikov, ki so enako ljubili uboštvo ter se zraven molitve pečali s postrežbo bolnikov, s pripravljanjem zdravil, sploh z zdravniško pomočjo. Ljudje so jih imenovali Jezuati«, ker so vedno po mestu klicali: »Jezus naj živi! Jezus naj je vekomaj hvaljen!« Sv. Janez je umrl leta 1367. Solnce v. 4. u. 30 m. — z. 7. u. 42 m. Luna v. 8. u. 43 m. — z. G. u. 39 m. 29. julija. 1. Sveta Marta (hebr. ime pomeni: z bolečino obdana), devica v Betaniji, sestra Lazarja in Marije Magdalene, je zavetnica služkinj. Sveti evangelist Luka nam pripoveduje, kako ic skrbno pogostila Jezusa, dočim je njena sestra ob nogah bož. Učenika poslušala zveličavne nauke. Jezus je Marto sicer pohvalil, vendar pa pristavil, da je Marija bolje naredila, ker se je bolj brigala za njegove nauke. Rekel je: »Marta, Marta! Veliko se trudiš; toda le eno je potrebno! Marija si jc najboljši 8 m. Najnovejše z bojišč. Novi veliki uspehi zavezniških čet. — Vindava vzeta. — Prodiranje proti Varšavi in Rigi. — Rusi se umikajo na celi črti. — Vsota ujetnikov narastla do 50.000 mož. — Novi veliki boji na Goriškem. — Vsi laški napadi zopet odbiti. — Topovski boji na južnem Tirolskem trajajo dalje. — Laška mornarica obstreljevala Cavcat in Gruž pri Dubrovniku. To in ono. Sodba iz otroških ust. Mali Drejče je šel s sestro k maši v župnijsko cerkev. Med mašo začne jokati, da je imela sestra s.tnosti z njim. Prišedši domov, ga kara in vpraša: »Čemu si se pa jokal?« — Drejče; Ker so oni tam gori v drugem nadstropju (na koru) tako vpili.« Narednik neke kompanije črnovojni-kov je zapazil, da njegovi vojaki v ponedeljek niso opravljali tako točno službe, ako so bili v nedeljo doma. Bliže ko je prihajal dan odhoda, bolj pobiti so bili črnovojniki. Narednik je odločil, da ne dobi več nikdo dopusta, razen ako bi se dogodilo kaj posebnega ali kak smrtni slučaj. Nato se oglasi nekega dne črnovojnik Krnič pri naredniku, ki je bil ravno jako zaposlen, in prosi za dopust, češ da se je oglasila pri njem doma sinrt. Narednik ni imel časa, da bi izpraševal in Krnič je šel zadovoljen. Ko se je naznanil pri po-vratku naredniku, ga je vprašal: »Kdo pa je umrl pri vas, Krnič?« — Črnovojnik odgovori: Na uslugo, gospod narednik. Smrt je prišla po našo pitano svinjo. Dobre knjige. Ljubitelj krščanske umetnosti. Iz daja spomeniški svet lavantinske škofije v Mariboru. Urejuje dr. Avg. Ste-genšok. profesor bogoslovja. Letnik I. 1911. — Izšel je pravkar 3. in 4. zvezek z vsebino: 25 let cerkvene umetnosti v lavantinski škofiji. — Nove župnijske cerkve. — Povečane župnijske cerkve. — Nove podružnice. — Prenovljene cerkve. — Cerkvenostavbna statistika. — Lavantinski škofijski muzej. — Knjiga je polna lepih slik in skic. Pot okolu sveta. To bo zopet nekaj velikega v nedeljo, dne 25. julija, v »Kino Central« v deželnem gledališču. V obliki senzacijonelne detektivske drame se bo razvijala pred nami čarobnih prizorov polna pot okolu sveta. Ta uprizoritev je po splošni sodbi nekaj najzanimivejšega, kar je bilo doslej videti v kinematografu. Predstave v nedeljo so ob pol 11. dopoldne, oh 3., p(Jj 5 „ pol 8. in 9. uri zvečer. " ' LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Trst, 14. julija: 33, «5, 46, 66, 7} Dunaj, 17. julija; 80, 5, 56, 62, 26^ PREVIDNOST ki je poskrbela za pomoč vsem človeškim zmotam in prestopkom, je stvarila lajšajoča sredstva tudi za bolečine, ki nastanejo vsled prepiha, prchlajenia ali vlage. Že stoletja so znani ljudem Puločine lat. šajoči rastlinski soki in iz teh je pripravljen Kellerer rastlinsko-zelBčni lluid z zn. „Elza-llui(lh. Vsled to Srebrna verižica....... 3-20 , 89 Double zlata verižica . . . „ 5-90 Velika izbira ur za gospodo in damo, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnice, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovnnom ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj in poštnine prostega, Razpošilja so po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Ncugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici Nima nobene podružnice. mUNATO moSKMi jtoraija PlCCOU-Jd ' I v Ljubljani . Vstbujt navoduno — mnolino Ithia. ■ farjepr/ allčnlh vinih malokdaj. « sJekienica 2 kroni. Cenilci zastonj in franko, Ustanovljeno leta 1893. rogistrovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Renlni davek plačuje Iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za pošl- 5 0 ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 '/2f 15 ali 22 Va let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 600.000 K. Deležnikov je bilo koncem lela 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 6,788.340 K. Načelstvo: Prodsednik: Andrej Kalan, prelat in stolni kanonik v I-jubljani. I. podprodsednik: u. podprodsednik: Ivan SuSnik, Btolni kanonik v Ljubljani. Karol Pollak ml., tovarnar v Ljubljani. C In lil: Fran Borštnik, o. kr. proiesor v p. v LJubljani: IgnaolJ Zaplotnlk, kateliet v Ljubljani; Ivan Dolenc, o. lir protesor v L)ubl|alil; Ar. Jožef Gruden, stolni kanonik v l,|ubl|ani: Anton Koblar, deltan v Krnniii: dr. Jakob MohorlS, odvetniški luindidut v Ljubljani; ar. Fran Papež, odvetnik v l,|ubl|nni' B.Remec ravnatelj trg solo v l.jubliani: Anton SuSnik, o. kr. gimn. proiesor v Ljubljani; Ar. Viljem Schweltzer od-votnik v Ljubljani; dr. Aleš USenlčnlk, prot. bogoslovia v Ljubljani; Fran Verblo. e. kr gimn. prol. v Ljubljani. Nadzorstvo: l'r od s c li n i I, ■ Anton Krile, c. kr. profesor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Oadež, kateliet v Ljubljani Ivan Mlakar, profesor v Ljubljani: K. Gruber, o. kr fin. rač. oflcijal v Ljubljani; Avguštin Zajo, c kr. rač. rovident in posestnik v Liubljani. Frodaealnice razvidne po letakih. Fritz Schulz, jun. ilružba z. o. j. Aussig n. L. Zahtevajte zastonj in poštnine prosto moj glavni cenik s 4000 slikami ur, zlatnine in srebrnine, glasbil, predmetov iz usnja in jekla, potrebščin za gospodinjstvo in toaleto, orožja, municije itd. Prva tovarna ar Jan Konrad, tfSfflr Briix št. 781 (Češko). Nikelnaste Roskopl-ure K 3'90, .4 20, 5-—, Srebrne K 8-40, 9-50. — Nikelnaste budilke K 2-90. Budilke z dvojnim zvoncem K 4•—. Pošilja sc po povzetju. — Nikak riziko I Zamena je dovoljena ali denar nazaj 1 Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani Dunajska cesta ši. 38 v hiši Zadružne Zveze Nasproti ..Bavarskemu dvoru" v bližini milnice j1["^~ljslai>ovl|ena leta 1911. — Hranilnica kmečkih občin sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje Iz svojega.— V lož ne knjižice drugih denarn. za- vodov sprejema kot gotov denar ter se obrestova-nje ne prekine. — Hraniln. kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo c. kr. sodišča denar mladoletnih. Njeno poslovanje je pod nadzorstvom posebnega komisarja kot zastopnika c.kr. dež. vlade v Ljubljani. Posojila daje na zemljišča, občinam in korporacijam na amortizacijo. 50% cesisje! Ameriška štedilna kava, lepo diieča, izdatna in tr, 1 i 1 v a 6 kp vreča zapo-skušnjo K 11'- poč t prosto 1 o povzetju. Pol kilograma prvovrstnega finega čaja /a K 2-20 pošlje A. Schapira št. 473, izvoz kave in čaja. GALANTA. Kuverte s firmo, ■ - pismo, - - ■ račune Itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška : : tiskarna : v Ljubljani. KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X Suhe gobe, rdečo deteljo, motovileč, travno seme, fižol in drugo 13.14'5 kupujeta iotr .veiJiu^K'' Marijin trg 2 LJUBLJANA Marijin irg 2 iiH a. M. živil, in rerlne. nezfl. in iamst. gavarovaltiicG sprejema zavarovanja na dožive je fn smrt, otroških dot, rentna in ljudska, nezejodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost. Nizke premije. Udeležba na dividendnh pri živl;enski zavarov že po prvem letu. Stanje zavarovanj koncem 1913 K 170,217 149 Ot Stanje gar. fondov koncem 1913 K 43,424 490'11 V letu 1913 se ie izplačalo zavarovancem na dividendnh čiste ;m , juj, vaak sam pri rudi z malimi r ' !(>£! so guovi za ananas, jabolčnlk, arel nadine, malinovec, poprova -nota akateleo, pomerančnik, dišeča nori«* vianjevec. Ta pijani *<• in!, k.. . .. ' v/.iva hla I na pozimi pa vru.',, - ,n rj * iitti in žganja, skaziti s y. n:\lanrnim navodilom Snovi K 4-50 itd. LJUBLJANA M A RIJ E T E R E: ZIJE CESTA 51.1% NOVI SVET 'NASPROTI KOLIZEJAZAH TEVAJTE PRVI SLOV.CENIK BREZPLAČNO Podkovska šola g. kr. kmetijske družbe Kranjske 1334 3 išče enega ali dva kovaška pt močnika vojaščine prosta. Vstop takoj. Plača po dogovoru. — » . / 1 - . ». 1. .,«... .......... m : ;ilil;o po povzet ju N& 5 tiik.) (lnrn ono povrhu. Z:i nospoJaratva. tovarn, , .i. l noprccciiljivo vrednosti, lier delavce In |.|.,„... ni' upijani. vsi. 1 iesnr n.. »irtil c nn" na ............ Jan GroliGh. drogerija ,Pri angelu', Brno 541. Morava- 1351 ................................................................................. E Toplo priporočamo vsem rodbinam I i za obleke, suknje, bluze, srajce itd. § Novih lepili vzorcev 1 5 kg zavoj K 15-—, lepša vrsta zavoj ! I K 20 — najlepša vrsta zavoj K 25' ; Iranko po povzetju pošilja lOM, L češN tHainica v3tmramcv9tH m 1 Zelo toplo priporočeno. Kdor roskusi, kupi .'vit. 1 Obleče se lahko cela rodbina! | SANATOR1UM • EMONA ZA• NOTRANJE -IN-KIRURG;ICNE ■ BOL!.. : J. M • PORODNIŠNICA. 1 7 LtJUBLTJANA • KOMENSKEGA-UL1C A- 4 U SEF-ZDrwNK:prafwaj-DRFR.DERGANC 1 Stanje vlog čez 22 milijonov kron. LJUDSKA POSOJILNIC registrovana zadruga z neomejeno zavezo ' Ljubljana, Mkiosiceva cesta štev. 6. pritličje, v las ti hiši nasproti hotela ..Ifnicn" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni ===== zadružniki, temveč ===== tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po 4%% brez kakega odbitka, take da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4-75 kron na leto. Za nalaganje po pošti so poštnohranil-nične položnice brezplačno na razpolago. bnrnikfRitS n i vodja grašCak, državni m deželni poslanec, predsednik. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsednik. Odborniki. Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v 5>t. Vidu nad Ljubljano. Dr. Josip Dermastia, Knton Kobi deželni poslanec, posestnik in trgovec, Breg p. B. Karoi Kausdiegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stotni dekanv L|ub°ani Ivan Kregar, hISiil posestnik v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posestnik in ravnatelj .Ljudske posojilnice., Ivari Pollak ml. tovarnarl Karol Poliakr tovarnar m posestnik v Ljubljani. Gregor Slibar, župnik na Rudniku. Odgovorni urednik Jožei Gostinčar. državni poslanec Tiskala Katoliška tiskarna- -J