J 
leto številka 
'J . l 
\ 
GLAS 
PODZEMLJ 
\ 
• 
Društvo 
• 
„ 
1 
9 
1 
o 
a..a. ..... Ljubljana 
DRUŠ'l'VO ZA RAZISKOVANJE JAM LJUBLJANA 
G L AS PODZEMLJA 
' 
leto VII , št . 1 , febr . 19?? 
VSEBINA 
Odlok o določitv1 pr epgvedanih con 
Rojšek b ., Preuredi tev lokala 
ti t!'deležba na elcskurzijah od maj a do 
nov . 19?6 . 
., 
Krašovec M. , Razisk ovanje Jame Pekel v Savinj . d . 
Smerdu R . , Jamarski " S R E č K O " ! 
Simonič T . , Zakaj sem postal jamar ? 
Sabolek J . , Oh ti težki prasci , oj ti rukzaki, 
~ a li Gamsova ?61 
Brancelj A. in dr . , Kanin 19?6 . 
Rojšok D. in And~elic J . , Nekaj praktičnih nasve-
t OY p r i upor abi v-rf:.rn.e tehnike za ob-
vlad9vanj e brezen . 
J . J . , Utrinc:Ut 
več kratkih sporočil in novic 
Priloga : nova , že veljavna PRAVILA DZRJL 
Na podlagi tret jega odstavka 198 . člena zakona o 
l j udski obrambi ("Uradni list SFRJ" št . 22/?4 
izdaja Zvezni i zvršni svet 
ODLOK 
r. DOLOČITVI PREPOVEDANIH CON 
l . za prepovedane cone za gibanje , prebi vanje ali 
nastanjevanji; t u jih državljanov se določajo tile 
Ia-aji: 
V socialistični republiki Sloveniji: 
- območje planine Kočevsld rog , ki obsega vasi 
Gradeno , in Brezovica , Nemško loko , Knežjo lipo 
in Stene Svete Ane (do kote 968 m); 
- nbmočje planine Krim, ki obsega Ig in vasi Pre-
serj e, Župeno in Osolnik; 
- območje , 'd. obsega Za.i:;ozd , Ravnik in Boštanj , 
izvzemši Radeče; 
- območje planine Pivke do Mašuna ter vasi Zag"rje , 
Selce , Žejo, Stara vas in do Planinskega doma 
na Javorniku; 
2: Ta odlok začn~ veljati· o~mi dan po 'bjavi v 
"Uradnem listu SFRJ" . 
E .p . št . 674 
Beograd , 28 . juli ja 1976 
Zvezni i zvršni s v et 
Predsednik: 
Dobroslav čriiaf1c ' s . r . 
( Povzet;, po ''Novicah" JZS , jan. 1977) 
' 
- 1 -
ROJŠEK DAJaEL 
PREUREDITEV LOKALA 
Zaradi premajhnega in nefunkcionalnega skladišča in 
umazanih sten smo se odločili preurediti l okal. 
Pirnat Jožko in Rene Verbovšek sta i zdelala okvirni 
načrt novega skladišča in plan dela. V lokalu smo 
prebelili stene z oker barvo , prebarvali o~na in 
vrata , pred vhod v lokal amn montirali luč ter raz-
š irili skladišče . V skladišču smo napravili nove 
police in posebne l etve za shranjevanje vrvi ter 
nov okvir za okno, ker je s tari zgnil zaradi vlage. 
v· lokal u pa smo postavili novo kl op . Prostor je ze-
l o vlažen, tako, da so deske v skladišču pri steni 
precej preperele . Ob podiranju starih polic smo naš-
li Škorpi ona . Najbolj vlažna pa j e stena ob oknu pri 
vratih, ka jti ; olobi so sneli koleno , ki odvaja vodo 
iz streanega žleba v cev. r eževnica J 6 t-ko v curku 
padala 5 m globoko na nadstrešek in se odbijala ob 
steno . Stena pa je postala tako vlažna, da po njej 
rastejo mahovi i n alge . Koleno smo nataknili nazaj 
tako, da smo na podstreho pritrAili lestvice i n 
varovali Sablo, ki je n~mestil koleno nazaj na svoje 
mesto. Neki stanovalec pa je prišel k nam in nas pro-
gl asil za himal ajce , ker uporabljamo to "Čudežno 
opremo. Pojasnili smo mu, da smo jamar ji . Tovariš je 
nekaj časa opazoval Sabline vratolomnosti, nato pa 
se je v imenu Hišnega sveta zahvalil za popravil o in 
odšel. 'ro popravljanje je bilo prava atrakci ja tudi 
za ostale stanovalce, ki pa so delo o~azovali skozi 
okna . Pri urejanju so največ nare~ ili nas l ednji čla­
ni: Renato Verbov~ek, Sabol ek Janezz Jakofčič Jure, 
Bernard ?litja , Bitenc Polona in Ro jsek Janiel. 
liekajkrat pa so prišli pomagat tudi: Smod i š ''orut , 
Andjelič Jurij, Kunaver '!atjaž , Jelinčič Lanilo, 
Brancel j Anton, l'rum Jožica, Terlep enča, Kopitar 
Jasna, Osole Sava, )jahorčič Voje , Pit:nat Jože in 
Pika, Simonič Tone , Hočevar Jerne j . Clani so hodili 
zelo neredno (obl jubili, a niso pri šli) , tako da 
nas je bilo včasih toliko , da nekateri niso imeli 
dela , včasih pa sta bila samo dva . Vsa del a so traja-
la mesec dni, vse popoldneve , ter sobote in nedelje 
po ves dan . .'lateri alnih etroškov pa je bilo okol i 
1.000,- djn, --oo O oo - -
Dne 14. jan. 1977 so bile podel j ene zl at e p l aket e in zve-
zna pr i znanja ob 3o letnici Ljudske t ehnike sledečim 
našim članom :d.r . V. Bohincu , dr . I . Gamsu , P . Euna-
verju in F. Baru! Društvo pa j e pre j elo priznanje 
mestne zveze ! čestitamo ! 
- .2 -
UDELEZBA 1tA ~KSKURZIJAH od druge pol ovice maj a do 
d ru~e nolovice novembra 1976 
V tem obdobju sr.10 organiz i L'ali 45 ekskurzi j širom 
, po Slovenij 1. Wajveč, 34 ekskurzij , je trajalo le 
1 dan , 6 je bilo ~vodnevnih in 5 večdnevnih, ki so 
trajale od 3 do 6 dni . Ua več dnevnih akcijah smo 
dvakrat raziskovali Brezno pri i:amRovi gl avici . Tu 
smo našli nov rov, ki obi de harmoniko in pripelje 
v stopnjasto brezno . r a dveh smo r aziskovali jame 
v okol ici Brestovice , icjer smo iskali vodo za bodočo 
prosto industrijsko cono . Na eni ekskurziji pa smo 
bili v Trigl avskem po~orju , l<jer smo r aziskali, iz-
merili in prekopali ozino v Hippievem breznu na vi-
šini 2200 m, ki je po prepihu obetala večje nadal je-
vanje . Vendar pa se prepih v grušču izeubi . Na pov-
r atku pa smo r azis kali Sablasto jamo nad Velsko do-
l ino. 
Od teh 45 ekskurzi j je bilo 18 meri l no raziskoval nih, 
12 je bilo &uris ticno f otografskih, 5 potaplaških , 
4 mi nerske . ~Jekajkrat smo iskali nove jame in čisti­
li Križno j amo ostankov kar bida. 
Pota{!ljači so se potapljali dvakrat v jami Pekel 
pri Sempetru, kjer j e Marko Kr aševec preplaval 
sifon in odkril 500 m novega ~ova . Dvakrat so se 
potaplj ali Škratovki in enkrat v Drči jami . 
Organizirali smo tudi ve teransko ekskurzijo v Križ-
no jamo , kater e pa se je udeležilo le malo neaktiv-
nih članov in veteranov . Med njimi smo opazili 
Manča , Veneta, Žana , Antona . .... 
Na 
16 
15 
11 
8 
7 
6 
5 
4 
3 
2 
1 
ekskurzije je hodilo nasleCTnjih 33 članov: 
eks Sabolek Janez! 
" ,Jakof'čič Jure 
•1 Brancelj Anton 
" Andjelic Jurij , Bitenc Pol ona, 
" Otorepec Staško, Verbov"E?k Jlenata 
Grum Jožica. 
II 
" 
n 
II 
Kolar Tomaž 
Bernard Mi tja, Jelinčič Danilo , Kraševec 
Marko, K)Eaver 1'!atj až , Kri vic Primož, Rojšek 
Daniel, ~ušteršič r ance. 
Simonič Tone , Terlep Al enka, Kopitar Jasna 
Ci glar Alenka , Bi tenc Vida, Smodiš Borut 
An<l d jeli c ·1arjeta , Praprotnik Anton , Sivec 
Nace, Smerdu Rado , Jakopin Primož, Hočevar 
J ernej, Osole Sava, Jel enc Božo , Planina T. 
- 3 -
KRAŠOVEC MARKO 
RAZISKAVE JAME PEKEL V SAVINJSKI DOLINI 
22.5 .1976 smo se o~pravili v to j amo Voje, Brancelj 
in jaz, z namenom, da pre.ii3čemo pretočni s i fon na 
koncu desnega rova jame . Dostop do sifona je bil 
~ar težaven, saj smo imeli s seboj veliko jamarske 
in potaplaške opr eme . 
PotapljPl sem se sam , Voje in Ižanc pa sta mi pona-
gal a pri razsvetljevanju mesta potopa in pri samih 
pri pravah na potop. · 
Najpre j sem z jekl enko na hrbtu pregledal sifonsko 
odp~tino. Ugotovil sem , da je s ifon zelo ozek . Zat o 
sem pred drugi m potopom snel j '"'klenko ter jo prive-
zal na vodilno vrvico . Najprej sem se s tlačil v si-
fon , z nogami napr·ej , jeklenko pa sem o:. žal v rokah , 
pred seboj . Veje i;.1 Ižanc sta mi spuščala~\rrvic~ in 
gl edala na to , da je bila stalno napeta. Ze po ses-
tih metrih brodenja in pasažiranja v umazanem· in 
ozkem sifonu, sem prišel v suh rov odl ožil sem jek-
lenko in šel po njem kakšnih 200 m. Povratek j e bil 
· brez težav . 
Druga akcija v ta sif'.ln je bila J . 7 . 1976 pri preno-
su opreme sta mi pomagal a Bavč in Jaka • . 
Skozi s~fon sem nesel 500 m označene naj l onske vr-
vice, svinčnik in plastične tablice ter kompas . 
Svetil sem si s tremi baterijami na čeladi . Vrvi oo 
sem sp~oti odvi j al in mi je označevala pot in raz-
daljo. 
Na koncu desnega rova je manjše jezero . V njegoven 
dnu, 5o cm pod vodno gla~ino je zelo nizek , le do 
60 cm visok in okoli 2 m š irok s i f0n . Dolžina s i fo -
na je 5 - 5 m, globina pa na žačetnem delu slab me-
ter . Proti koncu se sifon spusti na l,J m glob~e 
in je malo višji (naj manj l ml . Izs top j e v 2 m 
velikem jezercu, ki se podaljsuje v do 80 cm širo~ · 
vodni kanal . Sif on gre v ~eri SV. Za s ifongm se 
nadaljuje suhi·rov dolg Jo m v isti smeri . Siri na 
rova je do 2 m, višina pa 180 cm . Na to rov zavije 
proti S v tej smeri se r ov nadal~uje še 7o m daleč . 
Sirina jame je tu od 2 - 5 m, vis ina pa do 13 m. 
V stropu j e več razpok in. kaminov , ki se nadaljujejo . 
- 4 -
l oo m od vhoda v s i fon je jezerce , 15 m dalj e pa 
brzice . 154 m od vhoda je zopet sl ap . Tam gre jama 
proti SV , nato pa 15 m proti severu. V tem delu ja-
me so stene močno razjedene in čudovitih oblik . 
Str0p j e visok do 15 m. V stropu je več odprtin . 
" 2o m dalj·e je zopet manjše jezero, nato pe l o m dalje 
še manjše jezerce s sifonom, ki se ga da nad jezerom 
obiti preko 2 m visoke stopnje , lepo zasigane . Ob 
visoki vodi se preko nje preliva voda . 
Po 15 m so brzice , rov pa se v isti smeri (SV) nadalj u-
je še lo m. V tem delu ~e jama š iroka 3 - 5 m in viso-
ka 3 - 6 m. Stene so mocno razj edene in zelo lepih 
divjih oblik. Dno je živoska l nato in r avno . Struga 
potoka je tu čez celo dno j ame in je voda visoka l e 
5 7 lom in se da po te~ r ovu l epo hodi ti . • 
Za tem delom jama zavij e proti.SZ in po 15 m zopet 
proti sv. V tej smeri gre jruna še 58 m naleč . Široka 
je do 7 m in do 6 m visoka . Ta del j NDe je zelo l epo 
zakapan in zasigan. Na koncu ~ova je man~ši slap , 
lo m dalje je odcep z manjšim rovom , ki se ni razis-
kan do konca . Naslednjih 4o m dalje, gre rov v smeri 
SV . Tam se odcepi zaviti rov , ki gre proti zapadu. 
V velikih viju~ah gre 60 m daleč . Iz prvotnih 3 m 
višine in l m siri ne se zniža . Tam je rov širok 
1, 5 m in se še nadaljuj e . Iz rova teče manjši potoček . 
Vhod v rov je dobrih 400 m do vhoda v sifon . 
J ama se potem v isti smeri (SV) nadaljuje in po J>m 
je manjši slae, 8 m dal je pa pelje proti ~ahodu ma-
njši r ov , ki se ni raziskan t u sta tudi dva 18 m 
visoka kamina , katerih stene so močno korozijsko 
r azjedene . 
l o m dalje so brzice in takoj za njimi slap s _pas.a-
r·žci v sigi . Za pasažo je 2o m dolgo jezero . Strop 
nad vodo je v i sok 7o cm, r avno tolika pa je tudi 
globina vode v jezeru, š irina pa o~oli Jm . Dno j e 
mul jevito . Za jezercem se rov razširi na 7 m. Dno 
rova je iz drobnega konglomeratnega material a . Po 
sredini ·rova gr e 1 m široka struga Peklenščice . 
Nekje v sredini j,ezera je točka, ki je 5o~ m od-
·4aljena od vhoda v sifon. - Do tu sem tud i napeljal 
najlonsko vrvico . Od tu naprej pa sem 5o m jame le 
ocenil • Rov se na koncu spusti na 80 cm višine in 
se nadaljuj e . 
Za naslednj e r azi skave novo odkritih delo~~ kakor 
tudi za odkrit j e novih rovov (gornjih etazJ in za 
- 5 -
točno izmeritev jame bo nujno potrebno prebiti 5 m 
dolg sifon . S tem se bo zelo povečala varnost jamar-
jev in zmanjšali stroški nadaljnih raziskav . 
Prva akcija je trajala od vhoda v jamo do odhoda 
J ure . Druga pa 4 ure . Ta akcija je bila še en dokaz , 
da je denar , ki ga dajemo za potapljaško opremo dobro 
naložen . 
V planu imamo raziskavo še levega sifona , saj je l ahko 
za njim ee en tak vzporeden rov . 
RADO SMERDU 
JAMARSKI "SREČNO" 
Čeprav je ti.stih nekaj jamarskih reševa lnih akcij v 
zadnjih l e tih steklo brez problemov , hi t··o in uspeš-
no , ne moremo i n ne moremo organizirati spodobne ja-
mar ske r eševalne skupine . ro velja tako ze DZRJL kot 
za cel o JZS . Imam OQčutek 1 da Jamarska reseva l na 
(JRS) ni niti tako zamotana, kot smo včasih zamotani 
eami jamarji. No , pa vseeno, stvari se premikajo na -
prej . Z drug imi tresenami : prišle so v roke pravemu 
človeku ob pravem času . Jozlov predl og organizacije 
JRS ( o njem kdaj drugič več) bo kmalu zaživel tudi 
praktično in povezoval klube in društva v okviru J ZS 
ter celotno JRS z GRS in postajami L.~ . Predno pa bo 
to steklo kakor mora, priporočamo članom , da nosijo 
na ekskurzi je priloženi seznam ( aktivnih) jamarjev , 
ka tere l~hko pokljičejo ob primeru težjih zapletov 
v j ami. Ceprav nobecen od član'ov na seznamu še zdaleč 
ni jemarski reševalec ( za t o b6 potreoen zahteven 
tečaj in izpiti), pa pričakujemo od vsakega da bo 
ob sporočilu o nezgodi takoj organiziral re§evanje 
( povezava z ostalimi , dvig potrebne opreme , odhod 
na mesto nez~ode ipd . ) ali vsaj hitro obveščanJe. 
Samo organizacijo naj prevzame star ejši , izkušen 
jamar ! Tudi dru~im klubom in društvom priporočamo , 
da v primeru vecje nesreče uporabijo priloženi sez-
nam ter izkušnje članstva vZRJL. 
Ker pa se rado zgodi , da se pr ipeti nekaj nepredvide-
nega r avno takrat, ko se o stvari preveč gavori (pa 
manj naredi), in ker števi lo in aktivnost jamarjev 
narašča , želim vsem članom predvsem jamarski ·· SREČNO". 
- 6 -
SIMONIČ TONE - ~'ITČ 
ZAKAJ SEM POSTAL JAMAR 
To vprašanje večkrat sliŠ'im iz tujih ust, mnogokrat 
pa si ga tudi sam zastavim. Saj pravzaprav mi res ni 
~asno, kar morem jaz , prebivalec sončnih poljan, obo-
ze<alec osvežujočega vetra, najti v podzemlju lepega, 
kjer vlada večna tema in zatohlost . To misel sem že 
tolikokrat s lišal , da mi ni več jasno , ali je moja 
ali tuja . Torej razjasnimo neznano! 
Človek sem. In čeprav človeku ni dano , da bi kdaj 
bil popoln ali ~a bi v svoji nepopolnosti kaj popol-
nega ustvaril, dano mu je hrepenjenje po popolnosti . 
In upanje , da jo nekoč le na~de, ga žene naprej in 
naprej . 
Vsak je bil včasih čisto majhen otr ok . Majhen, ljubek, 
srečen otrok. In to ~e oatal, dokler ni odk±'il, da se 
da vsaki stvari vprasati najmanj: od kod , kako in za-
kaj . Potem se da vsako stvar tudi oceniti . In ko je 
to odkril, je bil še vedno otrok, vendar ne več sre-
čen . In ker ni bil več srečen, j e začel iskati odgo-
vore na svoja vprašan~a, upajoč , da se potem vrne zo-
pet naza~ v svoje srecno otr oštvo . A dal j ko je iskal, 
več vprasanj se je stavilo pred njega. !n gordijski 
vozel, ki ga bo razpletal, vse življenje, se mu je po-
ka zal v vsej svoj i veličini . Postal je odraščajoča 
osebnost, adolescent . 
Ni mu več zadostovalo to , kar prej . Prej je bila n~e­
gova notranjost sončna in čista . Lahko se je prevezal 
v majhnem čolnu_ po morju, ali taval v somraku g0zda 
in bil srečen . Ce j e ležal na soncu in grizl jal steb-
lo trave je bii srečen , ni potr eboval ničesar več -
bil je miren. Ce bi kje zagledal skrivnostno temo , 
bi se ji strahoma ognil, kajti njegova notranjost je 
bila vse preveč ~odobna tihi dragi, ki se prebuja ob 
svitu: Barke so se vse na pomolu, ribiči se šele pre-
bu~ajo iz sna. A ni več daleč čas, ko bodo krenili na 
vecno iskanje. 
Kot otrok je odkrival tri dimenzije, nekoliko let so 
mu zadostovale. Tedaj , nenadoma se t a harmonija , ki 
j e bila zanj tako resnična poruš i . V s voji sliki 
sveta odkrije vrzeli, ki jih tri dimenzije ne morejo 
zakrpati. In začel je i skati novih dimenzij, ki bi 
- 7 -
dopolnile nje~ovo s liko . Tudi tedaj , ko je utrujen 
od iskanja pocival, ni i mel miru. Nekakšni temni vi -
harji so divjali v njem , neke tu~e s ile so mu gos-
podarile, s ile , ki niso imele nic skupnega z njegovo 
prejšnjo čistostjo. Postal je igrača samega sebe, 
svoj i h vi harjev, svojih nemirov. In ob vsem tem raz-
dejanju, celo hujše ko je bilo , bolj ga je navdajala 
žel ja po nečem popolnem, neoporečnem , nedotakljivem 
r večnim. Morda si je želel kdaj to tudi izpovedati , 
ustvariti nekaj, kar bi ustrezalo njeE.;OVi siibni raz-
viharjenosti. A izpoved je težka , stvari tev še težja. 
In povej odkrito jamar, te, ni še nikoli obšl a sreča 
ob neki stvari tvi narave'? 'l'e nikoli ni obšlo zadoš-
čenje, ko si opazil kaj, kar si morda dolgo časa za-
man poskušal ustvariti, pa ti ni uspelo? In vztre-
petal, ko si videl, da ja Narava namtsto tebe in za-
te materi alizirala tvoje na~drznejše fantazije! Se 
nisi nikoli čutil prav sprico veličastne zadostitve 
temnih s~l v sebi , sam s svoJimi problem: tako maj -
hen, neznaten , nepomemben? In vihar v tebi se je vsaj 
za trenutek polegel, zaprl si oči in doživel, da se 
je zaradi prepolnosti vtisov v tebi vse ustavilo. In 
potem je pr av blažilno delovala zavest o premaganih 
težavah. češ, če sem tudi črv, pa le nekaj zmor'em , 
seveda gledano s stališča črva. 
Kako ničeva postanejo potem vsa govoričenja o psiho-
patih , samol!Drilcih , itd . In vprašanja: '1 Kaj se ne 
da vse to doživeti tudi na prostem?" Odgovor.: '' Da se, 
vendar nekateri začutijo v sebi gl as, ki j i h vabi še 
dalje v neznano. Morda je le naključje, da gredo kdaj 
prvič· v jamo? Ih ! Usoda svoja "naključj a" razporeja 
tako, da vsak lahko v sebi začuti svoj glas. Njegova 
stvar je , ali mu slediyali ne. A če ~u sl edi ~nkrat, 
potem se mu ne more vec upreti. Postane kronicen 
bolnik . Saj veste , kaj pomeni vzeti pesniku pero, al-
pinistu goro , gozdarju gozd , kanuistu soteske divjih 
rek, jamarju jamo? To je Not aeuslišana ljubezen , ki 
žge brez upanja zmage . 
Postal sem jamar, takorekoč slučajno. Postal sem kro-
ničen jamar. Vihar ji adolescenta se bodo počasi umiri-
li, temne sile v njem ne bodo več tako močne, sprijaz-
nil se bo s tem, Pa so dimenzije, ki ~ih nikoli ne bo 
or kril. Umirjal s e bo, postajal bo moz . A ostajajo ne-
katere stvar~, k i j ih je odkril v dobi divjanja , ne-
ka te' e· poti, ki j ih je sam utr l. Ostajaj o in ga ne 
izpuste. In skrbe, da ne bo nikoli postal starec . 
Ni mi žal za nobeno uro, ki sem j o, ali jo bom prebil 
ne l e v jami , temveč kjerkoli v naravi, kajti ni iz-
gubljena . 
- 8 -
SABOLE!\ JA'rEz - SABU 
OH TI TEŽ.KI PRASCI, OJ TI RUKZAKI ali GA:'.SOVA 76 
Ze dolgo nas je Jeti prepričeval za veliko akcijo„ 
v slavno brezno Gamsovo glavico. Jama naj bi bila 
globoka sprva po Ajzenponarjih kar 614 m in je že 
prišla na lestvico najglobljih jam na svetu , toda 
po ~asnejših meritvah se je izkazalo, da je globo -
ka l e 444 m. Res j e , da se jama končuje z meandrom, 
ki se zoži in j e tako neprehoden, toda to Jetiju 
in nam še zdaleč ne pove, da je jame konec, saj je 
v vi šjih delih vse prepleteu.o s kamini, rovi in 
brezni, ki jih seveda še ni nihče raziskoval. 
Tako smo se Lenča, Jaka in jaz zbrali 2. avgusta 
pri Lil otu, od koder naj bi bila izhodiščna točka 
za akcijo. Jeti je prišel z zamudo, ker sta se šla 
še prej z Marjeto prijaviti za poroko. Takoj smo 
krenili na avtobusno postajo, od koder inm se jaz 
tel efoniral v podjetje za dopust. Nato pa na avto-
bus - in čez dve uri smo že tovorili sebe, s voje 
praece in· opremo od jezera proti Stari Fužini . Tam 
smo kupili hrano ~n si razdelili opremo . 
Pot na Vogar je bila dolga in naporna, še dal jša 
pa na Viševnik saj smo imeli že svoje opreme dovolj, 
kaj šele štrikov. Jeti je bil vedno skoraj za lo 
minut pred nami in ga v tej dirki ne bi prehitela 
niti divja koza. 
Toda vse se prestane in tudi mi amo prišli do j ame , 
ki leži nekaj lo m ni žje, kot sam vrh Viševnika . 
Ker je že postajalo tema.čno, smo pustili kramo pri 
jami in se odfravili prenočit v koče na Planino 
~iševnik, ki Je oddaljena od jame kakih 1 5 minut . 
Jeti i n Jaka sta celo pot govorila o nekem hotelu 
Strah in o nekem Rilton hotelu . Toda, ko smo ~rišli 
tja sta bili tako prva kot druga pastirska koca za-
klenJ eni . Vprašali smo Rtarega pastirja, k~e lahko 
prenočimo, pa nam je pokazal nek razpadajoc pastir-
ski stan , katerega smo morali najprej postpraviti 
in· počistiti. na kasnejših akcijah smo ga krstili 
za hotel Mave, to pa zato, ker so i mele miši vsako 
noč ples in gostijo, kar je trajalo prav do jutra. 
Zvečer smo naredili še pl an za nasledn-jih nekaj dni 
in izmučeni od praecev zaspali . Naslednji dan smo 
se že na vsezgodaj odpravil i proti jami, kjer smo 
se Jeti, Jaka in jaz pripravili za v jamo. V nekaj 
- 9 -
urah smo bili nad bivakom n~ globini 240 m, od ko-
der se je s pusti l Jaka v brezno treh , Jeti pa je 
odšel na bi vak po telefonsko žico , ter oe zani hal 
z njo proti Jakatu. Pridr užil sem se jima še jaz, 
nato pa sva se z Jetijem spustila še v Jo metersko 
brezno , kjer naj bi bila pasaža , za katero je širo-
ko in perspektivno brezno . Nastavila SVA razstreli-
vo in vsi skupaj smo se umaknili prav do harmonike 
na 200 m globine, kjer naj bi aktivira li nastavl jeno 
mino . Toda počilo ni . Bilo je vprašanj in variant 
še in še, ugibali smo kaj je narobe in poizkuša1i 
celo uro , pa nič . Pobrali smo hr ano , jo pusti l i v 
Lucifer ju in nadaljevali pot proti aončni svetl obi . 
Toda ko smo pr i 6l i ven, že zdavnaj ni bilo več s on-
ca in smo jo ~ar najhitre.je pobr ali s pRt . 
naslednjega dne smo ugotovili , da imamo zelo malo 
hrane . Pojedli smo polento i n še tisti kruh, kar 
nam ga je še ostalo , potem pa smo se Lenča, Lilo, 
Jeti in jaz zopet odpravili v jamo. Lilo in Jeti 
sta odš la po opremo do Luciferja , kjer am0 jo mi 
prejšnji dan pustili . Ko sta se glasno i.1 vesel o 
vračala , sva j u z Lenče vsa zmr znjena čakala na 
globini 120 m. Tu pa j e peljal čez neko brezno rov , 
v katerem smo prišli 5o m gl oblj e in to v povsem 
drugi smeri kot pelje jama . Rov se je nadaljeval 
z nekim Jo m breznom, z a katere~a pa nismo imeli 
več časa. ( odkr it j e) Ko smo prisli ven je menda 
pravkar pr enehal naliv, katerega smo občutili tudi 
v jami , kajti pri plezanju so nam nagajali skor aj 
slapovi vode . Jaka si je medtem zakuril ogenj pod 
neko smreko . Ko smo odšli v naš hotel , ga ni smo 
pozabili pogasiti . Preostanek noči sta Je t i in 
Lenča prespala , Ja~a , Lilo i n Jaz pa smo jo prebe-
deli ob taroku. Dopoldan smo se vrnil i pred jamo , 
kjer je bilo· vse ~olno dima . Ogenj, ki ga je zaku-
ril Jaka je namrec po celi nevihti in našem gašenj u 
še vedno gorel. 
Pobrali smo šila in kopita ter se urno odkota1il i 
v dolino , saj so bili nAši žel odci že resnično . pra­
zni . 
Po šestih tednih pa smo se s pomnili, da bi bil o 
treba razi skati ti s ti naš rov ·do konca in pa akti -
virati mino na globini Jlo m. Tako smo organizir a -
li 8e eno akoijo na Vi ševnik . 
Šli smo v novi rov z namenom, da pridemo gl obl je , 
toda rov se na žalos.t obrne in pride v stare. dele . 
Torej smo našli le bllžnico oziroma lažjo pot . 
- lO -
Toda razstreliva še nismo mogli aktivirati, zato 
smo hoteli organizirati še eno akci~o v Gamsovo . 
Vendar pa sta nam čas in premajhno s tevilo kandi-
datov to preprečila . 
Zato si lahko obetamo kaj več šele v letu 1977 . 
PES.EM on VESELEM RAZPOLOŽENJU : 
Tam v jami pri Sežan; se je valjal en naš član . 
V jamo šel je t ' ko nažgan, da ni mogel več na plan . 
Mi smo vsi veseli jamarji, veseli jamarji . (refren) 
Po jami hodil je nalit i n se zvračal je na rit . 
Prijatel j resno s e j'že bal, po reševalno je poslal . 
(refren) 
Reševalna je prišla in ga našla spečega , 
ko ga vlekla je na pl an , bil ves hod je nokozlan . 
(refren) 
Iztega uči nas t aka stvar , da ga v jami pij nikar . 
Ko pa .na zabavi si, spi ga kot t srce želi. 
Mi smo vsi veseli jamarji, veseli jamarji! 
Jamarji našega društva so v le t u 1976 kar pridno od -
dajali zapisnike v kataster. Tako so s Aanina 75 in 
76 oddali zapisnike o 53 novih in dveh starih jamah, 
25· zapisnikov in načrtov o novih jamah v PIC -u pri 
Sežani ter 8 o že znanih j amah; oddano je bilo raznega 
gradiva o 55 že znanih jamah in 40 novi h. Tako l ahko 
rečemo, da smo skupaj s predlanskim Kaninom do danes 
v enem letu dokumenti rali 118 novih in 65 starih jam 
( šteto od marca 76 do f ebruarja 77). 
Jamarke in jamarji! Zavedajmo se, da je poleg lepih 
spominov na naše akcije, ki pa počasi slabijo, edino 
kar os·tane za nami - naši zapisniki in načrti o obiska-
nih jamah. Vse, kar ni bilo zapisano, se je počasi raz-
blinilo v nič •.• 
- 11 -
BRANCELJ . l\NTON s pomočjo ostalih 
KANIN 1976 
Udele.ženci: Jakofčič Jure 
Rrancelj Anton 
Simonič ~·one 
Hočevar Jernej 
Leskovšek Jani 
20.8 .1976 
~ega dne se j~0začelo kaninsko r aziskovanje . Zgodaj zjutraj, ob 6 smo odpeketali iz Ljubljane ob sploš-
n~m začudenju naroda proti Kaninu. Po peturnem cija-
zenju v napol praznem avtobusu smo pristal i v Bovcu, 
kjer smo ugotovili, da Juvija še nikjer ni . Jaka se 
je nesebično žrtvoval in se odmajal proti Pl užini, 
midva z 1.,ičem pa sva v tem času nekoliko oropala tr-
govi no, istočasno pa skl enila, da bove. v to trgovino 
kar se da pogosto hodila, vendar ne zaraai hrane am-
pak zaradi dobre, l epe, mlade in nas ploh naj prodajal-
ke. V tem času je prišel tudi že Juvi ter na s nato z 
avtom dostavil na postajo žičnice. 
Po prihodu na D postajo smo se pogumno otovorili z 
rukzaki in transportkami in se odkotalili do naše 
postojanke. Tu pa nas je čakalo prijetno presenečenje. 
Ugotovili smo namreč, da ni plinskega štedi lni ka , 
skratka, da bomo lačni . V koči smo s e namestili in 
pojedli svoj prvi kuhani obrok, za katerega se je 
Mi c zelo potrudil .. T{o smo pomili (beri polizali J po-
sodo, smo skl enili, de se nekol iko razgledamo po S 
področju. Zato sva bila pri pravl jena samo midva z 
Jakom . Kolovratila sva okoli dve uri in odkrila dve 
novi brezni . Oba sta v bližini S2 pri največji udor-
nici . 
21.8.1976 
Po Jakatovi zasl ugi smo danes vstali že ob 5h . Po 
obilnem zajtrku smo se kar najhi treje podali na .te -
ren. lTa jprej smo odhropli do S2, kjer smo se loči­
li. Oba Toneta sva se zagrebla v 82 , ostali trije 
pa so odkrili prvo letošnjo novo jamo, ki so jo 
krsti li za S)4. Z Brancelnom sva soelasno sklenila, 
da je 82 za naju preozka, zato sva s e podala na is-
kanje novih, večjih jam. Razdelili smo s i 8 področj e . 
Midva z Branc~lnom s va dobila del od sedl a do C po-
s t aje . t olgot r a jno i s kanje ob sočnem.prekljinjanju 
nama najprej ni. rodilo sadu. Xot s va lahko sklepala 
- 12 -
po n~vdu1enem rjovenju dl.•upih , so imeli več sreče. 
Zato sva sklenila: Še en o~upan poizkus, nato pare 
premakneva na dru~o področje. Tokrat pe sva imela 
več sreče . Odkrila ava sistem brezen v razpoki. :·aj -
prej sva ae pognala ,. najbolj obetavno, vendar ni 
bilo drugega uspeha kot ta, da sem µspešno iz~ubil 
1 klin. Tudi tu sva ugotovila , da jame niso pravi lno 
dimenzionirane za naju. 
V tem času je druga e kllpina odhropkala naprej. Pri 
prvem breznu, ki sva ga prejšnji dA.n odkrila z Jakom , 
se je vanj najpr~j pogumno spustil Jackie (po njego-
vih besedah je v o·rezno špricnil). Za njim sta pri-
jodlala Jaka in Jani . Nato emo spreme~ili področje , 
ker smo ugotovili , da brezno ni nič posebnega . 
Že okoli ih se je pripeljal na Kanin tur i naš reši-
telj v osebi Juvita in nj egovega sina . Ze v naprej 
smo se veselili, da bomo imeli obilno večerjo, ker 
nam je obljubil kuhalnik in kruh . No , po prihodu v 
kočo nas je čakalo majhno razoČaFanje, ker je Juvi 
ugotovil , da gorilnik ne gre na 13 kg bombo, zato 
ga je začel besno prilagajati n~njo. Ko pa j o jn. že 
prilično prilagocl il, pa še ven•iar ni cl elovalo , ga 
je Jaka pomiril, češ , da ima on originalno bom~o za 
tak kuhalnik . 
22 .8 . 1976 
Danes sta Hič in Jacki e vstala. 7.e na vaezgodaj , da 
sta napolnila naše lačne zelo~ce . lTato smo se zme-
nili, da odidemo JAka, Jani in jaz v Bo m brezno, 
i!ič in Jackie pa sta bila določena za intendanta . 
To sta uspešno opravila, saj sta poleg naročil za 
hrano t udi ut otovila, kaj je z ženskami v restavra-
ciji . Medtem pa smo mi trije pot krvav potili. Z 
veseljem smo namreč ugotovili, dn se takoj za vhod-
nim breznom začne navpična pasaža , ki ima posebno 
piko na cele pajace in j ih zato z veseljem trga . 
:{a prvi polici BVa se potem z Jakom odpravljala 
naprej v Brezno , potem , ko sva uspešno premagala 
prvi del brezna . Ko se je Jaka sprevil na vrv je 
ugotovil , da je zelo koristno pred uporabo na§tima-
ti jajčkR . ~ato sva odžvižgala naprej v brezno , Jani 
pa je prišvi gal za nama . Potem smo več ali manj us-
pešno razi skali jamo no koncB in se odpravili ven. 
2) . 8 . 1976 45 
Tega dne smo vstali ob 5 , ker s ta morala Jaka in 
Jani oditi na žičnico. Jackie pa se je spomnil, da 
b bilo r obro, če bi bil bolan , zato je ostal v koči. 
Seveda je QObil kup naročil, ki naj J i jih tega dne 
izvršil . Ostali pa smo pogumno zakoračili v lepo 
- 13 -
jutro. Z ičem sva o kolopirala za Ju·"iJ e ·1 in uje-
; ovim sinom na < podl:'očje , kjer nflj bi l>ilo jam na 
kupe . V ono ocl teh brezen sva potem uspešno spravi-
la tudi Juvijevegn aina , ki je hil to zanj o"'njeni 
krnt, saj je bi.l prvič v bre:mu . S tein uspehom Je 
bil fant zelo za ovoljcn, zato se je zvečer posumno 
lotil ja:Jarske 3ole. !<o smo izčrpali zalogo brezen , 
ki jih je prejšnji dan našel Juvi , smo o~kolovrati­
li naprej . rasli smo še nekaj jarn or! katerih na je 
bi.l ~e najbolj soliden sistem treh brezen, ki so 
bili meri seboj povezani. 'a dnu pa ,je bilo povsod 
dovolj snegn, tako , fn ovn bila oba DO~teno mokra, 
preclen sva jih do konca raziskal a . Istočasno sva 
tudi clokončno raz trjl.ala rwoj e pajace , tako c a sva 
nazaj 1 reci e kazala 1 ole ri t!<e . 
ro povrat~u v koco smo se najbolj razveselili po-
šiljkd hran~ . ki jo je Jackie znosil iz D postaje. 
24 . 8 . 1976 
'E'an"eašiiiovstali ob 7 uri in Jackie na11'1 j e ob iz-
datni pomoči Juvija pripravil zaj tr.<, l<i j e Lil 
v bistvu večerj a ~rPjanje~a večera . 'nto smo se 
počaai odpravili na t eren. ·lidva z •. tič t:tm sva se po-
novno podala na L področje. " aziskovati sva p.a za-
čela takoj pod Malim erabnom in kmalu o~krila dve 
j• ~~1. V prvi jami sel".I se s svojo 11al••nkostjo ''val i.-
tetno ;3.J ozdil . · O, vsa stvar RP je srečno i zteklfl 
in oclpravila sva s .: d ru · i jami. IzkAzalo se je, 
da gre za lepo 25 m fl'lO•lO~o sneži o brPzno . e.nj 
se je najpre.i spustil •·i : , ker pa mu j•' „Bi a jala luč 
pR še Jaz . :~o se j o izl<az.:'1.lo, da nn mo1•eva pre11iti 
pasaže, svA jo odkurilr• vfln. 
'' koči naju je čakala preceJ obilna večerja , po 
nj o j p ·1 GC:' . 
Iz3ave: na taksi ica noče bi ti 3nep;ulj ..;ica, kdo pa 
bi hili s edmi palcki pa ne bi ~ilo v~ra1anje : ?onč 
.ič , Jaka, Jackie, Jani , .Tuvi in UroH . 
25 . 8. 1976 
"udI(fii'iies-smo vsta li ob 7 uri. , o hla nem zajtrku 
smo se odpravili na ter•·n . Jackie in Jani Rta odšla 
na <; področje , Mič , Jake; in jaz pa smo 011iili na J•". 
~e~istrirali 1n izmerili srno '57, ki je g loboka 88m 
in J•58 ki je g loboka 16 m. 
ranbs sta pri "ila Rado in irace . Po Juvitovi želji 
srno pod streho spravili herakti t in Jaka je QOkon-
čal muljatero , ki jo je zgradil na tistem mestu, 
kjer je pr ej a.tal r~ost do "'C. 
- 14 -
1 lAnske izjave: JackiP. je izumil <'!eklico z blont 
očmi, 
?6~~..!.. .!~1§. v 6 
Zacetek je bil zelo dober, ker smo zar..eli ze o b 
uri. Tadalj ev:J.nJ e pa je bilo bolj počasno, ker se 
nam je uspelo sprPviti iz koče šel e ob 9 uri . aj -
prej smo mor~.li počakati na Radeta in ~ ·aceta , ki 
sta že na vsezeodaj ol· peketala na Prestrel;ieni$ko 
okno, nato pa sta mor<l a naročiti še nekaj stvari 
v do lino. ;ii smo ju s eveda V i' selo čakal i., ko se 
prikaže :f\do i ll pove Juviju veselo O>rico, da mu 
prihaja ta na !{8.llin žena in tašča, čenr17.v je ..: i l 
možakar pre~ričan, da je le na Xaninu varen, ker 
se njegova zena boJ i višine . 
Končno smo s e s J:obaca li proti J ' µo<'1ročju, ,Tani in 
J 1>cki.e P' na S . J. :,a je ostal doma , ke r <:ie mu j e 
začel 0 13lati tur na nog i in uboqček ,Ji mot el hoditi . 
Z Radoto;n i n ' 'ace tom smo nato vci::elo pričeli iska-
ti brezno, ki ga preJ ~ • j e leto n ismo obdelali . V 
tem se pri!caže ~f Juvi, ki se je uspel!ill~ re8il žene 
i n ta'lče i n nam pove, d„ iRČemo br ezno t am , kjer go. 
ni . 11a1;o nam ga pokaže, vcmrlar n i bil l oo m, kot 
si ga j e :le lel , mnpak l e ;:_ o m. l at0 nas j e povedel 
'i e do enega l>rezna , ki t ucl i n i bil nič PORf)bnege . 
Za tem smo s e že s kor a j odpravili nazaj p~oti ~omu, 
ko nas je pree,ovoril, dr. smo šli z ,_j iJ!l . C'e bi prej 
ve ri eli Jtaj nas ča!ca, nR to pot ne , i ali, kljub j a -
··!am , ki sl11o jih tam na~li . Hropli smo naprej, Cl okler · 
J!ado ni skoraj padel v jamo . !~edtem , ko j e on razi-
skoval , j e še l Nace na 1·c , venf. ar potre be ni mogel 
pošteno opraviti, kei je bilo t m oliko jam, da je 
bilo nevarno, da bi panel ~ri tem opravilu v 'akšno. 
V skupnem seštevku smo našli 4 j a me , ki s mo jih re-
giAt • irali . 
J otem pa s e je začela naša ~alvarija , ko smo se pri-
čeli vračati . ,Jure nf\s je verjetno zamr.nJal za gam.se , 
ker nas j e podil po nekih fantastičnih anfiteat.rih , 
laš tih, i a nodob i golazni . 1.1stali smrtniki , pa smo 
saino gledali ka ko bi pri.lli n pot . Krona vsege. pa 
je bila, ko nas je po neki skor aj prepadni steni ' 
prip~ljal v ruš evje . 
27 . 8 . 1976 
Tegfl 'rine smo za zajtr k po j e<'1li večerjo preJŠnjega 
r'ne , nato pa smo se razdelili na skupine . l'aci; i n 
Ra ·· o s· a hotela slika ti ledenice, ki sta j ib prej -
šnjega tlne onkrila , Jani in J ackie. Imeli so tudi. 
- 15 -
nal Oli' O, o(1 preti vho v Sl? . l'ri tem so i eli to 
srečo, c1a so o<' kopali vhod v S2o Tla .1esto v '319. 
~:o je ilo tudi v<>e, ker 3ta s <:" 1la potem Janarje 
le r-a povr'<J u , ker sta is'c la vhode v možne 'lOtenci-
alne jame. 1.ii dvn z ,'.tičem pa sva naj prej koi, nor a iz-
kala brezno v bližini ClJ . ~azadnje pa se je izkazalo , 
da naju je Jure vrgel na šaj bo , ker je bilo tisto 
brezno že registrirano kot ~12 . J ato sva začrla ob-
delovati področje pod G2, 'cj Pr svp našla nekaj ··'?orlov 
v brezna. ·· 
28 . s. 1976 
'fo je -bflr;'aš začnj i razi <Jkovalni dan . „ačelo se je 
v znamenju l oo m j l"m. :.fidvR. z f.'.iče :TI s va vzela llo ITI 
vrvi, Jackie in Jani pa s ta vzela vse ostale vrvi, 
t ako, ,i n smo se <1e zmenili, da nas 11očakata v _ ov-
cu. „ .ičem sva potem ob nje['Ovem krepl:em kihanJU 
in kašlj-nJu odpeketala do najine j .me , za katero 
pa se je izkazalo, da je r loboka 8 5 m. Ko se~ se po-
tem vrnil ven, S ".'m pogna 1 ~tiča v kočo , ker je že 
preveč krehal , jaz pa za njim . ~am nas Je pričakal 
Jozel in še dve njegova prij a telja. Začc1 o se je 
pisanje zapisnikov, kmalu pa tudi proslava ~adnjega 
večera . "ajbolj se je izkazal ' ič , ki je pri ,ra.,, il 
o t' lično torto in tigrovo mleko . Ko s+a se vrnila še 
Jackie in JAni po se j e pričelo splnšm" popivanje in 
veseljačenje . rričeli smo še veselo prepevati, dok-
ler nam ni zmanjkalo moči . Ponoči je bi l o zelo za-
imivo , ko je Jackie v s panju veselo covortl: P •. •• , 
Jani , luč mi spet ne c1 ela , 'cu . •.• J Jni , j e.tna se tu 
nadaljuje. 
ra3 r ospodar Rene \t erbovšek je odšel Jo . novembra 
1976 v ''rancijo , rla Ri pri<' o"i nadaljno izobrazbo 
hidrogeologije . Zelimo mu uspešen ~tudij ! '/ času 
njegove odsotnosti pa ga nadomestuje )rencelj Anton 
in Jakofčič Jure . 
'<ljuč od vhodnih vrat v Križno jamo, bo mo1 oče clo-
l>i ti tucl i v aklat'! išču nr i rospodArju. Vsak pa bo 
moral „ posebno knjipo vpisati nnmen obi fl ka in ude-
ležence . 
Roj šek Daniel - Sr anje na1 Je oblju il izdajo pes-
marice. Veselo pričakujemo, da uo evojo obJubo tudi 
izpolnil. 
- 16 -
DANIEL ROJ ŠEK in JURIJ A?JDJ ELI0 
NEKAJ PRAKTIČt~J;H PROBLEMOV PRI UPORABI VRVJ·TE TEH!FKE 
ZA OBVLA~DVANJE BREZEN 
V zadnjem ~asu vse več jamarj ev pri nas opušča upora-
bo lestvic v globokih a lpskih breznih in s e ereusma> -
j a na tehniko plezanja po vrvi . Ta nam umogoca pred-
vsem l až ji transport opreme in s tem hitrejše nq:redo-
vanje po breznu. Vendar pa j e pri tem potrebno obrni-
ti pozornost na nekRj bistveni h momentov, ki nam bo-
do zagotovili varnost pri našem razi skovanju. 
I zkušnj e zadn jih let so nam pokazal e , da je žimarj e-
nje lahko hudo nevarna zadeva, če ne postopamo pravil-
no. Predvsem moramo paziti na pr2vilno prLtrditev 
vrvi po kateri pl ezamo . Vrvi, ki jih uporabl jamo so 
bolj ali manj elastične in se zelo rade pregulijo na 
ostrih robovih br ezna, medtem ko mi hr abro plezamo 
navzgor . Z močnimi odrivi nog in ponovnim obešanjem 
na prsno prižemo(žimar) povzročamo nihanje vrvi v 
vertikalni smeri . Posamezni nihaj i so tem dal j š i, 
čim gl oblje se nahajamo . Pri vertikal ah, Ki so več-
je od loo m, tako n ihanje znese tudi 1 m in več . Ka-
ko se izognemo poškodbam vrvi, ki nastane j o pri drg-
njenju ob robove? 
Največkr~t vrv pritr di mo na klin ali pa kronski sve-
drovec . Ce je le mogoče j ih zabijemo več, tako , da 
nismo odvisni le od enega klina. Če je skal a krušlji-
va napravimo sidrišče . Vrv lahko privežemo tudi za 
trden skal n i r ogelj ali kapnik , katerega trdnost pre-
i zkusimo z udarcem kladiva . Počen zvok pomeni, da mo-
ramo poizkati kaj primernejše6a · Ko smo naš li primerno 
mesto , kamor smo pritrdili naso vrv , vzamemo jekle-
nico primerne dolžine in jo obesimo čez rob brezna. 
Dolga naj bo r~vno toliko~ d~ njen spodni konec visi 
v zraku. Po moznosti naj oo cim bol j vzporedna z 
vrvjo. Na spodnji konec jeklenice vpnemo vponko, ka-
mor s pomočjo preste ponovno pritrdi_3o vrv . Zgorn~i 
konec vrvi naj bo neko liko ohl apen, da kasne je l az-
je izplezamo, spodnji pa naj pr osto visi v zraku. Ko 
obremeni mo vrv, se ta ne bo drgnila ob rob brezna . 
Če ni mamo jekl enice, lahko na samem robu brezna za-
bijemo še en svedrovec ali klin, na katerega prav tako 
s presto ponovno pritrdimo vrv . 
Predno pa spl oh začnemo pritrj evati vrv , odstranimo 
kamenje, ki bi kasneje l ahko padlo v brezno i n prav 
tako poškodovalo vrv ali pa celo jamarja. 
- 17 -
Kljub vsemu pa obstaja način kako zaščitimo vrv isto-
časno tudi pred padajočim kamenjem . Mesta, kjer je 
vrv najbol j izpostavl jena padajočemu kamenju so raz-
ne police. Tam zaščitimo vrv z Jerrv-evo ovojnico . 
Načrt je bil objavljen v Angleški jamarski reviji 
DESCE!iT št. 33 april 1976 . 
Ovoj~ico sta iznašla ter preizkusila Jerry Atkins 
in Julian James iz Sydneya v Avstraliji . Izdelamo 
jo iz močnega platna š irokega 12 cm in dolgega 6ocm. 
Daljši konci so okorni pri uporabi . Ce je rob rlalj -
ši , jih lahko zve žemo več skupaj. l<o je ovojnica na-
vita okoli vrvi jo spnemo s pomočjo V"!LCRO traku, 
ki ~e priši t na r obu plat na. Važno j e, da je trak 
prisit po vsej dol žini, da se ovojpica lepo oprime . 
Druge vrste zaponk nesmemo uporabljati , ker nam l ah-
ko poškodujejo vrv . Da nam ovojnica ne zdr sne po vrvi 
navzdol jo pritrdimo z varovalnimi vozli in to samo 
na zgornjem koncu, kajti če jo privežemo na obellkon-
Cih , se lahko zgodi, da jo predrgnemo z vrvjo vred. 
Ko priplezamo do ovojnice , jo odpremo , odvij emo , 
splezamo čez i n jo zopet namestilno na za;. Paziti 
moramo , da se VELCRO trak ne zamaže z bl atom. Zato 
ovojnice po jami vedno nosimo v vrečkah . 
Pozornost pa moramo ·obrniti še na dve stvari . Ple-
zalne~a sedeža NIKOLI ne spenjamo direktno z vponko, 
t emvec ga zvežemo s 6 mm debelo pomožno vrvico . 
Vponke namreč niso predvidene za prečne obremenitve. 
Pra vilno pa moramo pripeti tudi stopno zanko v pri-
žemu (žimar), kajti v ZDA so se pri nepr avi lni pri-
trditvi prižeme pol omil e . 
(prihodnj ič nekaj besed o načinu pl ezanja) 
V prvom todnu letošnjih šolskih počitnic j o Klub 
riiladih raziskova lcev priobalnih občin skupaj z JK 
Dimnice or ganizira l raziskovalni tabor v Orl,eku, 
na ozeml ju bodočega PIC - a. Jamarji ·so proglodali 
11 novih jam, v Lipiški jami pa se jim j o posrečilo 
izredno odkr'i tje - odkr ili s o n.ov, skor a j 500 m dol g 
' . 
.t'ov, ki je to jamo pro c oj podaljšal in poglobi l , tako . 
da j e sedaj po dolžini in seveda gl obini prod Škam-
prlovo jamo . JK Sežana, ki se r aje ukvarja z novi m 
baliniščem in sv o jo prelepo hišico, pa nič •. ; 
Vrlim "dimnikarjem" vse našo česti tko z željami , da 
bi tako dobro očistili še kako prasta r o jamo! 
l!t.rip,ek 
'{erlje ic o sovražni d Jav; o.s.t.i .Prot.i na ~i r, r žav;i. -
J oli t"ilca, 2·9 :11.1q7!} · 
'runJO ·1erljevic, zvez11i sekret;•r za notranje za e -
ve, je ure<' ni 'l tvu lista ' sovr"' ,, i tie.1avnosti >roti 
naši dr~1=wi l:led <l.ru, 1m izjavil: 
:.:no1<.i razmi'l . jajo , kal l;:ulira~o in vpekulir• jo, kaj 
se o z na..qi , ''60oilo v hliznji in delJni ·prih:orl -
nosti . O tem na ~iro10 pi1ejo , zbiraJO inforr.iacije 
in zfl tem pro nozirPjO, kako se bo kdo obr ašal v 
doloveni situani ji, pri čener ~radijo svoje pred-
postavke na dejstvu, da smo vec nacionalna dr~ava . 
, ~lavne~ se poslu Gujejo vseh sredstev, računajoč 
pri tem na naivnost in nebudnost ·a';i h občanov. 
Primerov Je več. ·aj vas spomr.im na eno naših akcij 
" i:'.čemo no.Jlepao podzem1>ko jamo' · l•a zunaj naivno , 
vendar , če vemo , da bo~o podzemske jame v eventuelni 
obrambr.i vojni i·uele lahko ogromno vloe o za shranj'!-
vanje municije, ljudi, opreae - je stvar 1>oveem jae-
- a . ~,e yre za z r.ne turistične Jflme , tPnveč zato, 
c'a so jih nekateri ~eleli popisati. .T. J • . . . . 
D ruštvo w razislt rwanje jam Ljubljana, ustanovljeno 
1910, naslov d r u§tvenega lokale. ttllri trg 21; sestanl:i 
vsak t orek ob 19h na Filozofski f akult eti, Aškerčevo 12 , 
na geografskem oddelku I I.nadstropje. Del~vni sestanki 
vsak pet ek ob l9h na Starem trgu. Pr edsednik : cfr.Fr ence 
Osole; tajnik : Danijel Hojšek. DZl<JL upra vlja kataster 
J ZS, knjižnico JZ~ in v odi svojo jamar sko reševalno sku-
pino. 
GLAS PODZLll.LJn je int erno glasilo DZF.JL. Izhaja priložno-
s tn", ko ao na bore dovolj prfspevkov . Glavne in odgovor na 
urednice. Alenke Terlep, !.Ui tjanova pot 21, t el.53 224. 
Ljubljena, januar 19(7. 
. . 
p r a v 1 1 a 
Društva za raziakoT&n.1• ~- Ljubl.Jana 
I. - SPWŠ1'E DOWČBE 
l. člen 
J'.me društn. je "Društvo sa rasisJoyanje jam Ljubljana• ,okrajšava 
DZRJ'L / v nadaljnjem besedilu : društTo/.Sede! društva je v 
Ljubljani, stari trg 21/l, skupščina občine Ljubljana • Oenter. 
2 .člen 
Druotvo je prostovoljno adru!enje obče.nov, ki se aanimajo za 
kra§ki podzemeljski svet, bodisi iz športn~ga,raziakovoJ.nega ali 
rel:reaci jakega vidika.Društvo sdru!uje,'fk:ljučuje in povezuje 
članat\'O na amaterski podlagi. 
,.člen 
Drtl!itvo deluje organizacijsko na območju Ljubljane,območje jemar-
ako - t erenskega delovanja pa je predvsem območje SR Slovenije. 
4.člen 
Druitvo je pravna oseba. 
5.člen 
Dru3tvo i ma svoj snak in pečat.Znak društva je trapezne oblike s 
ten~t~ poljen v sredini, katerega sgoraj in spodaj obrobljajo sil-
huete kapnikov, v sredini pa se nad vodo dviga človeška ribica. 
Na zgornje• delu znaka je napia i DZRJL - 1910. Pečat društva j e 
krog s tll'el'\erom 3 C111 in z napisoa na obodu "Jamarska aveza Slo-
venije •, v ~rcdini polja pa •DruJtTo za rasialtoTBnJe jaa Ljubljana: 
6.člen 
Društvo jo vključeno lcot član v Jamarsko sveso SloTenije in v 
Uest co zvezo orgenizacij zn tehn!.čno kulturo v Ljubljani. 
- 2 -
Pruiitvo oe lnhko včleni tudi v druge sorodne organi.zaci;je v SFRJ, 
katerih Wllten je razvijati in goji ti jamarstvo na športni, rcusis-
ko~llli in rekreaeijeld. podl86i• 
Drui"''O sodeluje z ustresnimi samoupravniai interesniai elcupnostci, 
a krajevnilli ekupno!ltad, z občinsko ko~ereoeo SZDL, z Upra"To za 
nar?člno ob:-qbo in ar.o, z jomarsltilrl organizacijami, z drusimi 
ijportnimi organizacijl.llfti ter drugimi organicaeije.ai. 
7.člen 
Društvo Be lahko včlani preko Jamarske zTeze SloTeai.je v sorodno 
tujo nli oednarodllo dr .ištveno organizacijo s podobnimi nameni in 
eilji 1 l>t:-edpi ue:U.'\i s ~mi p~vil.i, pod pogojea, da 4ejamoat te 
tnje ali 11e1,nnrodne društvene orgoniz11eije ni v nasprotju c inte-
resi Jugoolavije. 
S.člen 
Delovl:lD.ja društva t811elji na ustavnih načelih,ide;jnopolitičnih 
iihodtšaih sa20upra.,..~ega soeial.izma ter programski usaeritvi SZDL 
slovenijo. !lrul'itvo aooča T SZDL svoje interese z interesi drugih lbd. 
dru~benih dejavnikov ter ee eporazumeva in dogovarj~ za druibene 
akciJ~, sodeluje pri spre~emanju * pol.itičnih smernic,atališč in 
sklepov.Na lastn~ pobudo ali na pobudo organizacij SZDL se dogo-
varja o TReb aktualnik TprašanJuh, lie poaebeJ o l astni progrnski 
sosno'rl., kl\drovski politiki,medsebojn&111 eodelovanJu, zalolni!ki 
dejaTD~ati,polit.ild. financiranja in drutaa. 
9.člen 
Drul5tvo v okviru avojc dejavnosti alcrbi za uresničenJ• aocialis-
tične: d·Ntžoone sa.'l):>Ea!čite slcladno 111 delovanjem vseh organiziranih 
aocialiatitnio sil za zavarovanje naše aocilllistične 88.lloupravne 
druibe pr~d V9~m!. vrstami in oblikaai dejavnoati,ki apcdkopu,jejo, 
ovirajo in o~ožaJo njen razvoj.Pri tea se zaTSema sa podrulbljenje 
in ureaničevanJe zasnoTe ljudske obrambe ter družbene a11.11ozaščite 
s ~oneboia poudarkom na krepitvi in razvoju varnostno kulture pri 
avo jih ~l&llih,l:ar zlaati l'losega z ustreznim idejnopolitičnim 
VZ(l;lj ejaCI. 
10. člen 
'EE~elovllllje d.ruštva temelji na načelih javnocti.Društvo obveiča o 
- 3 -
l . O!jo javnost obTešča s 
- s poročili na društvenih aeatanldh 
- z objaTljanjem vabil in zapisnikov na oglasni deski v 
društvenih p1'0storih 
- z izdej'UljeQ internega glaeila 
- s tem~ da so zapisniki vaeJl organoT društva na vpogled članom 
društva. 
2. Širšo jaTDost obvelča t 
- s ta, da ~ seje organoT društTa javne in se nanje vabijo 
novinarji i.n druge ooebe 9 ki izka!ejo tak interes 
- preko drugih sredstev jaTDega obve~čanja,predveea proko 
glasila Jlll!'arske zveze Slo"Yenije "lfaše jaaew. 
Za cagotovitev JaTDO&ti dela je odgovoren predsednik izvršnega 
odbora. 
ll.člen 
Poleg nalog9ki jih im3 društvo kot član Jamoraks sveae Slovenije 
in kot član Mestne svese organiaaoiJ za tehnično kulturo v Ljub-
ljani, i•a predvsem še naslednje namene in oijlje : 
- posredovati, gojiti in razrljati pri članih ra11YOj karakternih 
vrlin.kot ~o ustvarjalni in raziskovalni polet, občutek za delo 
v akupini,dieoiplina,aamokritičnost,polrtvovolnost,točnost,to­
varištvo,pošteoost in akrow:noat. 
- skrbeti za unoličnost in popularizacijo jamarstva med občani, 
predvsem med mladino ter jih po njihovi prostovoljni odločitvi 
pritegovati v članstvo. 
- skrbeti 38 uaposobljenoat članov aa kvnlitetno in varno aportno, 
raziskovalno in rekreacijsko udejstvovanje v jamarstvu ter ai 
prizadev~ti zu stalen dvig teh kvalitet.pri članih. 
- ngnjati svoje člane v duhu fair-pla;:ra ter predanosti sooialia-
tični11 nnčelo111,ljubezni do naše doaovine in narave ter v duhu 
bratstva in enotnosti jugosloTaDalcih narodnosti in narodov. 
12.člen 
Društvo ur<"l'Diču,10 svoje cilje z naslednjiai nalogaai: 
- organizira s svojimi člani strokovna raziskovanja in preučevanja 
_""'"-'am'-, bret.el'l in drugih kraških objektov ter vodi in i.zpopoln:fn.1e 
- 4 -
o.rhiv le-teh. 
~ goji globinsko alpinistiko in jamsko potapljaštvo 
-čuva Jaoske objekte pred pošlcodb&J!li,onesnaženjem in i: uničenjem 
- propagira jamski turizem in se ukvarja t: i1odniako dejavnostjo v 
nettrističnih jRmah 
- z dajanj9m pobudo in pomočjo pri ustanavljanju iL razvoju novo-
nastalih jamarskih organizacij na področju Slovenije 
- s širjenjem in popularizacijo jamarstva, ki jo izvaja preko 
sradstev javnega obveščanja, s prirejanjem jamarskih tečajev. 
s predavanji in sestanki ter izdajanjem svojega glasila in 
strokovne 11 terature 
- s povezovanjem z drugiai jamarskimi organ~~acijami v Sloveniji 
in JUgoslaviji 
- a sodelovanje111 na ~eddru.litvenih in zvez~uih akcijah in prirediJJ-
•1ab ter pomočjo pri udeležbi člano• na 1.lednarodnib jaDarskih 
prireditvah /tabori,tečnji,kongresi itd./ 
- 11 sodelovanjem z občinsko konterenco SZDL, s samoupravnui in-
teresnilli skupnostni na ob:nočju Ljubljane ter z drugimi množič­
nimi in družbenimi organisacijami. 
- z izdolovanjem,izpopolnjevanjem,prirejanjem in popravljanjem 
jamarske opreme in instrumentarija 
- z uvajanjem novib,raeionalnejšib jamarskih ••••• tehnik in 
raziskovnlnih metod 
- s preizkušanjem in preverjanjem oz. testiranjem opreme in orodja 
glede varnosti 
- s sodelovanjem z gospodarskimi organizacijami ~ri gos~odarakem 
izkoriščanju krasa. 
II. - ČLANSTVO 
13.člen 
Član druatva lahko postane vsak občan,ki sprejme ta pravila, se 
ra'fha po njih ter izrazi željo,postati član društva in v ta nemen 
poda pristopno izjavo. 
-~ -
Član društTa lahko postane tudi tujec , ki se i zk3!e, da ima dovol-
jenje za stalno bivanje v Jugoslaviji in če se utemelJeno sklepa, 
da bo njegovo ravnaje skladno z načeli in nameni društva, navede-
nimi v teh pravilih. 
Članstvo v društvu je prostovoljno. 
14.člen 
Prarlce članov društva sos 
- da volijo in so voljeni v orgnne društva 
- da sodelujejo v delu organov društva 
- da dajejo predloge in sugestije org'lDom društva k delu in izpol-
njevanju nalog 
- da se udeležujejo društvenih,meddruštvenih in zvezinib. akcij, 
sestankov,zborovanj in prireditev 
- da si isposoJ:ijo za to namenjeni društveni inventar in inatrumen-
tarij 
- da uli va.jo ugodnosti pri prejemanju jamoclovne lit erature in pri 
obiskih turističnih j0lll,kol1kor jim more to druit~o zagotoviti 
- da sprejema.jo nagrade 1n pohvale za tlelo v druš tvu ter za dose-
žene uopehe 
15.člen 
Dolžnosti članov društva so: 
- da volijo in so voljeni v org ne društva 
- da sodelujejo pri delu or3anov druš tva 
- da spoš tujejo ta pravila ter odločbe in sklope o.'1';anov društva 
- da z osebni prizadevanjem in vzorom pripomor~JO Y uresničevanju 
delovnega programa društva 
- da ae izpopolnjujejo v jamarski teb.niki,raziskovulnih sposobnos-
tih,prvi pomoči in dru6ih j amarsltih ve~čin3b ter svoje znanje 
in izkušnje prenašajo na mlajoe člane 
- da čuva.Jo ugled društva 
- da redno plačujejo članarino 
- dol!ni so ču vati nara'Tllo okolje, p~edvsem kraške objekte pred 
onesha.ženjem,poškodbaai in uničenjem 
- da skrbijo za objekte in inventar, predvsem pa za jamar~ko opremo 
društTo. ter druga sredatvn, s katerimi društvo razpolaga. 
- 6 -
16.člen 
Člani društva so 1 
- redni 
pr:'!Vil ili. 
z vsemi pravicami in dollnoetmi, navedenimi v teh 
- r r 1 p r a T n i k i , ki se UTeJaJo v Jamarske veščine in 
delo, so pn brez dolinoeti in pravic, ki Jih daje 14.člen in 
15. člon teh pravil rednim članom. Redni člairl poataneJo , to zak-
ljučijo pripravniški staž, o čemer sklepa izvršni odbor društva 
:ie. svoji aeji 
- č a s t n i č 1 a n društva lahko :Postane oseba neo:porečnih 
morslnih l astnosti, ki je a svojim delOJrBD.1em It storila društvu 
nepreecnl~i.vc nsluge in Jo društvo kot tako imenuje. 
17.člen 
Pravice in dol!costi članov organov društva so častne. Za svoje lb:t:ll 
dalo v or~anih društ-fa člani praviloma ne prejemajo plačila.Le za 
izredne dose!ke in po!rtvovalnoat, ki Jo član društva poka!e pri 
svojem delu, la3ko 11\vršni odbor prizn.a takemu članu ustrezno 
nagrado. 
18.člen 
Članstvo v društvu preneha : 
- z izstopom 
• e črtanje111 
- z izključitvijo na podlagi odločbe discii>linskega sodišča 
društva 
- s 8llll'tjo 
19 .člen 
Član izstopi iz društvR prostovoljno, k..aar poda organom društva 
pismeno izjavo o •tato:PU• 
20.člen 
Član se l:rta i s društvo, CSe na phčUJe članarine v dobi 110.dn.jih 
trith l e t. 
- 7 -
21. člen 
Član •• isključi ia drultva, če grobo kril prartce in dolinosti 
nalitete T 14. in 15. členu teh prartl. če saTestno ra'ftl& proti 
intereeu in ugledu društva in če je pred aodi§čem obsojen ca ne-
častno dejanje. 
„ n:r. - ORGAJflz.lCIJf\ mro. "tVA 
OT"geni dru.AtTa 80 1 
- občni &bor 
- i awlni odbor 
- no.dcorni odbor 
- disciplinsko aodilče 
22. člen 
o b č a i • b o r 
2,.člen 
Občni sbor .1• najrtlji organ 4rulna in ..-oli druge njegoTe organe. 
SeetaTljajo ga Tsi alttiTDi in častni člani druJtva. 
~.člen 
Ob&li abor je lahko reden ali isreden. Redni občni sbor atliou,1e 
ismlli odbor enltrat letno, uJnaeje do 30.aprila.Iaredni občni 
sbor •e skliče po potrebi. Skliče ga lahko isTršn1. odbor na STOJO 
pobudo . na sahww tntjine članoT druiitva ali na sahte...o nadsor-
nega odboraoJOllJl Izredni občni abor sklepa aano o atTari, za ka,. 
tero je bil sklican. 
Izw lini odbor je dolžan sklicati iaredni občni zbor naJkasneje T 
roku enega aeseca po tn, to je prejel tako sahtevo. V naaprotnea 
priaeru lahko skliče obatli 1bor poloTiea členstTs društva. 
3klioanje občnega sbora mora biti objaTljsno a dnevnim redom naj-
manj aedea dni pred dnevo , aa katerega je bil sklican. 
Občni sbor spre jema svoje sklepe s Tečino glasov naTSočih čllllloT. 
- a -
Če ae odloča o spremembi pravil ali o prenehanju delo'Yllaja druJ-
tTa,je potrebno, 4a sa to glasujeta najmanj dve tretjini nanočih 
članov in da prisostvuje občnfl•U •boru najmanj tretjina člano•• 
Način glaso~anja določi občni abor. Xo ae glasuje o rasrelnici 
or3anov dru4tva, ne morejo o tem glasovati člani organov društva. 
26.člen 
Občnemu. sboru eaejo prisostvovati Yai,ki ao ali !elijo biti nepoe-
redno ali poare4no p°"9san.1 s del~„ društ"n, kot npr. pred-
atawilr:i jaaarskih organisacij, 4rul'bello-političnib organisaeij, 
organizacij &dru!enega dela in drugih organizacij, predstaYDiki 
dr!avnih orgllDOT in občnni nasploh. vendar islajo le pravico poe-
vetovalnega glnau, ne aorejo pa gl„ovati ter odločati o sade1'8.h1 
o lr:aterih sklepa občni zbor. 
27. člen 
Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem ča~u sačetka navsoča 
več kot polovica članoT. 
Če ob predvidene• aačetlru občni abor ni aklepčen, aa sačete'll: od-
lo!i •" ~ ainut, nakar je občni sbor akle~en, če je nllnoaih 
vsaj dvajset člano•. 
28.član 
Občni zbor odpre predsednik druit:Ta in ga vodi, dokler občni sbor 
ne izvoli delovnega predaeat•a.Poleg tega občni &bor 
isvoli §e zapimrlkarja in dn onrttalja sapisn1ka1 po potrebi 
pa tudi volilno kOllliaijo,kandidaeijs'll:o koi:iaijo, veritikaeijako 
komisijo in druge delovne orz-n•• 
29.člen 
O~oi abor : 
- sklepa o dnevne• redu 
- razpravlja o delu in poro~ilih i•Yrinega in n!A.dzornega odbora 
in a'klepa o nje11 
- sprejema delovni program drult'n 
- odlo~a o pritolbah proti sklepom druitTenega iavrAnega odbor• 
ali odločbam 4iscipl1nake6a aodiiča 
• 
- 9 -
- sklepa o tinallčneQ načrtu za prihodnjo leto ter potrjuje zak-
ljučai račun za minulo leto 
- eprej„a, sprellliDja ter dopolnjuje pravila in druge eploine akte 
društva 
- s glasovanJe• nepo~no voli in razreluje izYI'Šni odbor in nad-
zorni odbor ter disciplinsko sodišče 
- odlolSa o prenehanju in sdruiitn. drultva 
- iaenuje delegacijo, ki saatopa druJtvo v Jamarski svezi SloTeni-
je in v !ieetni svesi organizacij aa tehnično kulturo T I.jubljani 
- določa vilSillo članarine 
30.člea 
O delu občnega :&bora •• pile sapi.mrl.k, ti ga podpiše,10 poleg u.-
pianikarja le predsednik delO?Dega predaeatva in oba overovatelja 
11apienilca. 
l&Trlni oabor 
Iz..rwni odbor opravlja orgtmiaacijete,upraTDe,-.!ai.niatrati..-ne in 
strokovno-tehnične zade"f9.Je ia..rši~ organ občnega zbora in OP-
ravlja zadeve, ki eu jih nalo!i oblSni sbor ter zadeva, ti po avoji 
naravi apadejo T njegovo deloY!l.o področje. 
32.člen 
Iznllni odbor predataTlfa drutino pri vključevanju drultTa T aa-
moupraTni eooialiatični •i•te• kot njegov sestavni del in v ta na-
men sodeluje s krajevnimi skupnoatai, s občinsko konferenco RZDL 
in • ustreznimi s&lllOUpravniai interesniai skupnostmi na način,ka­
tor je določeno s praniai predpi•i in • drugimi splošnimi akti 
navedenih organizacij. 
,,.člen 
Isn-lini odbor je za STOje delo odgowren občnemu zboru. 
„ 
·' 34.člen 
IaTr8ni odbor seataTlja,10 : 
- 10 -
predsednik, podpredaednik,tnjnik,bla~ajnik 0goapodar,predaedni'lt1 
komi sij oz. skupin, ki se oblikujejo po potrebi kot stalne ali 
aačaane ter izTOljeoi člani. 
Ian-lni odbor šteje 7 do oajnč 15 člancrr. 
V no'ri i1n-lln1 odbor ae izTOli najmanj ena tretjina no'ri.b članoT. 
,5.člen 
Predsednik / T pri~eru ajegoTe odaotnoati ali zadržaaoati pa pod-
prl'ldaednilt / isft'Anega odbora poaaaič Patopa dru!tTo pred drža~ 
nilli organi ter drugisi organiaacijaai in tretjimi oaeb„i po 
navodilih i~~ega odbora. 
*·člen 
Isn-lni odbor upravlja drult"to T času GHtd ~ dTema občniaa sbo-
r0111a po nernicah,aprejetih na občo• sboru. Seataja. •• prarlloma 
enktar 't' dTah 11esecib,po potrebi pa tudi bolj pogoato. 
?J7.člen 
Člane iswšnega odbora TOli o~ni zbor •• eno let6 in ao lahko 
večld:lat saporedo~a iaTC>ljeni. 
'8.čla 
V olc't'iru aTC>jega delo~a področja ia 31.člena prarll, opraTlja 
izw~ni odbor sluti te-le aad..,. : 
- sklicuje občni abor in pripraTlja poročila o delu ter predloge 
aa občni zbor 
- prip~avlja predloge aa eplollne akte dru!teY 
- pripraYlja in aeataYlja predlog za fina.nčni načrt in saključni 
račun 
- aeata•lja letni koledar Yečjib drultvenih akcij in rasiakaY 
- TOdi posle, ki zadevajo erldenno članoY 
- i•enuja is Trat članstva stalne in občasne lt:Olrlaije os. alt:upine 
- vapodbuja,organisira ter usmerja članske j&l!larake alit•p••• akcije 
os. ekalcurzije 
- skrbi za 11aterialno-!in&nčno poaloYanje društva in za aredatva 
društn 
- organizira re§evalno skupino 
- ll -
• vodi kataster lcraikih objektov Jamarske zveze Slovenije v sog-
lasju s sklepi njenega občnega zbora in skrbi.da se le-ta ne 
zlorablja 
- 't'Odi knji!nico Jamarske avese Slo•enije v aoglaaju a sklepi nje-
nega občnega sbora 
- na predlog člano• epreje• uoft člane 
• neposredno skrbi sa uresničenje oiljeT in nalog, ki jih določajo 
1 9. ,10. ,in 11. člen teh prntll. 
!S9.člen 
v primeru iaprnznjeldh Mat lahko i•Trini odbor kooptira • STOj 
Heta• naj•eč tri člana. 
40.člen 
rzvrini odbor aprejeea aklepe, če ••ji prtaoatvuje •eč kot polo-
rlca odbornikov. Sklepi ep sprejeti, če aan;je glaSU.1e večina nsv-
zočih odbornikov. 
41.člen 
Izvrini odbor iabere is nojih Trat članoy dru!tn tehnično ltOlli-
aijo, ki jo •odi pre4aedn1k ltoaiaije. Tehnična komisija 1•• tri 
člane.Naloga komiaije je, da pregleduJe, teatira in izloča pla&al-
no in reie•alno ter drugo ;jamaralto opremo glede Tarnoati in upo-
rabnoati ter 6krbi •• njeno ndrievanje. Daj• predlop aa naba'fO 
nove pleaalne in reieval.ne ter druge jaaaralce opre„ 1n inatruaen.-
tarija. 
Badaorni odbor 
42.člen 
ll'a4zorn1 odbor je sestavljen is treh članov ,Iti jib inoli o~ni 
s:bor 1a dobo enega leti\. 
ll'a4zorn1 odbor izvoli ia svoje srede prodaednika. 
- 12 -
4,.alen 
Baloga nadsornega odbora je, da 11pre-.J.ja delo izn-Anega odbora 
med dTema o~uilla zboroma in da Trši atal.D.1 nadzor nad finančnim 
poslovanje• ctru!t.Ya. 
Nadzorni odbor je odgovoren o~nemu zboru in mu mora pineno po-
ročati T&aj enkrat v koledarskem letu. 
44.a1en 
Nadzorni odbor sprejme '99lja-.ne sklepe, č• so prisotni vsi trije 
člani in če zanje gl1taujeta Taaj dn člana. Člani nadzornegd od-
bora ne aorejo bi.ti bJctoati člani isTrAnega odbora, iaajo pa pra'ri-
oo u4ale!enti •• Teah saj iavrlnesa odbora, vendar brei-. pravice 
odločanja. 
Diaoiplinako sodišča 
Disoiplinalto llOdilče sestaTljajo trije člani, ki jih TOli občni 
zbor za dobo enega leta. 
Predetojnika discip~kega aodi!ča izvolijo člani disciplinskega 
eodiAča izmed sebe . 
Diaoiplinako eodilče -n>di diaoiplinald. postopek in iareka kazni 
po diaeiplinatee praTiln11cu. 
IV. - !:fAT~A.UrO - nt'fAlfL'IJO POSLOVANJE D~TVA 
Dohodki druitn ao : 
- članarlhla 
- dohodki od lastnih deja-.n.oati 
- dodeljena sredstva od Jaaarake zveze Slovenije in Mestne zveze 
organizacij aa tehnično kulturo T Ljubljani 
- druge dotacije 
- darila in volila 
- drugi dohodki 
DruJltvo razpolaga s finančnimi sredstvi v mejah odobrenega finan-
čnega načrta. 
- 13 -
rro ... o~c:-,„ '"'u!tv.;o. eRtavljajo vse prelličnine in nepre111ičnine.t.1 so 
vpisane v i.n; ~ ~'.!.X'č.o l:njigo in so kot take laat d.rultva.S pre:aolc:-
jom druš:;v:.1 upravlja izvršni odbor, ;jamarsko opremo in instrulll.on-
t l!rij rn i::.•'OSOja Člt11nOlll drul)tva g09»0dar po poeebne11 pravilniku ter 
tikrbi 11a točno vračonJe !sposojenih proedmetov . Gospodar ugotavl;ja 
pri izposoj ju inventarja enntuelno nastalo ikodo in o tea poroča 
izvrbneeu odbo1'U ~a nadaljnje ukrepanje. 
Pro~ičnine re lahko nakupujejo ali oc!tuju,1e:o tretjim osebe le na 
pcdl~gi sklepa seje izvršnega odbora. O natupu in oc!tujitvi nepre-
'lličr.in d"'llotva odloča. občni zbor dru6tva. 
48.člen 
Hct~rialuo iD fin .• nčno posloTW.nje 11.ora biti v •kladu s načeli , ki. 
vt l 1u~c z· .1,..uatv<i ter z veljavnilli pr-Mpia1. Yateeialna in · rinan-
čna r-videnc· i;;a cpr~vlja po načelih bl.2.gajniš kega ill aaterialn•ta 
posloV'l'l"ja. 
49.člen 
Jinanč~o posl o\allje drubtva se odvija preko tekočega računa drultva 
pri sl~žbi drulbenega knjigovodstva. 
Blagajnik vodi finančno poslovanje drultva po pra'rilDilru o material,,. 
no-finančnel!l poslovanju. 
Denarna sredstva vodi blagajnik v blagajni~ti. knjisi. Blagajnik po-
roča o finančnem poslovanju ia'fršneeu oc!bo,ru. 
Nepre~čnine in premičnine društva •odi gospodar • in•entarai la>Ji-
gi, vodi pa tudi knjigo o izposoJeni opremi in 1nstru:11entariju. 
O materialnem poslovfUlju roroča gospodar isTrinemu odboru. 
5Q.č1en • 
Fin11nifo~ in •naterialne l istine po4p1eujeta blagajnik in predae4n1k 
društva . 
Odredbodnj:.i! c ;je pre11l"!dnik izvrlinesa odbora, • njegon odsotnosti 
pa njegov r,t\."'\nc'· iik, ki e;a določi izvrl!ni odbor. 
51.C!len 
~elo blag11juika in gospodarja je jawo. Vsak član društva lahko 
zahtc.v~ v~ 1 lP~ Y f'~ 'T1<~no it' materialno p. s lovanje druilt"Vllo 
- 14 -
V. - t>ISOIPLINSKh ODGOVORBOS'? 
52.a1en 
Za dieeiplinski prekr6ek članoT društva ae lteje hujše nesfoltovanje 
pravil in sklepov organOT društTa ter Taab> druso rnnaje,ki utegne 
huje prisa.deti interese in ugled druitTa. 
5,eČleD 
o prekrških odloaa na prTi atopnj• 41aoiplinslco sodišče, ki poa-
lu;je po diseipliDskem pravilniku druitva. 
54.člen 
DiscipliDsko sodišče lahko isreče članoa dr*štva naslednje ukrepe: 
- opomin 
- javni opo11iD 
- suspenz, s največ za eno leto 
- i11kl.jučitev 
Za diaciplinsk1 postopek se saiaelno uporabijo določbe &&konika o 
kazenskem postopku. 
p pritoibah proti akleJ)Oll disciplinskega aodilča odloča na svojem 
Sirvem naslednjem alclicu občni abor drultTa kot drugoatopenjaki or-
an. 
bruštvo preneha : 
„ s sklepom občnega zbora s dvotretjinsko večino na-nočih članO'f' 
„ z odločbo priatojnega državnega organa 
če pade Atevilo članov pod deset. 
56.člen 
~ primeru prenehsnja dru§t'ta pripadejo njegova aredetTa Jamarski 
vezi Slovenijo. 
- 15 -
57.člen 
V skladu s prRvili ima dr*štTo še n~slednje splo§ne akte : 
- diaciplinslti pravilnik 
- tin.ančni pro.Tiln.ik 
- pra'filnik refie"nll.ne skupine 
- pravilnik potaplja~k• aku!)ine 
- pravilnik o ekskurzijah 
- pr•vilnik o isposojanju opre„ 
- praTilni o TOdniški alulbi • ~r11o1 j!Di 
Splošni akti iz prejšnjega odstoTka morajo biti sprejeti najpoaneje 
Y roku treh eaecev po občne• zboru drultva, ki je sprejel ta pra-
vila. 
58.člen 
1'a atatut gočne Teljati, ko ga aprajee občni &bor druitvai to je 
bilo 16.deceabra 19'75· 
Errata corrise 
Gtr. 2 - § 10 - : dodaj drugo -n.oato : •svoje• delovanju fiirlo in 
o!jo jnwoat.• 
Oatale napake ao lapsu.ai pri tipkanju in ntao bistvene za r~•vanje 
beaed . 
jj -