Leto IV.
Szombathely, 10. junija 1917
Štev. 23,
Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske Slovence.
PRIHÁJA VSAKO NEDELO.
Ceno Nevlu Je na leto vsake«! na njegov naslov 6 K. Sküpno v odao faro .....	.	. 4 K.
•0m Novin v Ameriko Je na leto .	. . †2 K.
Cena ednoga'te*bea je'doma 6 narov.
VREDNIK:
KLEKL JOŽEF
vp. pleb. v Črensovcih, CSERFOLD, Zalamogye.
K tomi se more poŠilatl aaročnlne I vsi dopiol, nej pa v Oakarao.
Vsi naročniki tak domači kak amnrikans3ei dobijo k NOVINAM breepločm vsaki mesec .Marijin List“ i na kond leta „ Kalendar Srca fesušovóga.“
Goščénje.
,Niksi človek je pdpravo velko ve-šérjo i pozvao je vnoge.*
'Kak veseli glás je to! Jako malo lűdi je, í .ki me bi sprijéli takšega po-zvánja. Či božen človek pozové sosede, neprijátele na vélfko večérjo pa se komaj nájde tü i tam eden,, ki se zgo-vorí ino domá ostáne; či je; pa on,- ki nas pozové, ;prijátel, te pa ne kraja ni konca ;pni½ájanjí tgostov: vsaki se veseli 'po¾vánjí, vsaki z i veséljom ide, ár si iza poštenjé računa, ka je on tüdi pozváüi ino za sramoto bi meo, či na tokše prijátelsko vabilo ne bi šo.
Samo denéšnjega evangeliuma po-zváni so 'se zgovárjali eden za driígim. Oni so ne mogli iti, so naíšlí vsaki svoj zrok, šteri je domá drži, svoj posel, šteri ‘je Važnejší, kak iti na po-zvánje nebeskoga Gospodára ino se déonike včinití njegovoga prestretoga štele, -Okoli »po širokmn sveti millione krščeníkov žívéjo, ešče vékše trume pa so ki ešče nanč nevejo, ka je pozvánje k njim tüdi- poslano,. štere mi za po-gane zovémo. Tei vsi ne imajo časa, ka bi šli k stolí návuka Kristušovoga, nemajo časa, ka bi pohájali stol oltár-skoga svestva.
Što de je zvao ? Mi, lübi krščenícje, mi je moremo zvati. Koga z rečjov, koga z písmom, naj zvedijo, »kak sladki je Gospod oním, ki njega lűbijo.“ Koga pa ne z rečjov, niti s pismom, onoga s podpiranjom: z molitvov ino tüdi z zemelskimi dári.
Pa od toga, slednjega bi vam radi tü pár reči napísali.
Známo, ka je navada po vsakoj fari na šteri dén leta nábírati na sv. missi-jone. Dnes, nas tá skrb bole naléže, kak kda štéč inda. Zdaj, kda so tak Vnogi missionarje po rázličnih krajaj svetá prisiljen! bili povržtí svojega dela mesto, z en kraj, záto, ár so pozváni k vojski, kak na Francuskom, z drügi kraj pa záto, ár so bili vu držánjaj ne-prijátelov svojega národa, je celo mis-sionsko delo kakti vojznolo v nesrečí Europe. Kelko missionárov je že vu boji spadnolo, kelko jih je spomrlo za volo pomenkanja živeža i slabe dvorbe, to dnes ešče ne verno, liki vsakojačkí
je tak, ka več jezér missionski postaj ostáne brez! dühovnika, vnoge tákše tüdi, v šterih se je lepo razvijala že krščanska mísel, kde so že na stotíne bili krščenicje pa ešče drűge stotine se priprávlale na sv. krst. Tem vsem silna pomoč posebna. Tei vsi Čüjejo že * pozvánje k stolí Gospodnovomi pa ne koga, ki bi njim pol kázao.
Ka nam je tü činíti i Nájvažnejša reč v tom je naša vrela molitev za povrnenje národov1. Drűga je, ka po-tóoremo kakše dečáke, šteri májo volo na missiönsko delo, ka do mogoči v takši réd stopití, šteri missiotiare goji. Trétja je pa; ka si mi poleg ná-,vádnoga na^ir¾nja — i zvűn toga — e@čeeáen~déomtssToh skopTpBnpi¾t!jflr na sebé vzememo, ka si žeberémo1 eden mission med poganamí, šteroga- bi mi, naročnine »Novin* gorídržali. Šteri naj to bo, na to bi tüdi meli krédí vpo-ménanje. Ne bilo z našega kraja, poleg našega znánja, do zdaj v poganskih missionaj dühovnika. Zdaj pa je eden klerik pri Salezijancaj, Berdén Ferenc z Filovec, naš roják, Slovenec v Jűžne Ameriko Chile zvánom držánji, šteri se tam priprávla na missionsko delo med poganami. Hráni ga réd Salezijancov. Starišje ne plačüjejo več za njim nikaj. Ne bi mogli mi Slovenci na Vogrskom naš déo missijonskoga dela, tak zrav-natí, ka bi za njega nabirali, ka kda on ednok vöpríde med pogane, ka bi mi z,našimi dárí njemi pomogli gori-povati cérkev, šolo i drűga potrebna dela tam,, kam njega njegovi prednji pošlejo?
Tak na ednok se nam to preveč vidi, liki morje z kaplic stoji pa jezero kaplic je že ednomi jako žédnomi na velko olejšanje. Pa záto píšemo zdaj od toga, ka kda bode, te že se ništera kaplica vküp naberé, pa de krédi za nájvékšo Bilo.
Po takšem bi mi dobili počásí eden svoj národni missijon, šteri , bi rávno naš bio, v šterom bi stotíne bívši po-ganov mládíh, ali stárih za nás molíle, na naša nakanenja poslűšale sv. mešo, pohájale sv. šakramente! Kak lepa je tá mísel 1 V jezeroletnih goščaraj Jűžne Amerike bi bio eden kotiček svetá pri šterom bi v šoli na zemle vidi kázali
málim poganščekom Műro pa njéni tevi breg rekoč: „Tü stanüjejo raVenski, dolenski, goričkí Slovenci na vögfškom. Tem máte zahválití, ka šolo, ‘ ka cér-kvíco, ka sv. missijon 'máte,' kasse lehko včíte od Jeztíša, od njegove lübe matere ‘Menje, od lépih nebés, ka ste Vi tűdi pozváni k zemelskomí i nebeskomí stolí Gospodovomi.* Kak bi j tista dečica molíla za nás, kak bi vrla bilá šahto za tOp kaj mi bomo zadovolni z njimi! Kak bi se paščila k prečiščávanji za naš máli národ i za njega bláženstvo! Lübi čtevci, ka povéte na to!
— Bog ti lepo plati, dragi brat po Kristuši, na toj lepoj, misli. Vtelovimo jo. Odsehmal iks darov ¾a misijone po-Töeenflr- tiste denemo k strani, šteri neso nara?noč námenjeni na zdajšhje potrebe misijonarov. O da ‘bi dobro slovensko 1jüdétvo v toj obilnosti pe-neznoj zarazumelo tvoj srčeá poziv pa navrglö takši zriešék vküp, ka bi mdgli to misijonske podporo za stalno zago-toviti z zidanjom misijonske ¾iše v našem slovenskom kraji 1 Pa mislite, ka bi lepši i hasnovitejši spomin našim pokojnim vojakom ‘mogli gorpostaviti ? Nikdar ne.	Vrednik.
Bojna — Mir.
Pavijo, da je naš kralj se ve da sorazumno z našimi zavezniki mir po-nüdo Rusom. Glas je še ne potrjen. Teliko je stalno, ka bi Rusi radi z nami mir sklenili, samo z Nemci ga neščejo, pa še z tem bi ga vojska sklenila, če vlado ne bi Angleži i Japonei pritiska-vali, naj zosebnoga mirű ne sklenjava. Ruski Socialisti tüdi neščejo toga mirű, oni to želejo, naj na ednok nastopi mir po celom sveti. Ruska vojska pöstan-jüjejo se ve da na velenje višjih bolje nemirna in sovražna, kak je dozdaj bila. Na Romanskom se začinja napa-danje. Več mesecov so se pripravljali Romani i Rusi sküpno na napadanje, — naši pa na branitev. Naj pride, ne bojimo se. Samo naj nam Bog pomaga, pa obhodijo tü tak naši sovraž-niki, kak so na slovenskom Primorji obhodili Talijani i odbiti do.
Talijani z besnostjov nadaljavajo svojo deseto ofenzivo. Do 180 jezér
2.
NOVINE
1917. junija 10.
zgübe majo dozdaj že i skoro nikaj haska. Do 15 jezere smo jih mi samo vlovili že, Oni pa maloveč naših. Na 8vetoj Gori, pri Kostanjevici, odkod smo prle mesečnik „Cvetje“ dobivali, na Vodicah, kje so najbesnejši bili napad!, so najjunaškejše čine pokazali sveti naši domobranci. Vsi narodi Au-strije i Vogrskoga z celim srcom bra-nijo sunčno Primorje, a kaj sijajno [se pa odliküjejo Vogri in Slovenci. Kaj so štajarski Slovenci in našiva domobrah-skiva po!ka 20. in 31. doprinesli, bo slovelo dokeč bo en Sloven in en Vo-grin na zemlji. Od junaštva štajarskih Slovencov smo že predtem poročali. Od 20. in BI. dpp. pa bodi zdaj pove-dano, ka sta v 48 vürah sedemmjset napadov odbila i trikrat še napadnola sovražníka. Pa bodi zdaj to tüdi pove-dano, ka je 20. dpp. naš domači polk, v šterom naši salonski Slovenci slüžijo, BI. pa tüdi ma več Slovencov pri sebi iz zalavske pa železne županije. Pa to domoljübno junaštvo naših sinov bi se moglo mimo vüh püstiti, bi se najšeo takši divjak, ki ne bi preštimao, nego še preganjao toga siromaškoga ljüdstva materni jezik i drüge pravice ?
Na drügih bojiščah velike spremembe ne bilo. — Talijanom se posrečilo pol naredití prek gor od Valone (Albanija) do Soluna (Grčko).
Dom t svet. — Glási.
Od1 naših volitev. Mrtev je:
Janoš, pešak 26. pp. z D. Bistrice. Spadno je maja 17. kak naznanjajo vojni dühovnik, dr. Porubszky Géza i pokopan pri Perepelniki poleg Zlo-čova v Galicii. Ostavo je dovico i še-stero dece. Srce Jézusovo bodi vsmil-
jeno sirotam ostavljenim i njegovoj düši. Molimo za njega!
Oddaja Sena! Na Krajni od Soboto gor se odda seno iz dva travnika na tistom irnanji, kaj je za samostan küp-ljeno. I)raiba ali* lidtacija bo 15. junija popoldne ob treh. Zglasite se pri Klekl Štefan* na Krajni! Vednaka cesta pela ta, lehko še I)olenci odtistec spravijo krmo domo, ne trebe prek Müre iti.
S!ovesnost z preda vanjom se je vršila na risalske svetke v Szombathely-i v pomoč Erdély skim sirotam. Govor je držao grof Mikes Janoš, našvišji paster. Vse je lepo bilo i sirotam mnogo dohodkov prineslo. Predavanje se ponovilo.
Mro je V Rusiji Lonec Marko iz Žiž-kov, ki je v Przemysli slüžo svoj vo-jaški stan, kje so ga Rusi zgrabili. Na znanje dao smrt pajdaš Krao Štefan iz Žižkov. Zapüeto je dovico i osmero dece. Bodi njem lehka tüja zemlja, za düšo pa vesela neba. Molimo za njo!
Prijaznost Rusov mora odhenjati. Receg Matjaš, p. 83. pp. nam piše, ka je nekoga ruskoga vojaka njegov pod-desetnik dolstrelo, kda je šteo k našim vojakom iti na razgovor kak prle. Zdaj če šteri samo z jarka pogledne, že ga strlijo. To je napravo obisk Kerenski ministra pri vojski.
Slovo vzeme od svojih starisoh i vseh svojih dragih Zabot- Ignac z D. Bistrice i Kerec Mihal z Vidonec. Te drügi se zrača tüdi v molitev gračkih i sebe-ščanskih tretjerednikov pa milo misli i na dete, ženo i domači rod.
Žene z¾kaj ne rpišete možom na bojišče ? Neki vojak se nam toži, ka zato neščéte nešterne pisali, ka so se proščenja začela pa vsako morete gor-vdariti, kesno v noč pridete domo, dugo spite itd. Je pri nešterih to brš
istina. Tak se nam z bojišča tožijo. Je istina, dobre ptice, je istina ? Božji mlini počasi ali gotovo melejo. Že bo, mir i račun tüdi. Pokorite se, spoko-rite se !
Starci pride domo. Naš apoštolski kralj je odredo, ka vsi vojaki, ki so rojeni v letah 1865 i 1866 bodo do junija 30. domo püščeni od vojaške slüžbe. Notri samo tisti ostanejo, ki z dobre volje sčejo ali ki so kak proste volje! notri stopili.
Odlikovanje. Naši mladi dečki iz 20. dpp. so se junaško boriti proti Talijani. Koštríc Jožef z :Male Polane i Špílak Jožef z Nedelice sta dobila malo srebrno svetijo, Tkalčič Štefan z Gomilic, pa dve bronasti. Prav je tak. Proti hü-domi tüdi tak dečki. Slava vam! Naj-vekše odlikovanje pa mate v tom, ka ste ranjeai i trpeti morete z trpečom Jezusom.
Moiitvena kniga ga reSila. .Dobo sem njihovo knjigo v najvekšem ognji talijanskih napadov. Djao sem si jo na prsi i tak se brano. Naednok prileti samo šrapnel i štiri moje pajdaše rani, meni pa spadne na knjigo, jo prevrta a zdaj pa moč zgübi i meni se nikaj nej zgodi. Hvala dobrom! Bogi! Kak rad bom molo zdaj iz té knjige! Kor-pić Janoš, topničar pri 14. ttp.
Vojaško imenüvanje. Zorko Edmund, praporščak 31. dpp. z Beltinec, je ime-nüvan za poročnika (hadnagy, leutnant). Cestitamo i Želemo vnogo slave!
Spominjajte so! „Z kratkimi stavki vas pohodim in pozdraviti dragi so-šolei ki vrstniki meji! Pred petdesetimi leti znate pod koga roko smo slišiliT Pod roko zdaj preminologa dohroga slovenskoga školnika Murkovič Janoša. Mislite kaj so vas včili t Pomnite pe-smi, štere smo se od njih navčili v šoli?
Po amerikanskom.
i	Povest.
Spisao: Henrik Sienkietoicz.*)
V Mariposi so odkrili petrolove vrelce. Veliki dobiček, šteroga si je iz takših podjetij spravila Nevada in drüge amerikanske države, je nagnola nekaj bogataš, ka so vstanovili drüžbo za izrabljanje novoodkritih vrelcov. Spravili so ta stroje, lestvice, velike in male lagve; za delavec so sezidali hiže; kraji so dali ime „Struck Oil*; po kratkom časi ;je v toj püstoj krajini nastala mala naselbina z nekelikimi hižami, v šterih je stanovalo par što-tin delavcov.
Za dve leti je „Struck Oil* bio že „Slruck Oil City*; pa je to ime tüdi zaslüžo (city = mesto, varaš); je bio namreč tam šoštar, krojač (szabó), tesar, kovač, mesar, pa francoski zdrav-nik, šteri je bio doma na Francoskom komaj brivec, ali jako pošteni in vu-čeni človek; to pa dosta vala pri ame-rikanskom zdravniki.
Kak je po takših menjših mestah navada, je imeo zdravnik tüdi apoteko
*) H. Sienkiewicz je bio znameniti poljski pisatel. Njegovo povesti se čtejo po celom sveti. Ne dugo je mro v Švici.
i pošto. Tak je trojno slüžo. Kak apo-tekar je bio ravno tak neškodljivi i pošteni kak zdravnik, v apoteki je imeo namreč cukrovo vodo in leroo. Krotki, tihi starec je vsikdar tolažo svoje bolnike:
,Mojih vrastev se vam ne trebe bo-jati. Če dam bolnikom kakše vrastvo, je prle sam vzemem; pa če meni zdravomi ne na škodi, tüdi bolniki ne more škoditi.“
»Tak je!* so odgovarjali na to po-mirjeni mestjani. Pač so ne mislili na to, ka ne dojde če zdravnik ne škodi betežnikom,' liki je mora tüdi vračiti.
Gospon Dasonville — tak so ime-novali zdravnika — je imeo posebno veliko zavüpanje do čüdovite zdravilne moči lerojine. Večkrat je na kakšem zborovanji, špravišči vzdigno krščak i se obrno proti občinstvi s temi rečmi:
„Gospe i gospodje, prepričajte se sami, kaj včini leroa. Sedemdeset let sem star. Že štirideset let vsaki ded rabim leroo, pa glejte: niti ednoga se-roga vlasa ne najdete na raojoj glavi.*
Gospe pa gospodje so se jako Iehko prepričali ka gospon doktor nema nie-dnoga seroga vlasa, pa tüdi ovakšega ne; glava se njemi je vse svetila od pišlivosti. Ker pa takša pripomba od
najstarejšega mestjana Struck Oil City-skoga nikak ne bi bila mesti na čast, zato jo je pa tüdi ne nihče riskirao.
Med tem je mesto neprestano rastlo. Za dve leti je dobilo že železnicd in dva mestniva uradnika. Zdravnika, ki je bio jako priljübljeni so namreč posla vili za sodnika; šo Stara pa, ki je bio poljski židov, (zvali so ga za mister Devisa) za sherifa, to je za zapöved-nika redarstva (policije). Bio je boljše povedano sherif i Policija v ednoj oseb!. Tüdi šolo so sezidali in posla vili sta-rejšo gospodičino za „School-Maám“ — za vuČitelico. Naskori so odprli tüdi hotel z zvenečim imenom ,United States Hotel. “	(Gostilna Zdrüženih
držav*).
Izvoz petroleja je prinašao mnogo dobička. Mister Devis je dao na svojoj delavnici napraviti lepo svetke izlož-beno okno, kak je je vido pri šoštaraj v Sam Franciski (veliko' ameriške mesto). Na naslednjem špravišči so se njemi mestjani javnó zahvaliti za to novo polepšavo mesta. Mister Devis je pa z velikov skromnostjov odgovarjao: »Hvala lepa, lepa hvalal*
Kde je sherif, tam je tüdi sodnik, tam je tüdi pravdanje. Za to je pa potreben papir i pisalno orodje. Tak je
1917. junija 10.
NOVINE
S.
Kak lepo smo znali spevaIi: ,Popotnik pridem čez goro, Od doma vzemem še slovo*.,., pa drügo: ,Kako lepo, tako krasno Jutro se nam odpira, Na izhodu sonce jasno, Temno noč že zapira, Nam vsem javla i nazdravla: Dobro jutro, dobro jutro!* itd. Se spominjate teh pesmi? Ne pozabite je navčiti svojo dece, svoje vnüke na nje pa tüdi ne pozabite dobro voščiti düši pokojnoga vrloga vučitela Murkovič Janoša, po vaših vrélih molitvah.* — Vohar Ivan z Beltinec.
Novi SOVražník. Honduras, ljüdovlada v Srednjoj Ameriki, je pretrgala diplo-macijsko zveze z Nemcijov.
Novi grčkokatoličanski püšpek (škof, biskup) v Szamosujvári na Vogrskom je dr. Hosszu Gyula 32 let je star i dozdaj slüžo pri vojski pa dobo več odlikovanj.
Mela i prah v Műri. Neka ženska z G. Bistrice je melo, grah in belice štela za cuker prek na Štajar spraviti. Prišla je pa financam v roke. Kda je vidila, ka ne more vujti, je lüčila osem kil mele pa nekaj graha v Műro, z be-licami pa Šla k župani, kje so njoj odvzete, da se stržijo. Nešteri lačen človek li do jela pride. Ne bi z melov i grahom lehko tüdi tak napravila? Keliko siromakov bi se stoga nahra-nilo, kaj je po Műri odplavalo! Edni za nepotrebne teje (čaje) živez tá me-čejo, drügi se pa nemajo z čem na-sititi. Je to pravica? Mislite trdokorna maslakasta, parovna, poželjiva srca, ka od toga ne de računa!
Prošnja oknajnoga glavarstva. Od 15. junija naprej več ne dobijo sirote mele. Prosi zato naše lendavsko okrajno glavarstvo vsmilena srca, naj kaj vküp dajo, ka se semele za siromake. Naše Vredništvo tüdi sprejme dara té za si-
naskori bila vstanovljena na vogli ce-ste Gujotes-Street „stationary“ po naše: trgovina s papirom. Tam je bilo dobiti tüdi vsakovrstne Politične časopise, novine.
To je pa še ne vse. Amerikanske mesto ne more biti brez domačih no-vin; za leto dni so začnoli izdajati tjedenski list z imenom „Saturday Weekly Reviero.* List je imeo teliko naročnikov, kak mesto prebivalcov. Vrednik je bio z ednim izdavatel in tiskar, celo raznašao je novine naročnikom sam. To poslednje njemi je bilo še najležejši. Imeo je namreč krave, pa je mogeo mleko všako jütro raz-našati. Vse to ga je pa ne oviralo, ka ne bi vsakši tjeden etak začno svoje novine:
„Če bi se nevalani predsednik Zdrtt-ženih držav ravnao po nasveti, šteroga smo njemi v zadnjoj številki dali itd.*
V Oil Gity je bio vsikdar blaženi mir. Mestjani so imeli vsega povolji pa so se ne nigdav svajüvali. Življenje njim je mimo minjavalo, eden den je bio podoben drügomi kak krajcar krajcari.
(Dale.)
romake. Če što samo en liter more dati, naj prinesé. Z malih darov dosta pride pa nešterno siroto le nahranimo. Kak obilno nam plača to dober i vsmi-1jeni Jezuš. Bodimo vsmiljeni i vsmi-ljenje dobimo. Žetva je ešče daleč. Rekviracije ne de, mesto té se prosi Zrnje mela i drügi živež od glavarstva. Odprimo si srca!
Prohlajenja, prepih in mokro vreme so žgübili svojo grozo za nas, ne pri-nesejo nam več protinskih bolečin, odkar se ribljemo z Fellerovim ,Elsa-fluidom.“ 12 steklenic poštnine prdsto pošilja za 7 kor. 32 fil. lekarnar E. V. Feller, Stubica, Centrala 146. Horv. Više 100.000 zahvaliti pisem in zdrav-niških priporočil. — Pri tom se dobijo tüdi narahi poganjajoče ,Elsa-Krogljice*, 6. škatlic franko 5 kor. 57 f.
Strašna smrt. Pavlinjek Jožef, 27 let star vojak, je na sloboščino prišo domo v Krog. Kda se je v Soboti pri notariuši zglaso, je ne šo domo, nego 'v Črnee v krčmo. Tü je že najšo vin-ske brate, v šterih drüžbi se je tak napio, ka so ga z krčme mogli vövrči za volo preglasnoga razveseljavanja. Na, friškom zrak! se je strezno i pravo, ka de zdaj domo šp. Šo je 'pa v Sa-tahovce v krčmo. Tü je pa tak divjao, ka so vsi mogli odbéžati ešče krčma-rica, pomoč iskat. Ali kda je ta z pomoči o v nazajprišla, že ga ne bilo v hiši, pri okni so pajšli samo dosta krvi, okno pa streto. Pijanec je s pestnicov okno potro i se vse porezao. Po krv-nom sledi so na en falat šli za njim, ali daleč so ne mogli priti, da . se je sled skrio. Za pét dni ga je oča šo iskat i da so krvni ‘sledi vodili v sa-tahovski log, sem ide z svojimi ljüdmi ga iskat. I najšli so tü nesrečnoga vo-jaka mrtvoga, ne je pa meo že leve roke od lakti dol pa prsí. Psi so njemi to že razgrizli. — Brščas je od toga vmro, ka je zavdaro sem v log i njemi je tü, da je prepijan bio, krv stekla. Mogoče tüdi, da ga kakši sovražnik vmoro. — Jeli 'kak grozovitna smrt? Ne zato grozovitna, ka njemi je krv stekla, nego zato, ka ga je v smrtnom grehi zadobišala. Vidite, kam pela tak dostakrat i tak jako pohvaljena viuka kapljica? Blažeha treznost, kda pride tvoja dóba? Vojaki, vojaki, vojaki, kda pridete domo, cerkev iščite, k Jezusi pridite se zahvaljüvat, krčme se ogi-bljite! Znova vas prosimo na to! Za nesrečnoga düšo pa molimo, lehko je pa Ii dobo teliko milosti, ka se je strezno i grehe obžalüvao prle kak je večno zaspo. Včimo se s toga, pazimo, 1 pomilüjmo prežalostne domače toga nesrečnoga vojaka.
Kraljevska zahvaIimo. Kak se je naš apoštolski kralj malo pred tem toplo zahvalo celomi vogrskomi narodi, posebno ženskam, ka tak mirovno pre-naša težave boja i je s sočütnim srcom oproso, naj li potrpežljivi ostanejo do pridoče žetve, tak se zdaj pali z za-hvalnostjov obrača do naših mornarov, šteri so junaško premagali sovražno brodovje. V otrantovskomzalivi v Ja-dranskom morji so naše ladje potopile
20 čuvarskih ladjic, 3 trgovske i kda so po posrečenom deli proti albanskomi obrežji vozile, so naletele na trikrat močnejše sovražne brodovje pa li se ž njim v boj podale. V tom boji sta „Indomito“ talijanski torpedovski rüši-lec i angležka križarica ,Liverpool* potopljeniva i ž njima prejšlo 496 ljüdi. Naši so zgübe drüge ne meli kak 40 ljüdi, med temi je mrtev tüdi Su-borič korvetní kapitan. Za to veliko junaštvo se je v posebnom pismi, po-slanom Njegovan admirali, zahvalo našoj mornarici ap. kralj. Te düh za-hvalnosti ga je prisilo tüdi na to, ka je v najvekšoj strelbi pohodo talijansko bojišče i okrepo vojake za dom se vojsküvajočé. V Ljubljani je pos!üšao sv. mešo i tak okrepčan z božjimbla-goslovom šo krepit pá svoje drage vo-jake, šteri so ga z najvekšim navdü-šenjom pozdravljali i z ljüdstvom vred ga obdajali kak deca svojega očo.
, Iz pisem naših vojakov.
Še na bojišči opravla dnevnice. »Na čast sv. Jožefi sem dnevnice opravlao, naj se bole tesno sklenem ž njim v teh dnevah i si sprosim za düšo i za telo moč, da v teh nevarnih časah krepko in mimo bodem prenašao, vse, kajkoli me dosegne. Tak sem se navado, ka v vsakoj nevarnosti hitro skričim: ,Pomagaj Jožef, naš Patron, Marija mati z Jezušom.* — Vogrinčič Leopold, p. 301. et. bat. z Gankove.
Kje- išče zdravíla? »Moči mojega tela mi pešajo ino od vnogoga trpljenja mi je srce tüdi slabo. Zato vas prosim, pošlite mi edno knigo, kje je trpljenje svetnikov zapisano, naj mi to srcé ojunači" — Štefanec Matjaš, topničar 37. pog. dombr. tp. z Bratonec.
Naš Marijin List v časti na bojišči. »Naš mili Marijin List je do velike časti prišo. Stotnik je zapovedao, naj se napravi brezova kapelica, ka de se v njej na veliko sredo i na vlzemsv. meša slüžila. Kda je oltar gotov bio, bi trebelo nikšo podobo na njega postave, a te je pa tü ne bilo mogoče najti. Zglasi se zdaj neki telefomst, šteri je dobro znao risati, pa prosi Marijino podobico, iz štere bi vekšo narisao za oltar. Pa nišče drüge je ne meo, samo jaz v Marijinom Listi, šteroga zmerom s sebom nosim. Meo sem pa ravno tistoga, v šterom je bila slika žalostne Matere božje z tem podpi-skom: ,Najdragši kinč Gospodov, nje-' gova presveta Mati, je za dar najvekše ljübezni od svojega božjega Sina najvekše trpljenje dobila. Po toj je na-risana podoba za oltar i cela vojska je najšla tolažbo pred njov blažene vüzemske svetke.* Rane Štefan, vojni žandar, z Črensovce.
Dari Rusov. »Prosimo Novine, te blaženi naš materni jezik. — Na vü-zemski pondelek smo pri sv. meši bili i jako veselo Marijine pesmi popevali. Na vüzem pa, |kda je blaženo sunce svoje mile trake pokazalo, so Rusi prišli vö iz svojih strelnih jarkov pa
4.
MŰVIN»
1917. junija, li.
so nam kričali, naj ne strelamo. Mi smo njim nej vervali pa smo njim štiri šrapnele prekposlali. Nato so nüt odišli pa je vse tiho gratalo. Poldne so pa prišli, pa so nam prinesli krüh ino cigaretline, mi smo njim pa dali rum. Žatem so se mirno povrnoli nazaj, V našem srci pa obüdili vročo želo, da bi nastao že skoro mir, ka bi prišli v svojo milo slovensko domovino nazaj k svojim dühovniköm i vsem dragim našim domačim, štere vse srčno pozdravljamo. Trplan Jožef, Dravec Jürij, Kučan Lndovik z Čöpinec, Lang Ludo-vik z Martinja, topničarje 83. tp/ Žalostno. ‘„Komaj sem dobo ednoga, ka je na vüzem tišti čas, ka sem šo k svetoj meši, slüžbo opravlao mesto méné.“ — Godina Jožef, telefonist, z D. Bistrice.
Zakaj je potrebno moliti za vojake? „Kak dober'je Bog! Na vsaki sedmi mesec le 'dobim sloboščino, ka lehko idem ha svoj dom, v samostan, kje si düšo okrepim. Pa njihove Novine, preč. g. so mi tüdi v veliko tolažbo. Zda; spoznam, pa kak veliki f hasek mi je bilo, ka sem jih rad pohajao, gda so na Tišini kaplan bili. ^Te se mi je vsrce vcepilo poz vanje do samostan-skoga življenja... odišeo sein i najšeo blaženost. rt: ali kratka je bila, vojna jo je pretrgala; 'Tri leta se mantram to i hodim med lagcjim svetom a od spada ja me vkraj držijo spomini na preteklo blážehost i molitve vaše, Kaj bi'bilo z nas, če vi dómači ne bi molili za das ? Što bi ostao stanoviten, da je teliko'hüdoga, grešnoga? Ö me, dobre duše še vam naj pomilimo, štere smo med tolike nevarnosti greha postavljene, molite, le molite za nas, ka nas Obdržite na Srci Jezusovom, njemi na’dibo, nam i sebi pa na radost: — Lazar Matjaš, topničar, brat Bernardin v drűžbi sv. Vincencija, z Tropovec.
Zdrava SOdbfe. »Bog vam ‘platidna vaših trüdah, štere mate z nami, ka nam sploh póšilate to düievno hrano. Dao sem na pošto 6 kor., to vam po-šilam za podporo Novin i M. Lista. To sem prišjbárao, ka ne kadim, i ne trošim tak inači, zato sem vam to poslao ar vidim,: da „v združenji je ihoč.* Mi vogrski Slovenci smo jako mali narod i hvala Bogi vu veri vendar skoro najbogatejši med vsemi drugimi. Bio sem že té čas kak sem pri vdjakah že SO, mesec, z različnimi ljüdmi v dotiki, ali malo je najti takših kak so naši Slovenci, zato ka se drügi v ednoti dajo cepati, poslüšajo krive vuči tele, čtejo brezverske novine in {časopise. Zato pa ne ga ljübavi med njimi, ka ne verjejo. Prosim vas zato dragi Slovenci i Slovenke, nikdar ne segajte po drügih Novinah, kak vam je dühovniki priporočajo, samo te so dobre. Te naj podpira vsaki oča, vsaka mati, vsaki dečko, če je prav pri vojakah, da ravno tü spozna, kak sladka je njegova materna reč. To pravim i vsakoj slovenskoj dekli. Mesto gizdave obleke naj da rajši podporo na naš slovenski tisk. Srčni smo samo pri Bog!. Od njega nam pa kaj
lepo pišejo vsele slovenske Novine in M. List. Podpirajte in éitite jihva pa te potolaženi, te se ljübili i se včakate mirű z dobrim srcom. — Balažic Matjaš, trenski vojak z Beltinec.
Čistost.
O neizmerna lepota,
Lüblena bela ptičica!
Od sive rože lepša si,
Bol mila, kak je zornica!
Kralica si med jakostmi,
Si leUja med rožami;
Ki te je zgübo, postal je Sirmak, sirmak nebožani.
Kak zornica bliskeče se V zajtrašnjoj svojoj krasnosti: Na glav ’ Marije tak miglaš Pred vsem drügmi jakosíijii.
Ti Mater naš'ga Boga si Naredila brezmadežno;
Po UF je poslao Sina Bog,
Ki red# deco revežno.
Te dragi kini obiuvajie,
O dečiea nedužna šče!
Ka ne bi dober Jezušek Nad vami oči tožo se.
Slovenski deški, deklice!
Naj smrt nas prle pokosi,
Kak lélija brezmadežna Iz srca na#ga se zgtíbi!
EM.
Pošta. ,
KunŠič Jožef. Voščičkí breg. Dajte mi na znanje, če-ste od vašega ž£ kaj zvedili, ka ga te ne bomo )jhde iskali. Čoiec Jožefa domači, ,i Grad- Vašega so lani aprila 13. vRusi vlovili. Korošec Jurij. Ritkarovci. Hvala, dobljeno.
vkrepčevalne, téč-ne in'žejo gaséče si more vsaki nam napraviti za male stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, gre-nadina, maline, mtikatelka, meta, pomaranče strainica in višnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domača pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto: nuna. Snovi z natenčnim navodilom stanejo K 12, poštnine prosto proti povzetji. Za, kmetijstva, vekša Mina gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vrednosti, ker se delavci s tov pijačo v okrepčajo ne da bi bili pijani ali pa da bi zgftbUi pa delavsko]' zmožnosti
Janez Grollch, drogerija „pri aagolju* Brno Štev. 85. Moravsko.
Naši čitatelji čuvajo
se eajbol e,
nevalnih pona-rejenj Fellerovoga Elsafluida, če vsigdar pazijo na ime „Feiler“ jn na znamko ,¾31sa“. Mi ne delamo s temi rečmi nikše-reklame za to staro preskušano doniaČe sredstvo. Što ga šče ne pozna, naj opita zdravnika Vporabi se pri vseh posledicah prehlada, prepiha, vlage,
proti rentnatjšnim bolečinam
in pri vseh zmešnjavah Vašega zdravja.' Pred-bojnske cene :12 malih steklenic, .ali 6 dvojnih, ali 2 špecijalnivi franko 6 K; 36 majjh, ali 18 dvojnih ali 6 Specijalnih steklenic franko 15 K 40 bi. Pravo samo pri E. V, Feiler lekarniki v Stubici, Centrale št. 146. Horvatsko^. Fellerove poganjajoče rebarbar pilule (6 škatülic 4.40 K franko) nosijo varovalno znamko “Elsa.*
velika dobrota
za vsakoga je Fe)ler-ova 'toaletna in uihi-válna pastilja z znamko '„Elsa“. Kelikok-rat je uporaba teh pastilj velikoga haska
jn,jjjjtka ^gš^šemn1ü našievatii ka ,bi nas to dovedlo predaleč: samo nekaj lastnosti teh jákih umiva!nih pastil j SČémo tü navesti našim čitatelom.
Fellerove toaletne umivalne pastilje z znamka „Elsa* se uporabljajo v prvoj vrsti za vsak-daoešnje čuvanje obraza in rok in sploh celoga telá, posebno proti pöščajcom, celo prijetno za umivanje žela, za otroške kópeli, pri potenji nog, pri ranah, kak tüdi za vsakda-nešnje čiščenje zofi, za izpiranje nekoliko zaceljenih ran itd,, itd. Uporaba je celo enostavna t.
Kak univalna voda: Zadošča Ona tableta
za škaf vode; pastilja se dene v vodo in se taki raztopi.
Proti püőčaJcom: t Ve litri tople vode se raztopi ena pastilja ih s to vodov se večkrat naden namažejo izpuščaji. (Istočasno se toplo priporoča uporaba Fellerove pomade za kožo „Elsa“, 1 lonček S K)' Za umivanje glave: 2 pastilji se raztopita* v skledi vode.
Za otroške kopeli: zadošča kak dotatek 2—4 pastilje, za cele kopeli t kadi se mora porabiti náenkrat do 10 tablet Proti potenji hbg : S "Ubleti na Škaf vode.
Ravhosak za ožÜljehe' noge,
Za izpiranje VÜSt iIT zob : zadošča ¾ tablete na kopico vode.
Fellerove prave toidetne umivalne pastilje z znamko-„Elsa* je mogoče uporabljati ae v mnogih dragih slučajih. Cena je nizka. En karton za poakfianjo 1 K k zavitki Fellerovoga ,Elsa-fluida* Što hoče Fellerove toaletne umivalne pastille naročiti poaebi dobi 4 kartone poštnine prosto za 5 K. Pred ponaredbami se obvarujemo, če naročamo naravnost pri izdelovateli in naslovimo razločno: Lekarnar E. V. Feiler, Stubioa. Centrala br. 146. Horvatsko.
Nfoualolt m nOTZfcamooš K8angjieoiomaddai gyónvaJUjite, SesombatfMltfm,