g«nflta.______ IIWW. i ta* 8. m m UH. Mi SLOfENSKI NAROD !**•■ vatfc «n **»olđne tavama« i«m« ta frantfk* *Mara*t Prostor 1 m/m X 54 /»//« za navađne in nule oglase SO vin„ n wadne razglase 1-20 K, ** poslino in reklame 2 K. — Pri naročita nad 10 objav popast Vprafemjeiii glede insentov aaj se prilofi znamka m odgovor, Wvr9wwšHM »U*v« MaroAt" ta „Naroda* TUkaraa" Eaaflova nllea *t 5, prttličao. — Telefon at 00. nSI»tn»kl Itfti1 v*q« v fc!aM|aal ta »• ptHli v Jag*«tavl|fti V ImotiIh i celoletno oaprtj pUćan • K 120*- celoletoo • .'.•.. K140-— polletno ..•..•.,. 60*— pofletao....... „ 70*— 3 mesečno......„ 30"— 3 meaečno ...... w 35-— ■ m ••••••» W — t> ••••••!» 12'— Novi naroćnikl aaj pošijejo v prvič naročnluo vedno 9^^ po nakaznici. Na Samo ntsmenM namčilll bfCZ noslatve rf#»n«ri* s* n#» nwv*mn rtriraii. OredaUtro „ftov. !far#4t" Kaaftova allea H 9, L nad*trop|«. Talafon alev. 34. »•piae ssroieaui 1« p«dplsaae ia zadeatno traakovaa«. ■V Roliopisov m vraie» "Val Posamema itevilka veSJa 60 viaasiev. Poftnlna paviallrana. jl^j u Dijana, d\. marca. Slavnostno okrašene ljubljanske ulice, narodne nose, okrašeni kmetski vozovi, Sokoli v kroju in števihie množice, ki so valovale po mestnfli ulicah so nudile pestro sliko, ki jo je v Ljubljani le redkokdaj videti. Ob 10. dopoldne se je pričel polniti trg pred hotelom Slon, kjer se je imelo vršiti ustanovno zborovame Jugoslavenske Matice. Od vseh strani so prihajale ljudske mase, razne korporacije, društva z zastavami in napis! ter napolnile prostran prostor, kjer se je zbralo do ^11. okrog 30.000 ljudi. Ob t4\i. dopoldne je orvoriJ ljubljanski župan dr. Ivan Tavčar z balkona hotela Slon zborovanje, poudarjajoč pomen tistanovitve Ju-goslovenske Matice in očrtal krivice, ki se crode velikemu deln našega troimenega naroda s strani mirovne konference v Parizu in s strani im-perijalističnih sosedov. ki tlačijo naš narod v robsrvu. Nalojra Jusroslo-vetiske Matice je, da olajša bedo našim neodređenim bratom ia da dela % vsemi silami na to. da bo končno tuđi zadnji naš brat združen z ma-terjo Jtigroslaviio? (Odobravanje!) Govor prof. dr. Mazovca, Župan je podelil nato besedo 2a-stopniku kršćansko - socijalne zve-ze, proFesor dr. Mazovcu. ki je izva-jal sledeče: Slavni zbor! čast mi je pozdraviti Vas v imenu vseh onih mnogo-številnih SJovencev. političnih in •kulturnih delavcev, ki so si izbrali kršćanska načela za smermeo svojega življenjskega delovanja. Glavno načelo kršćanstva je Iju-fjezen — Ijubezen do bližnjega. Zato slovesno v imenu vseh naših somi§-Ijenikov progrlasam Ijubezen, tako tuđi Ijubezen do italijanskega ljudstva in bridko obžalujem, da je to v svojem jedru pošteno ljudstvo oro-pano prilike, da bi razpravljalo brez posredovalcev po svojih pravih za-stopnikih z našim jugoslovenskim ljudstvom. Urinilt so se vmes impe-rijalistični in nacionalistični meše-tarji, ki so kljub slobokoresnim sva-rilom velikega misleca Wilsona osle-parili italijansko ljudstvo z lažnjivimi podatki o naših krajih in ki vadljajo sedaj za našo zemljo kot vojaki na Golgoti za obleko na križ razpetega Kristusa.____________ In naravnost genljivo je, kako varno se počutijo ti kvartopfrci pod britkim križem, na katerem visi naša Jugoslavija. In kako slovesno si za^rotavljajo medsebojno Ijubezen, ker se jim za enkrat še ne zdi pri-merno, da bi si skočili v lase, ker njihove račune in zapadle menice plačuje za enkrat še Jugoslavija. Toda. če tega več ne bo, kaj pa po-tem?! Mi razumemo Italijo in njene te-zave! Italija hoče biti velesila, Italija se s tem tuđi ponaša. Toda velesila z na vseh koncih in krajih pristopno in nezavarovano obalo, velesila brez potrebnih sirovin in kolonij, velesila brez lesa in Dremoga. ... to je bolj čudna velesila. Zato se je Italiji zali otelo vse vzhodne jadranske obale od Trsta do Valone. zato Italiia neodoljivo hreoeni po celokuDni Sloveniji, po naših šumečih gozdih, po našem črnem diamantu — premogu. Italiia bi rada našo Adrijo izpreme* nila v italijasko jezero, jugosloven-ski Balkan pa v svojo kolonijo, da bi tako ojačena posegla pozneje tuđi proti severozaoadu. jugu in jugovz-hodu v franeosko in ansrleŠko posest. Da so oni zgoraj omenjeni kvartopir-ci menda slepi in gluhi, nas koncem koncev ne more in ne srne vec toliko brfgati: skrbeti moramo predvsem, da naše darove, po katerih tako hle-pi razburljivo italijansko srce. obesi-mo bolj visoko, da se jih ne dotakne nepoklicana roka. Poudariam še enkrat: Mi ljubimo ljudstvo italijansko. mi mu prijateljsko prozirno roko. Boli nas srce, ko opažamo, da Italija te naše prijateljske roke na vidi. Italija si po ne-potrebnem dela sovražnikov. Italija provocira ves pošteno misleći svet, nasproti razljučenhn sovražnikom se pa misli zavarovati s strateškimi mejami. Dandanes ne drži nobena strateška meja več, pač le ena drži: Medsebojna na pravičnosti teinelje-ča Ijubezen- Italiia dela pa račun brez krčmarja; dela se kakor da bi krčmarja ne hotela poznati. Cei svet pozna Srbe in njihov boj za svobo-do; Hrvate poznajo Italijani iz svoje lastne zgodovine. bolj kot marsika-teri drugi narod, zato jlm ne maram svežiti spomina; in Slovenci smo tuđi dobojevali uprav gigantski boj z nemštvom, boj za obstanek. In ta naš troedini narod SHS, da bi klonil z glavo? Nikoli! Slavni' zbor! Kdor je enkrat okusil svobodo, ta je ne izpustl več; kdor se je seznanil s svobodo, nebesko poslanko, ta jo ljubi na veke. Naš troimeni narod Srbov, Hrvatov in Slovencev je segel svobodi v roke, te roke naš narod ne izpusti več, tuđi tlaljji na ljubo ne. Naj si zapomnl in naj se odloči Italija: Naš troimeni narod zna biti dober, iskren prijatelj, pa tuđi odločen nasprotnlk! Slavni zbor! H koncu se zave-dimo še one zgodovinske resnice; Romanska zvezda ugaša* naša slo-vanska pa sele vstaja. Pozdravljamo bratski narod češki in viteški narod Poljski. M nastopata zopet pot slav-nega nasilno pretnranega zgodovin-skeera razvoia. Na} bi ta dva brata v medsebojni ljubezni in pravici poravnala obmejne soore ?n se spomni-Ia potem svojega brata Jusroslovana. Pozdravljam mogočno Poljsko in našo mater Rusijo. Naj bi poljski narod tuđi s svojim ruskim bratom re-šil obmejno vprašanje na podlagi pravice in ljubezni in Rusiji da! prosto roko. da zaščiti naš Jtigoslovane. Naš poseben pozdrav pa še ve-Ija veliki naši materi Rusiji. Pozdravljamo fo. pa ne one caristične Rusije, ki je podpisala londonski nakt, mar več Rusijo svobođnfh kmetov in svobodni^ defavcev. TeJ nov! Rtisiii vel.ta naš pozdrav in klic: Vstani! Ta Rusija se bo duševno preoblekla in okopala med tem ko romanski zapad tega ni več zmožen iz lastne moči. Prijeti sra bo morala velika RusHa za slabotno tresočo se roko in peliati k vodi življenja, In ta-krat bo naš dan, dan slovanstva. V duhu že vidim ta dan in klfčem vsem Primorcem. Slovencem. Hrvatom in Srbom: Nasvidenje svobodni med svobodnimi. v naši mladi krepki Jugoslaviji. (Viharno odobravanje.) Govor dr. Ravnibarfa. Jugoslovani! Bratje in sestre! Tako smo vas nazivljali. ko smo vas pred prevratom bili klicali na edin-stveni odpor proti sovražnemu vlad-nemu sistemu in vsem našim protivnikom, ko so se nam odoiralj zapahi naše stoletne ječe, ko smo trli okove, ko smo vam kazali pot v veliko soln-čno svetlobo. Tako vas kličemo da-ties, ko razvija svoj praoor Jugoslo-vanska Matica; zakai ona vas zove vse brez razlike spola, stanu in razreda, vse, ki srledate v narodu svo- l jem svojo krvno rodbino, vse, ki vam je tuđi nje najmanjši član brat ali sestra. Znamka Jugoslovanstva se je že toliko zlorabljala m izrabliala tuđi v nečedne namene, da bi skoraj vzdih-nil: ne imenuj po nemamem božjega imena. Toda, če kaki instituciji, tedaj pritiče naši Matici z nienimi nameni in cilji, da nosi z vso pravico pridc-vek »Jugosloyanska«. Qre za emi-nenten skupni interes našega naroda, ki se mora, ako boce v medna-rodnem svetu vetjati kot enak med enakimi, napram temu svetu reprezentirati kat en edinstveni narod ene-ga mišljenja, ene volje in enega Imena. Gre za stotisoče naših bratov, pa najsi bodo te^a ali onega domaćega političnega prepričan ja, kr so ostali v »tujini -, kakor pravijo naša pravila. Ore za njih gospodarske, kulturne in socijalne koristi, j?re za niihovo politično mišljenje ali smrt. Z enako Iju-beznijo objema Matica vso svojo de-co do končnih meja nieniu bivališč. To deco obraniti svojemu narodu, te-lesno in duševno zdravo, do onega trenotka, do bode ob skrajnlh točkah njenih stanovališČ potekla tuđi državna naša mela, to ie eden izmed visokih namenov Jusroslovanske Matice. To ime nam bodi poslej geslo v naši zunanji poh*tiki. Stopivšl v areno svetovne vrojne pač nismo mislili, da borno ob nje razvitku, ki naj bi moral pomenjati zrnago resnice in pravice, še snovali obrambna društva za ohranitev le najmanjšegra dela našega rodu izven naših meja. Mo} bog, govorili so nam toliko lepih besed. mamila in vabila so nas blesieča gesla, da smo naiv-neži slepo verjeli. Vstajali so prvi dr-žavniki, zastopniki mogočnih naro-dov stare kulture ter oznanjali evan-gellj bratstva, »prave demokracije^, ena kosti pravic narodom velikim in malim, narodom, ki na! sami odloča-jo o svoji usodi ter o svoti pripadnosti te] ali oni državi. Danes se mi zde ti evangelisti kakor oni straho-petni grreSnik, ki v nevarnosti za svoje življenje pade na kolena, se trka na prsi ter moli iz detinstva po-zabljeni očenaš, ki ga pa do prestani nevarnosti takoj zopet oozabi ter živi staro svoje grešno živUenje. In oni »vrhovni svet« takoimenovane mirovne konference v Parizu, kadar čitam o onih treh ali štirih boncih, ki so se vsedli na tako strašno visoke stole, da ne rečem prestole. da ko-maj naši pogledi sežejo do njih, kaj li da bi čuli naše glasove, tedaj se spominjani lepc balade »o treh jezde-cih':. Trije jezdeci. v bolu smrtno ranjeni, jezde čez plan. Nad njimj pa vže »jastrebi, prežeč. triie smrtni ježi jim slede. Hrcsčeč dele jih ined stboj: Ta bode tvoj, ta tvoi, ta moj!« Zaprli so se v zadulilo posveto-valnico, vanjo nišo pustili solnčnih žarkov, zunaj pa je ostalo življenje, resnično, realno življenje. Sedli so za zeleno mizo, priklicali Metternicho-vega duha in vzeli so zcmljepisne karte, potrpežljiv papir, vanje zari-sali modre in zelene crte ter si de-jali, to imaš ti, to ti, to pa jaz! te crte, granice so jih imenovali, pa naj čuva — liga narodov. V živo meso so jih rezali, v živo meso življenja pol-nih narodov. Premikajo te narode, kakor po \Vilsonovem izreku — figura na šahovi deski. Pomilovanja vredni inidje! Kaj mislijo, da so narodi res še to, kar so bili pred sto leti, orodje v rokali mogotcev, bogata hrana za njih ne-nasitni pGhlep? Suverenost je prešla v roke teli narodov samih. In ti narodi so sli skozi žareči o^enj svetovne vojne, ki jih je očistil mnoge nečiste primesi. Narodi sami pepravijo, kar gres! nad tijtlmi »visoka < diplomacija. Govorili so, da morajo stre ti Neinčijo, ker hočejo poraziti v njej imperijalizem. A danes vetno, da so se borili zavistni Ie proti n e m ške-, mu imperializmn, zato da na mestu njegfa postavijo — svo? imperija-lizeni. Po milosti te visoke diplomacije ostanejo najlepši. starodavni naši kraj« z avtohtonim svojim siovan-skim ljudstvom izven naših ch-žavnih nieja. Si lijo nas, da bi radovoljno pri-poznali ta položaj ter da bi se pogodbenim potom odrekli svoji lastnim. Imputirajo nam torei nemoralnost, izdajstvo nad lastno krvjo in nad last-no zemljo. Le dvoje je mogoče: ali nas smatrajo za nravno tako inferi-jorne, ali pa za duševno manj vredne ljudi, ki se ne zavedaio oosledic in dalekosežnosti svojih činov. Ker pa nimamo ne eno, ne drugo, ne smejo pričakovati drugega našega odgovora kakor odločni in ogorčeni: nlMar! Mirovni instrument, ki nai ponjonja amputacijo živega in zdravoga dela našega telesa, je nasilje In za nas ne Fran Govekar: *9 Svitanje. (Dalje.) In množica, strelci, meščanski zbor, turska banda, mestni stražniki, vsi, vsi so klicali in vikali vedno in vedno; »Vivat! Hocfc! Naj živi princ Karei!« Ko se je okno v drugem nadstropju za- prlo, pa je stopil na najvišjo stopnico pri vod- iijaku župan dr. Podobnik. Povedal Je, da bo zvečer v stanovskem gledalištu svečanostna predstava, »Tja pridite vsi, ki ste dobri patrijotje!« je dejal. »Obenem pa vas prosim, da se vedete nocoj po vseh ulicah mirno in tiho. Želim, da ne bo imela njegova cesarska visokost nobene pritožbe zaradi nas, ki mu zakličemo še zadnjič: »Vivat! Hochf Evvivafc Zopet Je zavriščala navdušena množica, župan pa je naglo krenil v mestno hišo. Nad stopnicami pod oboki je stal Valentin Vodnik, ki se je ponizno odkril: vDober večer, gospod župan! Krasno slavje!« Dr. Podobnik se je pozdrava oSfvtdno razveseli!, ker obe roki je fztegull In stlskal duhovniku desnico s prisrčno prijaznostjo: »Tuđi vi ste hikaj, prečastlti gospodi Ah, srečen sem, da se mi ie nocoj vse toli iepo posrefiilol« »Bili ste tuđi pri gospodu nadvojvodi, slišim.« i>Bil in govori] ]e z mano prav nepopisno Ijubeznivo ... Se nihče ni pozdravil IJubljan-skega župana tako prijazno in prisrčno kot ta cesarski princ. Kolik razloček v vedenju ge-neralissima in njegovih generalov! Clovek bi ga najraje objel in poljubili« »DemoKrat med princi je gotovo bela vrana!« »Zato pa osvaja ia mož vsa srca in vse duše!« je prltrdil župan. »Takili voditeljev je treba Avstriji, potem bo konec dosedanjih nesreč. A zdaj se mi mudi v gledališCe. Sa] priđete tuđi?« »Vsaj za hip priđent pogledat.« »Do svidenja torej!« in župan je izginil v biŠo. Duhovnik pa je odšel počasi na Kapu-cinski trg, kjer je stalo gledališče mogočnih kranjskih stanov. Hitro se je izpraznil Glavni trg. Pred hotelom je ostala le četica članov meščan-skega kora za stražo. Vso noč hoče ostati tukaj in izkazovatl nadvojvodi najvišjo čast In bila je na to nepopisno ponosna. Stražnik Kozlevčar pa je stisnil pod pazduho palico in veselo odhltef domov v Gradišće. »Končno bom vendar spal v svoji poste-UL hvala Bogu?« si je mislil ter se široko smejal. »In Dominik se je prav grdo zmotil: laz jo grem potolažit svojo ženo, pa nihče dragi, hvala BognU V. Okoli polsedmih zvecef tega dne so drdrale težke in-neokretne karose Ijubljan-skega in okoličanskega plemstva in najugled-nejsega, najbogatejšega mesčanstva iz vseh ulic na Kapudnski trg. Pred Stanovskim gledališčem ob levem brega Ljubljanice, na trgu med kapucinskim samostanom in vicedomsko palačo je izsto-pala nagizdena gospoda ter hitela v Talijino svetiŠČc. Še nedavno je bila ondi jahalnica ljubljanskih plemenitašev. S čudovito na^Hco fn spretnostjo jo ie mojster stavbnik Lovrenc Prager izpremenil v tempelj dramatične muze Še nedavno so pojali tod mladi in objestni kranjski hi doseljeni tuji aristokrat svoje konje, ki so bili večmoma kupljeni z denarjem, iztisnjenim slovenski tlačanski pari, ali pa so se ondi iz same dolgočasnosti in prešernosti viteški pretepr'i ter si puščaii z meci in snli-cami prevročo krt Zdaj pa je stalo tukaj široko in bahavo gledališče ošabnih stanov, le zunaj obdano s tankim zidom, znotraj pa popolnoma leseno. Dobro je opravi! zidarsko delo stavbnik Lovrenc Prager, a še večji mojster je bil arhitekt in slikar Janez OfalK sai je znal vso leseno beračijo popleskati tako spretno, da je no-tranjščina giedališča delala vtisk, kakor da !e povsod sam marmor in rezan kamen. Tistega večera je vladal v gledališču še prav poseben sijaj. Po lesenih stopnicah in hodnikih so ležale najdebelejše preproge, rdeči baršun in zlati okraski po ložah in balu-stradah pa so bili videti y svitu neštetili gore-čih voščenih sveč nepopisno krasni. V dveh nadstropjih se je vrstilo v veli-1 kem polkrogu petdeset zelo ozkih lož, nedo-1 takljivi privilegij ljubljanskega in tuđi zuna-njega kranjskega plemstva. V parterju so se v prvih vrstah koŠatile bele in modre uniforme ljubljanskega častniŠtva z zlatimi šerpaini. epoletami, križei in medaljami, v zadnjih vrstah pa so se stiskali najbogatejši ineščanje s svojimi ženarm in hčerami. Oospodje y tem-nih frakih s snežnobelimi žaboti na nrsih pod brado in z nabranimi manšetami okoli zapestij, z Iasu!|ami s čopi ali pa le z dolgimi, nako-dranimi svojimi lasmi; dame dekoltirane, pod nedrijem prepasane, nekatere s kratkim], ba-lonskimi rokavi in z dolgimi, preko komolca segajočimi rokavicami, druge brez rokavov in brez rokavic, a bleščeče od zapestnic in . prstanov, vse pa v rožnobojnih, bledozelenih, sinjemodrih ali belih tunikah in po antiCniH vzorcih prirejenih učesih in z lasmi, vedno bujnimi, a ne zmerom Ie svojimi lasmi, pikantno ovitimi s Široko pentljo ali prpzornim pajčolanom. Povsod atlas, svila, clragotine, briljanti in zlatnina! Prav zgoraj pod streho ie bila velikan-* ska galerija, kjer so smeli na dolgih lesenih klopeh sedeti in uživati dramatično umetnost ljubljanski oradnlki, obrtniki in delavcL ^ / * Stran *• »OjOVENSKI NAROD", dnt 2& mics 1990. Itev. 67. t» cfcsbttraL bode uiisle ckštkm i de pflptor, đokier m orMe pravični trcnoieh — In ta čisto gotovo pride, tega naj si bo gospoda v Parizu in v Rimu svesta — ko bod* ves narod jagostovanski ena DotitiČN celoim. Nismo ostvariti JuKodavife. da bi v njei žhroterffl po milosti svogb sose-iđov, da bi ▼ njei taka! In umirali. Nam se Inče žlvlienia. življenja le-pega in reUkega, vrednega te bogate zemlje, vrednega nfenesa krasnoga ljudstva. In življenje Je boi hi boi le žJvUenie! Ni to imperijalizam, ker nocemo jđčesar, kar ni naše. Ne segamo ne 'po tujem blagu, ne po tuji zemljL Pri fiobeni drugi državi komasacije ni iz-ivršiti tako !ahko in tako prirodno, Icer malo je narodov. ki bi na svojih ftleh živeli tako zdržema in tako komf>aktno kakor pri nas. Zato tuspesno kličemo pred drugim na po-p\oč: prirodno pravo. Zakon prirode pa je še vselej prej ali slej ostal zma-feDVft. Zavt?stno zremo v bodočnost. V asrofi borbi za pravico borno iskali zaveznikov. Naše oči so uprte v stol-»fci ob Vita vi in ob Visli; ni več da-Soč čas, ko bode ruski velikan z tno-jgoeno svojo roko pose?rel v naglo se jvrteče kolo povestnice. Toda večna Je resnica, najboHši za veznik si sam sebi, Je lastna tvoja sila. To nam dokazuje naša preteklost. to nam je đo-Jkaz naša neposredna sedaniost. Last-jHO svojo silo izgraditi do viška popolnosti, tuđi to je naloga Jugoslo-ivanske Matice. Ona nas mora vzga-Jbti, ona nas mora pripravljati na veliki trenotek- najmanjšemu našemu jčloveku mora vcepiti zavest, da ne 2ivi samo za se. ampak da je njegova prokleta doJžnost. da živi in dela za lođrešenje svojih zasužnjenih bratov fci njihovih domov. In še več! Naša volja mora biti, Ma si v okviru svojih državnih granic Vzgojfhno velik edinstveni narod, narod svoje knlture, narod. impomtfoc t lastno gospodarsko silo in socijalno pravičnostjo. Kat vzor in živ respekt drugim narodom. Je to ideal, toda slab Jtigroslovan. ki bi tega ne hotel. Trdna m resna volja pa je že pol TBpeha. Kakor je nekdai Donosni Ri-jnec vzbočfl svoje prsi ter v zadnjem kotičku svojega imperija ponosno 'vridiknif: civis Romanus snm!, ka-ior je franeoski državijan Ijubosu-foiet! na svojo grande nation. prav ta-Vo mora priti doba, ko bo državijan ifiaše države prešemo vzkl'kml: Sera •Jngoslovan, hi kdo Je več!? Viharno odobravanje je sledilo Irrataniem govornika dr. Ravni- V imetra narodnosocijalne siran-Iče je podal izjavo g. D e r ž i č, po-^rdarfajoč. da zavedn! /ugoslovenski jirotetarijat pozdravlja ustanovitev fjugoslovanske Matice ter želi, da bi <*osegla svoj cilj, to je ujedinjenje ivsega ju^roslovenskega proletarijata i* svobodni naši državL (Odobravanje.) - Izjava Jugostovanšk'egft Sofrolstva. V imenu sokolskega saveza SHS 1» podal višji šolski nadzornik brat fengelbert G a n g 1 tole izjavo: Starešftistvo Sokolskesa Saveza Srbov, Hrvatov in Slovencev mi je naročito, naj v imenu tega udruženja na današnjem zborovaniu nastopno tejavim: Sokolski Savez Srbov, Hrvatov tn Slovencev kot vsenarodna, nepo Iltiška in kuVturna organizacija vseh sinov in hčera našega jugoslovan-skega naroda brez razlike z ozirom i*ia stan in sloj, starost, razred In ve-'ro pozdravlja ustanovitev Jugoslo-Jvanslee Matice. Njene naloge in smot-iire sprejema za svoje, ker je vse de-tovanje in stremljenje Sokolstva zgrajeno na temelju svobode in pra-*vice. bratstva, enakosti in morale! V Sokolstvu ie vir socialnega gibanja vsega naroda za povzdigo njegove telesne, duševne in nravne plemenitosti, za dosego njegove abso-iutne popolnosti. Ker pa take popolnosti bre« fdsebne in državljamske svobode ni, ieato ie Sdcolstvro že pred yojno smatralo za eno prvih svoiib nalog, da svojemu narodu pribori ta prvi !pogof absoiutne popolnosti. Sokol-stvo je že pred vojno netflo iskre in spajalo vezi kulturnega panslavizma ter se je na našem Jugu preko oboro-ženih ovir, Rastavljenih pasti In od-prtih ječ družilo v mocočno odporno silo proti robstvu in krivid stremeč za visoidm idealom na§e*a narodne-ga in državnega ujedinjenja. Ko ic med vojno veletok Soveške krvi razdiral ustvaritve rok In uma tei pustoSil našo zemljo, in so sovražnK ki naše svobode in pravice kopali grob našemu narodu, tedaj so na« bratje Sokoli — dobrovoljci In Sokoli — zarotniki plani« na odločilno de-Janje ter so na vseh frontah in pc vsem zaledju prižigali kresove na-rodnega osvobojenja! S pravico* n si jo Je Sokobtvo priborflo v leta borjt^ tiplioida, mniranla in wtyw iania. nara kažejo sokolski prapert | zmagovalno pot od Kosove^a polja do Gospe Svete, od solunske fronte do onkraj Soče in Jadranskoga utor-Ja — do one naše zemlje, koder da-nes naši bratje in naše sestre v neslomljivi zvestobi do matere Jugoslavije poslušaio naše prisege in gle-dajo in sodijo naša dejanja! Danas sva naša snaga ima da se grčevito sakupi, da izvede samo jedan udar, ali m6čan i oobedan, da do temelja i do netraga obori i sruši sve, što nam na putu naored smeta* zadržava nas. sputava nas! Sokolski Savez Srbov, Hrvatov in Slovencev ne šteje še danes med svojimi 60.000 članstva onih, u^jvr-lejših bratov in sester. ki — uvršce-ni v pet sokolskih Žup — na 2^ase-denem ozemlju čakato ^družitve z nami! Njih hrepenenje ie naše hrepe-nenje, njihova bolest je naša bolest! A naša naloga je, da neprestano mislimo nanje in delamo žanje! Najprej pa dvigiiimo vse svoie moralne in materialne sile v zmislu sokolskih nalog: in sokolskegra bratstva in demokrat izrmi do one enoine, vztrajne in složne ustvarjajoče moči, ki ne pozna in neče ničesar dntjrega — nego srečo, moč in veličino naše domovine! V sokolskih nučelih stoji zapisano: Sokolstvo je bojna organizacija, kadar je treba braniti obstoi in svo-bodo naroda ter čistost narodne misli. — Temu načelu ie bilo Sokolstvo vsekdar zvesto. in zadniič, ko je bilo treba ustaviti nemški plaz na Koro-skem, so naši jrorenjski bratje stortli z oroŽJtm v rok i svojo dolžnost. Sokolstvo je skupna zadeva vsega naroda, zato pa hoče Sokolstvo služiti vserrm narodu, in ker je Jusroslovan-ska Matfca ustanovljena za vso našo državo, stopa Sokolski Savez kot prostovoljno orgfanizovana narodna vojska v njeno službo! Kadarkoli rabite naše pomoći v vprašanjih in s!u-čaiifi, ki so skladni s sokolskimi načeli in z blaginjo domovine, evo Sokolov: pripravljeni smo vsi od prve-ga do zadnjega! Delovanje Jugoslovanske Matice naj spremlia sreča junaška. njej velja kot zakletve odmev naš juiroslovan-ski sokolski pozdrav: Zdravo! Ta govor je bil sprejet z vihar-nim odobravanjem. Govornik »Satnostoine kmetske Stranke«. I Gospod Jakob Kušar je podal v imenu Samostojne kmetske stranke za Slovenijo nastopno izjavo: Po naročilu samostojne kmetske stranke za Slovenijo pozdravljam ustanovitev Jugosiovanske Matice v imenu samostojnih slovenskih kmetov kar najprisrčneje. Izjavljam. da se kmet-je z juga zavedamo svoje narodne in gospodarske dolžnosti naoram onim bratom, po većini kmetskejra stanu, ki še danes zdihujejo onkraj demarkacijskih črt pod oblastjo nadutega, a siromašnega tujca. Slovenski kmet-je kličemo v pomislek vsenra svetu one besede, ki so jih naši predniki okoli leta 578. odgovorili divjaškim Avarom, ko so si takrat hoteli pod-vreči naš svoboden narod, namrec: »Kdo izmed ljudi, ki jih obsevajo solnčni žarki, je tako moćan, da bi nas zmagal! Ne dovolimou da bi si kdo osvojil našo zemljo. Taka bo naša navada, dokler bo ka! boja hi kaj mečev!« Neodrešeni bratie, tu je naša roka, da bo tako! Vsem drugim pa* ki prostovoljno bivate kje v tu-jrmU kličemo vara, da se vselej in po-vsod zavedate, da »Naivec sveta otrokom sliši Slave!« (Odobravanje.) V imenu akademikov to sredj^-šolcev zasedenega ozemlja je gavo-ril akademik Ćok In v imenu iugo-slovenskih koroških dobrovoUcev pa gosp. Al. Ude. NJiju izvajanja so žela viharno odobravanje. Resohidje. Po kratkem, temeljitem in fem-peramentnem utemeljevanju je pre-čital gosp. dr. Fornazarič slc-deče resolucije: Vsi narodno čuteči Jugosloveni vseh poliUćnlh strank in vse njihove kulturne, gospodarske in socijalne organizacije, zbrani (v ogromnem številu) dne 21. marca 1920 ob ustanovitvi glavne podružnice Jn-goslovanske Matice na manifesta-cUskem shodu pod milim nebom v Ljubljani /. z ogorčenjem protestiraio, da mirovna konferenca, gazeč mačeta samoodločevanla narođov, m priznava našemu narodu v Primar-in in v zapadni Koroštd pravice, da bi se izfavU o svoH državni pripadnosti ter namerava tako zasuinM stotisoče naših zavednOi rolakov; 2. Utavlialo, da naš narod *f*- dar in nOtakar ne mme spraieti ) nose niti terUorilaMh šrtev, U nm Uh notara predsednlk W08on % t i svolem Muanem nacrtu ladrmmke** i vpraSanla, po haiermn bi tkoro jal -1 mOtiom nam rolakov. bšo odtrtem naš narod ne more mirovati, đokier ne bo delo našega popotnega osvo-boienla in utmHntmja dovršemo; JL pmfeajft Mmto vse merodat-ne činUetie v driavt, naše zastor nike v inozermtva in predvsem naše predstavitelle nm mirovni kan-terenci mi ne odsiopUo niti za los od naših upravičenffi narodnih za-htev; 4. pozdravljala ustanovitev Ju-gostovanske Matice kot organizacije, razširjene po ćeli državi, ki si stavlja naloga, da podpira in pospe-šuje narodne težnje odtrganOi bratov in Hm tajša njih robstvo; 5. pozivajo vse rojake brez iz-leme* naj to organizacijo podpirajo z vsemi močmi pri njenem vzviše-nem đclu; 6. sporočajo rojakom na zase-denem ozemlju bratski pozdrav, za-gotavljajoč jih, da narod v Jugo* slavili z njjmi bridko čuti krivico, kt jo rnorajo prenašaff pod fniim jarmom, ter jih pozivalo, da vztra-jafo Ticomafno v borbi sa svoje narodne pravice. Župan gosp. dr. Ivan Tavcar je dal prečitane resolucije na glasovanje ter bo bile z viharnim odobravanjem soglasno sprejete, nakiir je gosp. župan zaključi! zborovanje. Na zborovanje je došlo še mnogo pismenih izjav in brzojavk, kl se pa vsled nedostatka času nlso mogle prečitati. Po končaiiein zborovanju se je razvrstil po Aleksandrovi cesti ve-ličasten sprevod, katerega je otvorilo 41 Sokolov na konjih. Sledila je mladina srednjih sol z zastavicami, nato godba Dravske divizije, zastave organizacij, predsedstvo shoda, med njimi tuđi zastopniki centralne-ga društva Jugosiovanske Matice v Beogradu dr. Dinko Puc in dr, Cok, nato sokolska drnitva s šestiml asa- stavami, žensko telovadno društvo, klub primorskih učiteljev - begun-cev9 ljudstvo iz zasedenega ozemlja, društvo dobrovoljcev, končno kulturne organizacije, obrambna, izobraževalna in pevska društva itd. Drugi del sprevoda je otvorila godba zveze jugoslov. železničar-jev, sledile so skupine narodnih noš, nebroj Iepo okrašenih vozov, stro-kovne organizacije, športne organizacije, gasilci in ostali udeleženci manifestacfjskega zborovanja. — Sprevod se je pomikal po Aleksandrovi, Bleiwcisovi, Rimski, Emonski in Cojzovi cesti, čez Sv. Jakoba most na Sv. Jakoba trg, po Starem rgu, Mestnem trgu, Stritarjevi ulici, Marijinem trgu, Prešernovi ulici du pred pošte, kjer se je mirno razsel. Tekom celega dneva so proda-jale naše zavedne narodne dame in gospodične prt ljubljanskih ulicah cvetke, hrosnrice, znake itd. v prid Jugoslovanski Matici. Priredhe-Ijem, rediteljem sprevoda in našim narodnim damani gre vsa hvala za. njihovo požrtvovalnost. Na večer sta ^e vršili v ljubljanskih gledališčih blavnostai predstavi in je imcl v dramskem gleda-lisču nagovor na občinstvo v.seučl-llšcul profesor dr. Fr. 11 e š i Č. Jugoslovanska Matica je ustanovljena! Naša naloga in dolžnost pa bodi, da jo podpiramo tako, da ne bo dalec čas, ko borno vsi za-vedni Jugoslovanl združeni pod okriljem naše svobodne, neodvisne Jugoslavije! JO5O Jorkovič: Llhnlilflcllfl Tnr£He. V frratkem načne mirovna kon-ferenca tursko vprašanie. oziroma vprašanje razdelitveTurčije in ni ne-uprapravičena domneva, da bo zo-pet prišel Iz Pariza glas. »da je za-deva skrajno zamotana.« Topot borno gospodom lahko verjeli, kajti stvar res ni enostavna. Turski imperij se je vstvaril s silo kakor vsak dmgi, vendar ni imelo gospodujoče pleme tukaj nobene moči amalgamiranja med vladajoči-mi in vladanimi in se je vzdrževalo vesplendid isolation« samo še na papinu — hi v spominih. Vendar ni bilo dosti Angiiji, da bi se znebila zaenkrat samo enesra tek meča, znebiti se je hotela obeh. In to se ji je posrećilo. Pustila je. da je Nemćija ubila Rusijo, potem ie ubila Nemćljo. Sai vendar ne more nihće misliti, da bi bilo tisto oblega-nje Dardanel resno, če se pogleda, kako metodično hi minucijozno pri-pravljen je bil nasprotno drugi pohod v Mezopotamijo. Prvi seveda ne — ker tokrat bi se bili lahko srečali z Rusi, česar nišo Ansrleži prav nić maralL Turčija ni imela nobene izbere. Če bi bila ostala nevtralna, bi si }o razdelili zma-govalci. Če bi §la z enim ali drugim, jo je čakala v slučaju poraza njenih zaveznikov ista usoda. In ker je bil Enver bej prepričan o zmagi Nemćije hi je imela Nemčija v začetku uspehe, se je spustila Turčija v boj — a je stavila na napačno karto. In z izgubo vojne je bila izgubljena rudi turska država. S tem pa tursko vprašanie še ni rešeno niti provizorno, kaj se-Ie definitivno. Neglede na to, ali se bi mogla Turčija Se braniti z orožjem proti Ententi, je gotovo, da bo sku-šala fzrabiti verski moment in inscenirati upore in deiati zmesnjave. Tuđi ni še prav gotovo, ali se bodo mogli zedtniti zavezniki glede delit-ve plena; znano je. koliko napetosti Je povzročlla preteklo Ieto med An-rfeži in Francozi Shija. Manjkata pa poleg vsega tega še dva važna faktorja, namreč Rusija in Nemčija. Težko si ie misliti« da bi zgubila ta dva tako žilava naroda vsled ene izgubljene vojne vso svojo imperijalistično ekspanzlvnost SaJ ni treba, da bi 31a Nemčija na Vzhod preko Balkana, saj je mogoča pot tuđi skoei Rusijo. Vftte je sanjal vse svoje življenje o »longitudinalni zvezic Japonske, Rusije In Nemčije. Tuđi če ne bo Japonske pri tej zvezi. bo eventualni rusko - nemški pritisk proti Vzhodu strašeiu Takrat bo marsikateri državi žal« da se Je hotela okoristiti s trenotno obnemog-lostjo Rusije, In tako se zdi. da bo reSitev turSkega vpraSanja ravno tako solidna tn trajna, kakor so vse dosedanje rešitve pariške mirovne konference, Prlitupajtc h ttJHgn-itaMBiU matici!44 ObCInske oolttue u Zagrebu. Nafmočaejša stranka — komunisti! LDU Zagreb, 21. marca. V Zagrebu so bile danes občinske volit-ve. Agitacija je bila velika. Letakov ie bilo do 60 vrst. Volitve se je ude-« ležilo 77 odstotkov volilcev, to ic od 23.290 volilcev jih je glasovalo 17.950. Bilo je deset listin. Dobili so: socijalni demokrat je 1 zas topnika (284 glasov), nestrankarska listina je dobila enega zastopuika, hrvatska pučka stranka dva zastopnika (790 glasov), komunistična stranka 20 zastopnikov (7011 glasov), frankovci tri zastopnike (955 glasov), seljačka stranka (Radićeva) enega zastopnika (449 glasov, izvoljen Radić), radikalci nobenega zastopnika (110 glasov), hrvatska zajednica 15 zastopnikov (5491 glasov), demokratska stranka 5 zastopnikov (1882 glasov), cionisti dva zastopnika (4% Klasov). Proti volitvam so bili vlo-ženi protesti, ker se ni čuvala tajnost glasovanja, ker so se kupovale volilne izkaznice in ker so komunisti izvrsevali teror. Zagreb, 21. marca. Današnje občinske volitve so potekle Še precej mirno, to pa zato, ker se je glasovalo tajno in se torej ni mogla uvesti taka agitacija, kakor je bila došle] navadna. Na nekaterih mestih je sicer prišlo do malih incidentov; ki so jih povzročili komunisti. Na večer, ko se je izvedelo za izid volt-tev, so komunisti v naglici zbral! večje število svojih pristašev, ki so se napotlli v sprevodu z rdeČo zastavo na čelu na Jelačičev trgr, kjer je imel vod ja komunistov dr. Rado-« ševtć daljši hujskajoč govor, Zagreb, 21. marca. Včeraj ob 10. dopoldne se je zbralo v Metro-» polkinu nad tlsoč akademikov - be-guncev, ki so protestirali proti dej-stvn, da se je pri zagrebskih obein-1 skih volitvah pojavila Irankovska kandidatna lista. Frankovci so ob prevratu sami sklenili, da likvidiralo svojo stranko. Na sestanku ie srovo-ril akademik - dobrovoljec Prera-* dović, Slovenec Bitežnik ter zastop-^ nlki raznih strank. Vsi so obsojalf kar najodločnejše protinarodno p* bega. Sestavila se je posebna depu-I taci ja, ki naj odda to resolucijo banu. V drugi resoluciji se zahteva od akademskega senata, da takoj iz~ ključ! iz profesorskega zbora dr. Milobara in dr. Pazmana, oba frankovca. V slučaju, da se to tekom 10 dni ne zgodi, bodo pričeli akademiki stavkati. — Popoldne ob 4. se je vr-sil nov sestanek. na katerem je po-1 ročala deputacija o uspehu pri banu. Banov odgovor na resolucijo je bil povsem negativen. Dr. Lagfnja je odgovoril, da nima nikakega dokaza, da bi bili frankovci veleizdajalcf in da vlada ne more nastopiti proti frankovski volilni listi, ker bi se smatralo to za ukinjenje volilne svobode. — Na zborovanju je neki dobrovoljec izjavit, da je treba to po-stopanje bana pribiti in če vlada in ban nočeta ničesar ukreniti, storili borno potrebne korake sami. Izvo-Uena ie bila deputacija, ki naj se poda k dr. Prebegu in ga pozove, da se odpove zase in za stranko kandidaturi. Deputacija se je napatila v spremstvu vseh zborovalcev pred stanovanje dr. Prebega. Pokli-cana policija je zaprla vse dohode k ulici, kjer stanuje dr. Prebe& nakai* je prišlo do spopada med dljaStvom in redarstvom, pri čemur je bilo več dijakov ranjenih. Deputacija se je podala k dr. Prebegu, ki pa je izjavi!, da se niti on niti njegova stranka ne odpove kandidaturi. Politične oestl. = Zbor JDS v Celju. Iz Celja nam poročajo 21. marca: Danes se je vršil v veliki dvorani Narodne*a doma zbor jugoslovanske demokracije, ki Se uspel nad vse zadovoljivo. Dvorano to galerije so do zadnjega kotička naool-nili celjski somišljeniki JDS in mnori zaupniki in prijatelji stranke iz Savtnj-ske doline gori do Oornjeza grada. Glavni govornik minister n. r. dr. A. Kramer je v dveurnem eovoru ikv dal Iepo izdelano sliko današnjecra do litičnega, gospodarske sca in soclialne-Ka položaja naSesca naroda in nj cerove države ter ie obrazložil oomen velike-Ka polittčne^a boja, ki se odisrava med iujjoslovansko demokracijo kot nositeliico ideje narodnesra, eospodar-skeflra in socijalncjra napredka in združenim] reakciiionarci in separatisti. Njegova izvajanja so bila vsa sorele-I ta z burnim odobravanjem. Narodni I poslanec Gjuro Džamonja Iz Mostara ■ Je Bigbšal važnost velike ^r^*^ Stev. 07._______________________ __________________.SLOVENSKI NAROD*, dne 23. maica 192a__________________________•__________ . strm a. $ke stranke, ki druži Slovence, Hrvate in Srbe k skupnemu vzajemnemu delu za dobrobit ćele ga naroda; narodni pasi. Adolf R i b n i k a r je poudaril pomen boja proti klerikalizmu ter do-zival na živahno orsanizatorično delo, predsednik slovenskejja dela JDS nar. posl. dr. V. Kukovec je razpravljal o nedostatkih in po^rešklh domaćega političnesa Življenja ter predočil potrebo, da se najširše plasti ljudstva kar najbolj živo zanimaio in udeležujejo politične borbe, katere predmet je bo-dočnost naše narodne države. Kmet Goljavšček se je oglasil. da iznese nekatere posebne pritožbe kmečkega stanu in kmet M a ta n e je v ostrem, burno odobravanem nagovoru dal izraza volji kmečkejja ljudstva, da se osvobodi tuđi slovenski del našega naroda snon klerikalizma. Na predio«: prof. M r a v 1 j a k a ie bila na to so-glasno sprejeta resolucija, ki se pridružuje sklepom liubljanskesra in ma-riborskeera shoda, izreka Demokratski Zajednici ter njenim poslancem za-upanje in zahvalo in pozdravlja usta-novitev Jusroslovanske Matice. Predsednik shoda. na katerem ie bilo tuđi odlično zastoparo naše narodne Žen-stvo, dr. Ernest Kalan, je na to z lenim • nagovorom !n zahvalo udeležnikom In govornikom zaključi! zborovanje, ki je bilo eno nailepših. kar smo iih imeli v Celiu. Jusoslovanska demokraciia ima v Celju trdna tla in današnfi zbor bo znatno utrdil njen usrled, ojačil njene sile ter Jo.vspodbndil k Še intenzivnej-šemu delu za velike ideje, katere za-stopa. = Kriza v vladi. B e o cr r a d, 21. marca. V vseh političnih krogth je vzbudilo veliko začudenje posto-panje Stojana Protića nanram akciji dr. Smodlake, ki je predlagal razne osebe jia mesto ministrskega pred-sednika in ministra za notranje za-đeve, a Je vse te predloge ProtiC odklonil. Znano je, da se niti parlamentarna, niti demokratska zajednica ništa mogli zediniti na .kandidate za ta mesta in da je zato predlagal dr. Smodlaka osebe, ki stoje izven srrank. Dr. Smodlaka sam je odklonil zase mesto mlnistrskega pred-sednika ter izjavil. da niti en Član njegove grupe ne želi pri ti v novo vlado. — V političnih krogih se za-trjuje, da doslej vsa prlzadevanja dr. Smodlake, da se sestavi nova vlada, pri kateri bi bil ministrski predsednik in notranji minister ne-vtralna oseba, nišo imela nikakega uspeha in da bo moralo priti do sporazuma med strankamL da se sestavi koalicijska vlada na principu paritete. — Pojavila se je nova kombinacija, ki jo nekateri politiki zagovarjajo z vso vnemo. Koalicijska vlada iiaj se sestavi na sledeči način: demokrati nomlnirajo za mesto notranjega ministra štiri osebe ter prepuste parlamentarni zajednici, da imenuje štiri osebnostl. kl bi prišle za mesto ministrskega pred-sednika v poštev ter pripuste fzbiro esebe demokratski zajednici. Na ta način bi se morda dalo resiti neso-glasje, ker bi se sicer pogajanja za-vlekla v brezkončnost. — V političnih krogih se zatrjuje, da je sporo-čila demokratska zajednica dr. Smodlaki. naj obvestf Stojana Protića, da želi demokratska zajednica rekonstrukcijo pokrajinskih vlad na isti način, kakor se bo izvršila rekonstrukcija pri centralni vladi v Beogradu, na mesto hrvatskega bana pa naj se pripusti tuđi kako drugo osebo, ki ne pripada ravno Na-rodnemu klubu. = Posafarrta za koncentracijski kabinet. LDU. Beograd, 21. marca. VčerajŠnja »Epoha« piše: Včeraj dopoldne so se nadalievali pregovori o sestavi nove vlade. Dr. Smodlaka je nrrdiagaJ. ker je Protić odbll dr. Trumbićevo kandidaturo, za predsednika vlade dr. Pavlovića. ProtiĆ tuđi te- kandidature ni sprejel. kakor tud! ne g. Cvijlća. Ko so prišli v to zaeato, je g. Protić predlaga! kandidaturo dr. Smodlake. O. Draš-ković je izjavil, da nima ničesar proti tej kandidaturi, da pa je povoljen rezultat pregovorov odvisen od vprašanja pokrajinskih vlad. O. Pro-tlć ne vidi težkoč v Sarajevu in Ljubljani, za Hrvatsko pa zahteva. da ostanejo mesta bana, podbana in poverjenikov za prosveto in agrarno reformo reservirana za parlamentarno zajednico. G. Drašković je ta pređlocr odbil in zahteval. da se tuđi hrvatska vlada sestavi na principu centralne vlade. Do rezultata ni prišlo. O. Protić je izjavil na razstan-ku, da bo skllcal danes svoje prijatelje na posvetovanje in da bo takoj dal odgovor. — »Tribuna« piše pot vatikanski diplomatski zastopnik pri naši vladi. USTAVLJENE USTANOVE. LDU. Beograd. 21. marca. Fi-nančni minister je prepovedal na-naljnje izdaianjc vseh odobrenih kre-ditov za štinendije, da se izvrši revizija vseh dijakov v tujinu ki so državni štioendisi!. LDU. Beosrrad, 21. marca. Po odredbi finančnega ministrstva se tud! odobreni, na še ne izrabljeni krediti ne izdajajo več. Ministrstvo narodne^a zdravja ne bo daialo ni-kakih štipenđijev več ter ne bo r>o§i-Ijalo duaKov v inozemstvo. Verjetno je. da se bodo Stipendije revidirale, ker je ngotovljeno, da Je več prime-rov, ko so dobili stipendije tuđi taki, ki jffh ne zas!už*jo in ki v obče nima-}o pravice do štipenđijev. MTPOVNA POGA.TAN.TA MED 1A- PONSKO IN SOVJETSKO SIBI- RIJO. LDU. Pariz, 2\. marca. Iz Tokija se javlja z dne lt. t. m.: PooblašČe-ni zastopnik čeboslovaške republike, dr. Girsa Je obiskal v Vladivostoku zastopnika japonske vlade, dđ° mu predloži predlože zastopnikov sibirske sovjetske vlade. Smirnova in Jansona. Sibirska sovjetska vlada predlaga, naj se vojski ustavita na sedanji crti, da se prepreci nadaljnje krvolitje. Nadalje predla^a sibirska sovjetska vlada, da se določi kraj, kjer se bodo pokajanja nađpijevala. Jimonski zastopnik je dbljubil, predložiti predlože sibirske sovjetske vlade svoji vladi v Tokiju. Dne 10. rnarca so došla v Čita japonska oja-čenja. Repatriacija čehoslovaške vojske se vrši dnevno oo dveh v!a-k'h. Zadm'i Zapadni oddelek čehoslo-vaške vojske stoji med Bajkalskim iezerom in Verhniim Udinskom. RAZDE1.ITEV NHMŠKIH KOLON1J. London, 19. marca. LIovd Geor^e je v parlamentu izjavi!, da se bodo nemške kolonije razdelile med zavez-«ike tako - Ie: NemŠke kolonlie v zapadni Afriki Drioađejo Anjrlesici in Bel-jriji; kolonije na tuko - vzhodu Dripa-defo Južnoafričkim đržavam. Nem?Ke naselbine v Tihem tnorju južno O tt aairo mm Krvi, oaptnio bp i I kor site pilavke od nas. s sebof pa odnesejo milijunske dobičke v — so vražnlkov tabor. Z nečuveno naglico in spretno-#stjo so nam izvozili najprej malone ves nikljast novec; z avtomobili, pol-nimi vreč niklja, so uhajali preko meje, kjer so jih sprejemaii po dogovoru z odprtim naročjem. Nato se je začelo tihotapstvo s tobakom in ciga-retami. Pred trafikami so stale dan na dan ćele fronte tihotapcev, da Ie ostal dotnači \rg skorai brez bla^a. Danes so se povzpeli tihotapci Še višje: od usnja do konj, goveje živine in prešičev, od mlevskih izdelkov Iin živil vobče pa tja do kuhinjske po^ sode. Oplenijo nas do kolega, izro-pajo do poslednjega gumba: mi pa se oblačimo poslej s figovimi peresi iu se sitimo s papirnimi etiketami! In Ljubljana se polni s fekimi po-štenjaki. - Med stoterim! novimi uradi ni nobenega potrebneiše^a. kakor je urad zoper navijalce cen. verižnike, dra^oletnike in tihotaoce. Treba bi bilo Ie še, da se ustanovi nov urad, ki naj bi dognal strokovno in moralno vsposobljenost, vire.in sredstva ter delokrog tekom poslednjih let ču-dežno vzniklih trgovcev in obrtnikov bogatašev. Dognalo naj bi se inkvizi-torno pri vsakem posamezniku, s čim se preživlja in ali mu ni naslov Ie plašček, s katerim pokriva svoje zločinsko egoistne manipulacije. In vse take »trgovce« in »obrtnike« ter vse take »beguncet naj se na čast poštenomu delu požene iz mesta. Po-mede naj se temeljito z lenuhi in iz-korišćevalci, obračuna drakonično z vsemi pijavkami države In ljudstva, a če vse nič ne izda. uvedite žanje zaplembo prisleparjenesra imetka in prisilno delo! Dovolj je bilo že naše jugoslo-vanske sentimentalnosti, in čas je, da začnemo trezno misliti naše. Užreti se ne dajmo in do poslednje kaplje krvi se izčrpati ne pustimo! Razlo-čujmo med begunci in »begunci«: r>r-vim naie sočutje in pomoć, drugim — bič! Fran dovekar. Zoeza HranJ-Železna Kaplja - VellkDoec Že stari Rimljani so poznali pomen gorske zarese tk> I?ok-rl§ki dolini, po Beli do Podjune, kjer so Imeli svoje srediŠče na rodovit-nem Podjunskem polju. Po tej dolini so korakale rimske Čete proti seve-ru, po tej dolini Je vodil rimski cesar Mark Avrelij svoje trupe proti ger-manskim Kvadom na sedanje Moravsko. Po tej dolini se je umikal Pre-šernov Crtomir pred Bavarci, zdru-ženimi s krščanskimi Slovenci v Bo-hinjsko dolino. To dolino so porab-ljali divji Turkl na svojih roparskih pohodih na Koroško. Koliko zgodo-vlnskih spotninov. koliko veselih hi žalostnlh dogodkov iz slovenske pr*~ tekiosti hrani ta dolina! Bili so čaši, ko so bili ožjl stiki po tej dolini med KoroSci in Kranjci, kakor so dandanes, ko ni bilo tega od stare Avstrlje po.geslu »dlvide ed imperac še gojenesra partikularizma med Korošci, Kranjci in Stajerci. Na-menotna so avstrijske vlade zane-marjale to najboljso naravno vez na jug in umetno sejale m gojile nasprot-stva med sosedL Stare Avstrije ni več, pač pa imamo onstran Kara-vank bra^e, ki želijo združenja s svo-jimi brati na jugu, ker hočeio Živeti. Tu je treba vpostaviti sedaj — zadnji čas je — zvezo na )ug. če se ho-če pritegniti Velikovec in Podjuno k Ljubljani, k Jugoslaviji in ju odteg-niti Cei ovcu, kamor morata težiti, I ker drugam nimata zveze. Taka zve-za bi bila smrtni udarec za Celovec, če bi ostal v Avstrijl. Ce kdo misli, da bo mesto Celovec ali Đefjak pri-stopilo vsled pomanjkanja živil k Jugoslaviji, ta se mori pošteno. Res je draginja za živila v teh mestih, a dobi se Ie še vse, tako da ni čutiti pomanjkanja. Tomijepravdobro znano. Dobijo od Lahov mast mo* ko, olje in riž, dobijo pa tuđi marsi-kaj od slovenskih in nemškutarskih tihotapcev in verižnlkov. Dan na dan gredo politi vlaki lesa In železa skozi Podklošter na Trbiž in ne prazni nazaj. Avstrija da Lahorn les in ždezo, za to dobijo najpotrebnejša živfla, a ne pomaranč. fig In rožičev kakor Slovenci za svoje najboliSe premoženje — les —w Kakor nf popolnonia uspelo v svetovni vojni izstradanie centralnih držav ampak energični nastop {ago* slovanskfh čet na solunskih in nato ententnih na zapadni frontu tako je tuđi tu treba energičnega nastopa. Slovenski kapitalisti, tu so zakopani zakladi! Vpostaviti še pred plebiscitom živahno avtomobilno zvezo med Železno Kapk> in Klanjem In prvi av-tomobil naj vozi na naio Veliko noč! dvignil se bo Kranj, dv^gnila Ljubljana ia Celovec bo naš ali pa ga ne bo. I Df.P, 1 Velika afera o nerlt-nllilta z muho. »Si. Nar.« je že 16. t. m. priobčfl kratko notico, da so na glavnem kolodvoru zaplenili en vagon moke in en vagon pšenice. Zadeva je tekom temeljitih preiskav od strani central-nega verižniškesra u rada zadobila značad velike in umazane afere, ▼ kar tero so zapletene razne osebe. Dne 13. t. m. se je izvršila zaplenitev moke in žita, obenem pa tuđi aretacija Vitka Mejača, s»'«ia usrlednega po-sestnika, trgovca in bivšega deželne-ga poslanca Mejača iz Komende. Za, njim sta bila aretirana Pavel E r z i n in Ivan V r e Č e k. Zapleteni so v velike verižniške kupčije, katere so znali izvaiati zelo rafinirano. Zahrbt-no brez vednosti merodajnih faktor-jev so zlorabljali »Žitni zavod« in pod njegovim imenom pošiljali iz Banata transporte živil, k! so šli vse kam drugam. Mejač ie imel ^u-} na Hakerja za 5 K kg. odnosno K 6*50. Mejač je to pšenica — ki Je bila po-. slana na naslov »2itni zavod« — kar pa so poznete precrtali in naslovili »Pavel Erzinc — prodal P. Erzinu Zh K 580, ozir. K 6*80 v. Erzin pa Jo Jtt prodal dalje takoj namelčencu 2itna* ga zavoda I. Vracku za K 7*80. Ta Joi je hotel spraviti v mlin Francettt Majdica na Viru pri Domžalah. V*b; -gon moke pa fe bf! naslovljen nf? »Robežnik — Vič«. Robežnflc o tKB( niti m vedel. Sete ▼ Ljubljani so nA; ponudili moko po 14 K. Ni hotel spra* feti ponudbe, nakar ie moko kupll Eiw žiru da K> proda v Žiri. — Zaradi vy-riženja in navijanja ceu jfli ie obsoc*l centralni ver!ŽTii§kJ urađ: Vitka Mfr-]ača na 2^000 K fn šest mesecev z*h ^ora, Pavia Erztna na 18.000 K fe 4 mesece zapora ta Ivana Vvečka n* 15.900 K giobe ter 3 niesece capon|* Obenem so predani državnemtt prr.vdništvu. da uvede oroti njim ka^ žensko postopanje zaradi ilorabt oradov itd. — Kakor smo informirani, Je v kroglh banatskih eksport#ri jev žita vladalo silno ogorčenje ptrttB 'Zltnemu zavoduc. ker so bili ikkKI učeni, da »2itnl zavod« Izvaža v At* strijo in da Slovenija ne potrebuje to*» liko koJičin žita. Sedaj fe Jasno, ćai to ta trojica rafinirano znala izrabljatf sloves in ime zavoda za svoje veruV -nISke Spekulacija Zanlmivo Je tofl, zakaj je 15. t. m. v nedeljo zjutraj bila objavljena prepoved izvoza žlvfl ▼' Avstrijo od strani predsednfka Ć9± Brejca. Tekom sobote Je bil že vef^ materijal zbran in predsednik Je bS prfmoran, nastopJt! proti takemu to^ rlženju ln izvažanju. Dalje smo pdfcj učeni, da so se nekater! krogi silnog trudili, da bi zadevo nrikrilf. Toda^ stvar je zadobila take dimenzije, ćm: se nJ moda prikriti Ln da so moraH >gospode« prepustrt! usod! In kaznij Dneuiie uestL V Ljubljani 22. marca 1920. — ftiozemak! listi nam v £b£$h njem času zopet-redno izostajajo aA pa se nam dostavljajo tako kasno, da jih ne moremo več rabiti. Ali naj xqnj pet začnemo streljati s težkimi topo*; vi? Ali Izda pri nas res samo Se to-robač, dobra beseda pa nič? — Nemšklh kraievnih bnen iš\ več v Jugoslaviji, to si naj zaporna) nljo razni zavodi, trgovci in pri vat-niki, ki Se vedno rabUo nemška krft-Jevna imena za naše slovenske kra- Je. V rokah Imamo pismo »Jadranske zavarovalne družbe « katere pravo ime je »Rlunlone Adriatica di Si-curtft,€ ki nosi tale nemški naslov: »P. a X. T. Unter Orušovlje, Bezirk OillU Steinmark.« V kuverti se na haja docela nemško pisan poziv, ca: »Mlgnon«. Izven abonma. — V petek, dne 26. marca: »Rosafk««. Abonma C/3. — V soboto .dne 27. marca: »Ksenija — Pa-gliaccL Abonram D. — V neddjo, dne 28. marca: »Faust«. Izven abonma. — Dra-mi^V ponedetjek dne 22. marca: »Vrag«. Aboftma C — V torek. dne 23. marca: za-prta — V irfdo, dne 24 jnaret : »Mlmc-crede«, uradn^ka predstava; Izven abonn — V četrtek, dne 25 marca: »Ool^ota«. Icren abomna — V petek, dne 26. mare«: »Nora«. Abonmt A, — V soboto* dne 27. marca: »Vrag«. Abonma B. — V neđelto, dn# 28. m«rca: »VraR«. Izveti abonma. Is KteđaltSke plsarne. V sredo. đn% 24. marca se uprizori v dramskem g!eda~ tlSS« urađnH&a predstava »Mtmocredt« a Icvtii tboftffia, •lUtalJa«. — »PasHaoei«. Ptrmovt »Ktenijt« je Is tJstih casov. ko si Je »Cival-lerit mstlctnit raporedoma osvajala vcejt to roanlle odre. To se II pozna fe po tem, i da |e skladatel] vpletel Tanjo tntermczzo j naravnost po Mascasaijetn zgledu. OIa<;ba )• sicar tad! po večtnl ItaliJanskesa znača-ta. ▼•ndar nlma niS nevltalskesa na sebi, ne*© podala v sklenlenlh stavklh tvoje me> lodlosoe arije po načina stare]Sfli Italljan-tkfli oper. Pri prvi predstavi 18. t n* ko je po večletnem odmora >Ksetit)a« xopet prtila na ljubljanski oder, )e uveljavllala naslonio vlogo gospodična ZI kova a krasnim —pehom teko ▼ Klasbeoem osini kakor m ićpo svnan|ost|o. Njena pevmka •tvariUr H bila uredna tem ve^Jejia primanja, ker |e brez napora obvladovala visoke ta najvflile note. na ka ter ih se skoro neprestano tttriie njena partija. Tatjano Je absoMrata fospodlčna OlesovICeira a simpatični« titsom; menlha le pet fospod Stepnlowskl ospefno, dasi bi ee tef vtofl bolje prHecel lonalkl tenor; vitesa fe predstavila] gospod Wawrzynl«ckl t aoHdnln materlalom, kl pa le al dopuMal določoe sodbe o njesovih pevtkfb smoi-mo&đk. Zbor mealhov le bfl veK svoji nalo-fJ: orfeoster le pod enerricrrtm vodstvom ffospodt BretoTlka svoj del Unifl g blesteCo proclsnostjo ter le zlastl onvertiiro ta tntermetzo podal pTasttCno, v koncerta! obtM. — »Pagliaccl« $o kakor rselej t»dl pri prvi leioinfl nprtsorftvl doseaH popoln mspelL Jako »CliUHvo Uh je avedel goepod LiTir s rrolo lepo kantlieno v protogn, kl ga le le opremfl t dramaUčniml akcenti Obahutvo le spreleio njegovo predavanle i gtamo pohvalo; kor te H tadl poten Toato gospoda LevarJa ponalal t vrlo pondarjano pevsko hi Igralsko mietnottto, te Je nmnl gogpođ Lerar po prvem delanj« Se potebe prOratafl pred zastorom. VobCe to Ml todl vat dragi soHstf deteial zastniene hvale, tako v prvi vrsti goepodlcna Zlkova, kl Je evHttivsHi Ifedđo • CoMflAbfie) g nwagfpi lepoea »ote* gatpoit Drvoti H K#-vtC katet* Cwrto to Befex> ili MM to frigam ie igaa Itaiskft pređstov, to go-apod Staaicar, Ogar Sflvto se li dobro pritegeJ okvira veaeioit hvgJne piedatavt. Zmmmbmm vodstvv goepoda Bregov-Ikg gri ggjnggt m |i MStopeJ mbtf wtw& te to gotiiPOb ortraelif imi lifuaf tervovV toiahopta; reiHi gaisoJi P• yh»ta a. R. 2eletnfk. Novi nnstrnvanl »Don I Svijet« v Zagrebu fe v 6. Stev. prinese! cianek o nail primadoni, gdč. Jani Rtchtcrjevl ft najnove!?o njeno sliko} Iz peresa Tr. Oovckaria. Članek }e obenem skica sgodo-vine na^efja KledatlšCa. Porečevalec pravi: »Ode*. Richterjeva, vrla, zavedna Cehmla, Je bfla tfsta prva lastavica, kl Je prtaesla na5i operi novo pontad.« Soholgfoo. Ustanoviti obeni zbor »Drvftva trn zgradbo Sokol«kcMta doma v Mostah« se le vrSil dne 2. februarja 1020 v gostilnl brata pfedaedaHi: kr. Dia Predovićt prvi peeV »redse4ssk: hr. Hevak Boian; dragi pasV predseda*: hr. Zapan Praac; toln*: br. 19sjaar Aaitfltt? MsjgsJgBn br. DejtoMev Me> Bfl^^hi 9 ^n^slh^»^^sjina£HFft • ^VMaMcKtaiB^b & »^^— e%A^»^* ^^nHfsfs *■!■• fiffSffff^ial* st^kccccs HMWMt «ee» !•■■# Pecar Asieaav Laa^tne Ivaav vlnaH IVasc* ACMC4M« ia^#e^Mkc^^K^ Ma«M* m^^^^M^^ •■•wi« ^^F^^w«^if««» MiBfiiBt 3saeapjBB> Aa4ra. tesBigir Aieetof nejMetoM: br.: Krane Matevt, Remtggr hrn; mMo* vaid ratenov: hr. Reajfgar Craet to Bpoart fvan. — Pri prvt o« se Iskreno zahvaljuje vtent otrtm, kl so dobrohotno pripomogli s svojo ineluuetjo hi pa todl vsem dnifim, kf so aa kakorkett naCin sodefovall, da Je dmltvena dohre> delna prlredltev dne 16. marca tako lepo uspela. Dmžabnl večer Moba kolesaiiev hi motociklistov Ilirija se vrit dne 34. t m. ob 8. sveSer v restavracf)! na ftifnem ko-lodvom. Vstopnlna prosta. Vabljenl so vsf prijatelji Sporta ker Je narnen večera predvsem dmžabno zbUievanfe. k flalnooelSa ooroCIla. •JUOOSLOVANSffA MATICA« V MARIBORU. LDU Maribor, 22. marca. VčeraJ se Je vršila tu nstanovltev nodrtižnice Jufco^iovanske Mattce. Zborovania se je udeležilo nad iOOO oseb, nakar se le razvit t>o mestn veličasten fmrevod, M so se sra udeležifa razna draSrva, korrjoracrie, šolska mladina In irmoffo-broJno drtisro nhčln^tvo. Sorevt>da $e) Je udeležilo okoH 5000 oseb. V sprcvo-đu so se nosile zastave ta napisi naJfli neodre§enih krajev. O JADRANSKCM VPPASANJU. LDU. Đeosrađ. 21. marca. »Po- Iit?ka« prinaša razgovor svojepra pa-riškegra dopisnika z nekim znanim franeoskim diplomatom, kl Je bil ves čas mirovne konference eden najme-rodamejših člnitellev franeoske delegacije. Dopisnik »Politike« Je vpra-šal diplomata, koliko čafta bo Se trajalo neurejeno stanje v okupiranem ozemlju na!ega Primorja. Diplomat > Je odgovorll r Vprašanje Je zelo ko&-I ljivo, vendar pa smatram* da se mo-! re odgovoriti z logičnim zaključkom, da bo trajalo do tedaj, dokler ne priđe med vašimt in ItalUanskimi predstavnik! do dlrektnega sporazo* ma. Kakor Je vsem znano, sta Angli-ta In franci)« že nekollkokrat posredovale, da bi se Jadransko vpraSanle odpravilo % dnevnega reda, toda razne okoliščfne so vedno prepreci-| tev da bi se to uspeSno doveđlo do | konca. Wilsonova akcfja Je uspela samo relativno. V stvari sami Je uravnal rešftev v on! smeri, kl so Jo i predstavnlkl zaveznfkov za večkrat | zavželi. Sporaztrm med Italljo In Ju-! goslavfjo pa Je edfnl modus za re9!-tevt kl bf Jo mogli obe dcžell spre-jetl brez ugovora, zaka) medtem ko ; so zaveznfkl IsvrSIB s svolim ma* nlm ultlmatom od 10. februarja brei-uspeino pretnjo Jugoslaviji ,naj pristane na LIoyd Oeorgeor m Nlttljev kompromis. Je akcija Wllsonova istovetna v negativnem zmfslu. VaSI fn ftalijanskl zastopnikl so razmneli konCno sploSne Interese. Pokajanja, pričeta v Londonu, so ▼ resnlcl pre-kinjena, toda to ne znači, da so definitivno završena. Razna nasprot-stva ▼ spiofnfh ozlrih med ralhnl In italljansklml zastopnikl v Londonu, so bfla daleč manjla nego v kate-retnkoll prfmeru proilegft let«, ko so se zaveznlk? trudili, da privedejo Sonnfna v stik z vaSo delegacijo. No-tranle razmere r dežell so prisilile Nlttlja, da Je odgodfl raxgovore in đa !• pospelll ttstvaritev tuselduahiafra kabineta, a katerim Je — tedtf it more to red — zagotovit tebi Mdf-tovftftfi parlamenta. Reorgattteac«a NtttlJevefBi kabfneta ▼ nofrmU li gmafijl polttikl nudi ▼egjfafindf ta mofnoit povoljnegi sporamma ne-go kdaj prej. Diplomat Joa konfitl: »Med iiovlml akttvnlmi» jgffigff j> nekoliko akthmfli taterveiiclfoiilitov i firokfm obzorlem t katertmi more> mo nadaUcvatl pocajanja. kl Ml đo-vedejo 4a ibilžanja to »POfiisiiM itMđ ftafijo In Jweo$lt^o, Nadaljt pravi dotrtsnfk ^Potftflce*, itiraml mvnaMJ glavnera đrtavnega racitnovodstvm. Ta odteJr* v kalfrem so nabajata polet: uradnikor mtnistr-stva za ftnance tudl jrjf. UJW In đr. Slofcar bo postova! kot tvctovalnl organ v itfolravnlh fhtanSnlh vpraSanjili. TRST IN JULUSKA BENECUA. LDU. BiOfrML 21. marca. te Trsta poročajo: V Trstu ie Je poja-vfl močen pokret da bi m takomra-na »JulDska BenečUa« odceplla od lUUJe % namenom. đa se re* gospodarske propasti, ker Je med tem, ko je genovsko pristanilče preobloie-iio i defom, triaiko prlstanHtti čfm-daUi bod prazno te prebivatovo vsera kraja člmdalje botj slromafno, ItatUanski trtord nascUcnd se pri-pravtjijo, da sapuhi Trst ker nhm»* jo porta. PrdHvatetvo It mrerfeno, di ao samo s avtoooraijo mori raH-ti »JulUsk* Benidla«. te aloer m li ntthci. kakor idi to avtoncnOo € Ammnlo^ U hoto m ta način rt> IM rdfco ▼pralanje. t«mveč % na* menom, da •• posMle takozvana »JriOrini BineSljM —đ* t Jo«o-slavUo. MIROVNA POOAIANJA V SAN . REJUU. LDU. Park« 20. imrc*. (Brex-fteno) »JottmaTđes Debati* trdt da ii bodo ta leden v*M* iefrmlrov. ■OsnOfiBoe/ v san emosj. lopfich jmmmmmmmmmm^mmmammmmmmmmmm^mm ta Uoyd Oaorve sprejda. V Rimo so nkrenffl potrebno* da se mirovna konftrmc* omesti ▼ hotela »BeDtV vne«. ANTAKTA PROTI OBOROŽEVA,-NJU DELAVSTVA V NEMClJL Stotlgf U 21. marca. Antantne vlade so kar najodločnde protestirale proti oboroževaniu delavstva V nekaterih mestfh Nemčfle. povdarja-joč, da tako postopanje krti določbe mirovne pogodbe. STRAJKL LDU. Pariz, 20. marca. (Havas.) Rudarji v loirskem ozemlju so stopili v stavko. LDU. Madrid, 20. marca. Zclcz-ničarjf so objavili manifest in prctl-Jo z občno stavko na vseti progati od ponedeUka dalje, ako se Jim ne pove-ćajo draglnlske doklade. OTVORTTEV PROMETA V AVSTRUL Otntai 21. marca, Kakor poro-ča državni urad za železnice se otvori v ponedeljek« 22. t m. osebni m tovornl promet v Avstrljl v isti fzmeri, kakor Je bfl ▼ veijavl pred zadnjo zatvorltvljo. POUSKA VLADA SE JE UMAK* NILA V POZNANJ. DonaL 21. marca, »Neu Trefe Presse« prlnala naslednjo. 5e nepo-trjeno vest iz Beroiina: VarSavska vlada Je pobetrnlla v Poznanj, ker se Je v Vartffvi baje proglasila sovjetska republika. KANDIDATURA DR. BENESA. Prajca, 21. marca* Kakor poroSa »Tribuna« Iz dobrofnformirane strani« ii podal zunanjl minister dr. BeneŠ Izjavo, da bo pri prihodnjtfi volltvah kandidira] na socijalnodemokiatičnem proframn. ARETACI1A MADŽARSKEOA VO-HUNA V KOSICAH. Prara, 21. marca. »Tribtnm« v&m-ča: V KoSIcah Je bil tretiran bivSi honvedski nadporočnik rarkas, kl ie bil orjranlzator madžarske tajne poli« rije in elan organizacije belih terori« stav. Pred tednom drtf le orispel Par-kas v KoSice ter sku3al nstvarlri zveze med madžarsko vlado in v KoŠIcah se muđečlnti madžarskim! monarhisti eospodarske oestt. — fJstevKtfv Jsvocb flte ai Mk^ Z odrom na rata« komentari« v časopfija o «kr«pii defoffi# vlade* kl It astavfla Izvoz moke at flta Is SlOTealle, m aradno bco-tavlja, da le defekta vlada tamtavfta vse transporte s inom In moko, kl se naliaialo na stavenskem ovemf)« kot prevoeno bla-Ko, dotočeao ta Inoremttvo. Ođ te prepo-vedl eo tsnetf ententnt lrawportl, kl naie osemlle eamo pasirala hi tramportl amerl-Ske pomoiiie akclle (Anerleaa Rellef). Za vse 4ntte transporte z IKoai hi moko to pa dobflt Itleznflke postale mloc. da \\h tadržt ta naznanllo odseki ztL prehrano, « bo potetn i njfmf razpalagai Ta akrep )e W! potreben tnto, da te prepreci v S!t>-VOTitJI krlsa v prehrani, kl I« pretila vsled fesa, ker fe Mio zaplenleno v Somborn bi đrttcod tUo hi mob, nakupllene ra Slove« nf9o. Mlnfsfrsrvt) ra prekratio Je to orovf-aomo odredbo deSetnt viadt rasirrflo fn preporedato Urot tivn spioh ter rtafco b-da|an|e Isrosnle. Avstrlltkema fitnemu zavoda le defetna vlada protnlo aa lzvo» zavrafla, — Sladfcume fmtettrfta. thw 25, nmr-em 1920 bodo shođJ posavskfk kmetu*, na katerffi %e b« tovorflo o ustmnovftvf tfad-korae tovarite, na Posavfo m na fcaterfli bo predavat irosp. Fran Malasek, strokov-nl nCItelf na Ormu pri Novem mestn, kaVr> fe ravnati t tftjfkomo peso. Oovorfl bo ob 8. ztntraf pred oMInsko htio ▼ Zakottt, ob pol II. v dvorani gosp. Kovatl&a v Dobo-vf hi ob pol 4. popoldne v fostilnl grosp. Bttkovfea v Malencah pri Krikt vmsl. — Na« koaVovaaf demv. »Politika« pff«: Po sedanjih podaffcth saaia skupna ▼sola kolkovuieta denarja od novembra 1flt do konca fafmarja 13». leta 4 mHf-larde 6KMM.41* K; ea SlcvventSo 717 mJlf-Joaor 4S3JI0 kroa ali 15-50 odstotkor. Izpred sođtiCfl. — Razmere ▼ tobačnl tovarnt Pred Dubljanskim deželnfm kot ▼rklicnhn sodiicem Je bila 16. t m. dolgotrajna, deloma senzad) poina vrlrlicna razorava. TobaČna delavVa PranSISka Vode Je vložtfa vzklic piroPrejšnja uprava pod Elsner-jem je bila pač zelo liberalna«. — Glede Perine pravi: »PeHna si je moral iobak nabavit na nelegalen način! — Svedok odločno naglaša, da se je v zadnjem času morala delav-stva zelo dvignila. zlasti odkar je de-lavsko osobje samo prevzelo kontrolo in vizltacije. — Tuđi uradnik B-y se je posluževal delavk za iztihotap-Ijenje tobaka, kot izpove priča Uršu-Ia K a t ay e r. Razprava je podala «*aV Tako je mU planaadb MI <*- darovan z Jepim Miklavževhn dari-!om. O polnoči Je šel domov v Robio dolino. Pri tobačni tovami na dvori-šču začuje tajno, nomembno žvižga-nje. Začae posuematt žviigalca^ Oglasa se mu. Pristool k zidu. Se en pontemben žvižg — iti Dreko zida prileti—paket s500 zavoji cigaretne-sa tobaka. — Senat ic dvtenB prvo sodbo in oprosti! delavko Prančiško Vode.________________________ t Jajca. »Vaovčevalnica za živino te mast« bo oddajala odsiej, dokkr zaloga traja, kokošja jajca komad po 1 K 30 v in slcer v prodajalnl v Štritarjevl ulici. f Goveje ateso. »Vpav&valntca sa žf-tfaa li amt* bb tmaafafa Hrtri t j. 33. ter polutrftdcm t. j. 24. t. m. na prosti slolalci v Mrtem drevoredu govefc meso po povprefioj os*l 33 K za kg. Vsaka ttragka dobi iisS*t£ 2 k* mesa.__________ MZMdlit. Ic »tMisMilrs stsann. V đramstceta cfeđali&u sta se nalll dve operni kukali. Kdor iih jo tcgubfl nai se 2glasi i>ri gleda-USkem mojstrn r. Lcbnu. IzgaMl m !• zavitek s crno bluza in kotom rumcakaste fine svile. Pošten naj-dltelj naj |o proti nagradi odda v Jenkovi ulLci št. 18.____________2149 GlaTnl urednik: Rasto Pnstostemšek. Odgovorni urednik: Bofldar Vod eh. ZAHVALA. Vračalo* se po patili M iMfunfva nazaj v na£o rajsko milo, ifiiiSj faHtioi zasužnjeao domovino, veže n$ prije*«« dolfiost, da se bratom in sestran ob Mori za vse dobrote prav Iskreno nkraljujeino. Posebno zahvalo izrekamo politični oblasti v Ljutorueni, kaezo - Skofijskeron nradn pri Kapeli za vsettranako aaMovje-nost fn podporo v teh težkltt Casfli. Kftlvečjo zahvalo smo p* dolini g»-stoljubni biši blažega Župana zosp. Zem-Ulča v Radinciii za vso ocetovsko skrb, ki Je vedno z odprtim srcem fn pohđh rok § laj šala na5e gorje. ^| Bog in osvobojena domovina bodi v»Š plačfdk! Radilici, dne 18. marca 1930. Đecunske dnuine: So^terSič, Jafcfti, Vrtnar se sprejme ^p^fL^o pliče naj S2 paš!;cjo na gosdno in građansko upraviteljstvo .Bistra*, pošta Borovnica, Slovenija. 2129 rI2iu8Q)KI Bll vrsten plemeniak« se ;roda. Teža ca 400 kg. cena 7000 kron, -tai 3 leta. Anton Bakovec, Begunjt pri Lcscah št. 80. 2! 33 fOl^Ttuičovo je došlo in se dobiva v vsaki nmožini. SREBOTNJAK, Kolodv. ulica št. 31. 2135 Uf FTaiTiralt /ijana Miklošiće\a cesta 18/11 Časno ne ordinira. troiepiska^ :a trgovske samostojne kore^pen-• e v ijlovcnskera, ncmSkem in iiali-«ni jezika :n slovenske in nemšKC stenograf i je, kakor tadi tluIlAđ škc^a jezika v govoru in j po mo5nosti stenograf i je. Prednost i one, ki so izvežbane v iesni tr-li, t^koj sprejme. Družba tImpexS >t trg 10. 2126 i! Bnpfm Ttsko mnotlao KBZBT! Iaznih steklenic, >ito pa buteljk za vino, po najvišjih cenab. Ponudbe prosim na K. faval. atesna trg. Sp. Šiška 150. 2142 totonto koto ike .Puch" 3!/j PS v zelo n btanju se proda. Naslov upravništvo SL Nar. 2146 :akup se da paša >ddjevem na parcelah ob Ljablja-ned želernico in deponije Paša dovoljenja se bode kazensfco zavala. Informadje daie Dr. Iwo ović, odvetnik v Ljubljani, Mi-ieva cesU 6. 2H7 e^ja mnoflna sveta čebule Dre. se takoj ceno odda. išati: LJubliana, Vodnikov trg št. 5, na dvorišču. Samo osebna butJČiJa ________, i. ..... —"^^™^^— Vino \am 1917,1918,1919 nadi tvrđka Missia, PoliUnc, 2073 Krojačima poiečiika Zttt^ Ci Alojzfj Novak, Domžate. 2143 Sflrejne st iiišoa i^tčš0^ bri hrsni takoj. Ravnotam se sprejme služkinja za vsa hišna dela. Naslov pove oprava Slov. Naroda. 2144 Modni salo« w Nina Pressl poirebuje tako) več tzarjen!h Sivili ^a dobro plačiJo. Vpraša se Iv. Fdtr« cesta st, IO/I. oadstr. Cl32 F&bltffak Sr»hofa In grah se dobi raj ICUlliLcI, ceneje in najbolje \ trgovinu s se me i Ssvsr Jb Koaip. Mublfaaa, Wollovs ul. 12. 2131 lHiS9P z dobrimi spričevall, prost voli ludi jaške službe, samski, želi vsto-piti v službo pri kaki gra££inL Ker ima veselje do poijedelstva, l2vežban vsakega deb, srrejme tuđi službo oprav-nika. Franc Ocrirk, St. Vid na Planini pri Sevnici. 2129 Kflt UMU SjSftttftoSS izvežbaaa gospodična. Ponudbe na AnoDčaf zivođ Drago Beseljak, Ljubljana, CaiharjcTO nabr. 5. ' ?U9 Trsjnjb f Trnovskem predmestju, IlufUIn okrog 3 oralov, se za leiošnjo Uošitja odda onemu. ki se zaveže proti piačtlu dob3vtjaji mleko- NatančnejSa pojasnili v Pnčišktnskl aHtf šter. SI. ________________2U1________________ Večja množina štedilnikov je liaprodaj. Po?2ve se: Jeranova ui. Steviika 11. 1P424 ffnnfflrifttsh vešća tadi ^šćine in z nUUIBlBIlIjfl, aobrimi spiičevali, stanu-joča pri svojdh, se išče za fino trgovino proti dobri plači. Dopisi na uprav. Slov. Naroda pod „Kontoristinja.2051*. Za takof mm lite na gra$ćlao na Kranjskom vel( knilgmlia ali KallgaveđiiiBia, prednost irnajo bančai knjigo .od jj ali knjigovodkinje v pokoju: ponudbe na Kajtaa, Jeteaice, D^eajsko 2122 popohioma zmožno, slov. in nem. jezik pogoj, se išče za takoj. Petrolejska dražba, /faribor. TrflUUar zmožen voditi veliko družab-llgOfCU no trgovino s špecerijo in dc;!e!nimi pridelki na debelo, sci poJ ugodili mi pogoji takoj sprejme- Ponudbe z navedbo referenc in plače je poslati pod šifro »Maribor, 212S« na uprav. ,Slov. Naroda* 2128 Ikad«! m motorno kolo znamka, Strna nHd &1 4 HP. VIC St 1« | nadstr, \m n»s!a lit dafilH utrtrta ali sprejmem postimo na račun v Ljubljani. Ponudbe na upravo Slovenskega Naroda pod .U. C. 21!6\ 2116 Ipaiisi fraaaJan v prometnem kraju riMIBn llfnUO na Dolcnjskem. Ponudbe prosim pod ,J. Z. 2117" na upr. Slov. Naroda. 2117 intikau sunmfiiioSžplž vetnik dr. VUdimif KreC v LJsMJail, SM- na ilica 1. RelleKtira se samo na prvo-vrstno moč. 2118 KuiašKega pnoitiitad^: s mem proti dobri pla^i Vstup takoj! ClrU IfUć, Vrbnika 38. 2060 Za fiturafsto nl]?tF obstoječe že 20 let v komitatnem mestu \ Hr\*atski, se iSče dober iotograt kot komoanjon. Kapitali ne potrebuje. Po-nudbe se prosi nemško pod Šifro .Vetćak* na anončno ekspedicijo, Al. Matelič Ljubljana, Kongresni trg d./L 2099 fiflVMflr ^mn- abit išče primerne ili?BlU" službe, najraje v dalmatin-skem Primorju. Govori Slovensko in nemško perfektno, hrvatski dobro In 1a-Šćino za službo dovoljno. V slednjem jeziku se hoće še Izpopolniti. Pod avst je bi! dalje časa rač. podčastnik, nato pa vodja pisarnc pri nekem večjem od-delka. Nastop službe na željo event takoj. Prmadbe pod »Dobra n»€t 2076 na upr. Slov. Naroda. 2076 fHasannifl nNFa mirna stranka brez iilNNilii! Wt otrok in slcer z eno ali dvema sobama in kuhinjo. Kdor |o preskrbi. dobi 50 kg krompirja in en rar finih Sevro Cevt|ev. Naslov pove upravništvo Slov. Naroda. 1949 Pozor! Če hoće kdo na Stajerskem kupiti kako hišo ali posestvo, na? £e obime na pišamo nepremičnfo : SasjSjvskl, MartBOr, Farbcrgasse 3. 2075 13 Praifll odda v najem većia po-tmmtrm. Vse v na]bo1jšem staniu ob oktajni cesti v Gornieradgonskem olera-ju; primerno tuđi za trgovino« Naslov pove upravnIStvo »Slov. Nar« 2074 Izjava. Tcsestnfk France Habjan iz Stoba obžalujein in preklicuiem žal i Ive bese-de, katere sem dne 29. svečana 1920 oregovoril v gosti Ini Antona Mullerja mlaj. o gospodin Francetu Cerarju. ob-činslcemu gerentu v Dorržalah in Jo-žefu Adamiču. vrytrskc:nu moistru, od ravno tam, rahvaliojoč se njima, da sta odstopila od tožbe proti meni. V Kinmik«, ise 20. saftea \*m. FRAKC tODE. maa Ma v spodnji mski, nantn-K Hl ska cesta &U 197. Po-izve se v Ljubljani, Potjanska oesU U. v gostttm. 2090 III Mhi v wediHl aiesta, brez kn-I»I iML fain)e» pripravni za pisarno, se zamenjate z^ dve sobi s kuhinjo, če ludi bolj cddaljeno. Naslov pove uprav. Slov. Naroda. 2001 TMMMfbi fatmaaib starejša moč; iz- kah trg. poslovanja Ište primerne službe, kot skladiščnik ali potnik v večjem mestu kraljevine, Cenj. ponudbe pod Jto-lldea 2089* na uprav. Slov. Nar. 2089 Kupi se nov ali star Se dobro obranjen parni kotel, stoječ, prlbL 2 in pol m visok, 1 m Širok, do 4 atm. pritiska ter opremljen s preskusnim certifikatom. Ponudbe na Det sitav. w Lattes, Sujersko. 2041 zTiio kihinnlo nstavnrjf se UČejo za takoj, podknharica (Extra-m^del) nočna kavaraiSka kuharica, ku-htniskf mesar, štedilniška dekU (Herd-mldel). Poizve se v posredovalnici •Hatalsf \ Danajska cesta 14. Istotam je na razpolago mnogo slažb za kuharice, sobarice in deldeta za vsa hiSna delt. 2068 Kuharica za delavsko knhinjo se sprejme takoj v tovarnl lesnih izdelkov v Zg. Gameljnah nad Ljubljane 2055 Gostilno vzametn v najem ali na račun. Naslov pove uprav. SI. Mar. 2057 Lepi toYaa& kiiHe se zgpet do!ii po &50 K klg pri tvrđkt Mlhael Oma-hen Vifaja gon._________________206b Mve^e kolifine na vago**: jelove deske. materijal (gradja), late, kolje za viaogradc, apno, ogfle tn plača m najviSje cenc. Ponudbe pod Tla« dlaUr IvkOT, Stasar, (V«jT#4hia). 1995 Inadcn na zalihi više vagona sohog drvenog uglfenn, kojeg mogu postaviti u Sisak. Dalj nz upute na adresu: Stfapaa Ha4alJ, P^kapako vis Zdesčiaa._________19^ IzJaTa. Za natočila in cfodajc. katere ni.^o pođplsane od Ivana Kenda, Marije Kenda alt upravitelja Fran JelovSka, ne pre~ vzamem nikake odgovornosti, Ivan Keaia, posestnik 2065 Bled. ■ Prodaialka ■ ■ izvežbana za trgovino s papirjem in knjigarno se takoj ■ ■ sprejme. Ponudbe pod šifro: 99Isvattaaa" na upravo I ■ Slovenskega Naroda. ^ I Kupijo se dobro ohrMtHMtl sodi od 300 — 300 IHrov. Ponudbe na Tmvmrmm sa trutovi**, Oermarstas ia almavl k dr. Maiip^rt, paiia Fts^akaapra. 2125 Stenograf (-inja) strojepisec z znanjem slovenščine srbohrvaščine in nemščine, se išče za veliko prometno podjetje. Istotam se sprejme dobro izvež-ban ksllfjavadla. Ponudbe na Anontai zavod Đraaja B«at>» Ifak LtvMlama, CankarlaTO sabratle 5. 2120 flPsHHsSBsSHBsHH ^M Prva pnSka tvornica cigaretnih stročnte ^H ■ JOSET MAĐTMEB, Praga, SonkMrtcki 5. ■ ^M izdeluje najboljše cigaretne stročniee ^m l99President*'| ^H Neviralna znam ka i/ samo pristnega oiežovskega n\irovnega papirja, ^B ^B velikost št. 2 in 3. Elegantna oprema. Brez Lzvoznice. JB P 51/13 HŽf Toi Oklic. Potom javne.dražbe se bodo dala v najem in zakup vsaj poslopja takoz\rane Čičmanove dotnačije v Dobrlavasi in gostiIni5ka. obrt, ki se tam iz\fršuje, dae 29. marca Itga leta popoIAne ob 16. uri na licu mesia prt Čičmauovi domačijt sami. .m Zakupodaja se vrši za dobo 5 let in obsega tud! inventar« Izklicna cena in najnižji ponudek se določita neposredno pred pri*" četkom dražbe. Pod izklicno ceno se zakupodaja ne bo izvršila. Naj vis ji ponudek tvori zakupnina za eno leto, ki se mom po končani dražbi položiti v roke sodnega komisarja. Kp, okraino sodliče v Dsbrltoasl, ođđ. L. dne 17. marca 1920. • a«V ^as^ ^^sa^ ^^■j%^_^^^^^^^^^^^fc^K^^^^^^S^^^^a^aa^i^Ba^l^i^Baaa^BiBWaslBiiBlB^B^aiB^BBmMa^iaSmB^B«^a^^ _________„CEMEltr dioniaro drufluo a portlaod cement 11 Splitu. I f POZIV NA SUPSKRIPCUU. 1 Cemenf dfmiOeO dniStVO Za POrtJand CCSmit U SotHi, «WJ««Io je n. gl«v>oi ^ipštini, kojs je bU* obdržan« điie 22. febra«a 1920., n .vrirn pove- cank tvornice cementa poviSenje đioniCke glavnice ođ 1,500 000 na 3,000.000 knm« iidanjem 7600 komada dionica po «00 kruna nominalnih: I 1. Od ovih dionica biti će prepnStena starim dionic«rimm polovica, i to 3750 komada, na način, da rfe na dvije atare dionice primiti jednu novu dionicu u» I prvenstveni tečaj ođ K 50Q._ po Homadll, koja SS iNMda OdMMH POtpMOO Uplatiti. I U to arrhn potrebno je, da dioničari polože plalteve starih dionica kod jednog od dolje mimIHmI mjerfa s^skripcije a da se u* njima oxa*ci isvraoDJ« prava opcije. I Dioničari gnbe ovo pravo, ako ga ne isvrife do sakrjacka sapakripetje. I 3. Ostatak Ođ 8150 dionica stavlja se na javnu snpskripciju oz tečaj od I K 800-- po komadu, kofa sa Imada odmah potpuno aplatUf. I 3. Snpskripeiia, koja se otvara 8. marta, traje do 3 aprila o. g. Jf . „,, 4. Pravo repartaoje pridržaje sebi uprava« vijeće, f ako sopakribentnaa ne U m«fo biti d^^aaism potpmu broj po njima »op«knbir»nih dionca, biti c« I im suvigak povraćen sa 2'/. kamata nakon objavljene repartforje, koja će Wtl 4»vrteM i« ks«a* aptfla o. g. I 6. 8nbskribenti primit će dioniee vs povratak megfMoaniee a* onim ajastuM gdje m ih nfisaV. I 6. Supskribanti sudjeluju na poslovnom rezaltaia pocam «4 1. »jecaja o. g. I Trstu, Zadra i Zagrabi, te ZUraisI sam m SpMa, u»wimo *ttm [ jaOT JstJtapg dnUtn n »rtmA crnu*. | ■^ rmW »-' Jl *"J ,'j-afcilB**'' ^lB^BjMptoslS^B^udp^kjsflBV^ • ■•*'■ Stran *'_________________________________________ .SLOVENSKI NAROD- dnt &. »arca !WQ, itev. 67. Oradm dobro ot>ranieno veliko kopal-rMU no banjo. Naslov pove upr. Slovcnskega Naroda. __________2139 Umi M aokihla v vetikotti 88'/2X64 Hlpl R llmiM cm. Lahko tuđi mz>-lo vcčje. Ponuđač na Juka Praprttaik. St. Petra c. 29 2140 Mig avto-đynaato Boacb aa Vka R štet. I. 2134 Mu l*n skoro nov dreafcl «•• K KP &tealt.2a»|aktB.aa*tr. desno 21 7 V globoki žalosti naznan'amo vtem sorodirkom, prijateljem in znancem bridko vest, da »c naša nadvse l;ubljcna mama, stara mamica, prababica, tašča in strinja, gospa Fanika Namorš zdravnikova vdova, dsnes po dolgi, mučni bolezni. previđena s tolažili sv. vere, v 80. letu svoje starosti mimo v Gospodu zaspala. Popreb drage pokojnice to w torek, tat !*■ d&olSi «rl pop« iz hiSc Žalosti, KogTesni trg St. 5. Prosimo tihega sožalja! V LJUBLJANI, duc 22. marca 1020. Žaititie ubifelji: Haiwi, laraiit LeiCar. Mn. | tatina otmttla st nt ratsoSIftJo' I Z bolestjo v srcu naznanjam vsem, kdor ga je poznal, da je izdibinil svojo I blago dušo, previđen s svetimi zakramenti, v 42. letu svoje starosti ob 7. uri i zjutraj, moj dobri, plemeniti in mili soprog, gospod Pi mm • ■ i • * eter Mihehc I indtistri!3!ec in posestnik. I Pozetnski ostanki se bodo pokopali na tukajšnjem pokopališču. ' I I Sladko počivaj v svoji rodni zemljici! I I V SevBfdg 19. marca 1920. I I Za njim žalujejo: I I I*ka Mlliellt, soprog a, Dr. Ante MUiellć, odvetrik v Ogulinu, Irfea Mlhallt, I I sudbeni pristav v Zagrebu, po poli brata. I I * I I Tužnim srcem javljamo vsem sorodnikom, I prijateljem in znancem, da je Vsemogočni poklical I našo drago ženo, oziroma mater I Julčiko Šutej I po dolgi in mučni bolezni v svoje kraljestvo. I Pogreb se t>o vršil v ponedeljek* 22. t. m iz I hise žalosti na pokopališče v Celju. I Bodi ji obranjen blag spomin. I CELJE, 20. marca 1920. ■ _ T * A . Dragxa Beranek. ■ Vlado, Ivo,Zvonko Ivan Sutej, ^ §utej> I ^ovL »oprog. hčcrka ■ Čden Bcranck, ■ zet. Nemška Austrija I Ako potrebujete iz Nemške Avstrije kaleršno koli blago, I ■ se obrnite na „Narcur** NindMt-und Inđustrle* I ■ O^MlIscUaft Masimltian Pr«u«tti « Co.f Wien I ■ Vl.9 Oump«ndortarstrasse 109. I I skladište J ^na veliko na malojfl RLš fotografskih potrebština =Jt V^ Zaareb, Ilica 12. /7A Kapi n mmmM £ZX?1 tančnim ^opisom m ceno na .lnpex* Krckdv trg 10, LJobijam. 2.23 Pisalni stroj, NcckarSulm motorno kolo ii gramofon t listani se proda. Naslov pove upr. Slov. Nar. ? Drva ? po najnižji ceni mehlui ta trte vsako množino pripelje na dom družaa (vUb pmrc Mahrora htiav Br«liev tr§ atev. tO, I Bftđstropie. 2002 DTVA mehka in trda dobavi in pripelje na dom. V. 8oagnattif parna žaga za državnim kolodvorom. Kupujem po najvišjih cenah hlode, rezan in tesan jelov kakor trd les ter vsakovrstna drva za kurivo. — VIKTOR GLASER, lesna trgovina, Ruše pri Mariboru. 9919 Kupujem in znmcnjam staro zlato in srebro. Velika zaloga zlatnine in briljantov. Lastna delavnici. Alojzij Fuchs, i«l«rtm»Tl «L •. 1670 lili deske. tiamc, koslanjev les, gozdove in o^ljc iz mehkega tn trdega leca Kupi po najvtSji cetil vsako množino Cr;; ba Impmm v l^|akl|saiv Krmuor trn 10. 1333 Z rajonu pristnesa Jtaj. vino iz leta 1918 sta po ugodni ceni naprodaj. Vprašanja na Karol ••llate, li—« trfo tn« LfafclUna, poitoi preda! it 164, liče se dobro izuežbnn bnjigovodjn za čim-reiSnti na ton Pismene ati osebne ponudbe ni „PH31OT * tahstča« tatftutrtsiio ao€|«t|«. *r»iua % o x. v Ljubi anl, teleabnrgova «U 4. I. nacatroot«. P.ed ta viti se e med 5. in 6. uro poooldne. Istotam se sprej« re koraispondatfltiilia, popolnornt ve§č^ slovenske in nem&ke steno grafije re» st oiepisja in vsch v to struko s adajočih pssarn-ških del. 2C46 starejša moč, obenem tuđi dober korespondent se takoj sprejme pri večjem trgovskem podjetju. Ponudbe na LJUBLJANA I, postni predal 163. 2005 ^nrpinipm knnpiniipnf^ iipi OJiliulII nUilulplJui'l , Odvetnik dr. V. Kukovec, Celje, Piva {n^ealovanska fvoralea alamnikov in klobokov Milka Kosova S Kvsj v Mengiu fbivSa psvovarna) priporoča svojo bogato izbiro najraznovrstnejših slamnikov, 2 .iii modernih damskih v vsaki množini. Nadrobna prodaja v Liaii« llaal, lllraba olloa 29. I. nadstropis. Istotam se sprejemr.o v prenavljanje stari slamniki in klobuki. ^^^^= Veletrgovina _____3 P. Teslić i drug, Sisak KUPUJE I PRODAJE: mješovitu robu, vino, žestoka pića i žestu, žito, surovine, gradj. vni materijal, ugljen, kemičke i tehničke proizvode, manufakturnu robu i stoku. SAMO NA VELIKO ! 2U38 Čisto svinjsko mast samo na debelo po najnižjih dnevnih cenah dobavlja I. Slavonska tvornica suhomesnate robe i masti J. Gttovfc Horo Crađifl«, Sluvonim. „ALKO" veletrgovina ±ganja9 druftba z o. s. Ljubljana, (KoUze]) tel. lnterurb. I3f? Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinjevca, ruma, konjaka in li:••.« - jev po najnižjih cenah. Pri odjerau celifa vagonov izjenme cene! Sprelrnefo ae saatital saatopnikl za 81eveal|e. Naznanilo. Slavnemu občinstvu viju dno naznanjam, da sem svojo 8tatx> znano pisarno za potnike v Ameriko, COSULICH - LIME, TRST - NEW YORK, zopet otvoril. Z odličnim spoStovanjcm: fim lula. KMnnln iHta fln. 3. UHiay. JodnmsRo hotelsKo in Kupallšno dion. Urnštvo SuSak-Reluh Zvonimirova ulica itav. IO2. ____________mr iMtaik alt*ecih hataleT In »«aatwi|e¥i ^al____________ Hotel Pension Sanatorij in veliko mor- Palače-Hotet „IPrniU4 sko kopali^e ^■nnniMi« ,tatraaUAV O«9tl|a. „TiaAMIA" CriHCTia. Crikyeafca T*fw Mwi 11. Hotel-Pensi«»n in morsk » Vsi hoteli in sanatoriji ^o najmoderneje 2 vsem Hotel-Pension kopalisče „JUUT Sibk-faka konforiom ureieni. — O^krba izvrši na. — Otvor- „SAM-MAmTHO" ■ , ■ .Mlrasare" v Crikvenici: ra Novi: uprava hotela 1 uM d...jm 1 ,»y Hoiei-Penston m morsko .StolariM' v Novom: za SuSak; Srediiajl mttš Ant- Hdfei - Peitlaa li vellkd kopatiSfe .JABAAlf *tvi, Saiak-tea. - Naslov za brzojave Jadran atrtk« ktatHUe Bakar. | cemtrala g^tak-Beka, Htmrtn Wu Stn. H! | | ^USAHJ* Wdfi Tlaadriifcl pa ■ ■ || Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, l«lHP9ncl#9 h3lil/3 I Kranl, Llubllana, Maribor, Motko- JCIUI CEll«fl%CI UOIII\Q j vic, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vtoge na hranilne knjižice, žiro in druge Zadar, Zagreb, Trst, Wien. vtoge pod najngodne,Sirai pogojL | Poslovne zveze z vsemi vecjimi kraji v rr^™ «. **~ p^i. w* ■.lionmlifcn *n»9. tu- in inozemstvu.___ Im kmmmmk šmi odaatncia Vtlfthi Ko#lUfc