i i “1373-Likar-Mikrotveg” — 2010/7/27 — 14:23 — page 1 — #1 i i i i i i List za mlade matematike, fizike, astronome in računalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 26 (1998/1999) Številka 3 Strani 133–135 Andrej Likar: MIKROTVEG Ključne besede: zanimivosti, razvedrilo, fizika, tveganje, ocena verje- tnosti. Elektronska verzija: http://www.presek.si/26/1373-Likar.pdf c© 1998 Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije c© 2010 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo- ljeno. I Zanimivosti MIKROTVEG V vsakdanjem življenju je mn ogo naključij. Pri tem imamo v mislih do- godke, ki jih nismo predvideli ali pa jih ne moremo pr edvidet i. Naključni dogod ek je na primer nedogovorjeno srečanje dveh znancev v t uje m me- stu; dogodek , da ujam emo mestni avtobus prav v t renutku , ko smo prišli na post ajo; da na loteriji zadenemo kak dobi tek. Naklj učni pa so t udi manj prij etni dogodki , kot so razne nevšečnosti in nesreče . Prav slednjim bi se pr av radi izognili , a so v veliki meri nen ap ovedljive. Kljub nenapovedljivost i pa lah ko povem o kaj več o tv eganju za do- ločen dogo dek. P ri skoku z okna v drugem nadstropju je sicer mogoče , da bomo ostali nep oškodovani, a ni pričakovati , da se bo to res zgod ilo. Pravimo, da je tak izid pr av malo verj eten. Prav tako je malo verj etno, da nas zadene meteor ali del ra zpadlega sa te lita. Ni pa tako malo verjetno, da nas pri neprevidnem prečkanju ceste zadene kako vozilo. Verj etnost lahko opredelimo t ud i s številom. Pri te m se spo mnimo, kako delajo poskuse fiziki, ki jih zanimajo lastnost i atomskih jeder. Na jed ro usmerijo kak delec in pogledajo , če se je pri te m zgodila reakcija . Ta poskus pon avlj aj o. Največkrat reakcije ni , včasih pa z detektorji zaznajo delce, ki kažejo , da se je zgodila . Če se je pri 1000 poskusih reakcija zgodila petk rat , je verje t nos t zanj o kar razmerj e 5/1000 = 0,005. Fiz iki seveda ne pošiljajo delcev posamezno, temveč v cur ku, da merjenje ne traja pr edol go. Verjetnost določamo torej z opazovanj em velikega števila pos kusov pri podobnih okoliščinah. Pri te m štejemo število vseh poskusov in število poskusov, pri katerih so se dani dogodki zgodili. Neprevidno prečkanje cest e je to rej poskus, dogod ek pa je, če nas pri tem zadene avto. Prav tako je poskus celodnev ni sprehod v nar avi , dogod ek pa, denimo, da tedaj vidimo medveda . Pri oce ni verjetnosti za kako nesrečo seveda ne delamo eksperime ntov. Zanesemo se na poročila o nesrečah , ki so se že zgodile, in jih razvrščamo v skupine s čim bolj enakimi okoliščinami . To da število dogodkov, število poskusov pa ocenimo iz statističnih po datkov. Pri vsakdanjih opravilih je pogosto st nesreč , pri katerih bi se nam zgod ilo kaj hudega , majhna. Verj etnosti so v območju 10- 6 , se pravi v povprečju 1 dogod ek na milijon poskusov. Verjetnosti 10- 6 bomo rekli mikrotveg. Oglejm o si dejavnosti (torej poskuse) , pri katerih je verje tnost , da izgu bimo življenje, enaka enemu rnikrotvegu .! • potovati z vlakom v 2500 km oddaljeni kr aj , • let eti s civilnim let alom na razdalji 2000 km , 1 P odatki so povzet i iz prispevka Georga Marxa "P eople and risks" na konferenci Rio Followup v Egru na Madžarsk em od 22.-27. avg usta let a 1994. 134 Zanimivosti I • potovati na razdalji 80 km z avtobuso m , • vozit i se z oseb nim avtom na 65 km dolgi poti , • prekolesari ti razdalj o 12 km , • voziti motor na razdalji 3 km (res je , le t reh kilometrov!), • pokaditi eno cigareto, • živet i 2 tedna s kad ilcem v isti sobi, • popit i pol litra vina, • preživeti 10 dni v opečnati hiši in tvegati življenje zaradi radioaktiv- nega sevanja naravnih radioaktivnih izotop ov , pred vsem rad onovih potom cev , • t ri dni dihati onesnažen zra k velem esta. Tveganja v področju mikrot vega so za večino ljudi sp rejemlj iva . Se- veda bi se radi tudi tako majhnim t veganjem izognili . Največkrat to ni mogoče , saj tudi prizadevanj e, da se dogodku izognem o, ni vedno brez tv eganja. Različni poklici nosijo s sebo j različna tveganj a . Za delo v trgovini t vegamo 10 mikrotvegov na leto, v tovarni pa 10 do 100 mikrotvegov. Pri transpo rt u je tveganj e 400 mikrotvegov na let o, rudarj enje nosi 800 mikro- tvegov, gradnja daljnovod ov 1200 mikrotvegov let no. P ri črpanju nafte iz morskega dna na velikih globinah tvegamo 1500 mikrot vegov, ribarj enj e na odprtem morju z globinskimi mrežami pa pomeni 1800 mikrot vegov letno. Ocenili so, da tvega predsednik ZDA kar nekaj tisoč mikrot vegov letno. Seveda so vsa t a tveganja prav majhna v primerjavi s tveganjem kad ilca. Povprečni kadil ec pokadi 8000 ciga ret letno, kar prinese 8000 mi- kr ot vegov. To je nekajkrat več , kot so t veganja, ki so ji m izpost avljeni ljudje v naštetih pokli cih . Svetovna tobačna indus trija naredi 5 · 1012 ci- gare t letno. Naj bralec sam presodi , koliko žrtev terj aj o cigarete vsako leto. . Zadnje čase ljudi posebno skrbi t veganje zaradi radioakt ivnosti. Vpra- šanje je zanimivo , saj smo temu sevanju izpost avljeni vsi. Z leti so z mnogimi št ud ijami dognali, da vsakdo letno tvega zaradi naravnega radi- oaktivnega sevanja v povprečj u 100 mikrotvegov . V nekaterih področjih sveta je nar avn o sevanje še posebno izrazito in je lahko tudi 12-krat večje od navedenega. P osebno skr b vzbuja radioak ti vni radon , ki ga je v neka- teri h delih sveta precej več kot drugje . Tam so področja , kjer je tveganje zaradi vdihavanj a radonovih potom cev tolikšno kot pri kadilcih. Strogi predpisi, ki se jim moraj o pokoravat i jedrske elektarn e, zago tavljajo, da je dod atno tveganj e okoliškega prebivalst va zaradi normalnega obratova- nja elekt rarne manj kot za 1% povečano glede na t veganj e zaradi nar avnih virov. Pri p-ji nevsfiloefti k&kega poEetja ss b redki &ajo na podatke a hqpnjn, ki so na, voljo. Nekdo hlw paniiho boji 1-a z Istalom, bra skrbi pa se vozi a; motorjem. I)rugega d o h b i mmjel pri tern prt g o M tudi 12 000 cigar& lertno. Spet tretji g r d n m hlgo, ker sl4 boji, da je v EM prm& radoaw M t v e mcer pkabjo, da je p h j j e ncrzmt;nol tnregaqje, da gre kaj hado narobe pri gradnji, pa nekaj tiisdmt v&je ad tbtega, ki ga prina4a Bivljfeqje v gtasi higi. KddnoWi preplriwe pa ne n;al&. Voda na mlin tmmtnlemu presojmjn ;8t> bhhje. Pad&k o verjetnosti za Id dogodds je deer dobmd& podlag& Z ~ ~ G W Id imajo opravk a velikim & d a m I,Sudi. Pri p a a m n m pa grct vEasih vee narobe: ponmrelsi se wmnik, ki je nat c3enrti Itr nbjkrat letno, dobra pa jo odneEle tqmski potnilr, ki v enem Istu p v d tudi do 100 000 b. Neparno aboll snanec, ki je we Biv&qje Pvel agledno, se ubmjal s @ortam, jdel l e ~ v o ~ , ~ p i l ~ ~ p i 3 i a E s l l W . Pravdobropa9e p o C u t i d , k i k s d i b t ~ m & s m a s t n o W i n ~ m f n j e ptav r& tram, Prav t& i d d q j e td ljudje radi zapanurljo, k m pmmnetljim, bprav r h v nasprotju z nahfi vqief;wtnee;a mEum. fa pri lalo d k i h tvegmjih smo ngkaliko bolj ~~ ne s g d m pmv p ~ , d a M d z m ~ o m p e l j d v ~ p d r d & h ~ Andmj L*r