Amerika, Avstrija ia Nemči a Pred vojsko? Oid vsega početka je Mlo jasno, da so Severoameriške države s svojim predsednikom "VVilsonom — proti nam in za ftetverosporazum. Kjer so le mogie. so nam mefale polena pod noge. Sedaj nam pretijo z vojsko, ako bi mi in Nemf-ija brez svarila napadli oborožene sovražne trgovske laidje. "VVilson zaliteva, da se moraj najprej svariti, in le 6e se na svarilo ne ustavijo, ampak začnejo streljati ali pa hočejo uteči, se jih sme potopiti. Wilson ve, da je njegova zahteva za nas nesprej.emljiva, kajti sicer bi bile naše ladje izpostavljene vedno prvim naipadom oboroženili sovražnih trgovskih ladij. K sreči se Š'e v gosposki zbornici obotavljajo, da bi pritrdili AVilsonovi zahtevi, in za to š o n i p r i š 1 o d o s k r a j n o s t i. V zbornici hočejo, da bi Wilson posvaril Anierikance, naj se ne vozijo z oboroženimi trgovskinii ladjami. Stališče zborni.ce je zelo važno. Po &ev(ernoameriški ustaVi namreč ne sme vojske napovedati predsednik, ampak obe zbornici. Wilsonu očitajo, ida so si on, njegovi prijateiji, in njegov tasC veliko zaslužili v sedanji vojski. An^lija, Francija in Ruisaja so si dali delati v Amenki orožje, strelivo in ladje, kar je pravzaprav proti načelu nepristranosti. Sedaj pa, ko so zaslužki dovolj veliki, menda Anglija zahteva, da se Amerika udeleži tudi vojske. Ali bosta zbornici dovolj močni, da se ustavita morilnerau namenu združenih kapitalistov ? Ce tudi izbruhne še vojska z Ameriko, se položaj na bojiščih ne bo veliko spremenil. Vojaštva Amerika nima, pafi pa vojne ladje, kojih moštvo pa za vojsko ni zelo izobraženo. A na naši strani bodo potem podmorski čolni lahko neovirano delovali na morju, kar bo posebno- za -trgovsko mornarico naših so;vražnikoy strašno orožje.