Poštnina plaćana v gotovini. Leto LXXTV., št. 31 LJubljana, petek 7. februarja 1941 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoldne IzvzemAl nedelje ta praznika. — Inaeratl do 80 petlt Trst a Dir. 2. do 100 vrat 4 Din 2 50 od 100 do 300 vrst 4 Din 3, večji inaeratl petlt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, sa Inozemstvo Din 25.—» Rokopisi as as vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Knafljeva nllca it. S Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-Ji Podružnice: MARIBOR, Grajski trg st. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon st. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon št. 65; podružnica uprave: K ocen ova uL 2. telefon st. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v LJubljani SL 10 351« oostritev ameriških gospodarskih ukrepom Vlada Zedinjenih držav bo v sporazumu z Anglijo izdala nove ukrepe, ki bodo onemogočili izvoz nujna potrebnih surovin za vojno industrijo — Prizadeta bo tudi Rusija W a s h 1 n g t o n, 7. febr. j. (Ass Press). Politični sotrudulk agencije Ass. Pressa v \Vashingtonu I.luvtl Lehrbas, ki Ima navadno strogo zanesljive Informacije o položaju, objavlja naslednje gospodarske ukre pe, ki jih bo vlada Zedinjenih držav najbrže v kratkem Izdala in ki so naperjeni ne samo proti državam osi, marveč tudi proti Sovjetski zvezi. Ti ukrepi bodo storjeni sporazumno z Anglijo. Ukrepi so naslednji: 1. Razširjenje in pooštrenje izvozne kontrole za vse blago, ki utegne iti v omenjene države. 2. Pospeševanje in podpora angleškim blokadnim ukrepom, med drugim tudi dovoljenje, da sme Anglija urediti novo kontrolno postajo na otoku Trinidadu. 3. Zaplemba kakih 130 trgovinskih par-nikov tujih držav, ki so v raznih ameriških mukah in ki bodo nato izročeni Angliji. 4. Zapli mba nemških in italijanskih do-broimetij v Ameriki. 5. Nakup rud in kovin in drugega blaga t državah Severne Amerike tudi preko ameriških potreb z namenom, da jih ne bi mogle nakupiti države osi odnosno Rusija. Nakupljeno bo tudi železo in železna nula, dasi imajo Zedinjene države na pretek teh surovin. Lernafl pripominja k tem gospodarskim ukrepom, da se njih določbe često ne strinjajo z pospodarskiml Interesi Zedinjenih držav, da pa predstavljajo zelo močno go- spodarsko orožje, ki bo hudo prizadelo državi osi. Zedinjene države so se odločile za te ukrepe na izrecno željo Velike Britanije. Poostritev Izvozne kontrole bo (' lavam osi onemogočila nabavo mnogih surovin, ki so za vojno industrijo nujno potrebne. Izvozna prepoved bo obsegala tudj razne vrste orodnih strojev, potrebnih za naz:c;je v Evropi. Na seii odbora je govoril snoči tudi Mnc Cormvk. Tudi on Je zagovarjal sta'išče or>oziei-*"e m menil, da je n"smlcelno go^To-riti o kaki možnosti napada na Ameriko iz Afrike. Azije ali Evrope. Zakon za gradnjo tovornih parnikov uveljavljen Wa-shington, 7. febr. n. (UP). Snoči je prezident Roosevelt podpisal zakon o novih kreditih v znesku 313 milijonov dolarjev za gradnjo 200 novih tovornih parni-kov. Kakor znano, je reprezentančni dom že predsinočnjim sprejel ta zakon. Ameriški parniki bodo pluli v Anglijo New York, 7. febr. n. (UP). Listi objavljajo, da bo v kratkem pričelo pluti na progi med New Yorkom in angleškimi lu-kami 5 ameriških tovornih parnlkov. Da bi se lastniki teh ladij izognili določbam ameriškega nevtralnostnega zakona, so jih črtali iz ameriškega ladijskega registra in jih prenesli na register Paname. Predlog za zat?lenitev francoskih fondov New Vork, 7. febr. n. (CBS). Na zahtevo tukajšnjega belgijskega poslaništva je vrhovno sodišče njujorške države predložilo federalni rezervni banki, naj zap'eni 270 milijonov dolarjev francoskih fondov, ki so imobilizirani v Zedinjenih državah, odkar je prišlo do francoske kapitulacije. Belgijska vlada je lani spomladi prenesla na francosko narodno banko belgij-ake zlate rezerve v toliš'uiem znesku in ta jih je odposlala v Dakar, odkoder naj bi se pozneje prepeljale v Ameriko ali pa nazaj v Evropo. Pozneje Jih. je hotela bel- f gljska. vlada v emigraciji spet dvigniti. Francoska banka pa na to ni pristala, nego so bile prepeljane nazaj v Marseille ter so jih stavili na razpolago nemškim obla stem. Orodni stroji za angleško vojno industrijo New York, 7. tebr j. (Ass Pr.ss.) >New-vork Hirald Tribunec poroča da je angleška komisija za volne nabavke v Zed njenih državah zaključila velike nabavke raznih orodnih strojev v skupnem znesku 140 milijonov dolarjev Ti stroji so potrebni za izpopolni* e v angleških tovarn orožja in mun cije v katerih je bilo mnogo orodja uničenega zaradi letalskih napadov. Navi ameriški poslanik v Londonu VVashington, 7. febr. n. (Ass. Press > Predsednik Roosevelt je snoči objavil, da je bil za novega veleposlanika v Londonu imenovan John Gilbert \Vynant. 2e nokaj časa se je govorilo v Ameriki o tem imenovanju in tudi Roosevelt je pred nekaj tedni izjavil, da je že določena osebnost za novega ameriškega veleposlanika v Angliji, da pa bo njeno ime objavljeno ob primerni priliki. John G. Wynant je bil pred leti ravnatelj Mednarodnega delovnega urada v ženevi. Kot tak si je pridobil velike simpatije v krogih »Trade Unions« in angleških socialistov. Wynant je osebni Rooseveltov prijatelj. Star je 52 let V zadnji svetovni vojni je bil spočetka navaden vojak v ame rlški vojski. Ob koncu vojne je napredova za poveljnika skupine letalskih opazova. cev. Kakor sodijo tukajšnji politični krogi je bil Wynant posrečeno izbran za vele poslaniško mesto v Angliji in bo v poln* meri izpolnil svojo nalogo, ki je posebne delikatna in težka spričo Rooseveltove od ločitve, da podpre Veliko Britanijo z vsem vojnim materialom na vojno stanje pre-osnovane ameriške industrije. Ameriški poslanik pri emigrantskih vladah \Yashington, 7. febr. n. (Ass. Press; Snoči je bilo objavljeno, da je bil Rexel Bidder imenovan za novega ameriškega poslanika pri belgijski, nizozemski in poljski vladi v Londonu. Tukajšnji diplomat ski krogi v zvezi s tem opozarjajo, da so hotele Zedinjene države na ta način še enkrat poudariti, da ne priznavajo sedanjega stanja oblasti v Evropi. VVillkle priđe jutri v VVashlngton Lizbona, 7. febr. n. (UP.) VVendell W!!l-kie je sedaj s kliperem na poti V Ameriko. Letalo je ob tej priliki prvič ubralo novo pot. Včeraj popoldne je pristalo v Bo'ami v portugalski Gvineji na afriških tleh. Tako bo prvič vzpostavljena letalska zveza med ZedLnjenimi drž 2vami in afriškim kontinentom. Klperji so doslej leteli iz Evrope v Ameriko preko Bermudov. No- va pot je bila Izbrana, da se letala izogne-o neugodnim vremenskim prilikam, ki adaio ob tem času dalje proti severu. wa*hington, 7 febr. n. (CBS.) Iz Ber-ma poročajo, da so nemški krogi glede na m&no VVUlk^jevo izjavo, češ da je nemškega porekla, pripomnili, da si tega pri zadnji predsednic ki volilni kampanji pač >e ni upal javno izpovedati. Na to opozarjajo v Washingtonu. da je VVillkie že takoj spočetka, ko je postal k^nd dat republikanske ptranke. na javnih shod h izav1j?l. da so bili njegovi predniki Nemci in da so se iz političnih raz'ognv preselili v novi svet. Posebej je to še poudaril v preteklem juliju v E'woodu, na erem svoj h glavnih volilnih shodov v govoru, ki so ga prenašale skoraj vse ameriške radijske postaje. V ostalem se je izvedelo, da e>e Wendell VVillkie v soboto vrne v Waishington in da bo verjetno poročal v ponedeljek ta sMI zunanjepolitičnega odbora senata o svoiih dognaniih v Angliji Nobenega dvoma ni. da se bo VVillk'e izjavil 7a sprejem Rooso-ve!tr>vega zakonskega načeta o vsestranski pomoči Ang'iii in ostalim demokratskim silam v vojni. Kalinitfove častitke Rooseveltu Moskva. 7. febr. A A. (Tass) Pred«aednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Kalinin je poslal predsednUce Rooseveltu tole brzojavko: Ko tretjič «topate ns čelo USA. Vam sporočam na?-5k^enej>e čestitke in moje najlepše želje Vam osebno in pa za pro- Usoda Balkana odvisna od Bo!gariie Po angleški sodbi niha Bolgarija me3 Nemčijo in Turčijo ter js zato njen (oložaj zelo težaven — Turčija bi se uprla slehernemu prodoru proti Solunu ali Dardanelam London, 7. febr. j. (Reuter) Današnji »Me\vs Chroniclc« cbjavlja uvodnik, v katerem se obširne bavi s položajem Bolgarije. List je mnenja, da je po^ožflj Bolgarije skrajno težaven, da pa je težkega po'o/žaja v prvi vrsti kriva Bo'girija sama, ker ne kaže prave volje do sodelovanja s svojimi sosedi. Položaj Bo^^arije je danes najmanj tako tragičen kakor položaj tistih pokra Rn, ki jih je Nemčija faktično okun;rala Diši v Bo'gariji ni nobenega nemškega vojaka, pa je vendar Bolgarija indirektni, tako pod nemškim vplivom, ni-na Draganov, niso točne. Ime Draganova se sicer vedno imenuje v zvezi z rekoo-strukcijo vlade, a se misli, da Draganov za sedaj ne more prit) v kombinacijo Draganov se ni mudil v Sofiji. Obveščeni krogi smatrajo, da pri rekonstrukciji vlade ne bo imenovan za mimstra. ker ima sedaj važnejše opravke v Ber!;nu Demantiralo se tudi vesti, da so nem "ki kr****1 nezadovoljni zaradi ostavke ministra Bagrjanova. Benghaii padel LCUDON, 7* Sebr. j. (Reuter) Iz Kaira službeno javljajo, da so angleške čete zavzele BenghazL Podrobnosti Se niso znane* London, 7. febr. n. (Reuter.) Vojska generala VVawella dosega v severni in vzhodni Afriki vedno nove uspehe. Pri svojem prodiranju se bliža na vseh frontah novim važnim točkam sovražnega odpora. Število ujetnikov, pri prihajajo v njene roke, vedno bolj narašča. V Ubtji se angleSke oklopne in motorizirane sile naglo približujejo Ben^aziu. Pri tem jih uspešno podpirajo britanske letalske sile, ki so znova bombardirale Berko, Benina in Barce ter rreno končno post?io na železnici iz Pen zazija. V Eritreji angleško tepnštvo že obstreljuje italijanske postojanke okro^ Kerena. Neko'iko dalje proti jugu se italijanska vojska v smeri od Barentuia proti Asmari Se zmerom naglo umika. Po cestah odvažajo nazaj v Sudan polno ujetnikov. Med njimi je posebno mnogo m'ličn'kov. ki so bili že od sobote lačni in žejni pes na umiku proti Asmari. te tedaj jim je posel bencin in so morali puliti svoje tovorne avtomobi'e kar sredi poti. Tako so se Angleži polastili 150 motornih vozil, s katerimi seiaj prevažajo uj^nikc v s'dn~ko zalede Pri tem porabljajo zalogo 27.009 litrov benc'na, ki so ga zaplenili v Um Ha^rarju pred nekaj dnevi. Tudi v zapadni Aheslnijl ?« prodor proti Gondaru nadaljuje ln prednje čete južno-afrl'ke vojske so se nadalje prodrle v notranjost Somalije. Avstralska vojska Kairo, 7. febr. AA. (Reuter.) Predsednik avstralske vlade Men?.ie»t ki je sedaj v Kairu, je izjavil, da bo avstralska vojska kmalu štela 500.000 mož. Albansko bojišče Atene, 7. febr n, (At. ag.). Zastopnik grškega generalnega štaba je snoči novinarjem Izjavil, da vlada skoraj na vsej fronti zelo neugodno vreme. Posebno velja to za sektorja ob morski obali in ob Ohridskem jezeru. Na srednjem sektorju fronte severno od Klisure so Italijani sprožili včeraj spet dva večja protinapada, ki pa sta se popolnoma izjalovila. Italijani so napadli s tanki, ki jim je sledilo neposredno za petami večje število težkih in močno oboroženih tovornih avtomobilov s pehoto. Grško topništvo in strojniški oddelki pa so napadalce premagali. Poveljnik enega izmed obeh oddelkov italijanskih tankov je bil ubit, 6 tankov in tovornih avtomobilov je bilo popolnoma uničenih. Ljudje na njih so bili deloma ujeti, ostali so padli. Oficir je izrazil mnenje, da je bil to najbrže poslednji poskus italiajnske vojske, da bi predrla grško črto. Grki so potisnili Italijane v protinapadu na obeh krajih nazal preko njihovih izhodišč in so se polastili novih terensko ugodnih postojank. Tudi ob obali se je prodiranje grSkih sli kljub slabemu vremenu nadaljevalo in sta bili zavzeti ave višinski postojanki. speh lfudstvs v USA. P red sod n« k Roosevelt je odgovoril s tole brzojavko: Zelr cenim Va$o čestitko, ki mi je bila poslana ob moj« izvolitvi za predsednika USA Srečen sem, da Vam Uihko Izrazim svoje najlepše želje Admiral Konsizra dospel v Ameriko San Franc:sco. 7 februarja. AA. Včeraj je prispel novi japonski poslanik admiral Nomura. Novinarjem je dejal, da ni nobenega vprašanja med USA in JapunsKO, ki ga ne bi bilo mogoče resiti. Nomura je takoj nadaljeval pot v Washinston. Italijanska kampanja proti USA Nw York, 7. febr. n. (SBS). V tukajšnjih političnih krogih uprota\ ljajo. da je italijanski tisk te dni spet o\\čil svojo kampanjo proti Zedinjenim državam. Veliko pozornost ie v teh krc ih Ebudfl včerajšnji uvodnik rimskerra »Meaaagga« ra«. ki pravi, da glede na razvoj ameriške politike osnima velesilama kmalu ne bo preostalo nič drugesra. kakor da prrkinota sleherno vez z Zedinjonimi državami. »Mes-saggero« meni, da še noben narod na svetu ni imel tako absolutističnega diktatorja, kakor je stvarno predsednik Roosevelt. Ameriška vojska se na Roosoveltovo pobudo že pripravlja na vojno, pa čeprav Američani dobro vedo. da z lepa noben ameriški konvoj ne bo prodrl do Evrope. Grško vojno poročilo Atene, 7. febr. AA. (Aten. ag). Uradno poročilo št. 103 glavnega stana grške voj« ske z dne 6. februarja se glasi: Čez dan je bilo nekaj topniškega stre*« ljanja in delovanja patrol. Poročilo notranjega ministrstva in mlnU strstva za notranjo varnost pa pravi za isti dan, da so sovražna letala brez posebnega uspeha bombardirala neko jadrnico blizu ep irske obale. Italijanska sodba o grški vojski Rim, 7. febr. e. Včerajšnji *Gioraale d* Italia« prinaša uvodnik tiranskega lista »Tomiri« o grško italijanskem sporu podi naslovom »Resnica o vojni na gi ško albanski frontic. V tem Članku pravi med drugim: Ne samo v Italiji, temveč tudi drugod v svetu se je mislilo, da je vrednost grško vojske negativna, S tem pa Se ni rečeno, da so Grki veliki borci, temveč samo to, da se je grška vojska pogrešno presojala. Ni se mislilo na vojsko Grkov, ki se je izkazala kot dobra, uporabna na terenu in bogata na rezervah. Grško oboroževanje je bilo načrtno in ofenzivno. Lahko se sklepa, da je grški generalni Štab v naprej vedel za napad na Albanijo. Grške obrambne črte so v Tesaliji, toda Grki so že prej podrobno proučili potrebe o napadih ln se niso brigali samo za obrambo. Grška vojska je imela vse potrebno za ofenzivo od smuči do brzih kolon. Grško orožje je angleškega in francoskega Izvora. Njegova moč je v topništvu in v kolektivnem orožju pehote. Artilerija je večinoma srednjega in malega kalibra, kakršna je potrebna za bltre ofenzivne premike. Topništvo grške vojske je precizno in dobro za manevriranje. Pehota razpolaga z odličnim avtomatskim orožjem Razpolaga tudi z velikim številom možnarjev. katere je znala z velikim uspehom uporabiti pred vsako ofenzivo pehote z ročnimi bombami OHcr ka zbirka za uradno obrambo Solnn, 7. febr. e. Namestu venca na grob predsednika Metaxasa so oficirji v vzhodni Makedoniji in Traciji zbrali pol milijona drahem in jih namenili narodni obrambi. Rezervni oficirji kot tolmači Solun, 3. febr. e. Včeraj je bila objavljena naredba ministrstva vojske, s katero se pozivajo rezervni oficirji do 45. leta. ki v niso bih vpoklicani in obvladajo angleški jezik, da se do 20. t, m. prijavijo vojski kot tolmači. Parnik .Kosovo" ni bil ustavljen Beograd, 7. febr. Obveščeni smo. da je bila v nekem tisku objavljena novica, CeJ da je neka angleška podmornica ustavila naš pamik »Kosovo« v naših teritorialnia vodah. Ta novica je brez vsake podlage. Stran 3 »SLOVENSKI NAR OD c, petek, T. februara XML fitev. 31 Anglija v pričakovanju splošne ofenzive Angleški strokovnjaki računajo z velikim nemškim napadom v marcu - Nemci bodo skušali najprej streti angleško letalsko obrambo postajah podzemskih železnic eo vred Hi te I Med vsa javna zakkmsaoa so razdeliti 500 dni zaklonišča tudi po nekaterih cerkvah. 1 tisoč mask proti plinom. Novi ogromni krediti za angleško vojsko finančnega ministra zahtevajo vefijke žrtve za obrambo države Vlomi in tatvine LJubljana, 7. februarja V stanovanje odvetnilia dr. Albina Kan- d are ta v Skrabčevi ulici Je vdrl tat in mu odnesel r>ar rjavih zimskih čevljev, par visokih Čevljev na gumbe, kos damskoga modreca volnenega b aga. žensko haljo z rdečimi pikami, dve blazini, več parov nogavic, neka i kožic in nekaj posteljnega oerila. Šofer Josip Krničar se ie oni dan us"a-vil s tovornim avtom pred kavarno »Evropo« na Gosposvetsid cesti in odšel po opravkih. Med tem pa je vlomil v kabino v vozu tat in mu odnesel zavitek galanterijskega blaga, last I. Del. konzumnega društva v Ljubiiani. Ukradeno blago je vredno okroc 2000 din. Z vrta hiše št. 17 v Apihovi ul. ie nekdo odnesel Mariii Lebigman dva r>ara moških spodnjih hlač. več srajc. 3 bele žen-Fke sraice ter neka i dm?e?a peila. v skupni vrednosti okorog 500 din. Za 400 din nerila ie bilo ukradenega tudi Francu Kutinu z dvorišča v Lavriččvi ulici 9. V Ciglar j evi ulici 1 se je tat splazil ponoči na podstrešje ter upradel 2000 cin vredno, veliko vojaško plahto, ki je bila sedaj last prevoznika Leopolda Kosa. Ukradena plahta ima na/ois: »Dravs'-o intendantsko slagalište«, ter ima na robovih »iržavni grb. Iz svtanovanja Mihaela Tud-žine v Gledališki ulici 12 ie tat odnescsl par novih riavih čevliev. rar sandal, oli-nato sliko na črni svili z zlatim okv r m in leseno taso s Črnim okvirom. TrcL.ina je oškodovan za 1000 din. Tatovi zadnji čas pridno posegik> tvich po živilih in so vlomi v iedilne shamba. odnosno v kleti, na dnevnem redu. V fiUDd je tat odnesel neki stranki 39 kg masti Stane Novosel. stanujoč tudi v S*5ki na Celovški cesti Da je prijavil, da mu je tat ukradel iz kleti 8 ks» čiste marti. vT^d-ne 210 din. Hkrati se ie zgladi na p 1' i i i Še prodaialec masla Franc Oven. ki 1e prilazi, da mu le bila ukradena iz ve*e hiše št. 21 Fre škofi 1o aktovka, v kateri je imel 5 kfi kuhanega masla, v vredno.ti 280 din. Javni nameščenci in upokojeni ponovno prosijo za zvišanje svojih prejemkov London, 7. februarja j. (Reuter) Današnji londonski listi se ie zrn erom prvenstveno banjo s tremi vprašanji: kara pojde Francija, v katere smer se bo obrnila prihodnja nemška ofenziva in kako bo v bodoče Anglija finančno zmogla silne vojne napore. Glede bodoče usode Francije izražajo ii-st nado. da maršal Petain še ni izpregovo-ril končne besede ter da je slejkcprej odločen vztrajati na stališču obojestranskega spoštovanja pogodbe o premirju. Kar se tiče bodoče nemške ofenzive, objavljajo listi še zmerom razna ugibanja in mnenja vojaških strokovnjakov. Posebno zanimive so domneve iz angle:kih letalskih krogov Po mneniu angleških letalskih stro-kovnjakov bo Nemci U pričela splešno ofenzivo proti Angliji v zraku in Šele zračna ofenziva naj bi pripravila teren za izkrcanje nemških čet Pt mnenju letalskih krogov se bo ta ofenziva pričela že marca, in sicer v tolikšnem obsegu, kakor si ga je koma i mogoče zamisliti Verjetno bo v marcu pr;čelc nemško letalstvo z neprespanim1 dnevnimi in nočni-m napadi na ž:v!jenNko važne točke An glije Poleg up«.r«ibe rušilnih m zaž^galnih bomb bodo tedaj verjetno prvikrat upo-rabljenje tudi bombe s strupenim^ plini Na padi naj bi bli prvenstveno usmerieni proti angle'kim letališčem z namenom, da se zlomi njih odpor in pnpr^vi *eren za izkrcanje nemških padalcev, ki bodo bombnikom siodifli v transportnih 'etelih Izkrca vania padalcev se bodo vršila porjoči. Čim bo strta sila angle:kc Ictalvkc obrambe, bo Nemčija pristopila k dniDcmu delu ofenzive, to je k naskoku angleške armade na ang!c:ke obale. Glede tretjega vprašanja, to je finančnih naporov Velike Britanije, listi obširno komentirajo včerajšnja izvajanja finančnem ministra v spodnjem domu in zlasti pod-Srtavajo deistvo, da je Velika Britanija v enem samem letu porabila v vojne namene skopo j 3 in po! milijarde funtov šter-lingov. Listi izražajo bojazen, da bi bilo mogoče po sedanjem finančnem sistemu v netlr>r»Ied preskrbovati zadostna finančna sredstva in predlagajo rožne nove finančne vire. k' ne bi preko davkov zadevali tudi secialno šibkejšega angleškega prebivalstva, ki je v sedanji vojni sorazmerno že itak največ trpelo. Informacije madžarskega poročevalca Bud i m pest a, 7. febr. n Poročevalec agencije M TI rx>roca iz Londona o razpoloženju in položaju v Angliji glede na napovedano nemško invazijo. V poročilu beleži, da preživlja angleško prebivalstvo dobo mrzličnega pričakovanja nove faze vojne, o kateri si je na jasnem, da bo najhujša. Angleške oblasti naravnost pripravljajo ljudi na največje žrtve. Vojska je n ene h orna na manevrih, da se dodobra pripravi na obrambo dežele Pred nekaj dnevi je nastopilo vojaško službo več novih letnikov vojaških obveznikov. Mrzlično se grade rudi protiletalska zaklonišča. Na vseh koncih m krajih postavljajo jeklena zaklonišča za poedince in tudi število večjih javnih zaklonišč stalno narašča. Za zaklonišča uporabljajo vse primerne m razpoložljive prostore. Razen oa Madrid, 7. febr. J. (Un, Press). Po informacijah, ki jih imajo berlinski dopisniki madridskih listov, je z admiralom Dar-lanom, ki je včeraj ponovno odpotoval v Pariz na pogajanja, odšel v Pariz tudi francoski vojni minister general Huntziger. Na podlagi tega bi bilo mogoče sklepati, da se je Francija morda vendarle odločila na tesnejše sodelovanje z Nemčijo. Kot zelo značilno okoliščino navajajo poročila iz Vichvja, da se je general Huntziger pred svojim odhodom v Pariz sestal tudi z nemškim generalom Studtom, Id je bil nedavno imenovan za predsednika nemške industrijske komisije v zasedenem delu Francije, ki ima svoj sedež v Burgesu. Nedvomno je, da sta. imela general Huntziger ln general Studt pogovore bolj vojaškega kaor pa političnega značaja. Vichy, 7. febr. e. (EP). Na zadnji seji ministrskega sveta v sredo popoldne so vsi člani vlade izjavili maršalu Petainu, da so po potrebi vsi pripravljeni takoj odstopiti. Iz dobro obveščenih krogov se izve, da so to storili zato, da bi imel admiral D ar Lan v pogajanjih z Lavalom popolnoma svobodne roke. Petar:iov £ Moža} New York, 7. febr. j. (Asa. Presa). Berlinski dopisnik lista >Ne\v York Time.-« objavlja zanimive informacije o ozadju pogajanj, ki se vodijo zdaj v Parizu med Lavalom in predstavnikom Vichvja admiralom Darlanom. Med drugam navaja »Timesov« dopisnik, da so Lavalovi predlogi, ki jih Je admiral Darlan po prvem pariškem sestanku prinesel v Vichy. ultimativnega značaja. La-val je zahteval, odnosno je kot zastopnik nemških krogov predložil, da bi moral dobiti od maršala Petaina mandat za sestavo vlade, v kateri bi bili njemu kot ministrskemu predsedniku dana zelo daljnosežna pooblastila. Petainov položaj bi bil v bodoče sličen položaju maršala Hindenburga v njegovi zadnji dobi po sporazumu s Hitlerjem. V Berlinu so trdno prepričani, da se La-val pod nobenim pogojem ne bo vrnil v Vichy. dokler Petain ne bo njegovim zan-tevam v polni meri ustre-rcl V nasprotnem primeru bi Laval sestavil opozicijsko vlade v Parizu London, 7. febr. AA. (Reuter) Finančni minister Kingslev \Vcod je stavil v spodnji zbornici dva predloga, v katerih zahteva nove kredite za vojsko. Poudaril je da zahteva 600 milijonov funtov šterflingov za pokritje vojnih stroškov v tekočem proračunskem letu. t. j. do 31. marca, ter milijardo funtov sterlingov za financiranje vojske v prihodnjem proračunskem letu, ki se začenja s 1. aprilom. Posl^n&Jca zbornica naj bi najprej odobrila kredit 600 milijonov funtov štcrlinijov. Kingslev Wood je nato poudaril, da postajajo izdatki za v<~. jsko vedno večji m med drugim dejal: Zadnje tedne zna^ajo izdatki približno po 77 mili ionov funtov šterlinpov na teden, dočim so prej znašali povprečno 64 mili ionov Vsota 600 milijonov, ki jo zda i zahtevam bo zadostovala dc konca proračunskega leta. t. j. do 31. marca, tudi če v n ie i upoštevamo do-zdni nepredvidene izdatke. Finančni minister je nato govoriti o vojnih izdatkih podrobno in dejal: Pred letom dni so naši redni dnevni izdatki znašali po 5 mili ionov funtov sterlingov. od kflterih so sli štirje mil:joni za potrebe voi^ke na Smtšču. Danes znašajo dnevni vojni izdatki nad 10 5 miljono-v. od osem milijonov za potrebe vojske na bojišču, 2.5 milijona pa za druge vojaške ustanove in potrebe, kakor so n pr. izdatki ministrstva za trgovsko mornarico ministrstva za prehrano in ministrstva za notranjo varnost. Z »-zi- I.ondon, 7. febr. j. (Reuter) Preteklo noč je London spet prebil mirno brez slehernega letalskega napada. To je bila v teku zadnjih 18 dni že 14. noč, ko v Londonu vobče ni bil dan letalski alarm. Vreme nad Anglijo je še zmerom za nočne polete dokaj neugodno. Tudi nad ostalimi predeli Anglije je skoraj vso noč vladal mir. Samo v zgodnjih večernih urah se je nekaj posamičnih nemških letal pojavilo v bUžini nekega mesta na zapadu Anglije. Nekaj letal je zgodaj zvečer preletelo tudi neko drugo mesto v južnem VValesu, vendar od nikoder ni poročil, da bi letala metala bombe. V teku včerajšnjega dne je vladal nad Anglijo prav tako popoln mir in nemška letala nikjer niso preletela angleških obal. Letala tudi niso bila opažena nad Rokav-skim prelivom niti ne nad Severnim morjem. London, 7. febr. j. (Reuter). Letalsko minstrstvo in ministrstvo za notranjo varnost objavljata davi komunike, ki pravi: V zgodnjih večernih urah včeraj (v četrtek) je bilo sovražno letatetvo nekoliko »Timesov« dopisnik objavlja nadalje informacije, po katerih sklepa, da kaze Vi-chy zmerom večjo naklonjenost do širšega sodelovanja z Nemčijo. Zdaj se lahko že trdi. da bo Laval sprejet v Petainovo vlado in da bo imel najmanj pravico soodločati o razdelitvi res o rov in da bo imel med ministri najmanj tako izjemno stališče, da bo odgovoren edinole maršalu Petainu kot šefu države, ki naj bi imel v bodoče le le čin predsednika francoske republike. Italijansko stališče Rim, 7. febr. e. Glede položaja v Franciji poudarjajo v službenih krogih, da se Italija ne zanima za notranjepolitične zadeve Francije. Odnosa ji med Italijo in Francijo so urejeni s pogodbo o premirju z dne 24. januarja 1940. Italijansko francoska komisija za izvedbo ln spoštovanje sklepov o premirju zaseda v Turtnu. Italija zahteva danes popolno spoštovanje določb pogodbe o premirju. Vse manifestacije notranjepolitičnega življenja v Franciji, kolikor niso v nasprotju z določbami premirja, niso potrebne službenega komentarja iz Rima. Ameriški podanik pri maršalu Petainu Vlchv, 7. febr. e. (TB). Ameriški poslanik v Vichvju admiral Leahy je včeraj konferiral z maršalom Petainom. Admiral je po konferenci odklonil vsako tejavo o sestanku, dodal pa je, da mu Je maršal Petain dal vsa pojasnila, za katera je prosil. Nemški gospodarstveniki ▼ Pariza Pariz, 7. febr. n. (SDA). V kratkem prispe v Pariz skupina nemških gospodarskih strokovnjakov, ki bodo proučili gospodarski položaj Francije ln razvoj bodočih gospodarskih odnoSajev med njo m Nemčijo. Curih. 7. februarja. Beograd 10.^-. Pariz 7.40. London 16.10. New York 341.—. Bru-seli 69.—. Milan 21.725. M--dri d 40—. Amsterdam 229.—. Berlin 172.50 S*o kholm 102 70. Oslo 98.50. Kopenhagen 83 50. Sofija 425— L-sabona 17.27 Budimpešta 85—. Atene 300.— Carigrad 337.50. Bukarešta 212.50. rom na to so se naši vojni zda tki podvojili. Povečali so se za nainvanj 5.5 milijona na dan in od oktobra, ko sem zadnjikrat zahteval kredite od spodnje zbornice. Zato tudi danes še ne morem povedati, kako visoki bodo dnevni vojni izdatki v pr- jj vih mesecih prihodnjega leto. Za to novo proračunsko leto sem zahteval spet večji kredit in sicer milijardo funtov šterlineov. To je največja vsota ki jo morem naenkrat zahtevati in ta vsota tudi priča, da je naša država odločena nadaljevati vojno z vsemi svojimi močmi in silami. Omenjena dva kred'ta bc*.ta namenjena za potrebe nagega vojaškega aparata. So pa še druge stvari, n. pr državni dolgovi. Ce te izdatke prištejemo vojnim, dobimo številko 12.25 milijona funtov šterlinjjov izdatkov na dan Vsi ti krediti, te ogromne vsote predstavljajo in zahtevajo velike žrtve. Zato bomo v prvi vrsti pazili, da te kredite uporabimo pravilno in koristno. KingsJev Wood ie potem govoril o ljudskem varčevanju in o tem med drugim povedal naslednje: Poudariti moramo, da je varčevanje med ljudstvom postalo izredne važnesti. V prvih 12 mesecih je bilo vpisanih za narodno obrambo 1140 milijonov funtov sterlingov državnih posojil, isročas-vflog 26 milijonov funtov sterlingov. Te ! no po so se zelo zvišale tudi hranilne vlo ge. Skoraj vsak teden je dotok hranilnih številke kažejo, da je tud to stvar življenjske važnosti. aktivno nad zapadno angleško ohalo. Ni poročil, da bi letala kjerkoli metala bombe Kralj in kraljica v bombardiranih mestih London. 7. febr. AA. (Reuter) Kralj in kraljica sta včeraj obiskala an^le-ka mesta, ki so pred sovražnimi napadi največ trpela. Prebivalstvo jima je navdu:eno vzklikalo. Kraljeva dvojica je pri tej priliki dtilla večje podpore prizadetemu prebivalstvu. Pri tej priliki se je neka žena obrnila h kra:jici in jo vprašala: »Vaše Veličanstvo, ali bomo zmagali?« Kraljica je odgovorila: »foizume se, da bomo zmagali. O tem nisem prepričana samo jaz pać pa vsi.« AnglesM napadi na invazijske luke London, 7. febr. j. (Reuter). Angleško letalstvo je tudi v noči od četrtka na potek nadaljevalo svoje napadalne akcije proti invazijskim lukam v zasedenih pokrajinah. Doslej ni o teh napadih Se podrobnih poročil, vendar je znano, da so bili doseženi ugodni rezultati. ŠAH Občni zbor Lšk Nedavni občni zbor Ljubljanskega šahovskega kluba je pokazal, da tudi v svojem 28. letu vodilni slovenski šahovski klub ni prav nič zaostajal v splošnem napredku, ki ga izkazuje naš šah pod okriljem agilne Slovenske šah. zveze. Predsednik univ. prof. dr. M. Kas al je mogel ob dobri udeležbi članstva in v prisotnosti zastopnikov Zveze in drugih ljublj. klubov predvsem ugotoviti, da je klub obdržal ugled in moč s prijateljskimi odnošaji in v zdravem tekmovanju. Najzanimivejše je bilo poročilo načelnika TE prof. Gabrov-Ska, iz katerega je razvidno, da klub brani državno in banovinsko prvenstvo ln da sft je klub po enoletnem presledku tretjič osvojil pek al S. š. z. za brzopotezno tekmovanje. Izmed rednih prireditev je izvedla dva splošna, ožji (zmagali Janežič, dr. Murko in Thumberk) in glavni turnir, ki pa je trpel zaradi nepredvidenih izstopov. Zmagal je Mlinar, slede Milan Slokan. Vlado Slokan, Muzlovič in Levačič z vsaj 50°/*. Poleg številnih tekem ... moštev (zmag, - . . neodločnih, .. . porazov) in devetih brzoturnirjev, so se vršila tudi tri teoretična predavanja. Članov je 84 rednih in podpornih, 8 častnih in 27 mladinske sekcije Ln je tudi v tem prvi klub v Ljubljani. Blagajna Izkazuje nad 10.000 prometa in 1.300 prebitka. Ker se je letos finale državnega prvenstva zaradi nedelavnosti J. š. saveza 5e ni vršil, je s tem klub na drugi strani mnogo prihranil. Vendar bo na vsak način potrebno zvišati število redno plačujoeega Članstva, da ne bo stalne denarne zadrege, ki je Šiba skoraj vseh naših kulturnih društev in da bo mogel Izvesti še druge važne naloge in načrte. Tajništvo je prejelo 24 dopisov in odposlalo 137. — Zelo delavna je bila mladinska sekcija, ki je popolnoma opravičila svoj 17 mesečni obstoj. Kaže vse, da bo nekaj Igralcev kmalu pomladilo in ojačilo prvo mofitvo, ki je zadnje čase utrpelo več težkih izgub- Po absolutoriju je bil izvoljen v splošnem stari odbor. Id se mu je posrečilo pridobiti nekaj novih agilnih moči. Konstituiral se je takole: predsednik dr. M. Kas al. podpredsednik L A. Hreščak, načelnik TE A. Preinfalk; tajnik: načelnik R. Mrzlikar. blagajnik: M Slokan. knjižničar prof. S. Baraga, odbornika prof. L» Gabrovšek in dr. I. Murko. V razsodišču sta dr. Val en-tinčič in dr. Sever. V revizionalnem odboru pa V. Iskra ln Ciril Vidmar. Novi odbor bo zastavil vse sile. da bo poživil šahovsko življenje, Izvedel poleg običajnih še posebne prireditve, obogatil knjižnico, povezal tesneje Članstvo to predvsem vse pripravil, da bo klub čim dostojneje proslavil svoj SOlatni jubilej v L 1942. Ljubljana, 7. februarja Pred dnevj so poslali javni nameščenci in upokojenci potom svojih organizacij ministrskemu predsedniku, ministrskemu podpredsedniku, banu dravske banovine in ministru financ naslednjo spomenico: »V spomenici z dne 14. oktobra preteklega leta smo opozorili na obupen gmotni položaj, v katerem se nahajamo vsi javni uslužbenci in upokojenci vseh strok in položajev spričo ogromnega porasta cen tudi najneobhodnejših življenjskih potrebščin. Od jeseni leta 1935, ko so padli naši prejemki pod eksistenčni minimum, pa do oktobra 1940, so se cene živil in drugih potrebščin dvignile tudi za 907r, dočim so bili z uredbo o izrednih dokla^*ah v septembru preteklega leta prejemki državnim uslužbencem do vključno V. položajne skupine zvišani le za 3 do 12°©. Ostali uslužbenci, dalje vsi uslužbenci finančne kontrole in državni upokojenci pa sploh niso prejeli ničesar, četudi so se zanje prav tako poslabšali življenjski pogoji. Zaradi tega smo v svoji zadnji spomenici postavili zahtevo, da se s posegom državne uprave prepreči nadaljnje naraščanje cen, da se povečajo prejemki vseh državnih uslužbencev in upokojencev na eksistenčni minimum pri čemer naj se izravnajo vse razlike med prejemki poedinih strok aktivnih in upokojenih državnih uslužbencev in ca se tako aktivnim kakor upokojenim uslužbencem priznaj} za žene in otroke doklade v toliki višini, da se družinam ne bo več treba boriti s pomanjkanjem in bedo. Vse te našo zahteve so bile tako skromne in tako upravičene, da smo z gotovostjo pričakovali njih sprejetje v polnem obsegu. To pa se ni zgodilo. V mesecu novembru leta 1939. je bila sicer izdana nova uredba o izrednih ookladah za aktivne in upokojene državne uslužbence, ki pa aktivnim uslužbencem ni prinesla prav nič, upokojencem pa je v prejemkih le deloma približala aktivnim uslužbencem. V vsem tem času so cene življenjskim potrebščinam tudi dalje neprestano naraščale in še naraščajo- Porast cen nekaterim življenjskim potrebščinam je povzročila s povišanjem državne trošarine, skupnega splošnega davka za poslovni premet ter železniške prevozne tarife, država sama, kar pomeni za nas inirektno znižanje naših prejemkov. Poleg tega je država tudi na drug način, z zvišanjem davkov in Naše f*terf~!'šče D B A M A Začetek ob 20 uri Petek, 7. februarja: ob 15. uri: Romeo m Julija. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 14 din navzdol. Ob 20. url: Gostovanje Klaičevega potujočega gledališča: Muha, Analfabeta, Jazavac pred sudom. Izven. Cene od 25 din navzdol Sobota, 8. februarja: Razvalina življenja. Izven. Proslava 70-letnice pisatelja Fr. Ks. Finigarja. Cene od 20 din navzdol Nedelja, 9. februarja: Ob 15 Cigani. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. Ob 20: Šesto nadstropje. Izven. Ponedeljek, 10. februarja: zaprto. ★ O P G B A Začetek ob 20. url Petek. 7. februarja: Ples v maskah. Red premierski. (Obletnica Verdijeve smrti). Sobota, 8. februarja: Traviata. Izven. Gostovanje bolgarske sopranistinje Vanje Leventove. Nedelja 9. februarja: Ob 15. Frasquita. Izven. Gostovanje sopranistinje becgrajske opere Zlate Gjungjenčeve. Ob 20. Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Iz Kranja — Sokolske mladinske smučarske tekme. Sokolsko društvo priredi v soboto popoldne smučarske tekme za moško in žensko deco. Tekme se bodo vršile v Struževem in bo start ob Novšakovi skakalnici, cilj pa v Struževem. 2enska deca od 6 do 9 leta bo tekmovala na 500 m dolgi progi, od 9 leta dalje na 700 m pro^i. Moška deca bo nastopala na 1000 m in daljših progah. Te tekme bodo tudi izbirne za župne tekme, ki bode prihodnjo nedeljo med Radovljico in Žirovnico. Zbor tekmujoče sokolske dece bo v soboto ob 14. uri pred Narodnim domom, nakar bo skupen odhod na Struževo. Prijatelji mladine vljudno vabljeni. — Kino Narodni dom predvaja drevi v soboto in nedeljo svečer francoski film »Klopčič«. — Prijava koles. Predstojništvo mestne policije poziva vse lastnike koles, da jih čimprej e prijavijo, ker poteče rok za prijave 28. 1 m. Lastniki naj si za ceno 1 din nabavijo pri mestni policiji prijavno pol o, nakar naj izpolnjeno predložijo z državnim kolekom za 5 din in 10 din v gotovini za cestni sklad v pisarni mestne policije. Sele po predložitvi pole in izročitvi navedenih zneskov, se bodo lastnikom koles potrdile prometne knjižice za 1. 1941., • če- taks, poskrbela za dvig svojih dohodkov, dočim so ostali prejemki se dalje Isti. Državni uslužbenci in upoKojenci Aohro razumemo položaj, v katerem se država nahaja spričo vseobče zunanje politične napetosti in smo brez dvoma prvi. ki smo voljni doprinašati zanjo tudi najtežje žrtve. Smatramo pa, da je prvi pogoj za to, da ostanemo s svojimi družinami za te žrtve psihično in fizično sposobni. Naša sposobnost pa zaradi vsesiranskega pomanjkanja, pil trgovanja in skrbi za obstanek, ki so se kot odraz siromaštva naselili v naše vrste in v naše družine. še danes močno popušča Razmere v katerih živimo, terjajo neodložljivo pomo5, ki pa bo uspešna le tedaj, če se naši osebni in skupni družinski prejemki resnično dvignejo na eksistenčni minimum. Zato danes ponovno dvigamo svoj glas na vse odločujoče činitelje, prepričani, da naš klic ne bo ostal brez cd^ ziva-< Spomenico so podpisale naslednje organizacije: Jugoslovensko učiteljsko udruženje sekcija za dravsko banovino v Ljubljani, Društvo sodnih izvršiteljev kraljevine Jugoslavije v Ljubljani, Društvo železniških upokojencev v dravski ban:vini s sedežem v Ljubljani, Banovinsko društvo državnih in samoupravnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani, Združenje davčnih uradnikov kraljevine Jugoslavije poverje-ništvo Ljubljana, Udruženje državnih činovnika računske struke kraljevine Jugoslavije pododbor v Ljubljani. Stru Ono udruženje mašinovodja drž. železnica i brodova oblasna uprava Ljubljana, Društvo sodno-axlmilustrativnega esebja kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana, Jugoslovensko profesorsko društvo ljubljanska sekcija. Združenje učiteljstva meščanskih Sol kraljevine Ju£ros!avije sekcija za dravsko banovino. Združenje gledaliških igralcev, sekcija Ljubljana, Udruženje zemliško-knjižnih činovnika kraljevine Jutrrslavija v Zagrebu sekcija Ljubljana, Društvo soi-nikov kraljevine Jugoslavije sekcija Ljubljana. Združenje uradnikov P. T. T. stroke kraljevine Jugoslavije dravska sekcija Ljubljana, Društvo žandarmerijskih upokojencev za Jugoslavijo s sedežem v Llub-liani. Udruženje jugoslcvenskih narodnih železničarjev in brodarjev oblastni odbor Ljubljana. mer je lastnik upravičen do uporabe kolesa. — Kino v Stražišču predvaja samo v soboto in nedeljo tri filme. Na sporedu so: »Strel v noči«, »Divne laži Nine Petrovne.« in »Dolomiti v plamenu*. %q(etnica K O L E D A H Danes: Petek, 7. februarja: Romuald, Juiijana DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Moste: Trlje legionar ji II. del in Jeklena armada Ljubljanski športni klub občni zbor ob 20. v lovski sobi restavracije Slamlč Razstava akad. slikarja Frana Klomen- člčA v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 17. DEŽURNE LEKARNE Danes: ivtr. Leustik. Resi jeva cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12, Komotar, Vič — Tržaška cesta 48. Gostovanje Klaičevega gledališča Ljubljana. 7. februarja Zanimiv dogodek bo drevi gostovanje potujočega gledališča igralca v Drahmi. Pet mladih in podjetnih igralcev bo nastopilo v treh enodejankah, ki so imele vse že v zagrebškem in beograjskem gledališču ter na Številnih odrih na podeželju velik uspeh. Vodja potujoče igralske skupine Borivoj Klaič je Beograjčan. V prestolnici ga poznajo kot odličnega igralca. Petorica bo nastopila v Koči cevi satiri »Jazbec pred sodiščem«; dejanje poteka v predvojnih časih na podeželskem sodišču, v N uši cevi »Muhi«, dejanje poteka na sreskem načel-stvu v Srbiji, ln v Nušičevi komediji »Analfabet«, ki nam kaže tudi prizore na srbskem sreskem načelstvu. Obeta se zabaven in lep večer in uspeh, kakršnega je potujoča s kupina doslej dosegla že na številnih odrih. Iz Trebnjega — Filmsko predavanje. Kakor že nekaj let, tako priredi letos podružnica sadjarskega ln vrtnarskega društva v Trebnjem zanimivo in poučno filmsko predavanje. Predavanje, ki bo v nedeljo 9. t. m. po prvi maši v šoli. je dostopno vsakomur, še posebno pa so vabljeni naši sadjarji, ki jim bo s tem predavanjem, odnosno filmom nazorno prikazano, kako ravnati s sadnim drevjem v obrambi proti sadnim škodljivcem. štirinajsta mirna noč nad Anglijo v teku zadnjih osemnajst dni Darlan zopet v Parizu Z njim je odšel tudi vojni minister general Hfifttzinger—Ameriške informacije o ozadju pariških pogajanj Btev. 31 »SLOVENSKI NAROD«. pob*. T. februar* Sfi. Stran 8 DNEVNE VESTI — Uv°x tkanin far: Nemčije. Okrog 20. t. m. prispe v Beograd vodja nemške delegacije dr. Woratz, ki »e je mudil v Jugoslaviji, ko je bila sklenjena z Nemčijo dopolnilna trgovinska pogo-ba. S seboj prinese vzorce tkanin s primesjo nemške >ZeliwoUec, ki jih namerava naša država uvažati iz Nemčije- V Beogradu se sesta-nejo zastopjiiki naSe tekstilne industrije iz vse države, ker bodo tkanine v Nemčiji nakupljene za vso državo. Potem odpotuje v Nemčijo naša delegacija tekstilnih tovarnarjev, ki si bo ogledala tovarne, kjer izdelujejo te tkanine ni se sploh informirala o nemški tekstilni industriji ter zbrala potrebne podatke zlasti glede na sklenitev bobjoce trgcviaske pogodbe z Nemčijo. — TPD odstopila banovini Hrvatski 66 rudnikov. Trboveljska Drernogckoona družba ie odstopila banovini Hrvatski 66 svojih rudnikov v okrajih Krapina in P.-e-grada. pridobljenih približno pred 63 Ic-ti, ko tam še ni biLo železnice. TPD de'a samo z večjimi ob;ekii ker pa so ti rudniki raztreseni, jih ni nikoli v polni meri izkoriščala. Zdai, ko se čuti vedno večje Pomankanie kuriva se je za če a zanimsti za te rudnike .banovina Hrvatska, ki jih namerava izkoriščati, tako da bo zaposlenih v ni'h mnogo delavcev. — Zastopniki zavarovalnic pri trgovinskem mini£trn. Trgovinski minister dr. An dres ie sprejel včerai v svoiem kabinetu večje odooslanstvo Zveze zavarovalnic v zadevi Feniksa. Vprašinie iugosloven-skesa Feniksa ie že urejeno, trda o i poslanstvo zavarovalnic je naprosilo ministra, da bi domače zavarovalnice Drevzele Fenk^ove posle. Kakšen ie bil u^oeh posvetovanja ni znano. Vse pa kaže da bo vprašanje Feniksa rešeno na široki socialni narod-»i in zadružni podlagi Ministrstvo za ljudsk0 Kupuro? Prvotno »e je govorilo, da dobimo posebno ministrstvo za propagando, z^aj se pa širijo vesti, da bo ustanovljeno ministrstvo za ljudsko kulturo. V njogov delokrog bi spadalo vse, kar bi spadalo pod ministrstvo za propagando, obenem pa vsi posli sedanjega ministrstva za telesno vzgojo naroda —- Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju. Prvenstvo Slovenije v umetnem drsanju, ki je bilo prvotno poverjeno SK Celju, a je moralo biti zaradi južnega vremena že dvakrat odgedeno, bo izveila sedaj sama Slovenska drsalna zveza v nedeljo 9 t. m. v LJubljani na drsališču SK Ilirije. Tekmovanje se bo pričelo ob 8 zjutraj s predvajanjem obveznih likov, ki so isti kakor za državno prvenstvo. Drugi del tekmovanja, izvajanje prestega drsanja se bo ipričel približno ob 10.30 v vrstnem redu: juniorji, juniorke, seniorji, se-niorke, juniorski pari, seniorski pari. SDZ računa, da se bo pri nedeljskem tekmovanju pridružilo glasoviti ilirijanski drsalni ekipi, ki je letrs na produkcijah nekajkrat o?ara! a gleclf lee ln ki bo tekmovala polno-števiina, še nekoliko drsalcev iz drugih krajev, zlasti iz Celja, JUTRI, v soboto 8. II. 1941. vsi na MASKA RADO SOKOLA LJ.-ŠIŠKA v Sakoislu dom v Šiški PričetcJi ob 20. uri. — Jugoslavija in mednar°dnJ zav°d za unifikacijo privatnega prava. Na predlog prosvetnega, pravosodnega in zunanjega rmnietra je izdal ministrski svet uredbo z zakonsko močjo, s katero se odobrava organski statut Mednarodnega za-voJa za unifikacijo privatnega prava z dne 15. marca 1940 s prehodnimi določbami. Zavod ima svoj sedež v Rimu. — Veliko posvetovanje o zunanji trgovini. V Beogradu se je sestalo nad 150 zastopnik cv našega gospodarstva in pristojnih ministrstev na veliko posvetovanje o zunanji trgovini. Gospodarski krogi iz vse države z velikim zanimanjem pričakujejo, kaj bo na teh posvetovanjih sklenjeno, zlasti glede na vprašanje izveznih in uvoznih zr.jednic. — T~rad za razdelitev volne. V kratkem bo v Beogradu ustanovljen urad za razdelitev volne in sicer po zgledu urada za razdelitev bombaža, s katerim bo tudi sodeloval. — Zairmivi statistični podatki. Letos je izšla Četrta knjiga Splošnega državnega statističnega urada — deset let po ljudskem ž:etju, ki smo ga imeli 31. marca 1931. V naši državi je 6,360.000 ljudi ki se vzdržujejo sami, na breme drugih jih pa odpade 7.251.000. S poljedelstvom se jih preživlja 10.670.000 ali 76*/©, z industrijo, obrtjo in trgovino pa 1.233.000 ali ll7c. — ec-o milijonov za aprovizacijske orga-nizae'"je javnih n:\mesfeneev. »Hrvatski dnevnike poroča, da finančno ministrstvo v proračunu za prihodnje leto ne bo znatno zvišalo plač državTiih uradnikov. Pač pa je sk'.enilo otvoriti kredit 600 mil i ionov din za aprovizacijske organizacije javnih nameščencev. — Vprašanje uvoza bombažnega prediva Iz Italije. Sredi februarja odpotuje v Italijo naša delegacija na pogajanja, na katerih bodo določene cene bombažnega prediva Obe delegaciji se sestaneta v enem izmed Foveropri morski h mest in pogajanja se bodo vršila na temelju že obstoiečih trgovin<3eih prv^c^h med obema državama. — Nov grob. Včeraj je umrla v D°oni-su ga. Rosv Bleiweis-TrsteniSka, roj. Souvan v 67. letu starosti. Pokornica ie bila vdova po znnnem ljubljenjem zdravniku dr. Pemeiru B!eiweisu. Blago gospo, ki je imela vedno odprte roke za revež«, so vsi, ki so jo poznali visoko cenili. Zapušča sina edinca inž Fedoria. Pogreb bo jutri od 15.30 izpred mrl;«ke veže g'ajmerjeva ulica 2. na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnici blag spomin, žalujočim niše Iskreno požalje! — Vreme. Vremenska napoved prav!, da bo delno oblačno z jiitrnjo meglo in mrzlo vreme. Včerai % snržrlo v Zagrebu. Beogradu in Sarajevu, deževalo pa v Dubrovniku, na Rabu, v K um boru ln na V?s*i. Najviša temperatura je znsSal v Kum-boru 12. v Dubrovniku 11. v Splitu 10. na Rabu 7. na Visu 4. v Beogradu in Sarajevu 1. v LjubUgnl 0.0. v Z^erebu —2 v Mariboru —5 6. Davi je kazal barometer ▼ Ljubljani 758 9. temperatura je znašala —74 na aerodromu —11. v Mariboru —16. v Zagrebu —5 v BHrtf —2. v Beogradu —1. na Visu —2. v Splitu m na Babu 4, v Dubrovniku 6, v Kumbom 7. — No*© si Je sloma. Delavec Joža Svate, zaposlen pri Svigljevi lesni industriji v B~ kovnici, ie včerai nakladal na voz težke hlode, na mu ie spodrsnilo, da j« padel in si zlomil levo nogo. — okraden v vlaku. v vlaku, med vožnjo od Rajhenburga do Ljubljane, je bila Benediktu Kušarju ukradena rjava aktovka, v kateri j« imel fotografski api-rat na plošče s 4 kasetami tx>k oman stativ. 10 gramofonskih plošč žarnico, novo lečo ter neka i drugih predmteov. Kusar je oškodovan za 1800 din — Hitro so ara prijeli. V Sabcu so varnostni or-an: aretirali neke Ta Bu-lim'rja Zivanovića. ki se ie pripel al naravnost iz Ljubljane. Na Zivanovića so bih" varnostni orsani ooozorjeni no ljubTjan^k: policiji. Pri niem so n^š'l z'ato ve-ižico. 3 zlate križce, nov lovsV: nož. dve žepni uri. še neka i drugih dra^-cen osti in mr novh ženskih nojravic. V?e to ie Zi-ano ič ukradel v Unbliani ali nek^e v oko'ici — Hopir^ki nmor *oI~»r*kega vrtnar'a. Včeraj zlutrai so nnšM ii'id> na n-rlVriH Tuzle mrtvega hol~?r?k°sra vrtnarja Marinko Hr1**ova. Gre ronor^v umor Hri-stov «e ime! nkroer 40 ^00 din 'n ve* d°n<*r je Izednft. Nafb^* ie b'l um^r^*»n d<"*Tnn H so morlloi zaneti njegovu tnm'o za m^sto ter ga vrel« v reko Jalo Hr'fftov ie b*l star okrog 30 let. v Bolgariji ima ženo in otroke. — Sfn fe nbH r»l«aneem očeta V MhiJ-lovic'h blizu Požpge sta se sprla M*te §°lič in njenov sin (Simun. Oče 1e prijel pHan domov in žena ea je začela rmertaM. Propir je s^šal drug* sin Ivan. Pribite! *p iz stale z vilami in udaril oč^t-* t?»ko m~č-no po splavi, di so ga morali nrroči];h sicer noseb-no Madmo. \'end^r buria zelo ovira ri>v>lm' TTv-t: mor«V*>i rib je bil v tej zimi doslej izredno slab Se slabši kakor lani, ko je bil mnogo hujši mraz. —Ij Fpravl električne cestne železnice. Potniki ki nastopamo službo še pred šesto uro zjutraj, prosimo upravo e^ktrčne cestne železnice, da bi tudi z Rakovnika vozil tramvaj zgodaj zjutraj, kakor vozi z Viča in iz Most. Mislimo, da bi uprava tej prošnji lahko ustregla in bi se ji to izplačalo, saj je nas precel potnikov, ki bi se vozili s tem zgodniim tram vijem. Ustreženo bi bilo pa tudi tramvajskim uslužbencem, ki jih vidimo zjutraj pašičiti. — Prizadeti. —lj NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO? —lj Za jutrišnjo prireditev na Taboru je priskrbel krajevni odbor Jadranske straže novo dekoracijo. Velika srebrna sidra v srebrnem ovalnem okviru na morskomodri podlagi bodo prav gotovo doprinesla svoje k pomorskemu razploženju. Po odru bo plavala barčica in napeta bodo njena jadra in lepo vam bo ta večer. —lj Občni zbor pev. društva Krakovo- Trnovo. Ta naša kulturna in naclonlna organizacija, ki jo po svojem delu in uspehih pozna vsa Ljubljana in Slovenija, je po-lagaia na sobotnem občnem zboru v restavraciji Soklič v Trnovem svoj letni obračun. Po nagovoru g. predsednika A. Lokarja, v katerem je pozdravil tudi zastopnika Hubadove župe gg. V en turi ni j a in Premelca sta podala tajnik g. Skuk in blagajnik g. Savs prav lepi m izčrpni poročili. Pri volitvah je bil izvoljen skoro ves stari odbor z g. Lokarjem na čelu. Poročilo artističnega vodje g Hanceta je moralo zaradi bolezni odpasti. Ob zaključku je g. Venturini pozdravil zborovalce v imenu Hubadove župe, časti tal lepemu uspehu, nakar se je razvil ob zvokih naših lepih pesmi prav prijeten družabni večer. Pevski zbor Krakovo-Trnovo stopa v 22. leto svojega delovanja. Prvi prihodnji koncert pevskega društva se bo vršil v novem Sokolskem domu v Trnovem. Brez dvoma se bo ta dan zbrala v Trnovem velika pevska družina. —lj Iz Sokola Ljubljana-Vič. Uprava Sokola Vič sklicuje drevi ob 20. članski sestanek v SokoLskem domu v svrho razgovora o kandidatni listi za redni občni zbor, ki bo v ponedeljek, 10. t m ob 20 v dvorani Sokolskega doma Vabimo članstvo naj se članskega sestanka in občnega zbora udeleži v polnem številu. — Lutkovni odsek uprizori v nedeljo 9. t m. ob 15 ljubko lutkovno igrico »Začarani gozd«, v režiji br. p. M. Krasna scen eri j a, nove lutke itd., bodo nudili vsem mladim po~ setnikom obilo zabave in razvedrila. Vabimo mladino naj v polnem številu poseti lutkovno igrico. — V nedeljo 9. t m. ob 20 pa bodo naii vrli igralci uprizorili Izvrstno komedijo »Pot v pekel« v režiji br. Marinčiča. Vsi bratsko vabljeni. —lj Nova premiera Sokola na Viča. Po daljšem odmoru bomo videli na viškem sokolskem odru izvrstno komedijo v treh dejanjih »Pot v pekel«, v režiji brata Rudija Marinčiča. Gledaliških iger smo si na našem odru želeli, zato smo z največjim veseljem sprejeli vest, da naši igralci ln igralke večer za večerom pridno študirajo in se pripravljajo za svoj nedeljski nastop. Bratu režiserju se je posrečilo pridobiti stare preizkušene igralce, pa tudi mlajša generacija se bo po pripravah sodeč dobro uveljavila. Prepričani smo zato, da se bo občinstvo najlepše oddolžilo trudu igTal ske družine s tem da bo v nedeljo 9. 1 m. ob 20. napolnilo sokolsko dvorano do zadnjega kotička Kdor se bo hotel nad dve uri od srca nasmejati, naj ne zamudi te prilike in naj pohiti v sokolski dom. Vstopnice bodo na razpolago že v nedeljo dopoldne od 10. do 12. v pisarni sokolskega doma 92-n —lj Ljubljanski športni klub opozarja svoje člane na današnji občni zbor ob 20. uri v lovski sobi restavracije Slamič. 93-n —lj Vino od 15 din dalje gostilna Lovšin. 9!-n —IJ O vzgoji in boleznih rladlfol bo predavaj dr*vi ob 20. g. J. Krejrar. Tudi to sldoptično predavanle bo Imel Vrtnarski odsek podružnice SVTJ Lfubljana I v dvorani restavracije >Pri Mraku«, Cesta 29. oktobra. Vstop prost. —lj Po raz9tavi Fran* Klem^nČlfta, ki je v vsakem pogledu uspela, kakor je so- diti po obisku, zanimanju za odkup alik in po kritikah, bo v nedeljo ob 11. vodil prof. Ivan Vavpotič. Razstava je dnevno odprta od 9. do 17. ure. —ij Ukradena kolesa. V Krojaški uid ie bilo ukradeno Ado'fu Saksidi 500 din vredno, črno pleskano kolo neznane znamke, opremljeno z dinamo svetilko. — Z dvorišča Trgovske šole v Gregorč čevi ul je tat odpeljal 1600 din vredno kola znamke »Diamant« Dušanu Uraniču. — Izpred Cemetove gostilne na Zaloški cesti pa ie nekdo odpeljal 800 din vredno. ?e eno pleskano kolo znamke »Pariz« Gregorju Krosi ju. —lj Opeklinam je podleala. Pred dvema dnevoma so prepeljali v bolnico 2 leti staro uradnikovo hčerko Metko Prislan iz Krania. ki se ie ooekla z vrelim mlekom po životu. Zdravniki v bolnici so se trudili, da bi ii rešili živlienje. pa jp bilo njihovo prizadevanie zaman. Metka je snoči umrla. —lj V nedeljo ple* športnikov v Martin-čevi dvorani Zg. Šiška. 94—n —c Prestava za zimsko pomoč. Mestno poglavarstvo v Celju razsrlnSa, da uprizori Kntoliftko prosvetno rlruStvo v Celju v nedeljo 9. t. m. ob 15 30 v dvorani Lludske posojilnice igro »Vragova smola«, čisti dobiček prireditve je namenjen nabiralni akciji za zimsko pomoč. —c V Mestnem zavetfSeu v Medlogu je umrla 81-letna mestna reva Terezija Wa-tzek. —c I. zlet slovenskih smučarjev v Celju se prične drevi Ob 19 30 bo zbor na Dečkovem trgu pred Narodnim domom. Od tod krene baklada po Gosposki ulici. Glavnem trgu. Kral.ia Petra ln Cankarjevi cesti, trou kralja Aleksandra, ulici dr. Gregorja Žerjava ln Prešernovi ulici do magistrata, kler bo stik in svečana otvori, v zleta. Za vse tekmovalce je udeležba pri bakladi obvezna. Vsak tekmovalec mora nositi smučke. Klubi bodo uvrščeni v sprevod po abecednem redu. Za vse prijaviiene klube so pripravljene posebne napisne table. V soboto 8. t. m. ob 0. dopoldne se prične tek na IS km. Start bo pred Bela jeva gostilno na Polulah. cilj pa od 10.15 dalje pred gostilno »Pri mostu« na Bregu. Ob 14. se prične pri Celjski koči tekmovanje v smuku za senior je. V nedeljo 9. t. m. ob 9. se prične pri Celjslk koči tekmovanje v smuških likih za seniorje, ob 10. pa za mladino in dame. Ob 10. se prično pri Stegu-jevf restavraciji v Zagradu mladinski teki na 3. 5 m 8 km Ob 14. se prično skakalne tekme v Liscah pri Celju. Vsi najboljši tekmovalci bodo prejeli lepa spominska in praktična darila. Vsi udeleženci zleta naj se v vsakem pogledu pokorijo odredbam funkcionarjev in rediteljev. —c Vse obveznike telesne vzgoje, ki imajo smuči, poziva mestno poglavarstvo, da se udeležijo drevi baklade ob otvoritvi I. zleta slovenskih smučarjev v Celju. Obvezniki naj bodo drevi točno ob 19. v smu-ški opremi s smučkami pri Narodnem domu. Obveznikom 5. oddelka obvezne telesne vzgoje sporočamo, da tečaj zaradi baklade danes odpade. —c 24.942 knjig je izposodila lani javna mestna knjižnica v Celju. Med temi je bilo 17.835 slovenskih in hrvatskih ter 5486 nemških leposlovnih knjig in 1621 poučnih ln znanstvenih del. —c Na ljudskem vseučilišču bo predaval v ponedeljek 10. t. m. ob 20. v ciklu zdrav- stvenih predavanj zdravnik dr. Drago Musil iz Celja o temi »Kaj vedo ljudje premalo o nalezljivih boleznih«. Predavanje bodo spremljale skloptične slike. Iz Radeč — 0»ebne vesti- Dne 6. februarja je nastopila službo v Radečah učiteljica gdč. : Skok Amalija, ki je doslej službovala v Tuhinju na Gorenjskem. Slišali smo tudi, da pride na radesko šoio 15. t. m. tudi no- vi šolski upravitelj g. Kmecl Edmuni, dosedanji ^ol. upravitelj v 6t. Juriju pod Kumom. Tako posta na radeSki soli po dolgem času vendar že izpopolnjeni dve prazni mesti ker v Radečah že nekaj mesecev manjka več učnih moči. — Najden bai°n. Pred dnevi je našla Marija Voga na Cimernem precej velik balon z meteorološkimi aparati. Balon je bil izpuščen v Leipzigu najbrže v znanstvene svrhe. Najditcljica ga je oddala na orožniski stanici v Radečah Baje je bil najden enak balon tudi pri 61. Janžu. Za stanovske keristi slovenskih umetnikov Poročilo Društva slovenskih likovnih umetnikov o delu v lanskem letu Ljubljana, 7. februarja Od TT. um kongresa &em je pre*k> delo za »tanovsice interese juffo»krvensk'h likovnih umetnikov \ posum^Tne organizacije n to v l!LU (ITdrvženk Nkovnih umetmka) v Beogradu v HAD (Hrvatsko avtorsko društvo odd za Hk umetnost) in D^LU Sestav teh treh močnih stanon-sk;h <.tvo po daljših pres'edkih javno zahvalilo v časopisih. Z naštetimi predmeti delokrog DSLU se ni izčrpan tn čaka ga še mnogo koristnega de'a. Vendar že to. kar ie društvo do sedaj pod vzelo, opravičuje zaupanje, ki so ga po-kaz*ili dop'ej men*iajni krogi posebno pa vč anjeni likovni umetnki. Društ\-o slovenskih likovnih umetnikov: Snežne razmere Poročilo Tujiikoprometnih zvez v Ljubljani ln Mariboru ter SrD 7. februarja 1941 Kateče-Planrea 870 m: —14. jasno, 100 cm snega, pr£iČ rianlia Pilllai 950 m: —15, jasno. 130 cm snega, pršič. vzpenjača obratuje PlaJiica-Tamar lloa m; —15, jasno, 130 ena snega, pršič Peč- Petelmj^lt 1440 m: —14, jasno, 120 cm snega, pršič Krnnfrha gora 810 m: —12, jasno, 100 cm snega, pršič Podkoren 800 m: —11, jasno, 100 cm snega, pršič Bled 501 m: —12, jasno, 70 cm snega, pršič Radovljica 470 m: —12, jasno. 63 cm snega, pršič Dovjc-Moj-irana 650 m: —9, jasno, 100 cm snega, pr.šič Pokljuka 3 300 m: —13, jasno 150 cm snega, pršič BohinJ-Sv Janez 539 m: —10, jasno 80 cm snega, sren Sohinj-Kudn ca 800 m: —10, jasno, cm snega, sren Dohinj-Zlatorog 5S0 m: —10, jasno, 150 cm snega, sren Dom na Kcmni 1520 m: —8, jasno, 270 cm snega, pršič Valvazorjev dom 1180 m: —6, jasno, 100 cm snega, pršič Dom na Koicah 1500 m: —13, jasno, 150 cm snega, pršič Tržič 520 m: —3, jasno, 50 cm snega, pršič Dom na Krvavcu 1700 m: —8, delno jasno, 170 cm snega, pršič Koča na Veliki planini 1558 m: —7, delno jasno, 190 cm snega, pršič Skofja Loka 350 m: —9, megleno, 70 cm snega, pršič Polževo 620 m: —10, 60 cm snega, pršič Kureščrk 833 m: —9, jasno, 50 cm snega. pršič MALI OGLASI Beseda SO par, daven poseoej Preklici, izjave oeaeaa aln 1^— davek posebej. £a pismene odgovore giede malin ogiasot je creba priložiti znamko — Popustov za maae oglase oe priznamo .17 raz no Beseda 50 paf Davek poseoej NaimamS' zneseK din POCENI K L RIVO suha drva, premog — pri tvrditi F Vertačnik. Jenkova 7. OGLAŠUJ v »Slov. Narodu« La JAJCA zajamčeno sveža v zabojih po 720 komadov din 900 franko podvoz razpošilja G. Drechsler, Tuzla, 463 POZOR! Popravljam gumasto obutev, v zalogi imam damske gumaste Škornje. — Kupujem rabljene moške Čevlje, da so le zadnji deli aobrl. KLAV2ER, Vošnja-kova ul. 4. 459 SV PET&A NASIP/3 Beseda 50 par Davek posebej Sf\ ima niši snesefc H ain _______ prt kolodvoru prodam veliko enonadstropno nišo z manzar-do. Elektrika, vodovod, v pritličju dobro ldoča restavracija. Pojasnila v restavraciji »Kolodvor«, Vrhnika pri Ljubljani. 458 " POZOR, TRGOVCI ! Moške športne čepice v temni barvi po din 9 50, kemično nadomestno milo za pranje perila v hladni vodi kom. din 1.25 se dobi. dokler traia zaloga, pri tvrdkj GROZDIĆ, Bjelovar. 461 NATAKARICO simpatično, mlado, boljšo takoj sprejme kot samostojno moč buffet na dezelj Plača zelo dobra. 2e vajene, s kavcijo imajo prednost, a ni pogoj Takojšnja predstavitev pri: Buffet Fricelj, Sv- Lovrenc na Pohorju. 460 asi ara DIESEL tri do pettonski, rabljen, v dobrem stanju, kupim. Ponudbe z navedbo prevoZene kilometra-že stanji gum in najnižje cene na Willi Tschinkel, Kočevska Reka, 460 Makulaturu! papir proda oprava ^Slovenskega Nareda" Ljubljana, Knafljeva ulica štev. 6 • 1 OMtns Uub'lant M—i pogreom i Ine. FEDOR BLEIWEIS-TRSTEXISK1 naznanja v Imenn sto je rodbine ln ostalega sorodstva, da mu je danes ob y22* ori zjutraj umrla predraga mati, gospa Roty Blehveis-Trtteniška roj. Souvan v 67. leta starosti, previden* s tolažili svete vero. Pogreb bo v soboto & t. m. ob Vi4. url popoldne Izpred mrliške veže, aiajmerjevm ulica 2, um pokopališče k Sv. Križu. Predrago pokojnleo priporočamo v blag spomin. 8tran 4 »SLOVENSKI NAROD«, petek, 7. februarja 1041. Ste*. 31 Gospodinje, ali znate varčevati? Ob koncu meseca se bo izkazalo. aH znate varčevati z moko in krahom — Preizkušnja za gospodinje Ljubljana, 7. februarja Marsikatera ^ckspodinja mora skoraj vsak dan polagati izpit Ce ga ne položi z uspehom, dobi vsa družina — nezadostno, namreč premalo na mizo. Zdaj pa morajo gospodinje reševati seveda še posebno hude naloge. Ne pomaga jim skoraj nihče, niti z nasveti ne. Prejšnje čase so morale varčevati le gospodinje revnejših družin, zdaj se pa bodo morale sčasom naučiti varčevanja rudi tiste meščanke, ki doslej niso merile moke na ž";ce. Res so se mnoge družine založile z mok i za de1, j časa, vendar so tudi številni mehčani prejeli nakaznice za kruh in mol:o upravičeno; manjše zaio^e moke ima .sicer skoraj sleherna meščanska družina, kar je javna skrivnost, vendar so morale številne gospodinje že začeti skrbno računati, kako naj razdele nokaznice na moko in kruh. da bi bilo vsega dovolj. NADARJENOST ZA VARČEVANJE Težko je reči. ali se varčnosti lahko priuči vsak. Tudi finančni genij, ki je v resnici mojster varčevanja, se rodi. Kdor ni nadarjen za varčevanje vsaj nekoliko, se ne bo naučil varčevati niti v teh časih. Varčevati pa bi morali vsi. tudi tisti, ki mislijo, da jim ni treba. Uvedba nakaznic za živila pomeni prisilno varčevanje. Kdor je znal varčevati že prej, mu zdaj ni treba več razmišljati, koMko kruha sme pojesti na mesec in koliko moke bo lahko kupil. Zadnji teden v mesecu bo še vedno ostalo nekaj odrezkov za moko ali kruh. da ne bo brezkrušnih dni. Varčevanja se res ne moreš naučiti na tečaju ali iz priročnikov. Vendar je to tako preprosto: samo preračunati moraš, koliko smeš porabiti danes, da boš lahko jedel še jutri in pojutrišnjem. Ko pa izračunaš, seveda tudi ne smeš porabiti več. »BREZMOCNT* DNEVI? Da bi varčevali z mesom .so bili uvedeni tako zvani brezmesni dnevi. Lani so pa naši »bližnji« tudi poskrbeli, da smo imeli precej »brezoljnih« dni, ker so se tako dobro založili z oljem, da ga ni bilo treba kupovati še nam. Jeleni se še marsikomu ni niti sanjalo — najlepši dokaz, da optimizem živi Še vedno — da bomo februarja otepali že koruzni kruh ter kupovali pšenično moko na nakaznice. Tako so bili uvedeni neke vrste brezmočni dnevi. Nekateri pa mislijo, da bi kazalo uvesti po zgledu brezmesnih dni dni še brezni očne. da bi varčevali z moko še bolj. Toda ne vedo nam povedati, kako bi bilo treba "-csničiti zamisel. Ali bi peki tedaj ne se peči kruha in trgovci ne prodajati r fce? To bi ne imelo nobenega pome: saj ne moremo kupovati več moke in kruha, kakor dobimo na nakaznice in sleherna družina lshko po misli uvaja volji brezmočne dne\re v svojem krogu. DOVOLJ ALI PREMALO? Se vedno ni prave jasnosti, ah je 4 k° pšenične moke dovolj na mesec za odraslega človeka. V nekaterih družinah s številnimi otroki so tudi tožili, da otroci pojedo še več kruha kakor odrasli ter da je torej po 2-3 kg meke na otreka mnogo premalo. Zopet drugi so se pritoževali da je 4 kg moke mnogo premalo, ker se nakaznica glasi na moko ali na kruh; moke bi bilo komaj dovolj le tedaj, če bi bila prodaja kruha prosta. Uvajalo nakaznic so pa zavračali pritožbe, češ. ti obroki so dovolj veliki, saj je prodaja koruzne moke prosta Če bi določili večje obroke, bi povzročili le zmedo, ker bi toliko moke ne imeli ter bi je marsikdo ne dobil. Cim več moke bi razdelili prve mesece novega režima, tem manj bi je bilo v mesecih pred žetvijo. Zato je bolje varčevati že zdaj. ko je čas. Najbolje se bo izkazalo, ali so sedanji obroki dovolj veliki ob koncu meseca. Ljudje, ki ne znajo varčevati ob koncu meseca, ne bodo več zahajali v peka-rije. Po prometu pri pekih zadnji teden v mesecu bomo lahko precej dobro presodili, kako znajo ljudje varčevati. Upoštevati je pa še treba, da ima ta mesec same 28 dni; marec bo torej tri dni daljši — obroki bodo morali biti nekoliko manjši, ali pa bo nekaj dni >brez.kružriihc. KOLIKO SMEM PORABITI NA DAN? Nekateri so takoj preračunali, koliko smejo porabiti na dan, bodisi moke ali kruha, da ne bo nakaznica prezgodaj porabljena Zaradi tega in ker so se zadnji dan proste prodaje še naložili s kruhom, prve dni v mesecu ni bilo tako živahno v pek ari j ah kakor navadilo. Mnogi se pa boje računanja- Ne vedo niti, da lahko kupijo na celo nakaznico na mesec okrog 13 kg kruha ali 4 kg moke. Ce kupujejo sam kruh ter se odpovedo moki, ne dobe niti pol kg kruha na dan, ko je mesec 30 dni dolg, temveč le 43 dkg Toda kruh je naprodaj v kosih po četrt in pol kg. Ce kupuješ pol kg kruha na dan, boš nakaznico porabil v 26 dneh in uvesti bos moral 4 brezkrušne dni. Bolje je pa menda kupovati 10 dni na mesec po pol kg kruha na dan in 10. odnosno 11 dni po četrt Kg. Bolj zapleteni so računi. Če hočeš kupovati moko in kruh. pa morda celo testenine in zdrob. Ce se odpoveš kruhu, je račun preprost; 4 kg moke na mesec, kilogram na teden in 13 dkg na dan Morda se boš odločil za 2 kg in 6.6 kg kruha? Tedaj smeš pojesti na dan 21.5 dkg kruha (torej manj kakor četrt!), moke pa porabiti 65 gramov. Najbolj preprost je račun, če kupuješ same žemlje ter se odpoveš »enotnemu« kruhu in moki. Namestu četrt kilograma kruha dobiš žemljo. Na celo nakaznico torej lahko kupiš 52 žemelj. Ce si ob delavnikih privoščiš po eno žemljo, jih ti ostane za nedelje skupno 26. tako da jih lahko pospraviš v prazničnem razpoloženju po 6 na dan. Nekatere gospodinje si niso belile glave s temi duhamornimi računi, zato pa bodo tem bolj računale v drugi polovici meseca in začele hočeš nočeš varčevati. Nakaznice so najboljši priročnik za pouk varčevanja. 08 B sa sokolskim oraporom Občni zbar Sekala Ljubljana III Uspešno delovanje sokolske trdnjave v bežigrajskem okraju Ljubljana, 7. februarja Marljivo sokolsko društvo Ljubljana III, ki že nad 10 let krepko orje sokolsko ledino v severnem delu našega mesta, je polagalo obračun svojega dela na XI. redni skupščini v sredo v svojem skromnem domu ob Tvrševi cesti, v navzočnosti lepega števila Članstva. Skupščino je otvoril starosta br. Stanko Deu, ki je toplo pozdravil žup-nega načelnika br. Lojzeta Vrhovca^ zastopnika tiska in navzočne brate in sestre. Zborovale! so najprej nazdravili svojemu vzvišenemu starešini Nj. Vel. kralju Petru II. z vzkliki >Zdravoc, potem pa s pieteto počastili spomin pokojnih bratov in sester. Brat starosta je zatem kratko omenil društveno delovanje, ki je bilo vkljub težkim razmeram, kakor je bilo razvidno iz poročil društvenih činiteljev dokaj ugodno in .zadovoljivo. O upravnem delu društva je poročal tajnik br. Ivan Demšar, ki je v kronološkem redu omenil vse važnejše društvene prireditve, predvsem proslavo 10-letnice z razvitjem naraščaj s kega prapora. Društvo se je udeležilo vseh narodnih in sokolskih manifestacij in pomagalo pri nastopih bratskih društev. Med letom se je ustanovil gledališki odsek, ki je pokazal prav lepe uspehe. Brat tajnik je še kratko omenil naloge društva, ki ga čakajo v tekočem letu, predvsem vsesokolski zlet v Beogradu in župni zlet v Ljubljani. O tehničnem delu je porečal načelnik br. Stane Jurjev-člč. Telovadili so vsi oddelki redno in je telovadilo v 422 urah 7112 članstva. Telovadci so se udeležili meddruštvenih tekem v odbojki in si priborili 4 prva in 2 dru^: mesti. Na lahkoatletskih tekmah v Litiji pa si je priboril br. Milan Boltauzer štiii prva mesta, vrsta pa drugo. V okviru va-diteljskega zbora se je ustanovil strelski odsek, ki ga vodi br. dr. Bogdan Kurbus. Prosvetar prof. br. Ciril Arko je omenil prosvetno delo, ki je dokaj razgibano. Gledališki odsek je uprizoril 6 iger, mladina pa dve. V okviru proslave 10-letnice sta bili dve mladina ko-prosvetni akademiji, ki »ta odlično uspeli. Društvo je svečano proslavilo vse državne in sokolske praznike, predvsem 1. december. O uspešnem denarnem poslovanju je poročal blagajnik br. Albin Entor, m je bilo njegovo poročilo z odobravanjem sprejeto. Izčrpno poročilo je bilo gospodarja br. Alfonza Radoševiča, ki je poročal, da znaša vrednost premičnega in nepremičnega imetja 1,516.000 din. Zanimivo poročilo o finančno-gradbenem odseku je podal br. Ferdo Accetto. Odsek je uspešno izvedel sanacijsko akcijo, v načrtu za bodoče leto pa ima prireditev efektne loterije in pričetek gradnje prepotreb-nega sokolskega doma. Za prireditveni odsek, ki je bil izredno marljiv ln donescl društvu lep vir dohodkov je poročal br. Bogo Fegic, ki je tudi pohvalil požrtvovalno nabiralno akcijo sester za društvene prireditve. O socijalnem odseku je poročal br. Lojze Urbančič, ki pa nI bilo spričo težkih razmer — razveseljivo. Vsa poročila so bila soglasno odobrena, nakar je bila na predlog nadzornega odbora prav tako soglasno izglasovana raz resni ca celotni društveni upravi. Potem je bila izvoljena naslednja društvena uprava: starosta br. Stanko Dcu, nam. staroste br. dr. Bogdan Kurbus, načelnik br. Milan Boltauzer, nam. načelnika br. Kremesec Milan in šmajdek Vlado, načelnica s. Tatjana Accettova, nam. načelnice s. Boža Merljakova, tajnik br. Ivan Zor. nam. tajnika br. Ivan Demšar, prosvetar br. prof. Ivan Kolar, Člani uprave: prof. Ciril Arko, Ferdo Accetto. Jože Gih-lar, Albin Entor, Bogomir Fegic, Janko Gnezda, Jure Jugovič. kapetan I. kl. Rado-slav Račič, J ar osi a v Rvbička, Jožica Stei-nerjeva, namestniki: Anita Accettova, Albin Šibenik, Vlado Iglic, Stane Jurjevčič, Jule Kačič, Franc Koruza, Jože Kumer, dr. Edvin Suher. Alfonz Radoševič. Nadzorni odbor: Vlado Jazbec, Anton Cok, Ivan Goljar, Jože Koren, Tomo Kalin, Jule Kovačič in Leopold Mlinar. Častno razsodišče: Lojze Urbančič, Ernest Jeras, Hinko šumer, Ivan Pavčnik, Ludvik Zaje, dr. Stanko Lapajne, Drago Mauser in Ivan Poznič. Ko sta bila sprejeta še proračun za leto 1941 in predlog o višini članarine, je pozdravil skupščino župni načelnik br. Lojze Vrhovec, ki je omenil smernice za bodoče leto, ki čakajo jugoslovensko sokolstvo. Govor brata Vrhovca so navzoeni sprejeli z velikim odobravanjem. Končno se je brat starosta Deu zahvalil za izkazano zaupanje in pozval vse navzoče brate in sestre na skupno delo za procvit in napredek Sokola III. S himno j-Le naprej . . . «, ki so jo navdušeno zapeli vsi, je bila lepo uspela skupščina zaključena. Vrlemu Sokolu III tudi naše iskrene čestitke k doseženim uspehom z željo, naj bi se skoro dvignil v bežigrajskem okraju ponosni sokolski dom, —rv. Ob Zrj. zbor Sokola v Žužemberku Žužemberk, 6. februarja V nedeljo 2. t. m, je Imelo sokois.tto ui u-štvo v Žužemberku svojo glavno letno skupščino, katere se je udeležilo lepo število članstva, zlasti telovadcev, pogrešali pa smo vplivnejše Žužemberčane, kar jim ni v čast. Skupščino je otvoril starosta br. Smrke s pozdravom na vse navzoče in župnega delegata, posebno pa je veljal pozdrav pivemu sokolskemu starosti, našemu kralju Nj. Vel. Petru II., kateremu so navzoči navdušeno zaklicali trikratni zdravo. Poročilo ne kaže preveč razveseljive slike za sokolsko društvo, ki je izgubilo primerne društvene lokale s prodajo posestva ln se mora sedaj zadovoljiti z neprimernimi in mnogo premajhnimi prostori, ki jih je društvu naklonila trška hranilnica v svoji lastni hiši in ji izreka društvo za naklonjenost najlepšo zahvalo. Težak udarec je zadel društvo s premestitvijo dveh pridnih in delavnih članic Iz poročil društvenih fukcionarjev je razvidno, da je bilo društveno delovanje zagradi pomanjkanja prostora in primernih lokalov pomanjkljivo, kar se Čuti na vsem poslovanju. Društvo je imelo 2.025 din dohodkov in 1714 Hiri izdatkov. Skupna društvena imovina v gotovini znaša 15.785 din. Društvena knjižnica šteje 834 knjig za članstvo in 82 mladinsikh knjig, ki se jih naraščaj in deca prav pridno poslužuje, manj se poslužujejo knjižnice člani in članice. Mladinsko knjižnico bi kazalo pomnožiti z novimi knjigami. — Društvo šteje 54 članstva in 36 deee in naraščaja, torej skupaj 90 sokolskih pripadnikov. Pri volitvah nove društvene uprave so bili izvoljeni večinoma stari z malimi iz-premembami z br. Smrketom Alojzijem na čelu. Nato se je oglasil k besedi župni delegat, ki je izročil navzočim pozdrave župe Novo mesto ter bodril k vztrajnemu in nesebičnemu delu, s katerim se bodo premagale vse ovire ln težkoče. Letošnje leto je zadnje leto kraljeve petletke in vsako dru- štvo se mora temeljito pripraviti za vsesokolski zlet, ki bo ob kraljevi polnoletnosti r Beogradu. Med slučajnostmi se je sklenilo, da bodi vsota, ki jo ima društvo kot prvi fond za zgradbo bodočega sokolskega doma, ter da se osnuje poseben gradbeni odsek, ki mu bo naloga delati in skrbeti, da pride društvo cim preje do svoje lastne in sokolskemu delu odgovarjajoče strehe. 2upni jezdni odsek Jezdni odsek ljubljanske sokolske župe dve leti ni mogel delovati, zda i se je pa zopet lotil dela. Te dni je imel letni sestanek, ki mu je prisostvovalo od 48 članov 30. udeležil se ga je pa tudi župni pori starešina br. Janko Jazbec. Sestanek je vodil poverjenik br. Ivan Eizjak. Predlanskim je odstopila odsekova uprava in odsek je dobil provizorij, ki je trajal lani do 8. novembra. Javnih nastopov odsek ni Imel zaradi pomanjkanja konj, pač so se pa vršile ob nedeljah jahalne vaje. Za čelnika je bil izvoljen g. Karel Machtig. za vodnika Ciril Vajt. za tplnjka Hinko Faidiga, za blagajnika J. Keržan ml. za s-osrvodarja L»9M*c Stružni, za praperščaka Vladimir Janušič, za niegoveea namestnika Jože Keržan et.. za odbornike: Ivan Bizjak, Jernej Jelenič Franc Kodela in Lado Starkel, v nadzorni odbor pa Vlado Franke ln Rajko Turk. Po volitvah je spregovoril podstarešina Jazbec, ki je obljubil odseku vso pomoč župne uprave. Soglasno je bil sprejet tudi novi pravilnik jezdnih odsekov in pa predlog, da se ustanovi gradbeni odsek za postavitev lastne jahalnlce. Odsek je v ta namen votiral 1000 din, člani so pa zbrali med seboj 450 din. Poverjenik Bizjak se je toplo zahvalil dosedanjemu blagajniku Teodorju Drenlgu za vestno in požrtvovalno delo. Končno je še stari soko'ski borec Vlado Franke izrazil svoje zadovol^tvo, da je začel jezdni odsek zopet delovati in priporočal mu je naj pridobi čim več mladih članov. $oko| LJubl'ana-^uka Pozivamo članstvo da oride na društveni občni zb^r ki bo danes ob 20 uri v na^m S ko «k m domu Ker praznuje nr>še društvo prihodnje leto 401etnico obstoja, te do'žn->«i članstva da Dride na ob*ni zbor Mer se bomo pogovorili o delu m pinr-vah na ta naš pravnik — DaMe vabimo č an *vt> in ori^atelie naše«*;* dru*tva v čim- več^em številu obiš'eio raSn rra"karalo, ki bo v soboto 8 t. m ob 2"> uri k^te-e dob'ček bomo no'-abITi za pop-avilo n še telovadnice Preskrbeli b^mo da b^do vsi zadovoljni in iznenodeni Tudi na ^a-reiše goste smo mislili, ker bo vsik dni-gi o!e** va'čok Ma^k bo mn^co ;n 1 t> h. najlepša pa bo oreiela nagrado Uprava. Gradnja mest na Bliže Jam vzhodu Kako je v tem pogledu v Perziji, Iraku in Siriji, Libanonu in Turčiji Ce na i nastane v Perziji mesto, urede najprei krasne okrogle tra/nike in Cvetlične gredice ki pridejo po načrtu na vsa večja križišča ulic. Od teh gieJic se Si.i.o na vse strani v obliki žarkov d evorzdi p atan in javorov. Cim zrasto, jim nu Ujo dovoli sence, ograde z obeh strani vrtičke, v katerih nai stoje enonadsiropne zidane stanovanjske hiie Tako na atneio krasna cvetlična mesta kakor so Teheran. Ispa-han, Kermansah in Kum, Drugače ie v Iraku in Siriji. Tam začno najprei z ulico, ki dobi ime arabskega ali francoskega vladarja. Vozila in žr. ila se tu gneto na tesnih p ost^rih: na oto-manah, na-lanjačih in klopeh sel? kavarniški gostje, ob cesti bazari in stojnice so pome blaga. Zagonetka je pa kja stanujejo ljudj?. Okras uice m stebri s pestrimi o'akati. Za naivečio pridob tev 02 velja tramvai. tudi če s-> vp e*eii vam konji. Vseeno ie, dali se kdo vozi z njim ali ne. Arrbci so navadna prevez varčni, da bi p'ačevali za vožnio fci lah*o hodi j 1 peš. premožni se pa itak vodijo z lastn.m' avtomobili. V Libanonu zgrade najprei cerkev. Okrog nje stoje skupine hiš. brez d. topa, dosegljive samo po nekoiikin sU.p i ah. Kanalska voda. tekoča po dolini, tvori prvo cesto, kajti 00 nji nastane d va ste .a. Cesta? Bos. varuj! V Libanonu s j nihč ne vozi v mesto. Za zvezo z zu aijim svetom skrbi Čajarna. stoječa oj cesti izven mesta. Cajarna skrbi za ves poštni tn blagovni promet. Zopet drugače ie z gradnjo mest v Turčiji Na željo Turkov imi Ankara povsem zapadniaško lice. V obrr.o.v klh me lih pa prev-aduje levantinski duh, in ta pravi: Hiša ie najemnina, najemnina oe ix» zna valeč žensk. Splošno pozorno.st je vzbudil s prošnja, naslovljeno na pravosodno ministrstvo, nai bi dovolilo kazn n-kam. nai bi imele v celicah tudi ogleda a. V utemeljitvi piošnie pravi, da igra eg'e-da'.o v življenju ženske zelo važno v 0^0, Dovoljujem si trditi, da ie živ^je^js ženske brez zrcala prava muka, — zaključuje dr. Mor t on svojo vlogo. Ministrstvo ie uvidelo, da ima mož prav in zato ie ugcdilo njegovi prošnji. Kazn~n-ke v Hoilowav so dobile v celice ogledala in ameriški listi so navdušeno pi^li o tem. tako da je postal dr. Morton kar čez noč Dooularen. Ravnatelj ženske kaznilnice si je tudi sicer prizadeval, dn b: olij-šal kaznenkam njihovo usodo. In ko ga ie ministrstvo prernesLilo. so kaznenke jokale za njim. •Najmanjše novine na svetu Najmanjše novine na svetu izhajalo na koralnem otočku Bimini, spaila očim v Bahamsko otočje. To je tednik B mini v formatu 11 x 7 cm. List prinaša športne, politične in dnevne ve ti. Namen en ie v prvi vrsti tujcem, ki radi zahajajo na ta otoček, kjer so zelo zdravilni vre ci. O o-ček Bnaini ie opaval že špa ^ski pesnik Luis Ponce de Leon (1527 do 1591). Po sta-roindijskih legendah ie to čud žni otok, kjer najde človek večno mladost. A. E. Fielding 36 Cma mačka Roman In Farrant je začel. Prav tako kakor on so tudi njegovi starši in predniki živeli v Serexu in bili udeleženi v španski trgovini z vinom. Njegova rodbina je bila že dolga leta v prijateljskih stikih z Batche-lorovo, ki se je prvotno pečala z uvozom španskega vina v Anglijo. On sam, je priznal Farrant, ni imel nobenega poklica, temveč je živel veselo življenje v raznih državah sveta. Povedal je odkrito, da se preživlja s tem, da stavlja na konjskih dirkah. In godilo se mu je čisto dobro. Pred dobrimi tremi meseci je prispel Batchelor v Španijo, da bi si ogledal rudnike v Rio Tinto. To priliko je porabil, da se je oglasil pri njih. Takrat sta se šele seznanila in Batchelor ga je povabil s seboj v Anglijo, kjer naj bi bil njegov gost v Broadbendsu, dokler bi se mu zahotelo. To povabilo mu je bilo dobrodošlo, ker je itak nameraval ogledati si konjerejo v severni Irski. Prispel je torej s sirom Henrvjem v Broadbends, kjer mu j* zelo ugajalo. Seveda, zdaj. ko je umrl Batchelor :ako tragične smrti, ne bo mogel več dolgo ostati tu. Cim bo umor pojasnjen, odpotuje na Irsko. — Ali imate kako pismo sira Henrvja ali pisma, naslovljena na vašo rodbino ? V mislih imam namreč pisma, nanašajoča se na povabilo sira Henrvja v Broadbends. Ali pa vsaj pisma ki jih je pisala vaša rodbina iz Serexa. Ali žive vaši starši še vedno tam? — Kar se tiče moje rodbine, težko. Moj oče je umrl pred letom dni. To je bila sreča zanj. Moj brat se bori zdaj na Francovi strani. Baje je razpisana na njegovo glavo visoka nagrada. Ne vem, kam bi mu pisal. — Kaj vi niste mislili na to, da bi se udeležili vojne? — je vprašal Pointer in si z zanimanjem ogledal krepko, mišičasto Farrantovo telo. Preživljal se je sicer s stavami na konjskih dirkah, a prav tako bi lahko bil tudi dober vojak. — Nikakor ne. — je odkimal Farrant z glavo. — To ni moja stvar. Naj vsak človek poje sam kašo, ki si jo je skuhal. Razen tega se nameravam oženiti in poiskati si kotiček, kjer bo lahko v miru živeL — Oženiti? — je ponovil Pointer veselo. — Da, oženiti se z gospodično Hughesovo, — je odgovoril Farrant z enakim glasom. — Z gospodično Marv Hughesovo, ki je zdaj komornica tu v Broadbendsu. Poročiva se takoj, čim bo ta zadeva tu urejena. Da, tudi siromašno dekle doživi včasih srečo, — sem ji dejal. Seveda, moji ljudje se bodo jezili zelo jezili. Toda jaz sem se že odločil. Da, oženim se z Mary Hughesovo, iz nje napravim gospo Farrantovo in pljunem na to. kar poreko ljudje. Ponosno je izbočil svoje mogočne prsi, ko je spo- ročil Pointerju to svojo junaško odločitev. Pointer mu je čestital in sicer povsem iskreno. V sodni dvorani je videl Mary Zdela se mu je odkrito, pametno dekle in videti je bilo, da iskreno obžaluje smrt svojega gospodarja. In bila je tudi izredno lepa. — Da se vrneva k pismom, o katerih sem govoril. Ali nimate nobenega pri roki ? — je vprašal Pointer. — Nikoli ne spravljam pisem, če nimajo velikega trgovskega pomena. Se nikoli nisem spravil nobenega prijateljskega pisma. Obžalujem. Sovražim ku-pičenje nepotrebne navlake. To je kakor z debelostjo. Cim začnete, ne morete nikoli več nehati. — Razumem. A kar se tiče sira Henrvja samega, ali veste, kdo bi mogel biti njegov sovražnik? Kdo je recimo pisal tisto anonimno pismo? Farrant je malo okleval z odgovorom, razmišljal je in Pointerju se je zdelo, da razmišlja, da-li naj sploh kaj odgovori ali ne, — Slišal sem nekaj o nameravani zaroki sira Henrvja z gospo Evansovo, — je nadaljeval višji inspektor. — Ali ste vedeli kaj o tem? — Ničesar. Mislil sem, da hodi za njeno mlajšo sestro. Vedel sem, da pogosto zahaja v hišico bivšega zdravnika Gaskella, toda mislil sem ... Farrant je obmolknil in zdelo se je, da razmišlja, ali naj nadaljuje. — Sicer pa, to ie samo moje osebno na-ziranje, lahko sem se zmotil. Mislil sem namreč, da se namerava Noel poročiti s to vdovo. Nekoč sem ju videl skupaj, štirinajst dni bo tega. Sedela sta na robu gozda in gledala solnčni zahod, kakor par grlic. Nista me videla, niti slišala. Bila je gosta megla. Ognil sem se jima in krenil po drugi stezi tako, da je bilo med nami samo grmovje. Slišal sem pa gospo Evansovo, kako mu je dejala, da je že prepozno da ima on pred seboj svojo karijero, njo pa da veže obljuba in da nima denarnih sredstev, da bi mogla slediti glasu svojega srca. Potem sem pa nadaljeval svojo pot. — Toda slišali ste dovolj, — je pripomnil Pointer zamišljeno. Farrant se je zasmejal. Pokazal je vrsto zob, ki jih menda še nikoli ni bil pregledal zobozdravnik. — Ali ste ju videli ali pa slišali še kdaj skupaj tako, da bi bilo to vzbudilo v vas prepričanje, da se imata rada? — 2al ne, kajti sicer bi bilo to koristno pričevanje. Pozneje ju nisem nikoli več videl skupaj. Pointer se je obrnil na svojega detektiva v kotu sobe, — Peters, ali bi malo pokramljali s tem gospodom ? — mu je dejal in vstopil vstran. Peters je jel govoriti s Farrantom v gladki španščini. Čeprav Pointer ni znal španščine, je vendar po glasu spoznal, da je Farrantova španščina mnogo bolj groba in ljudska, kakor govorica njegovega uradnika, ki je bil slučajno rojen v Madridu. Končno se je Farrant poslovil in odšel. Peters je bil samo zato tu, da bi dognal, je-li španščina res Farrantov materin jezik, kakor je sam zatrjeval. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno tiskarno Fran Jeran U Za upravo in inseratni del Usta Oton Christof JJ Vsi v Ljubljani %