402
Nemška nestrpnost.
Piše se nam iz nekega nemško-avstrijskega mesta to-le: „Te dni gre neki Slovenec na tukajšnjo telegrafsko postajo, in hoče oddati depešo v Ljubljano, ki je bila slovenski pisana. Pa le po hudem boji se je zna čajnemu slovenskemu možu poarečilo, depešo spraviti naprej. Vnel se je bil namreč med našim Slovencem in telegrafskim uradnikom na blizo sledeči razgovor:
Uradnik: V katerem jeziku je depeša pisana?
Slovenec: V kranjskem.
Uradnik:   Te   depeše  bi  prav   za  prav  ne imel I   vzeti.
Slovenec: Oho, zakaj ne? Ali vam morebiti ni znan ukaz, po katerem ima tudi slovenski jezik pravico, da se v njem telegrafira?
Uradnik: To velja le za depeše, ki ne gredo iz dežele; za take depeše pa, ki gredo iz dežele, to ni noben pripuščen jezik, ker po tem takem bi imeli tudi Grodnanci pravico v svojem jeziku telegrafirati. (Gro d-nanci so narodic, ki biva v par bornih občinah na Tirolskem in govori pol laški, pol nemški.)
Slovenec: Zavoljo mene naj tudi Grodnanci v svojem jeziku telegrafujejo; pa nas Slovanov je devetdeset milijonov, ki, hvala Bogu, nismo „Grodnanci".
Uradnik: Pa vsaj adreso morate po nemški pisati, drugače uradniki v Ljubljani ne bodo vedeli, kam depešo oddati.
Slovenec: Uradniki v Ljubljani že znajo slovenski.
Uradnik: Jaz pa kaj stavim, da vsi ne znajo; «ato prosim, adreso po nemški pisati; vsaj znate dobro nemški; čemu nas mučite s svojim jezikom.
Slovenec: Jaz vas nikakor nočem mučiti, al meni se bolje dopada, telegrafirati v svojem jeziku, kakor ielegrafirajo vsi drugi narodi v svojem; če pa pravite, da uradniki v Ljubljani ne znajo kranjski, potem je to zadosti slabo; to je ravno tako, kakor da bi uradniki v Parizu ne znali francoski!
Uradnik: Kaj! vi hočete Ljubljano s Parizom primerjati?
Slovenec: Ne delajte mi dolzih ovinkov, gospod; tukaj je denar,   in tukaj je depeša;   vzemite jo precej, kakoršna je, če ne, bom strune drugače napel! /             Na to  se  njihova   nemška svetlost in c. kr. tele-
| grafska visokost primorana čuti, depešo sprejeti tako, kakor je bila pisana." Komentara k tej dogodbi, mislimo, da ni treba.
—.------------------
403