cena 400 dinarjev številka 12(918) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje titovo velenje, 24. marca 1988 Z velenjske občinske kandidacijske konference Podprli Mojco Janeza Stanovnika in Drčar-Murko Soglasje za Janeza Stanovnika, Mojco Drčar-Murko, Mirana Potrča in vse kandidate za opravljanje funkcij v skupščini občine in skupščinah SIS — dodatna kandidata za skupščini SIS v republiki — kandidati bili pripravljeni odgovarjati na vprašanja — dobra udeležba že v temeljnih kandidacijskih konferencah V občini Velenje smo pravočasno izvedli občinsko kandidacijsko konferenco, na kateri so se delegati opredelili do predlogov možnih kandidatov za opravljanje najodgovornejših nalog v občini Velenje, skupščini SRS, do članov predsedstva SRS in predsednika predsedstva SRS ter do najodgovornejših nosilcev funkcij v skupščinah SIS v republiki. Izmed kandidatov za predsednika predsedstva SR Slovenije sta od 95 možnih glasov dobila največjo podporo Janez Stanov-nik (79) in Moča Drčar-Murko (63). Za člana predsedstva Slovenije sta dobila potrebno večino glasov Emil Milan Pintar in Janko Pleterski (dr. Matjaž Kmecl, ki je predhodno na temeljnih kandidacijskih konferencah dobil največjo podporo, je od kandidature odstopil). Z glasova- njem so velenjski kandidati potrdili tudi kandidate za nosilce vodilnih funkcij v skupščini SR Slovenije in Mirana Potrča za njenega predsednika. Pri glasovanju za kandidate za vodilne funkcije v samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v SR Sloveniji, so imeli velenjski delegati dva dodatna predloga, ki sta bila tudi osvojena: Vaneta Gošnika kot kandidata za predsednika skupščine Kulturne skupnosti Slovenije in Alojza Filipančiča za predsednika skupščine Zdravstvene skupnosti Slovenije. In kateri kandidati (volili bodo delegati na volilni skupščini 13. aprila) bodo opravljali funkcije v Skupščini občine Velenje? Za predsednika skupščine so delegati potrdili kandidaturo Draga Šuleka, za podpredsednika skupščine Andreja Grebenška, za predsednika družbeno-politi-čnega zbora Mirana Ahtika, za njegovega namestnika Branka Kranjčeca, sprememba je pri predsedniku zbora združenega dela — delegati so dali podporo Janezu Puklu, za namestnika Marjan Kolenc, zbor krajevnih skupnosti bo vodil Jože Krk, nadomeščal pa Ivan Sevšek. Na občini kandidacijski konferenci so določili tudi kandidate za nosilce individualnih funkcij v skupščinah samoupravnih interesnih skupnostih občine Velenje. V glavnem so tisti, ki so te naloge opravljali že doslej, sprememba je le pri vodenju skupščine Komunalne skupnosti občine Velenje, kjer bo to nalogo prevzel Franc Vedenik. Na kandidacijski konferenci so bili prisotni vsi kandidati za opravljanje vodstvenih nalog tako v skupščini občine kot interesnih skupnostih, da bi odgovarjali na morebitna vprašanja delegatov. Izzvan je bil le predsednik skupščine občine Drago Šulek, ki je »dobil« vprašanje — kakšen je njegov program. Odgovor — posebnega programa ne more imeti, ker je dolžan izpolnjevati sprejete družbene plane. Milena Krstič-Planinc Matjaž Černovšek Konference se je udeležilo 93 delegatov (foto: B. M.) Posvet o ustavnih spremembah Danes. 24. marca bo ob 18. uri t' prostorih Stiskarne v Kulturnem domu posvet o dograjevanju volilnega sistema, ki sodi v sklop razprav o ustavnih spremembah in obenem tudi v razpravo o dograjevanju volilnega sistema, ki jo vodi republiška konferenca SZDL Slovenije. V občini Velenje imamo že precej gradiva na to temo. saj smo leta 1986 izdelali celovito oceno volilnih postopkov in predlagali določene spremembe in dopolnitve, k vsemu temu pa bomo lahko dodali še bogate izkušnje pravkar končanih kandidacijskih postopkov. V.si. ki želite, se lahko posveta udeležite. Realni osebni dohodki so upadli O osebnih dohodkih smo v lanskem letu veliko govorili in jih omejevali s številnimi zahtevami, usmeritvami in intervencijskimi zakoni. Tako gospodarstvo kot negospodarstvo občine Velenje sta kot celota tem zahtevam ugodila. Gospodarstvo je razporedilo za osebne dohodke 120,5 odstotka več sredstev kot leto poprej, negospodarstvo pa 113 odstotkov. Dohodek pa je porasel za 142,6 odstotka. Skupno smo za osebne dohodke namenili 113 milijard 752 milijonov dinarjev. Povprečni osebni dohodek na zaposlenega je znašal v gospodarstvu 277.308 dinarjev, v negospodarstvu pa 330.164 dinarjev. Realni osebni dohodki so v primerjavi z letom 1986 upadli v gospodarstvu za 6,2 odstotka,v negospodarstvu pa kar za 8,1 odstotka. V energetiki seje dohodek lani povečal za 186 odstotkov, plače pa le za 115,4 odstotke. V Gorenju je dohodek narasel za 144 odstotkov, za osebne dohodke pa so namenili 134,8 odstotka več kot leto prej. Nekoliko slabša je slika v ostalem delu gospodarstva, kjer jim je uspelo povečati dohodek za 111.9 odstotka, za plače pa so namenili 113 odstotkov več sredstev kot leta 1986. (mz) Zasedanje zborov 0 resoluciji, proračunu Prva dva dni prihodnjega tedna bosta delovna za delegate vseh treh zborov občinske skupščine. Tako bodo v ponedeljek popoldne najprej zasedali delegati družbenopolitičnega zbora, torek dopoldne pa delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti. Osrednjo pozornost bodo gotovo vsi namenili predlogu resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Velenje za obdobje 1986—1990 v tem letu. Poleg tega bodo sklepali še o predlogu odloka o proračunu občine Velenje za letos, po hitrem postopku naj bi sprejeli predlog odloka zazidalnega načrta stanovanjsko obrtne cone Paka, potrdili "išjo vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju naše občine. Med drugim pa imajo na dnevnem redu še osnutek odloka o povprečni gradbeni ceni stanovanj in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč, poročilo o poteku likvidacije HPH, nadvse zanimiva bo gotovo tudi točka o izgradnji zaklonišč v velenjski občini — o izgradnji slednjih so namreč delegati zastavili že nekaj delegatskih vprašanj. Za konec zasedanja pa naj bi prihranili še program nalog in finančni načrt sklada stavbnih zemljišč občine Velenje za letos ter volitve in imenovanja. Vse manj za plače in akomulacijo Naše gospodarstvo je resnično vse bolj obremenjeno (pa ne za povečane potrebe znotraj občine, saj teh prispevkov v zadnjem letu nismo dvigovali). To med drugim dokazuje podatek, da namenja vse manj sredstev za bruto osebne dohodke in akumulacijo. V letu 1986 smo razporedili v občini Velenje za osebne dohodke 61,9 odstotka dohodka, lani 56,3. Delež akumulacije pa se je z 8,5 odstotka v letu 1986 lani zmanjšal na 5,6 odstotka dohodka. To slednje je še posebej zaskrbljujoče. Pa poglejmo, kako je to po posameznih področjih gospodarstva. V energetiki se stanje izboljšuje, zaradi izkazanega višjega dohodka, saj vemo, da so predlani poslovali z zelo visoko izgubo. Delež akumulacije se je z 0,7 odstotka povečal na 1,06 odstotka, ta številka pa je žal še vedno mnogo prenizka. Delež osebnih dohodkov se je s 77,2 odstotka dohodka lani zmanjšal na 58,1 odstotka. V Gorepin so namenili Mi smo za modeli ElRroj leta 1986 za akumulacijo 13,7 odstotka dohodka, lani pa le še 7,8 odstotka. Za plače pa so predlani porabili 54,6, lani pa 52,5 odstotka ustvarjenega dohodka. Podobno je tudi v ostalem delu gospodarstva, kjer seje delež dohodka namenjen za plače povečal z 58,2 na 58,5 odstotka, akumulacija pa se je zmanjšala z 9,2 na 7,5 odstotka. Iz vsega tega torej sledi, da se je delež raznih obremenitev na dohodek lani še naprej poveče- val, kljub temu, da smo poudarjali, da je gospodarstvo že maksimalno obremenjeno, da dodatnih obveznosti ne more sprejemati. Če bo šlo tako naprej, ga bomo zares tako izčrpali, da prav kmalu ne bomo imeli nikogar več, ki bi še bil sposoben poravnavati tudi najosnovnejše obveznosti. Brez lastnih vlaganj, torej lastnih akumulacijskih sredstev, pač ne bo dohodka, ki bi ga bilo mogoče deliti. M. Zakošek Nad tisoč pevcev Zanimanje za otroško in mladinsko zborovsko petje je v velenjski občini že dolgo zelo veliko. Na to kaže, da je bilo srečanj mladih pevcev občine Velenje do sobote že trideset, da je na sobotnem 31. zapelo več kot tisoč pevcev, da je bila dvorana obakrat polna, da razmišljajo, da bi naslednje srečanje razdelili na tri koncerte in tako omogočili še večjemu številu gledalcev, predvsem staršem, spremljanje petja svojih otrok. Je pa tudi zelo kakovostno, kar so znova ocenili člani posebne komisije, ki je tudi v soboto spremljala petje iz tisoč grl v prostorih glasbene šole Frana Koruna Koželjskega. Več o tem na 8. strani, (vos) Občina Velenje Prihodnji teden prihod kurirčkove torbice Ta ponedeljek so krenili pionirji s kurirčkovimi torbicami iz Ljubljane po petih različnih poteh po Sloveniji. Letošnja kurirčkova torbica je že šestindvajseta, potekala pa bo nekoliko drugače, kot smo bili navajeni. V pionirskih aktivih bodo potekale aktivnosti, s katerimi bodo obujali revolucionarno preteklost ves mesec. Pionirji pa bodo tokrat v kurirčkovih torbicah prenašali konkretno nalogo tistemu pionirskemu aktivu, ki mu bodo torbico predali (prejšnja leta so prenašali sporočila). Te naloge bodo s področja revolucionarne tradicije, splošnega ljudskega odpora, družbene samozaščite, dela pionirskih organizacij danes in v preteklosti, interesnih dejavnosti ter s področja petnajstih jugoslovanskih pionirskih iger. Velenjski pionirji bodo tudi letos vključeni v Koroško progo kurirčkove torbice. Prejeli jo bodo danes teden, torej v četrtek, 31. marca ob 10. uri na Gneču. Prvi bodo letos prenašali torbico Velike obveznosti do manj razvitih V zadnjem času smo lahko veliko brali o težkem bremenu slovenskega gospodarstva, ki mora odvajati v sklad federacije za kreditiranje hitrejšega razvoja gospodarstva manj razvitih republik in Kosova, ogromna sredstva. To breme je tako veliko, da ga marsikje ne zmorejo oziroma s to obveznostjo povsem izčrpujejo lastno akumulacijsko sposobnost. Tudi v občini Velenje ni drugače. Naše organizacije združenega dela so morale odvojiti v ta namen kar 3.2 milijarde dinarjev. Za primerjavo: to je kar 2.5 odstotka doseženega čistega dohodka občine, 1,6 odstotka doseženega dohodka oziroma kar 16,4 odstotka aku- mulacije gospodarstva občine Velenje i' preteklem letu. Teh obveznosti sta oproščena rudarstvo in energetika, med tisti- mi. ki so ta prispevek dolžni poravnati pa je mnogo takšnih, ki poslujejo na robu rentabilnosti ali celo z izgubo in že dolga leta nimajo sredstev za lastna vlaganja. Takšna je na primer »Tovarna usnja Šoštanj, ki se v tem času resno bori za svoj obstoj. Njen delež je sicer majhen, pa vendar! Če se ustavimo na seznamu tistih. ki so morali poravnati te obveznosti. vidimo, da so prispevki nekaterih resnično zelo visoki. Na primer Gorenje Gospodinjski aparati 669 milijonov dinarjev, Gorenje servis 490 milijonov, ESO 554 milijonov, prispevki ostalih pa so manjši, v deležu dohodka pa vseeno veliki. Številke same morda na prvi pogled niti niso tako visoke. Pa vendar predstavljajo 16,4 odstotka akumulacije občinskega gospodarstva. To pa je vsekakor veliko, zelo veliko. Še huje je, če pogledamo v posamezna okolja, kjer pomeni ta številka kar vso akumulacijo. Še posebej v takšnih primerih pa smo upravičeno zaskrbljeni in se torej s predloženim odmero delitve obveznosti pač ne moremo strinjati. Nanjo pa žal. vsaj doslej, nismo imeli vpliva. Mira Zakošek z zaupno pošto pionirji osnovne šole Bratov Letonje iz Šmartnega ob Paki. Ponesli jo bodo na Veliki vrh, kjer jo bodo predali sovrstnikom šoštanjske šole Bibe Roecka, ki pa do Pesja, kjer jo bodo predali osnovnošolcem Ka-juhove šole. Pionirji podružnišne šole Pesje bodo torbico ponesli naslednji dan do doma krajanov v Kavčah, od tam pa jo bodo prenašali pionirji Šilihove šole do Šentilja, kjer jo bodo predali tamkajšnjim pionirjem. V Šentilju, pri osnovni šoli, bo ta dan tudi partizanski miting. V ponedeljek, 4. aprila, bodo kurirčkovo torbico ponesli pionirji osnovne šole Bratov Mra-vljakov iz Šentilja do Bevč, od tam pa pionirji Štirinajste divizije do Trebeliškega, kjer jo bodo predali pionirjem iz Pake. Naslednji dan jo bodo pionirji šole Antona Aškerca odnesli do Šem-brica, od tu pa pionirji šole Velj-ka Vlahoviča do Cirkovc, kjer bo pri Izakovem bunkerju ura zgodovine. Zadnji dan, v sredo, 6. aprila bodo torbico ponesli pionirji osnovne šole Mihe Pintarja Toleda in podružnične šole Cir-kovce na Graško goro, kjer jo bodo ob 10. uri predali sovrstnikom občine Slovenj Gradec. V občini bosta poleg osrednje kurirčkove pošte, še dve lokalni. V prvo bodo vključeni pionirji Belih vod, Topolšice, Zavodenj in Raven, v drugo pa pionirji osnovne šole Škale. Obe lokalni progi se bosta priključili glavni malo pred predajo kirurčkove torbice na Graški gori slovenj-graškim pionirjem. V vseh pionirskih odredih se na sprejem kurirčkove torbice skrbno pripravljajo, povsod že potekajo tudi številne aktivnosti namenjene letošnjemu mesecu kurirčkove pošte. M. Zakošek 2. stran * 1135 CSS OD ČETRTKA DO ČETRTKA titovo velenje -k 24. marca 1988 Obisk Štefana Korošca Razmere terjajo boljše delo komunistov V ponedeljek je velenjsko občino obiskal član predsedstva CK ZK Jugoslavije Štefan Korošec. Dopoldne je bil v sozdu REK in delovni organizaciji ERA in se tam pogovarjal o aktualnih vprašanjih teh dveh kolektivov. Popoldne pa je spregovoril članom občinskega komiteja ZK Velenje, sekretarjem osnovnih organizacij in drugim. Najprej je del svoje razlage posvetil bližnji konferenci zveze komunistov Jugoslavije. Na njej naj bi jugoslovanski komunisti .pregovorili o idejno-političnih t ilogah, o uresničevanju in krepitvi teh nalog, položaju zveze '.'•nunistov, o stabilizacijskih ' krepih in še o čem. Poudaril je, da je bilo delovanje zveze komunistov ponekod neuspešno, zato bodo morali nujno poiskati nove metode dela, ki bodo dale več in boljše rezultate. Povedal je še, da bosta centralni komite in pred- sedstvo pred konferenco ZKJ pripravila oceno dela. V nadaljevanju je Štefan Korošec spregovoril o ekonomskem in političnem položaju Jugoslavije. Navedel je nekaj primerjav z evropskimi deželami in dejal, da zaostajamo na področju tehnologije, prepočasi se prilagajamo zunanjemu tržišču in podobno. Ko je orisal ekonomski položaj naše države, je dejal, da sprejeti ukrepi zvezne vlade niso dali že-ljenih učinkov. Splošna in skupna poraba sta se kljub načrtova- nju povečali, zunanja likvidnost Jugoslavije se je zaostrila in tako naprej. Nekatere ekonomske usmeritve gredo v nasprotno smer od usmeritev, ki so zapisane v resolucijskih dokumentih. Govoril je tudi o protiinflacijskem programu in poudaril, da bo potrebno narediti odločnejše korake in korenite spremembe na nekaterih področjih, če se želimo izkopati iz krize. Pri tem bo morala pomembno vlogo odigrati naša partija in njeno celotno članstvo. Tudi strpnost ljudi popušča, povečuje se nezadovoljstvo in podobno. Vse to sedanje stanje le še poslabšuje. Po besedah Štefana Korošca bo zato konferenca ZKJ toliko pomembnejša, saj bo na njej potrebno spregovoriti o teh vprašanjih in se jasneje opredeliti za pot, ki nas pelje iz težav. Ko se je Štefan Korošec v svojem govoru dotaknil ustavnih Center srednjih šol Titovo Velenje Informativni dan je Po Zakonu o usmerjenem izobraževanju. Pravilniku o razpisu za vpis in izvedbi vpisa v usmerjenem izobraževanju, moramo izobraževalne organizacije praviloma v desetih dneh po objavi razpisa za vpis organizirati informativni dan. Vse srednje šole smo to storile v petek, 11.3. 1988 in v soboto. 12. 3. 1988. uspel Udeležencem informativnega dne smo posredovali podrobna pojasnila o vpisu, pogojih izobraževanja (po programih, smereh in težavnostnih stopnjah), seznanili smo jih s pogoji napredovanja, z nadaljnjim izobraževanjem po srednji šoli, z možnostmi zaposlitve, pridobitve štipendij in drugimi informacijami. Učencem — osmošolcem in nji- hovim staršem smo predstavili Center srednjih šol, ogledali so si posamefzne učilnice, šolske delavnice. Na strojni usmeritvi so si ogledali video film o CSŠ in diapozitive, s katerimi smo skušali prikazati utrip našega vzgoj-noizobraževalnega dela. Pripravili smo jim pisno gradivo z možnostmi izobraževanja na CSŠ in podatke o številu razpisanih ka- drovskih štipendijah (po občinah in smereh izobraževanja) za šol. leto 1988/89. F*o izjavah številnih učencev in njihovih staršev so bili z obliko in vsebinami informativnega dne zelo zadovoljni. Zadovoljni smo bili tudi na CSŠ, saj se je našega informativnega dne udeležilo letos več učencev kot v preteklih letih. Poglejmo, koliko bo prostih mest za mladino v posameznem programu na CSŠ, koliko bo za te programe razpisanih kadrovskih štipendij in kakšna je bila udeležba na informativnem dnevu: usmeritev program smer izobraževanja št. prostih število št. kadr. mest udel. štipendij v obč. Velenje rudarska rudarstvo SR rudar 120 48 30 rudar, tehnik 30 30 pridobivanje, predelava 30 20 in obdel. kovin obdelovalec kovin 1 strojništvo oblik, kovin 60 50 strojna preoblikovalec kov. 60 monter in up. en. nap. 13 mehanik voz. in voz. s. 30 200 9 stroj, mehanik 30 33 stroj, tehnik 60 82 montaža elektr. omr. in monter elektr. omr. in inštalacij inštalacij 30 20 3 elektrotehniška elektrotehnika elektr. energetik 30 53 31 elektroteh. energet. 30 180 elektrikar elektron. 30 8 elektroteh. elektron. 60 30 računalniška računalništvo računal, tehnik 60 48 15 naravosl. mat. nar.-mat. dejavnost narav. mat. teh. 60 63 43 družboslovna družboslovna jezikovna in kulturna družbosl. in kultur. dejavnost 60 63 17 Trenutni podatki kažejo, da za smeri izobraževanja v strojništvu in elektroenergetiki v občini Velenje ne bo mogoče podeliti vseh štipendij. V smeri izobraževanja elektrikar. elektronik je pojav obraten interes učencev je najmanj petkrat večji od potreb združenega dela v občini Velenje. Kakšen bo dejanski vpis, bomo videli 2. aprila 1988. ko bo uradni rok za sprejemanje prijav zaključen. l)a bodo učenci in njihovi starši čim hitreje seznanjeni, kakšen bo vpis v posamezno srednjo šolo, bomo na Radiu Velenje v sredo, 6. 4. 1988, ob 17. uri pripravili oddajo v živo. V tej oddaji vas bomo seznanili s številom vpisanih učencev v srednje šole celjske in koroške regije ter z drugimi aktualnostmi. V šol. letu 1988/89 bo na CSŠ v Titovem Velenju za izobraževanje ob delu in iz dela namenje- nih 480 prostih mest. Na informativnem dnevu v soboto ni bilo za omenjeno obliko izobraževanja nobenega kandidata. Čeprav tudi zanje veljajo enaki roki prijavljanja kot za mladino, je v praksi drugače. Večina kandidatov dobi ustrezne informacije o nadaljnjem izobraževanju v svoji delovni organizaciji. Zato se odločajo za šolanje šele proti jeseni. M. P. sprememb je dejal, da so pogledi na te spremembe zelo različni, pa tudi precej kritični. Prav pa je, da so obravnave kar najbolj široke in objektivne. Razprave morajo biti odprte, da ljudje lahko povedo svoje predloge in stališča. »Menim«, je dejal Korošec, »da bi pri tem vprašanju moralo sodelovati več ekonomistov in drugih strokovnjakov. Javno obravnavo o ustavnih spremembah pa je potrebno podaljšati. Omenil je tudi dva pomembna dogodka, ki sta bila v zadnjem obdobju pri nas. To sta bila sestanek ministrov balkanskih držav v Beogradu in obisk Gorba-čova v Jugoslaviji. Po uvodni razlagi Štefana Korošca je sledila razprava. Razpravljalci so zastavljali konkretna vprašanja, ki so se nanašala na naše sedanje stanje, razmere in rešitev iz položaja. Nekaj je bilo tudi predlogov in stališč, ki si jih je Štefan Korošec pozorno zabeležil. B. Mugerle Pravna pomoč pri občinskem sindikalnem svetu Barometer težav, ki odsevajo v družbi Služba pravne pomoči, ki deluje pri Občinskem sindikalnem svetu, svetuje in pomaga v zadevah, ki izvirajo iz delovnih razmerij, pojasnjujejo, svetujejo ali pa napotijo stranke k pristojnim organom pa tudi v drugih primerih. Lani se je število tistih, ki so iskali pravno pomoč, precej povečalo, večkrat so v spornih zadevah pripravili tudi predlog sodišču združenega dela, več je bilo tistih, ki so iskali pravni nasvet v zadevah, ki ne izhajajo neposredno iz delovnih razmerij. Med tistimi, ki iščejo pravno pomoč pri Občinskem svetu, so pretežno delavci z nižjo izobrazbo in kvalifikacijo, redki razpolagajo z višjo. Pri tem pa tisti, ki nudijo tovrstno pomoč ugotavljajo, in ta ugotovitev ni nova, da jih večina zelo slabo pozna samoupravne akte organizacije iz katere izhajajo. Lani je pravno pomoč iskalo največ delavcev Rudnika lignita, Gorenja in Vegrada, kar je tudi razumljivo, saj so to organizacije, ki zaposlujejo največ delavcev; druge organizacije združenega dela pa so bile različno zastopane. Vedno, kadar se v kakšni organizaciji pojavijo težave, pa naj so takšne ali drugačne, v službi pravne pomoči beležijo porast delavcev, ki iščejo pri njih pravno pomoč. Po ukrepu družbenega varstva v Elektrokovinar-ski opremi je bilo pri njih več delavcev iz te organizacije združenega dela, po ukinitvi restavracije na Gorici, pa tudi več delavcev Merxa. Služba za pravno pomoč je tudi nekakšen »brometer« težav, ki odsevajo v družbi. Na osnovi primerov, za katere so njihove stranke lani iskale pomoč je razvidno, da se zaostrujejo problemi na področju zaposlovanja (delo postaja dobrina, vse težje dosegljiva, smo že zapisali, to pa se vse bolj kaže kot dejstvo) in reševanja stanovanjskih težav (v občini Velenje iz leta v leto gradimo manj stanovanj). Največ jih je lani iskalo pomoč zaradi delovnih razmerij in v tem sklopu zaradi razporeditev oziroma prerazporeditev k novim delom in nalogam in zaradi kršitev delovnih obveznosti. Na področju uveljavljanja socialnih pravic pa se je povečalo število zadev, ki izvirajo iz uveljavljanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. K njim pa se ne zatekajo samo posamezniki, ampak so lani nudili pomoč tudi samoupravnim organom in sindikalnim organizacijam manjših organizacij združenega dela, ki v svojih službah nimajo dovolj strokovnih delavcev. M. Krstič-Planinc Gornja Savinjska dolina Odgovornost do prihodnjih rodov Letošnji referendum za 4. samoprispevek v občini Mozirje je zahtevna naloga, predvsem pa izjemno pomembna odločitev za nadaljnji razvoj doline, ki je z uresničitvijo programov prejšnjih treh samoprispevkov krepko napredovala. O nujnosti nadaljevanja plačevanja samoprispevka ne kaže posebej razpravljati, vsi pa ob tem vedo, da bodo na odločanje prebivalcev v veliki meri vplivale sedanje zaostrene razmere. Toliko bolj je zato pomembno oblikovanje programov, tako skupnega, kot programov desetih krajevnih skupnosti, ki morajo biti prilagojeni slehernemu občanu, njegovim željam in potrebam. Programi so trenutno v javni razpravi. Dejstvo je. da bi morali ljudje pred svojo odločitvijo ZA ali PROTI upoštevati kaj vse so v minulem petnajstletnem obdobju pridobili, saj je jasno, da brez treh samoprispevkov ne bi imeli vsega, kar danes že imajo. Tako je pač, da vse preradi pozabljamo na dosežke, vidimo le tisto česar še nimamo. In tudi tega ne bo, če samoprispevek ne bo znova podaljšan. V Gornji Savinjski dolini si sploh ne znajo predstavljati kakšen bi bil razvoj družbenih dejavnosti in komunale, če dosedanjih treh petletnih obdobij samoprispevka ne bi bilo. To morajo ljudje pošteno oceniti in priznati, še bolj pa se morajo zavedati, da vse kar dajejo, dajejo za sebe in za svoj lastni razvoj in napredek. Po krajevnih skupnostih so to spoznali in upajo, da bo spoznala tudi večina prebivalcev, preden bo oddala referendumski listič. Priprave na referendum so bile zato še posebej temeljite. Tokrat so se odločili, da referendum ne bo občinski, temveč bo deset krajevnih. Vsem mora biti jasno, da razvoj ni zgolj zadeva občinskih funkcionarjev, da je to obveza vseh. Programi so torej v javni razpravi. Za skupni program bo tokrat namenjeno le 20 odstotkov zbranih sredstev, 80 odstotkov bodo dobile krajevne skupnosti s tem, da bo 10 odstotkov teh sredstev namenjenih za solidarnost med posameznimi krajevnimi skupnostmi. Izglasovan 4. samoprispevek v občini Mozirje je temelj vsega nadaljnjega razvoja, sredstva za uresničitev programov pa morajo zagotoviti iz štirih virov. Prvi vir, brez katerega ostalih treh ne bo, so sredstva 4. samoprispevka iz osebnega dohodka zaposlenih, od pokojnin, od blagovne kmečke proizvodnje in od lastnikov gozdov, od dohodka obrtnikov in od lastnikov vikendov, kar je novost pri zagotavljanju sredstev. Ta vir naj bi predstavljal 30 odstotkov vrednosti referendumskih programov. Drugi vir naj bi zagotovili na podlagi posebnega samoupravnega sporazuma z združenim delom o združevanju sredstev. Gospodarstvo naj bi na ta način sofinanciralo tiste objekte, ki imajo tudi gospodarski pomen (čistilna naprava s kanalizacijo, PTT in podobno). Četrti vir, ki ga bo težje zagotoviti, so sredstva investitorjev izven občine, ki z objekti na področju občine upravljajo. To so denimo območna vodna skupnost. Cestno podjetje Celje in še kdo. Predvidoma naj bi zunanji nosilci pri naložbah sodelovali s 40 odstotki sredstev. Četrti vir načrtujejo krajevne skupnosti same. To je seveda dodatna udeležba krajanov pri najrazličnejših akcijah. Ta oblika doslej še ni zatajila in zagotovo tudi ne bo, saj so se krajani izkazali že ničkolikokrat in nekajkrat oplemenitili vsa sredstva samoprispevka. Ta četrti vir naj bi v skupni vrednosti predstavljal 10 odstotkov. Predvidena vrednost referendumskih programov je 8 milijard dinarjev, kar je za to področje veliko. Seveda je treba še enkrat posebej poudariti: brez izglasovanega 4. samoprispevka, ki naj bi zagotovil 30 odstotkov vseh potrebnih sredstev, tudi sredstev ostalih treh virov ne bo, s tem ne bo nadaljnjega napredka in novih pre potrebnih pridobitev. Teh 30 od stotkov je torej predpogoj za ostalih 70 odstotkov sredstev. Spodbudno je dejstvo, da so napori za pridobivanje sredstev iz ostalih treh virov že rodili sadove. Dokaz za to so sredstva za čistilno napravo, za gradnjo mejnega prehoda na Pavličevem sedlu, za ostalo se še dogovarjajo. Uspešen referendum seveda še naprej ostaja pogoj. Takega mnenja je tudi predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Ivo Kos, ki v zvezi s tem pravi: »Odločati se bomo morali z zavestjo, da bomo dajali za naš razvoj in za lepše življenje naših otrok. Referendum mora uspeti, če želimo dobiti sredstva iz ostalih virov. To nas mora voditi pri našem odločanju. Neuspeh bo zagotovo pomenil zaustavitev našega lastnega razvoja, kar ne bi bilo pošteno do nas samih in še manj do bodočih rodov.« J. P. Socialno varstvo Za invalidsko delavnico Čeprav delovni program skupnosti socialnega varstva ni tako obsežen kot programi ostalih sisov družbenih dejavnosti, boste delegati kljub temu zagotovo morali že kar kmalu odločiti kaj je važnejše od važnejšega. Denarja namreč za uresničevanje programa ne bo več, ampak prej premalo. mom za varstvo odraslih in Len-trom za socialno delo. Precej več pozornosti kot delovnemu programu so delegati skupščine skupnosti socialnega varstva na seji namenili ustanovitvi invalidske delavnice. Ker je invalidnost v naši občini poseben problem, in ker smo do sedaj o tem bolj govorili kot kaj naredili, so delegati z navdušenjem podprli pobudo o ustanovitvi slednje na Rudniku Lignita Velenje. Zal, pa niso mogli mimo grenkih izkušenj iz preteklih let. Zato niso zgolj slučajno izrazili bojazni, da bo čez čas morebiti tudi ta spremenila svoj status tako kot Sipak, in da bodo invalidi spet zaposleni na neustreznih, neproduktivnih delovnih mestih. Vsekakor bi morala biti ena od nalog vsake delovne organizacije ta, da priskrbi ustrezno delovno mesto za vsakega invalida, ki ga »naredi«. Slejkoprej pa bi se morali lotiti tudi zakonodaje, s tega področja, ki je nedosledna, marsikje nedorečena in še kaj bi ji lahko pripisali. tp Tako je k razpravi o delovnem programu skupnosti socialnega varstva za letos pozval delegate predsednik skupščine tega sisa Ludvik Mali. Vendar so delegati brez besed kljub temu potrdili najpomembnejše usmeritve na tem področju. Skupnost si bo skupaj z ostalimi prizadevala, da si bodo delavci zagotavljali varnost z lastnim delom. Ena od večjih obveznosti jo čaka pri preverjanju uresničevanja sprejetih sklepov za področje invalidnosti, zagotavljanju socialne varnosti borcem NOV in vojaškim invalidom ter priskrbi za dosledno izvajanje samoupravnega sporazuma o uresničevanju socialnovar-stvenih pravic. Ker imamo v občini dokaj dobro poskrbljeno za varstvo in usposabljanje razvojno motenih predšolskih in šoloobveznih otrok, bo skupnost izdelala program nadaljnjih možnosti za varstvo, razvoj in usposabljanje te populacije. Gotovo pa ne bodo odveč tudi prizadevanja za širjenje novih aktivnosti za starejše občane skupaj z Do- »NAŠ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10. »NAŠ ČAS« je bil ustanovljen 1. maja 1965; od I. janu- arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«, kot tednik pa izhaja »Naš čas« od I. marca 1973. Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič — Planine, Bog- dan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 856-955, 855—450. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Čena posameznega izvoda je 400 dinarjev. Mesečna naro-čninca 1.450 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 8.700 dinarjev, za tujino 14.800 dinarjev. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer Maribor. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 24. marca 1988 ★ titovo velenje_ V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * stran 3 rToi Pogovor s sekretarjem OK ZKS Velenje Dragom Blagusom i Z jasnimi opredelitvami in poštenim delom iz krize L Po letih razcveta in svetovne uveljavitve, se je naša domovina naenkrat znašla na obrobju evropskih in svetovnih dogajanj. Gospodarska kriza v katero smo zabredli zaradi nepremišljenih ravnanj v bližnji preteklosti, razvrednotenje moralnih in etičnih norm ter prepočasna treznitev, to stanje le še poglabljajo. Nejasne in neuspešne rešitve nas silijo, da probleme prelagamo na zanamce, a jim zaradi tehnološkega zaostajanja za razvitimi, že sedaj odmerjamo tanek kos kruha. V središču kritike se je znašla Zveza komunistov in način, kako uresničuje vodilno idejno politično vlogo in svoje obveznosti. Na 10. kongresu ZKS in 13. kongresu ZKJ so bila sicer postavljena jasna idejno politična stališča za izhod iz krize. Vendar pa počasno in nedosledno uresničevanje terja preverjanje in razjasnitev vzrokov zaradi katerih nastaja kolebanje in odpor. Prihodnji četrtek bo občinska konferenca ZKS Velenje. Na njej bodo velenjski komunisti skušali odgovoriti na te in podobne dileme s katerimi se spopadamo v naši dolini, obenem pa bodo skušali nakazati osnovne smeri delovanja, ki morajo zagotoviti učinkovitejše razreševanje gospodarskih težav. V današnji številki objavljamo pogovor, ki smo ga ob tej priložnosti pripravili s sekretarjem OK ZKS Velenje Dragom Blagusom. — Tovariš sekretar na bližnji občinski konferenci ZKS Velenje boste spregovorili o nekaterih najaktualnejših vprašanjih povezanih z razvojem doline in seveda ob tem z delovanjem Zveze komunistov oziroma njenih članov. Katerim vprašanjem in nalogam, ki izhajajo iz njih, boste dali še poseben poudarek? DRAGO BLAGUS »Priprave na občinsko konferenco ZKS Velenje, ki bo v četrtek, 31. marca ob 16. uri v Kulturnem domu, so bile v preteklem tednu sklenjene. Vsi, ki se je bodo udeležili, pa so v teh dneh prejeli pripravljeno gradivo. Pri pripravi tega gradiva je sodelovalo veliko število komunistov, tistih, ki dobro poznajo nekatere najbolj bistvene probleme povezane z življenjem in razvojem naše doline. Na osnovi strokovnih analiz smo prišli do določenih ugotovitev in na predsedstvu, ter nato še na komiteju, sprejeli ustrezne programske usmeritve za nadaljnje delovanje OK ZKS in komunistov v občini Velenje. V sedanji krizi največjo pozornost namenjamo iskanju rešitev, ki bi omogočile spreminjanje dosedanjih negativnih gospodarskih tokov ter zagotovile boljše in kakovostnejše življenje občanov. Osnovne smernice so jasne. Celotna gospodarska problematika je povezana predvsem s prestrukturiranjem gospodarstva in s prizadevanji, da izkoristimo pri tem vse pozitivne možnosti, saj drugače ne moremo pričakovati kakovostnih sprememb. Tej ugotovitvi, temu cilju, ni kaj oporekati. Za njim hlasta celotna Slovenija. Seveda pa je uresničitev tega cilja mnogo težja, Drugo pomembno vprašanje, ki mu bomo na konferenci dali poseben poudarek, je drobno gospodarstvo in to v družbenem in kot smo večinoma prvotno predvidevali. Zato bo naš poudarek na konferenci namenjen predvsem temu vprašanju, torej, kako premakniti, kako zagotoviti razvoj in prestrukturiranje gospodarstva v občini Velenje. Analize, ki so bile napravljene, kažejo, da imamo določene notranje rezerve. Predvsem so to kadri in njihovo znanje, ki pa jih je potrebno motivirati in maksimalno angažirati. Za izboljšanje obstoječe kadrovske strukture, je potrebno zagotoviti pospešeno izobraževanje ter večjo povezanost Centra srednjih šol, pa tudi Delavske univerze z združenim delom. Tu doslej še zdaleč niso bile izkoriščene vse možnosti, ni pa tudi dovolj prisoten prehod predavateljev iz združenega dela v šole in obratno ter s tem pretok sodobnega znanja, tehnologije in miselnosti. Izobraževanje bi tako postalo bolj življenjsko in manj kabinetsko. Seveda sama usmeritev ni zadostna, če ne bomo povsod odločno uresničevali sprejetih nalog na področju zaposlovanja. Pred dvema letoma smo na zborih skupščine dobili dovolj jasne usmeritve, vendar pa jih v marsikaterem okolju niso dosledno upoštevali. To je še posebej škoda, saj se tako podaljšuje čas, ko nam bo uspelo kadrovsko sestavo delavcev dvigniti na višjo raven, s tem pa omogočiti uveljavitev zahtevnejše proizvodnje. Zato je nujno, da dosledno spoštujemo sprejete zahteve ha tem področju. Pa ne le tu. Povsod, kjer smo si zastavili cilje in sprejeli naloge, moramo storiti vse, da jih uresničimo. zasebnem sektorju. Neizkoriščeno znanje, delovno silo in sredstva občanov, moramo usmeriti v ustanavljanje novih obratovalnic. Zanje je dovolj prostora že v obstoječih objektih, saj ti marsikje niso zadovoljivo izkoriščeni. Tudi zanimivih programov ni malo, v številnih primerih pa bi lahko večje organizacije združenega dela iz svojih programov zagotovile življenje takšnih obratovalnic. Seveda je potrebno ob teh prizadevanjih zagotoviti sodelovanje bank in razvoj davčnega sistema.« — Očitno je, da idejne razmere v družbi in ZK niso ugodne. Soočamo se z razrednim protislovjem, dilemami o metodah idejnega boja. Stare metode ne ustrezajo, pogosto pasivizirajo in demobilizirajo najbolj ustvarjalne elemente v družbi. Neučinkovitost Zveze komunistov v sedanjih razmerah vsi zelo občutimo. DRAGO BLAGUS: »Res je, da smo premalo učinkoviti, da nekdanje teoretične prednosti naglo izgubljamo in to predvsem zato, ker leta in leta nismo znali poiskati poti, kako velike besede in množice sklepov tudi uveljaviti v vsakdanjem življenju. Svojo moč, učinkovitost in vpliv so izgubljale osnovne organizacije, z njimi pa seveda celotna Zveza komunistov. Jasno je, da torej komunisti nosimo velik del krivde za stanje v katerem smo se znašli, saj je celotna družba nekako pričakovala, da bomo znali, kot vodilna idejno politična sila, poiskati prave poti iz krize. V večstrankarskem sistemu bi gotovo izgubili zaupanje ljudi. Tudi pri nas smo zapravili velik del nekdanjega ugleda. Delali smo veliko napako v metodi dela, saj smo se naenkrat pozabili pogovarjati z ljudmi, sprejemati različna mnenja, pozabili pa smo tudi na kritiko in samokritiko. Mnogo preveč smo se začeli pogovarjati preko forumov. Interesi vodstva tako vse prepogosto niso bili avtentični inte- resom baze. Sedaj lovimo zamujeno, skušamo zagotoviti večjo demokratizacijo znotraj Zveze komunistov, strpen dialog in prevlado argumentov. Ne moremo si namreč več dovoliti, da s svojo nedejavnostjo spodkopujemo svojo temeljno družbeno vlogo. Nujno moramo odpraviti vzroke, ki slabijo aktivnost osnovnih organizacij ZK ter jih usposobiti za usmerjevalno vlogo in iskanje pravih vsebin dela.« — Mnogi odhajajo iz Partije. Iz protesta tudi tisti najbolj prizadevni. DRAGO BLAGUS: »V zadnjih dveh letih se je v občini Velenje število komunistov zmanjšalo za dva odstotka. Težave s katerimi se spopadamo, propadanje etičnih in moralnih kvalitet ter s tem ustvarjeno družbeno nezaupanje, zelo negativno vplivajo na število in aktivnost članov Zveze komunistov. Ta trend je nastajal počasi, a je sedaj v ljudeh globoko zasidran. Zato tudi obnova vsega, kar smo v tem času za-vozili, ne bo lahka in kratkotrajna naloga. Jasno se zavedamo, da dokler ne bo občutiti boljših rezultatov, izstopanje nekaterih članov Zveze komunistov — tudi tistih najboljših — ne bo ustavljeno. Vendar pa menim, da je sedanja kriza lahko tudi izziv za iskanje poti iz zapletenih gospodarskih zagat. Le prispevek k izboljšanju gospodarskega položaja bo Zvezi komunistov zagotovil ponovno uveljavitev. Zato tudi naša konferenca ne sme biti le besedičenje, ampak moramo poskrbeti, da bodo sprejete usmeritve zaživele in da bodo zagotavljale pozitivne spremembe.« — Zveza komunistov ni več organizacija, ki potrebuje poslušne izvajalce, ampak kreativne ustvarjalce, razmišljujoče in pogumne člane. So sekretarji dovolj usposobljeni za delo s takšnim članstvom? DRAGO BLAGUS: »Zavedamo se, da je moč Zveze komunistov oziroma občinskega komiteja, če to razmišljanje prestavim na območje občine, odvisna predvsem od učinkovitega dela osnovnih organizacij. Te pa so žal v veliki meri odvisne predvsem od uspešnega in prizadevnega dela sekretarjev. Zato si prizadevamo, da vodijo osnovne organizacije takšni komunisti, ki uživajo ugled v svojem okolju, so sposobni in izobraženi ter znajo motivirati svoje člane. Ugotavljamo pa, da se sekretarji pri svojem delu vse premalo opirajo na sekretariat (manjka torej timsko delo) in da so zato pogosto preobremenjeni s predvidenimi nalogami. V želji, da jih bolje izobrazimo in usposobimo, se sedaj s sekretarji dobimo enkrat mesečno in pri tem jih opozarjamo tudi na takšne pomanjkljivosti.« — Dr. Emil Pintar ugotavlja, da, ko smo v Sloveniji leta 1986, delili denar za raziskovalno dejavnost (razdelili smo 24 milijard din), smo spravili v pogon 80 raziskovalnih skupnosti, ki imajo 500 organov upravljanja, v katerih dela nekaj čez 6000 ljudi, ki so imeli (v letu 1985) 1800 sej, za kar so porabili čez 20 tisoč delovnih dni. Ali ni ta naša preorganiziranost temeljni kamen našega neuspešnega delovanja? DRAGO BLAGUS: »Nobenega dvoma ni, da smo na tem in podobnih področjih močno predimenzionirani. Birokracija seje razširila povsod, od delovnih organizacij pa do zveznih organov. Sedaj »pokuri denar, a ne daje pravih kalorij.« V občini smo se določenih ukrepov že lotili, da bi to področje spravili v razumne, za gospodarstvo sprejemljive okvire. Marsikaj pa ni odvisno od nas. Ukrepov bi se morali lotiti namreč ttidi na vrhu, pa vse do najmanjših celic. In to ne na ho-ruk, da si ne bi naredili dodatne škode. Moramo pa dovolj korajžno seči semkaj in na področje svobodne menjave dela, zagotoviti le dogovor med izvajalcem in uporabnikom, medtem ko so strokovne službe, ki si sedaj pogosto lastijo pravice kakršnih nimajo, tu zato, da pripravijo podatke, da lažje samoupravno odločamo.« — Winston Churchill je nekoč takole opredelil svoje načelo za izbor članov vladnega kabineta: »Ni vse pamet, kajti Združeno kraljestvo pa ima že več pametnih ljudi, kot jih sedi v vladi. Pomembni so programi s katerimi ti ljudje nastopajo! Če program uspeva, rastejo z njim tudi njegovi nosilci, če pa program pade, pokoplje tudi avtorje ...« Pri nas pa je nekako narobe. Programi ne uspevajo, strategija pogori, ljudje pa ostajajo v nedogled. Namesto, da bi se, tako kot v državah, kjer je politika prirejena in ne nadrejena ekonomiji, dokazala kriza politike, se je pri nas pojavila kriza družbe. DRAGO BLAGUS: »S predstavitvijo kandidatov ob sedanjih malih volitvah, z zagovarjanjem njihovih pogledov na krizo in iskanjem poti za uveljavitev in izpolnitev postavljenih ciljev, smo vsekakor naredili korak naprej. Vendar pa situacije, naraščajočega zanimanja ljudi za to dogajanje še nismo znali v celoti izkoristiti. Prav je, da se funkcionarji dokažejo preko uresničevanja postavljenih programov, vendar pa to velja tudi za druga okolja. Tako se namreč ne bomo povsod srečevali le z zbirom želja, ki jih potem nismo sposobni uresničiti. Katera bi bila pri nas tista sila, ki bi nadzorovala in vplivala, da ne zastaneš v razvoju? Očitno postaja to javno mnenje. Z večjo tržno usmeritvijo bodo posamezni subjekti postajali še bolj samostojni, zato pa bodo morali sprejemati tudi odgovornost za sprejete odločitve.« — Ko je marksizem nastajal je bila podoba sveta povsem drugačna. Ali nismo preveč dogma-tično sledili nekaterim njegovim predpostavkam? DRAGO BLAGUS: »Dog-matičnost je bila gotovo prisotna, bilo je premalo kritike in samokritike ter analitičnih razmišljanj, saj so nas najprej dobri, nato navidezno dobri rezultati močno uspavali. Kriza pa je pred nas postavila zahtevo, da vendarle preanaliziramo nekatere premise. Mislim, da sedaj ugotovitve kažejo predvsem na to, da se nismo znali dovolj uspešno prilagajati novim zahtevam, dialektično slediti razvoju. To končno dokazuje tudi naša občina, kjer smo marsikaj zamudili v letih razcveta, pa to sedaj, v tem kriznem obdobju, toliko bolj občutimo. Na prvem mestu je pri nas gotovo neustrezno zaposlovanje, zaradi katerega je močno ogroženo celotno gospodarstvo.« — Po večletnem padanju našega standarda, v primerjavi z razvitim svetom, smo revni pravzaprav vsi. Vendar pa po drugi strani ugotavljamo, da je socialna razslojenost družbe vedno večja. Eni le še stežka vežejo mesec z mesecem, drugi pa živijo dokaj lagodno. DRAGO BLAGUS: »Upadanje standarda je očitno. In če ob tem velik odstotek ljudi z normalnim delom ne zasluži dovolj za preživetje, potem je to kritično. Takšno stanje te ju-di sili v dodatne zaslužke, sivo ekonomijo. Delavci se zato izčrpavajo, več je bolniških, primanjkuje časa za izobraževanje, za otroke. Nekateri posamezniki pa ob tem res zelo bogatijo in socialne razlike naraščajo. Visoka inflacija takšne anomalije le še poglablja. Nastaja velika škoda, ker smo tako razvrednotili tudi delo. Očitno je, da bo morala biti zakonodaja mnogo bolj rigoro-zna, predvsem pa bi si morali prizadevati, da te nesprejemljive inflacijske tokove čimprej obrzdamo.« — Delavci večino delajo po normi in so tudi nagrajevani po uspehih. Više, ko se oziramo, bolj bledi ta odgovornost. DRAGO BLAGUS: »Nagrajevanja po delu nismo v celoti uresničili. Menim, da bi moral biti odločujoč tisti del osebnega dohodka, ki izraža količino, kakovost in gospodarnost in ta naj bi delavcu omogočil, da zasluži več, kot je to sedaj predpisano v aktih. To bi bilo potem nagrajevanje ali zaslužek po uspehu. Seveda je za to potrebno ustvariti ustrezne pogoje v neposredni proizvodnji. Tam, kjer se količina dela ne da natančno meriti, pa bi lahko ocenjevali, če so naloge opravljene kakovostno, pravočasno in uspešno. Pri nagrajevanju bi morali zagotoviti povezavo med skupnimi službami in neposredno proizvodnjo ter med njimi izoblikovati tisto najosnovnejšo svobodno menjavo dela. Delavec pa sedaj pravzaprav ne odloča o rasti strokovnih služb in tudi ne odloča kolikšen del sredstev bo namenil zanje, pa če te dobro ali slabo opravljajo svoje naloge. Za nekaterimi poslovnimi odločitvami in njihovo nedorečenostjo, se sedaj skrivajo določene strukture. Recimo sanacijski programi, ki so bili sprejeti v marsikaterem okolju, so največkrat narejeni v ozkih krogih in so premalo razumljivi za večino delavcev. Zaradi njihovega neuresničevanja sedaj nikogar ne kličemo na odgovornost, če pa bi dosledno izpeljali nagrajevanje po delu in svobodno menjavo dela, potem bi verjetno kmalu zamenjali tudi slabe ekipe.« — Lotevamo se dopolnil ustave. Kaj kažejo sedanje razprave? DRAGO BLAGUS: »Nosilec aktivnosti povezanih z ustavnimi spremembami je SZDL, v organizacijah združenega dela pa sindikat. Mi smo o tem pomembnem vprašanju pripravili pogovor s sekretarji. Vendar pa v naši občini zaenkrat ni velikega odziva na razpravo o predlaganih ustavnih amandmajih. Večina členov ustave je članom premalo poznana, da bi brez temeljitega proučevanja le teh o dopolnitvah lahko dovolj tehtno razpravljati. To je verjetno najpomembnejši razlog, da za to, sicer nadvse pomembno opredelitev, ni pravega zanimanja. Prav to pa me navdaja s prepričanjem, da bi morala biti ustava napisana krajše in lažje razumljivo, predvsem pa, da bi morali iz nje črtati tisto, kar za sedanje razmere in za naš skupni prihodnji razvoj ni življenjskega pomena. Seveda je ob tem potrebno razjasniti vprašanje, ali ponujene ustavne spremembe to zadnje tudi resnično zagotavljajo, ali pa morda postavljenih temeljnih ciljev ne izpolnjujemo.« — Kaj pa sodite o referendumu o ustavnih dopolnilih? DRAGO BLAGUS: »Referendum na območju posamezne republikeje možen, medtem ko je vsako preglasovanje republik nesprejemljivo. Odgovor na to, ali na j bo izveden referendum na območju naše republike naj dajo javne razprave. Vsejugoslovanski referendum pa je nevzdržen tudi s stališča pravice narodov do samoodločbe.« — Kako vidite prihodnost občinske organizacije ZKS Velenje in celotne družbeno politične skupnosti? DRAGO BLAGUS: Če nam bo uspelo aktivirati člane ZK, delavce, občane, razmišljujoče, konstruktivne ljudi, tam, kjer delajo in živijo in če bomo vsi v svojem okolju naredili kar največ za izboljšanje sedanjih razmer, če bomo tako povrnili vrednote nekaterim zanemarjenim normam, če bomo uresničili tiste cilje, ki smo si jih zadali, potem bomo tudi ustavili gospodarsko zaostajanje in padanje življenjskega standarda. Seveda vse to ne bo lahko in marsikdo bo ob tem nezadovoljen in prizadet, verjetno pa bo precej tudi tistih, ki ne bodo našli pravega mesta ob nastajajočih spremembah. Mislim, da bi v teh prizadevanjih morali mladi ljudje v naši občini, tudi preko svoje organizacije, narediti korak več pri urejanju razmer. Z več reda, več discipline, več zaupanja, z jasnimi opredelitvami kaj je stroka, ki seveda mora dajati dobre rezultate, s poštenim delom, učinkovitostjo in odgovornostjo, se bo počasi zmanjšalo tudi število prej nanizanih »čejev« in prepričan sem, da bomo zmogli ta napor.« BORIS ZAKOŠEK J 4. stran ★ fiaS CSS GOSPODARJENJE titovo velenje k 24. marca 1988 Bomo odpravili številke? Izgube so sicer še naprej naše spremljevalke, vendar pa so se v letu 1987 pomembno znižale. Izkazali smo jih v višini 8,8 milijard dinarjev, kar je v primerjavi z letom 1986 za 32 odstotkov manj. Največ izgub je tudi ob koncu leta 1987 izkazalo elektrogospodarstvo (kar 40 odstotkov, rudarstvo 27,8 odstotka, ostali del gospodarstva pa 32,2 odstotka. Največ izkazanih izgub (kar 66 odstotkov) predstavljajo izplačani bruto osebni dohodki in druge obveznosti, ki niso pokrite s čistim dohodkom, ostalo pa nepokrite obveznosti. To pomeni, da izgube na substanci ne izkazujemo. Izgubo je izkazalo 12 organizacij združenega dela občine Velenje, kjer je zaposlenih 4889 delavcev. To je pet dostotkov manj kot leta 1986. Ta številka predstavlja dobro petino vseh zaposlenih v občini. Organizacije združenega dela so do oddaje zaključnega računa pokrile vso izkazano izgubo, to pa ne velja za Gorenje Elektroniko široke potrošnje, kjer so izkazali 1,8 milijarde dinarjev nepo- krite izgube, ki pa jo bodo, kot vse kaže, že v tem mesecu v celoti pokrili. V Termoelektrarnah Šoštanj so jo izkazali v višini nekaj več kot 3,5 milijarde dinarjev, v Rudniku lignita Velenje pa v višini 2,5 milijarde dinarjev. Veplas je izkazal za 507 milijonov dinarjev izgube, Tovarna usnja Šoštanj v višini 405 milijonov in Vekosov tozd Toplotna oskrba v višini 26 milijonov dinarjev. Težko je reči, da so številke, ki govore o izgubi, spodbudne. Pa vendar smo ob letošnjih številkah vendarle lahko bolj zadovoljni. Znesek izgub je nominalno za 32 odstotkov nižji od lanskega, realno pa je ta odstotek še mnogo višji. Tudi struktura izgub je bistveno ugodnejša. Mar to pomeni, da bomo le izplavali iz rdečih številk? Bilo bi nad vse razveseljivo! M. Zakošek Družbene dejavnosti Med interventno zakonodajo in potrebami Na področju družbenih dejavnosti imamo v naši občini vsako leto več odprtih in težje rešljivih vprašanj. Ob slabih rezultatih gospodarjenja, še skromnejšem prilivu sredstev za uresničevanje programov, tudi sisi negospodarskih dejavnosti izkazujejo izgubo. Bo letos drugače? Brez utvar in brez bojazni, da bi zapisali neresnico lahko trdimo, da bo še slabše. Sploh če vemo, da interventna zakonodaja dovoljuje rast skupne porabe na osnovi zbranih sredstev v preteklem letu, in če vemo, da so sisi družbenih dejavnosti leto 1987 zaključili s 150 starih milijard dinarjev izgube. Da njihov položaj resnično še zdaleč ni rožnat, med drugim priča tudi to, da so samoupravne interesne skupnosti negospodarstva v mesecu januarju poravnale fakture za leto 1987 že z letošnjim denarjem. Za še večjo »tragedijo« pa skrbe republiški programi interesnih skupnosti — to so skupne naloge, solidarnost in vzajemnost —, ki se vse globlje zajedajo v že tenak kos pogače. Tako je na primer naša občina morala za slednje leta 1985 nameniti 4 odstotke zbranih sredstev, letos že 12 odstotkov. Ob tem programi občinskih sisov niso manjši, ampak se na nekaterih področjih celo širijo. Izhodišča, na osnovi katerih so izračunali rast sredstev skupne porabe, ni v skladu z občinsko resolucijo — kljub temu, da se je marec prevesil že v drugo polovico, slednje še nismo sprejeli —, so pa zato v skladu z izhodišči Zavoda za plan SRS. Letos naj bi bila skupna poraba večja za 74 odstotkov od lanske, osebni dohodki naj bi po predvidevanjih bili višji za 72,5 odstotkov, materialni stroški in amortizacija pa za 80 odstotkov. Po tako zapisanih izhodiščih bodo družbene dejavnosti v naši občini kar dvakrat prizadete, in sicer zaradi nižje osnove iz preteklega leta ter zaradi nižje dovoljene skupne porabe, ki jo te lahko zbirajo v tekočem letu. V igri interventne zakonodaje Občina Mozirje 0 sredstvih za družbene dejavnosti V ponedeljek in torek se bodo v Mozirju sestali delegati zborov uporabnikov in zborov izvajalcev nekaterih samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje. Skupna točka vsem sejam bo predlog financiranja samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v letošnjem letu. Že zdaj je namreč jasno, da bodo razpoložljiva sredstva za družbene dejavnosti letos realno nižja kot v preteklem letu. Zaradi tega in drugih razlogov na področju družbenih dejavnosti pripravljajo ukrepe za zmanjšanje programov. Zakonsko predpisanih programov seveda ne bodo smeli krčiti, dodatni in dopolnilni programi pa bodo prišli v poštev, če bodo sredstva zanje uspeli zbrati iz drugih virov. Na podlagi omejevalnih ukrepov bodo izvajalske organizacije družbenih dejavnosti izdelale podrobne programe in opredelile varčevalne ukrepe. Ob tem seveda velja dejstvo, da so v preteklosti velikokrat razpravljali o stabilizacijskih ukrepih in jih tudi sprejemali, učinki pa so bili pogosto prav nasprotni, saj so deleži za posamezne dejavnosti celo naraščali. Zdaj vedo, da ni razumno sprejemati stabilizacijskih ukrepov, ki vsebujejo celo višje zneske, pod pretvezo, da je treba krizno stanje dolgoročno opredeliti, s tem pa seveda za-bresti v še večje denarne zagate. Sicer pa se učinkovit ukrep ponuja sam po sebi — denarja enostavno ne, bo dovolj. Zbornica o sanaciji TZUŠ-a Preusmeritev v izvoz Sanacijski program Tovarne usnja Šoštanj je v teh dneh pod drobnogledom vseh, ki so zadolženi za njegovo ocenitev. Na Sa-vinjsko-Šaleški gospodarski z bornici so ga obravnavali na seji izvršilnega odbora in ga podprli kljub temu, da ni izdelan po veljavni metodologiji. Menili so, da je vsebina važnejša in da je program dovolj konkreten. V njem so časovne opredeljene naloge in cilji na področju proizvodnje, kadrov, tehnologije in investicij. Ob obravnavi pa so opozorili na nujnost intenzivnega vključevanja vseh delavcev TUŠ-a v sanacijo temeljne organizacije in pomoč družbenopolitične skupnosti. V drugo fazo — ekološko sanacijo — pa se morata tvorno vključiti tudi izvršni svet in Območna vodna skupnost. Zaradi skupnega odlaganja odpadkov pa tudi REK. Na zbornici menijo, da proizvodni program, ki se preusmerja v izvoz in vključevanje strokovnjakov iz matične delovne organizacije (Industrije usnja Vrhnika) v tehnološko in kadrovsko sanacijo, lahko prinese rezultate. Priporočili pa so, da v TUŠ-u izdelajo še investicijski elaborat z opredelitvijo finančne konsolidacije. (mkp) Kultura V ponedeljek zjutraj bo najprej na vrsti seja občinske kulturne skupnosti, na kateri bodo delegati ob problematiki financiranja družbenih dejavnosti obravnavali še uresničevanje programov skupnosti v lanskem letu, ki so jih kljub vsem težavam v celoti uresničili. Obseg dejavnosti skupnosti je seveda širok in raznolik, obsega pa spomeniško varstvo in varstvo kulturne dediščine, zgodovinski arhiv, godbo na pihala, delovanje ZKO in društev, A in B program ter občinsko matično knjižnico. Lanskim dosežkom in možnostim so prilagodili tudi programe za letošnje leto, ki jih bodo prav tako obravnavali in sprejemali. Po dveletnem mandatnem obdobju bodo opravili tudi volitve. Vse kaže, da so z delom dosedanjih vodstev zadovoljni, saj ne predvidevajo bistvenih sprememb in bodo mandate podaljšali. Telesna kultura Enak dnevni red bodo imeli tudi delegati občinske telesno-kulturne skupnosti na ponedeljkovi seji. Tudi v tej skupnosti bodo mandat sedanjemu vodstvu podaljšali. Telesno-kulturna skupnost je prav tako uresničila svoje načrte, seveda skladno z denarnimi možnostmi. Pretežni del sredstev (67 odstotkov) je namenjenih zvezi telesno-kultumih organizacij, 18 odstotkov gre za republiški program, ostalo pa za RTC Golte, delo skupnosti in strokovnih služb in za ostale potrebe. Športno-rekreativna dejavnost je lani oživela, dograditi pa bodo morali področje tekmoval- nega športa, saj vse panoge niso v enakem položaju. Izobraževanje Tudi delegati občinske izobraževalne skupnosti se v torek zjutraj z volitvami ne nameravajo preveč obremenjevati, seveda pa je dovolj drugih problemov. Za redni program šol je skupnost lani namenila 82 odstotkov vseh zbranih sredstev, sem pa sodi 64 oddelkov osnovne šole, 18 oddelkov celodnevne osnovne šole, osem oddelkov podaljšanega bivanja in en oddelek posebne šole. Načrtovane programe so sicer uresničili, vendar so potrebe veliko večje od možnosti. Raziskovalna skupnost V torek dopoldne bo še seja skupščine raziskovalne skupnosti občine Mozirje. Zagat z volitvami za naslednje dveletno obdobje tudi na tej seji ne bo, poleg problematike financiranja družbenih dejavnosti pa bodo delegati ocenili delo skupnosti v preteklem letu ter sprejeli delovne in finančne načrte za letos. Skupnost je lani financirala dvanajst raziskovalnih nalog in za to porabila 54 odstotkov zbranih sredstev, skrbeli so tudi za pospeševanje raziskovalne in inovacijske dejavnosti, pomagali mladim raziskovalcem in sodelovali na razstavi inovacij v Titovem Velenju. Skromnim denarnim možnostim je prilagojen tudi letošnji program. j. p. DISKONTNA PRODAJA NA GORICI — V prejšnji številki našega časnika smo zapisali, da je Merx na Gori- Gorenje — Gradbeni elementi so seveda prispevne stopnje poglavje zase. Delegati skupščin občinskih sisov družbenih dejavnosti so na decembrskem zasedanju sprejemali okvirne delovne programe in že po novih virih financiranja izračunane prispevne stopnje. Toda, vsak trud okrog izračuna in potrjevanja ter dokazovanja na skupščinah je bil zaman. Po sprejemu smo v občini morali slednje znova spremeniti. Tako sedaj veljavne prispevne stopnje obremenjujejo bruto osebne dohodke za občinske sise le 22,17 odstotkov, decembrske sprejete pa v višini 25,52 odstotkov. Vse lepo in prav bi rekli, če ne bi v naši občini imeli v načrtu izgradnje dveh nujnih negospodarskih naložb; prizidka k zdravstvenemu centru in 7. osnovne šole. Nove prispevne stopnje torej temeljijo na osnovi vrednosti programov in ocene mase bruto osebnih dohodkov, oboje za letošnje leto, in priliva v prvih dveh mesecih leta 1988 ter ocene priliva za marec 88. Pri prispevni stopnji skupnosti občinske raziskovalne skupnosti in delno občinske zdravstvene skupnosti, ki se financirata iz dohodka, pa je upoštevana še davčna osnova A. Tako skupna obremenitev iz BOD po novem znaša 24,52 odstotkov za občinske sise družbenih dejavnosti, obremenitev iz dohodka pa 1,40 odstotkov. Prav ti podatki povsem ovrže-jo trditve o tem, da ima velenjska občina najvišje prispevne stopnje oziroma da naše družbene dejavnosti najbolj v Sloveniji obremenjujejo gospodarstvo. Po podatkih za 12. februar je naša občina po skupni obremenitvi iz bruto osebnih dohodkov na 40 mestu od najnižje k najvišji za njo je še 25 občin v Sloveniji, ki imajo višjo obremenitev iz BOD —, po skupni obremenitvi iz dohodka pa je naša občina na 44 mestu in ima slednjo višjo še 21 slovenskih občin (tap) Kako bomo zaposlovali letos? Previdneje, zmerneje Pred sprejemom načrta zaposlovanje za leto '88 v občini Velenje smo. Ze na prvi pogled iz njega veje lastnost, ki jo prejšnja leta, lani pa sploh ne (načrt zaradi prenapihnjenosti ni bil sprejet), ni bilo opaziti. Previdnejši je. Prvič se v načrtu pojavljajo tudi predvideni ekonomski in tehnološki viški. Velenjsko združeno delo načrtuje, da bo število zaposlenih povečalo za 0,6odstotkov, kar je nekoliko več kot predvideva občinska resolucija. Ta se je ustavila na pol-odstotni rasti. Uresničitev planirane strukture zaposlitev — skoraj ena tretjina načrtovanih zaposlitev je na VI. in VIL stopnji, bi že pomenila korak v izboljšanju izobrazbenega nivoja zaposlenih. Vendar pa je to bolj majavih nog, kajti veliko tistih, ki so načrtovali zaposlitev tega kadra k temu ni pozabilo dodati zahtevanih delovnih izkušenj. Tisti, ki pridejo iz šol, jih gotovo ne morejo imeti. Na tem področju pa prihaja tudi do precejšnjega razkoraka med kadrovskimi viri (generacijski priliv in iskalci zaposlitve) in kadrovskimi potrebami, kjer je primanjkljaj 134 ljudi. Od kje bodo prišli? Združeno delo načrtuje, da bo letos le še 14 odstotkov vseh potreb krilo z delavci brez izobrazbe—v preteklosti je bilo (pa ni treba pogledati daleč nazaj) takšno zaposlovanje vedno »hit sezone«. Da bo letos drugače? V načrt zaposlovanja vsako leto vpisujemo tudi rubriko »predvideni ekonomski in tehnološki viški delavcev«. Ta je ostajala prazna. Letos so v tej rubriki velike številke, 310 delavcev Elek-trokovinarske opreme. Takšno število, če je realno, pa mora povzročiti alarm za začetek akcije v celi družbenopolitični skupnosti. Kako bomo reševali socialno varnost ogroženih delavcev? Bodo imeli ti prednost pri zaposlovanju v drugih velenjskih organizacijah združenega dela? Jih bomo prezaposlili v novih kadrovskih programih? Jih preusmerili ali poiskali kakšno drugo pot? Vprašanja, ki terjajo odgovore. Napoved presežka delavcev je v načrt zaposlovanja organizacij združenega dela zapisana tudi zato, da reagiramo takoj in ne šele potem, ko ne bomo vedeli kam in kako, ko bomo morali težavo, ki je občutljiva, reševati na hitro. Hitre in ohlapno premišljene odločitve so po navadi slabe. Pa tudi — načrt zaposlovanja ni samo zato, da ob koncu leta preverjamo, ali smo ga stoodstotno uresničili. Milena Krstič-Planinc ci odprl diskontno prodajalno v kateri je moč kupiti različno blago, v večjih količinah z 10-odstotnim popu- stom. Da je omenjena prodajalna zares dobro založena, kaže tudi tale posnetek, (b. m.) Banke in drobno gospodarstvo Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje mora postati v odnosu do drobnega gospodarstva aktivnejša, saj posamezniki in manjše organizacije združenega dela niso dovolj usposobljeni in so prav zato še bolj navezani na temeljno banko, so menili na odboru za družbenoekonomske odnose pri Savinjsko-Šaleški gospodarski zbornici, ko so obravnavali cilje in poslovno politiko LB TB Velenje. Ta banka je skupaj z zbornico tudi pobudnik in organizator sklada za razvoj drobnega gospodarstva. Še nekaj je treba reči — v zadnjem času se je bistveno spremenil odnos banke do manjših organizacij združenega dela. Banka se odloča za vedno več plasmajev v njih. (mkp) Likvidnostne težave V letu 1987 so izkazovale naše delovne organizacije za dobrih 150 milijard dinarjev zalog, kar je 179 odstotkov več kot leta 1986. Zaloge so predstavljale skoraj 18 odstotkov ustvarjenega celotnega prihodka. Naše organizacije združenega dela so razpolagale ob koncu leta s približno 7,2 milijarde dinarjev denarnih sredstev. Imeli so za 53 milijard dinarjev terjatev'do kupcev, njihove obveznosti pa so znašale 93 milijard. Celo lansko leto smo se otepali v občini z likvidnostnimi težavami, ki smo jih razreševali predvsem s kratkoročnimi krediti, ki so se povečali v primerjavi z letom 1986 za skoraj 117 odstotkov. (mz) Z drugo posodobitvijo še večji izvoz V Gorenjevi temeljni organizaciji Gradbeni elementi beseda prestrukturiranje že dolgo ni le beseda, ampak tudi dejstvo. To med drugim dovolj zgovorno kažejo za osem odstotkov preseženi rezultati gospodarjenja kot tudi nekateri drugi podatki, predvsem o kakovosti. Načrte na tem področju so prav tako presegli za štiri odstotke. Na ravni načrtovanega je ostala le količinska proizvodnja. Tako so v obratu Keramike v vasi Gorenje delavci proizvedli milijon 240 tisoč kvadratnih metrov keramičnih ploščic. Kar 62 odstotkov je bilo med njimi uvrščenih v najboljši A razred, 27 odstotkov pa v B. Zaposleni v obratu Dolopol v Šoštanju pa so lani naredili 14 tisoč 717 kosov različnih kopalniških elementov oziroma za sedem odstotkov več od načrtovanega. Kakovost slednjih je bila pri tej proizvodnji še boljša, in sicer 82,9 odstotkov celotne proizvodnje je bilo najboljše kakovosti. Ob tem moramo povedati še to, da so iz programa Onix proizvedli okrog 1500 različnih kopalniških elementov za znanega kupca. To je edini Gore-njev tak program, ki je zelo zah- teven in temu primerno tudi cenovno ovrednoten. Zahtevni izvozni načrti v začetku lanskega leta niso obetali toliko, kot so zaposleni v obratu Keramika in Dolopola v Šoštanju želeli in pričakovali. Zahteve glede kakovosti izdelkov na konvertibilnem trgu so namreč zelo velike in je zato nanj toliko težje izvažati. No, v drugi polovici leta so zamujeno nadomestili in tudi na tem področju ob koncu leta popravili razmerje. Na tuje tržišče so tako prodali 30 odstotkov celotne proizvodnje. Še z nečem se lahko zaposleni v Gorenjevem tozdu Gradbeni elementi pohvalijo — z obsežnim naložbenim programom. Prva faza prestrukturiranja v obratu Keramike že daje spodbudne rezultate. Posodobitev notranjega transporta, zamenjava starih peči s povsem avtomatiziranimi mikroprocesorsko vodenimi pečmi, ki skrajšujejo čas žganja iz prejšnjih 11 na borih 45 minut, je pri kraju. Druga faza posodobitve naj bi jim prinesla še večje dosežke. Dvojno žganje naj bi nadomestili z enojnim. Kaj to pomeni? Velik prihranek energije, tako plina kot elektrike, ka-kvostnejše izdelke, čeprav jih že sedaj nimajo na zalogi, ampak proizvodnjo sproti prodajo, večjo produktivnost. Takšna proizvodnja pa terja tudi delavce z višjo stopnjo izobrazbe. Projekte za drugo fazo posodobitve so izdelali domači strokovnjaki iz obrata, drugi so jih ekonomsko, tehnično in tehnološko obdelali, sedaj pa so v rokah banke, ki naj bi za njegovo uresničitev odobrila tej temeljni organizaciji mednarodni kredit. Če bodo dobili ta kredit, če administrativna dela ne bodo obsežnejša in zahtevnejša kot sama izvedba projekta, potem naj bi bila tudi druga posodobitev končala ob koncu letošnjega polletja. Ob tej naj pou- darimo še njene druge prednosti. S sodobnejšo tehnologijo naj bi zmanjšali pozornost, omogočila pa jim bo tudi proizvodnjo različno velikih keramičnih ploščic. Z obstoječo tehnologijo lahko namreč trgu ponudijo le ploščico velikosti 20 x 20 cm, ki je nekoliko zastarela. Z novo pa bo izbor precej večji, od formata 15 x 15 do 45 x 45 cm. Zlasti slednja pomeni v svetu »bum« in zato se upravičeno nadejajo, da bodo dosegli lažjo pot prodaje na zahtevnem konvertibilnem trgu. Takoj, ko bodo dimenzijski izbor povečali, bodo večje tudi izvozne možnosti, od 50 do 55 odstotkov celotne proizvodnje keramičnih ploščic. Smelo začrtani cilji za letos zato v tem kolektivu niso nedosegljivi in neuresničljivi oziroma zapisana — dvig kakovosti izdelkov in večja količinska proizvodnja z obstoječimi zmogljivostmi nista fraza. Prav to pa zagotavlja uspeh na vseh področjih ob kon-cti tega, priho'dnjega,. ?.. leta. (tp) 24. marca 1988 •A titovo velenje OD TU IN TAM nas cas*stran5 Mimo skari) Draga borba* Ivan Kramar, predsednik medobčinskega sindikalnega sveta Celje je vedno iskriv in ni je stvari, ki je ne bi znal povedati po domače in zabeliti še s kakšnim lepim ocvirkom. To se mu je nazadnje posrečilo tudi v Topolšici, kjer se je udeležil (zadnje seje v starem in prve v novem mandatu) konference sindikata sozda Gorenje. Med drugim je rekel: »Od leta 1945 se eni borijo za status nerazvitih. Moram reči, da jim jaz tega veselja tudi ne morem vzeti, če si to želijo biti.« Marsikdo pa bi jim ga iz veselja vzel, saj meni, da je ta borba zelo draga. (mkp) Zares lepe »perspektive« Jezik gor, jezik dol, slovenski seveda. Pravijo, da je siromašen, pa ni tako. Cesa vsega ne pove! Delegati skupščin štirih samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje bodo v , začetku prihodnjega tedna med drugim obravnavali tudi pereče probleme v zvezi s financiranjem družbenih dejavnosti v letošnjem letu. Varčevalne ukrepe so sprejemali že v preteklosti, vendar so se po pravilu izrodili v svoje nasprotje. Torej bo treba letos stvari postaviti na pravo mesto. V zvezi s preteklostjo je zanimiv naslednji stavek: »Posameznim megalomanom poteče mandat, družba . .. delovni kolektivi pa ostanejo nemi s perspektivnimi primanjkljaji,« v zvezi s prihodnostjo pa naslednji: »Menimo, da bo edini resnični ukrep, ki nas bo pri- silil v drugačno ravnanje pomanjkanje denarja, katerega naše gospodarstvo ne bo moglo več zagotavljati.« Pripombe in predlogi »Izrečena je bila kritika občinskim družbenopolitičnim organizacijam ker ; niso evidentirale možnih kandidatov za nosilce funkcij v Predsedstvu SRS. Skupščini SRS in skupščinah SIS v republiki. kar bi glede na pomen občine Velenje za celotno Slovenijo in glede na pereče probleme, ki izvirajo iz strukture našega gospodarstva, bilo nujno. Zahteva se. da bi bili bolj aktivni pri naslednjih volitvah. (Citat iz gradiva o pripombah, vprašanjih in pobudah navedenih v zapisnikih s temeljnih kandidacijskih konferenc). Kdo naj bi bil bolj aktiven — predlagatelji ali kandidati za predlagane '.' (mkp) Proizvodno delo in delovna praksa Zastavljeno je bilo zelo ambiciozno Proizvodno delo in delovna praksa sta že nekaj časa trd oreh organizatorjem prakse na šolah in v organizacijah združenega dela. Že nekaj let se srečujemo z vprašanjem, kako organizirati delovno prakso in ali je sploh potrebna. V članku sem več pozornosti namenil praksi in ne toliko proizvodnemu delu. V prispevku bom obravnaval prakso učencev družboslovne usmeritve, saj pri programih drugih usmeritev ni toliko sprememb in jim prakse ne ukinjajo. Vse odločitve prihajajo z Zavoda za šolstvo SR Slovenije, torej o tem ne morejo odločati niti organizatorji proizvodnega dela in delovne prakse na šolah niti mentorji iz delovnih organizacij. Vsaj za mnenje bi jih lahko vprašali, preden spreminjajo programe. Tudi učenci se pritožujejo, češ da je prakse premalo in da je ponekod zelo slabo organizirana. Vsi dobro vemo, da se lahko mladi na dobro pripravljeni in vodeni praksi marsikaj naučimo, velikokrat pa nam ta pomaga pri odločitvah za nadaljnji študij. Marsikdo gleda na prakso, kot na nepotrebno stvar, kot zapravljanje časa in učnih ur. Vendar ni tako. Praksa je potrebna. Res pa je, da ni primerna vsakršna praksa, temveč le dobro organizirana. Delovnih organizacij, ki se res potrudijo, za učence pripravijo zanimivo delo in jih zanj pravilno motivirajo, je vedno manj. K temu pripomore tudi današnja kriza v gospodarstvu. Vendar, ali ne rabimo strokovnjakov, ki bi znali to krizo reševati? Zato praksa ne sme biti učencu v nadlego ali mu jemati volje do dela. Na praksi mora učenec spoznati delovni proces, dela, ki bi jih lahko v tej delovni organizaciji opravljal s svojo izobrazbo in organiziranost delovne organizacije. Kaj pa če je praksa slaba? Mnogi mladi dobijo ravno zaradi tega napačne predstave o združenem delu, saj je veliki večini neposredno to prvi stik z organizacijo delovnih organizacij in s procesom proizvodnje pred zaposlitvijo. Mladi o praksi O tem, kaj mislijo o praksi, sem se pogovarjal z učenci Centra srednjih šol iz Titovega Velenja, ki so trenutno na praksi ali so jo že opravili. Antoneta Dominkovič, učenka Srednje družboslovne šole iz Titovega Velenja: »Trenutno sem na praksi pri Skupnosti za zaposlovanje Velenje. Ob prihodu sem dobila mentorico, ki me pri delu usmerja in mi veliko pomaga. Cilj mojega dela tukaj je, da spoznam vse enote, ki sestavljajo to strokovno službo. Zato vsak dan opravljam druga dela. Po končani srednji šoli nameravam študirati Antoneta Dominkovič pravo, zato sem bila posebno vesela, ker sem lahko spoznala delo tukajšnje pravne službe. Pravnik mi je razložil tudi nekaj dokumentov in zakonov, s katerimi se srečuje pri vsakdanjem delu. Mislim, da je delovna praksa za srednješolce kar pomembna, saj pridejo v stik z delom in spoznajo organiziranost delovnih organizacij. Vendar pa je pet delovnih dni vsekakor premalo.« Milenko Apšner, učenec strojno tehniške usmeritve na Centru srednjih šol Titovo Velenje: »Proizvodno delo imam organizirano tako, da enkrat na štirinajst dni opravim en delovni dan. Delam v delovni organizaciji ESO. Delamo v delavnicah in imamo skupinskega mentorja, s katerim se dobro razumemo. Zaenkrat delamo na ročni obdelavi z orodjem, ki pa je že precej staro in obrabljeno. Šolanje nameravam nadaljevati, zato se večkrat sprašujem, kako mi bo koristila praksa te vrste. Delovna organizacija delo kar dobro organizira. Malo nas moti le pisanje dnevnikov. Všeč pa mi je način takšne prakse, ki je razporejena preko celega šolskega leta.« Polona Kogoj, učenka Srednje družboslovne šole iz Titovega Velenja: »Na praksi sem ostala kar na Centru strednjih šol in opravljam administrativna dela z več področij. Delo je kar zanimivo, pa tudi z mentorico dobro sodelujeva. Ob prihodu na prakso sem bila seznanjena z organiziranostjo DO. Menim, da je praksa bolj potrebna učencem višjih letnikov, saj se ti že nekako opredeljujemo za nadaljnji študij. Marsikomu lahko to pomaga pri odločitvi. Osebno sem s prakso zadovoljna, le malo prekratka je.« O praksi sem se pogovarjal tudi z mentorico iz delovne organizacije in sicer s tovarišico Jožo Jamer-Seme, s Skupnosti za zaposlovanje v Titovem Velenju, ki je o praksi razmišljala takole: »Učenci prihajajo k nam na prakso že kar nekaj let in vedno sem njihov mentor. Vsako leto sprejmemo le enega ali dva, saj smo manjša organizacija. Menim, da je takšna oblika prakse koristna predvsem za usmeritve, ki nimajo toliko stika z organizacijami združenega dela. Učence poskušamo seznaniti z našo delovno organizacijo, z deli, ki jih opravljamo. Učencu damo konkretno in samostojno delo. Sem pa proti temu, da bi s praktikanti nadomeščali delavce, ki so na bolniškem dopustu ali jim dajali dela, ki jih ne zanimajo in se jih izogibajo tudi redno zaposleni. Vtis in počutje praktikanta sta tudi odvisna od mentorja, ki pa se včasih v svoji vlogi ne znajde najbolje. Dobro bi bilo organizi- rati usposabljanje mentorjev, predvsem iz večjih delovnih organizacij,« je končala tovarišica Joža Jamer-Seme. Tudi na šolah nimajo lahkega dela ob razporejanju in organiziranju delovne prakse. O težavah, s katerimi se srečujejo sem se pogovarjal s tovarišem Jernejem Hermanom, organizatorjem proizvodnega dela in delovne prakse na Srednji družboslovni šoli v Titovem Velenju. Na moje vprašanje mi je odgovoril takole: »Vse je bilo zastavljeno zelo ambiciozno, vendar ni bilo speljano do konca tako kot bi moralo biti. Govorim lahko le za družboslovce. saj poznam njihov program, vendar mislim, da se drugim usmeritvam ni toliko spreminjal. Ob organiziranju prakse na šoli, kot je družboslovna, ni lahko. Odgovorni na Zavodu za šolstvo so s prenovo programa večji del skrbi in organizacije prenesli na delovne organizacije. Vsi dobro vemo, v kakšnem položaju so danes skoraj vse organizacije združenega dela. Tako se marsikje nimajo časa ukvarjati s praktikanti. Dobro organizirana praksa je odvisna predvsem od finančnega položaja neke delovne organizacije, zainteresiranosti za prakti-kante, delovanja službe izobraževanja in nenazadnje od stimuli-ranosti mentorja. Vemo, da brez denarja danes ni ničesar več. Kot sem že omenil je družboslovna usmeritev specifičen problem, saj imajo le malokje prosto mizo ali pisalni stroj za teh nekaj tednov, ko imajo praktikante. To so pač dela v neproizvodnji. Učenec-praktikant mora biti v delovni organizaciji potreben in hkrati tudi kreativen, saj lahko le tako spozna bistvo dela. To dvoje pa je velikokrat težko uskladiti. Učencu je potrebno razložiti, kakšno delo opravlja in zakaj ga opravlja. Seveda pa v delovnih organizacijah v tako kratkem času, ki ga imajo učenci odmerjenega za prakso, težko zaupajo praktikantom kakšno odgovorno delo.« Da pa ne bi ves čas samo tarnali in naštevali problemov, seje tovariš Herman pohvalil: »Povedati moram, da je sodelovanje z delovnimi organizacijami v naši dolini res zelo dobro in do sedaj se skoraj ni zgodilo, da bi kje odklonili praktikanta. Imamo pa tudi dogovor, da štipendisti opravljajo prakso pri štipenditorju. Na vprašanje, ali nam je praksa sploh pomembna, pa je odgovoril takole: »Mislim, daje praksa vsekakor potrebna, vprašanje pa je, če v takšni obliki kot jo imamo sedaj.« Kaj lahko torej zaključimo iz teh pogovorov? Milenko Apšner Polona Kogoj ■ ffiimrn Joža Jamer-Seme Kidričeva cesta — past za voznike S tem, ko je Vegrad pričel z izgradnjo prizidka k zdravstvenemu domu v Titovem Velenju, je bila Kidričeva cesta zanesljivo med najbolj obremenjenimi. To je razumljivo, saj so po njej vozili težki tovornjaki, ki so odvažali izkopano zemljo. Vse bi bilo lepo in prav, če ne bi bili prekomerno naloženi, posledica tega pa je bila, da je na cesti vsak dan nastala krepka plast blata. Dvigoval se je prah, zato so se bližnji stanovalci močno hudovali. Ko smo naredili tale posnetek, so štirje delavci čistili cestišče, vendar je bilo njihovo delo zgolj simbolično, tudi zaradi zgoščenega prometa, ki je bil tiste dni na Kidričevi cesti. Naj sklenemo: zgoščen prah skupaj s spolzko cesto ob dežju, prava past za voznike. Zato bi kazalo, da bi pri nalaganju takšnih ali drugačnih materialov izvajalci del dobro premislili, preden pride do najhujšega. Tudi to sodi k varnosti v prometu. __b. m. .Praksa je potrebna, saj so to ugotovili učenci, mentorji in organizatorji prakse na šolah. Morda bi morali to mnenje upoštevati na Zavodu za šolstvo SR Slovenije, kjer krojijo programe. Z zadnjo prenovo programa za družboslovje so skrčili prakso le ! na leden dni v tretjem letniku. I To delno zagovarjajo s tem, da je ; praksa vezana na določene pred- j mete v programu,.ki pa jih v novem, prenovljenem ni več. Iz tega lahko sklepamo, da družboslovcem ni potreben stik z združenim delom pred zaposlitvijo, ker pač v predmetniku ni več nekaterih predmetov, kot so osnove bibliotekarstva, pa osnove tehnike in proizvodnje ter drugih izločenih predmetov. Marsikomu je praksa pomagala pri odločitvah za nadaljnji študij, sedaj tudi tega na družboslovni usmeritvi ne bo več. Nekateri postavljajo za vso stvar tudi finančne težave, kar pa ni opravičljiv razlog, saj se denar za ostale usmeritve vedno najde. Pri vsem skupaj pa je krivo tudi pomanjkanje sodelovanja med Žavodom £a Šolstvo SR Slovenije, mentorji iz delovnih organizacij in organizatorji prakse in proizvodnega dela na šolah. Ob upoštevanju skupnih mnenj in predlogov bi lahko programe izboljšali in jih spremenili, s tem pa popravili napako, ki je bila storjena. Kaj naj rečem ob koncu tega razmišljanja? Upamo, da se bo v prihodnosti : izboljšal in popravil program proizvodnega dela in delovne prakse, da bodo tudi mentorji seznanjeni, kako naj praksa poteka; vsi, ki pa še imate prakso pred seboj izkoristite vsak dan posebej in čim bolje, saj vam bo to nekoč prišlo še zelo prav. Matjaž Cernovšek Delavci, ki so čistili cestišče, so enostavno obupali zaradi zgoščenega prometa, kar se vidi tudi na posnetku ODMEVI. ODMEVI. ODMEV! Kdaj pa mislite začeti delati? Jernej Herman Dolgo sem razmišljal, ali naj odgovorim na članek tov. L. D., objavljen v NAŠEM ČASU dne 10. 3. 1988, ki je zelo prizadel in užalil moje človeško dostojanstvo, mi povzročil hudo krivico in me očrnil pred ljudmi. Odloči! sem se, da ne komentiram obnašanje in občutkov imenovane to-varišice, zdi pa se mi, da sem dolžan vsem, ki cenijo moje strokovno delo in pomoč, pojasniti dogodek. Dne 7. 3. 1988 je prišla imenovana tovarišica v Zdravstveni dom na ginekološki pregled tik pred dopoldansko malico. Zelo se ji je mudilo in je hotela takoj k meni na pregled. To ni bilo. mogoče, ker sem prav takrat pregledoval drugo pacientko, to je zadnjo pred pričetkom malice. Sestra, s katero se je telefonično dogovorila za pregled mimo vrste, ji je objasnila, da naj malo počaka, in, da bo takoj, ko bo malica končana, prva na vrsti. Čas za malico pa se je potegnil za par minut, ker smo imeli na obisku dr. Grgiča, ki nas je prišel obiskat iz Bosne. To pa je izbilo sodu dno pri tov. L. D. Postala je nestrpna in ogorčena in začela je javno kritizirati naše delo. Nestrpnost se je stopnjevala in končno pripeljala do tega, da je preko moje ambulante, kjer ni vstopa, vdrla med nas, delavce dispanzerja za žene. Vsi smo bili zelo presenečeni, posebno, ko se je nesramno zadr-la: »Kdaj pa mislite začeti delati? Kdo je šef?«. Objasnil sem ji, da sem to jaz. Zaradi nesramnega napada sem ji velel zapustiti naše prostore in ji rekel, da naj ne hodi več k meni na preglede. Tovarišica L. D. je vzela svojo zdravstveno knjižico in jezna odšla. Tri dni po tem dogodku, to je 10. 3. 1988 je izšel, kot že rečeno, kritizerski nesramen članek. Avtorica je seveda L. D. — L1PUŠ DRAGA. Doslej me še nihče v moji 30-letni delovni zdravniški praksi ni po nedolžnem tako grobo in nečloveško obsodil. Namesto, da bi za svoje pošteno strokovno delo dobil nagrado ali pohvalo, seje zgodilo nasprotno. In to, zanimivo, prav od tiste osebe, ki išče vsak trenutek, da bi, mimo ustaljenega reda in dogovorjenih postopkov prišla do storitev, torej, preko zvez, do želenega pregleda. To se je zgodilo že dne 21. 9. 1987 in tudi tokrat. Verjetno je bila tovarišica v ambulanti in čakala na pregled med svojim delovnim časom, zato tudi do nekje razumem, da je bila nejevoljna, razburjena in nestrpna. Toda, to še ne pomeni, da je lahko bila nesramna do čakajočih in še zlasti do zdravstvenih delavcev in mene zdravnika, ki po svoji vesti pošteno in z vso odgovornostjo organiziram delo v dispanzerju za žene in strokovno opravljam svoj zdravniški poklic. Vsi vedo, da imamo delovni čas razporejen tako, da pridejo slednjikrat na vrsto vsi čakajoči (35 do 50 pacientk) in istočasno opravim s svojim timom potrebne konziliarne in druge urgentne preglede. Moj delovni čas torej ni vezan le na delo med 7. in 14. uro, na razpolago moram biti in sem slehernemu v kateremkolu času dneva. Zato tovarišica L. D. ni imela nikakršnega utemeljenega razloga, še manj pa moralne pravice, da je na račun drugih čakajočih, mimo vrste, poskušala delati »red« v dinamiki dela naše dispanzerske službe. V dokazilo, da je delo v našem dispanzerju na zavidljivem nivoju, so prihodi žen iz sosednjih občin, kjer so čakalne dobe tudi do treh mesecev. To se pri nas ne dogaja. Vsaka žena, ki pride na pregled, je že isti dan strokovno obdelana. Za sprejem skrbijo sestre, jaz pa pacientko, ki pride s kartoteko iz kabine, strokovno pregledam. Mnogo žena se ten ugodnosti, ki jim jih nudimo v naši občini, niti ne zaveda. Sprašujem se, od kod tov. L. D. tolikšna gospodovalnost in moč. Ni mi všeč njen način, s katerim izraža nezadovoljstvo in s tem kaže, kakšen odnos ima do soljudi. V današnjih hudih in razburkanih časih bi morali biti medčloveški odnosi dobri in strpni, ne pa, da se s članki buri različne negativne strasti in čustva. To je samo podpihovanje tistim, ki ta svoja čustva izražajo z anonimnim pisanjem in nesramnim telefoniadam brez predstavitev. Ljudje, ki so nagnjeni k takim stvarem, končajo prej ali slej pri psihiatru. Da vsem ljudem ne moreš vedno ugoditi vem, trudim se, kolikor je v moji moči, biti v pomoč pacientom in dober prijatelj kolegom. Da je tako, je primer dr. Grgiča, ki se vedno rad vrača in nas obišče, če le more. Prišel je s šopkom rož za sestre in s prijazno besedo za mene. Mislim, da nisem storil zločina, ker sem mu posvetil tistih nekaj usodnih minut. Da tovarišica L. D. misli drugače, je razvidno iz njenega pisanja. Če sprejema svoje prijatelje drugače, kot jaz, bo kmalu ostala osamljena. SADAR dr. FRANC, VODJA DISPANZERJA ZA ŽENE ZDRAVSTVENI CENTER VELENJE Onesnaženost zraka V tednu od ponedeljka, 7. marca, do ponedeljka, 14. marca, povprečne 24-urne koncentracije žveplovega dioksida na Velikem vrhu in v Titovem Velenju niso presegale dovoljene vrednosti 0,30 mg na kubični meter zraka. Polurne koncentracije pa so v tem časovnem obdobju na Velikem vrhu sedemkrat presegale dovoljenih 0,75 mg na kubični meter. Zaradi izpada računalnika Hidrometeorološki zavod ni obdelal podatkov za Zavodnje. KOMITE ZA PLANIRANJE, GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA 6. stran * fiaS CSS NAŠI KRAJI IN LJUDJE titovo velenje * 24. marca 1988 Občinska gasilska zveza Velenje Premalo sodelovanja med društvi in zvezo V gasilskem domu Škale je bil pred dnevi letni občni zbor občinske gasilske zveze Velenje. Udeležili so se ga delegati vseh gasilskih društev občine Velenje, predstavniki sosednjih občinskih zvez in pobratene zveze iz Hrastnika, med gosti je bil tudi predstavnik republiške zveze Anton Gros, žal pa se občnega zbora niso udeležili predstavniki družbeno-političnega življenja občine Velenje, inšpekcijskih služb in drugih dejavnikov, čeprav so bili osebno vabljeni. Vse udeležence so najprej pozdravili pionirji osnovne šole Škale in domači harmonikarji, predsednik skupščine tamkajšnje krajevne skupnosti pa je vsem opisal prizadevanja krajanov pri gradnji gasilskega doma in pri drugih akcijah. Sledilo je obširno poročilo predsednika občinske gasilske zveze. O tem bomo več poročali v eni prihodnjih številk. Sledila so še ostala poročila in za njimi razprava. V njej so razpravljalci dokaj kritično in objektivno spregovorili o slabostih pri delu v preteklem obdobju. Posebej so poudarili, da je bilo med gasilskimi društvi in zvezo mnogo premalo povezave in sodelovanja. Tudi medsebojni odnosi niso pristni. Nekdo je dejal, da je sodelovanje z gasilci iz tujine mnogo boljše kot s sosednjimi, saj tu vlada prava zaprtost in bodo nujni pogostejši posveti. Menili so tudi, da komisija za gasilsko tehniko pri republiški gasilski zvezi ne opravlja svojih nalog, zato je pri nabavi orodja za potrebe gasilstva in tudi pri nabavi novih gasilskih avtomobilov prava zmeda. Veliko je bilo povedanega tudi o tekmovanjih pionirjev — gasilcev. V razpravi je sodeloval tudi predstavnik republiške gasilske zveze, ki je del svoje razprave namenil tistim vprašanjem, ki so jih razpravljalci pred njim posebej poudarili. Med drugim je dejal, da tudi v drugih organizacijah ni prave pristnosti in sodelovanja. Vendar je pri gasilcih prav to nujno potrebno, če želijo pomagati sosedom in jim priskočiti na pomoč. Gasilci bodo le s povezanostjo in dobrimi sosedskimi odnosi močni in uspešni. JMa koncu razprave je pohvalil okroglo mizo o požarni varnosti v nekaterih velenjskih kolektivih, ki sta jo organizirala skupnost za varstvo pred požari in radio Velenje. Po razrešnici članom predsedstva, nadzornega odbora in samoupravnega razsodišča so delegati opravili javne volitve. Za predsednika OGZ Velenje je bil ponovno izvoljen Tone Berlož-nik, za poveljnika pa Avgust Oblak. Imenovali so še sektorska poveljnika ter člane in predsednike komisije, ki delujejo pri OGZ. Ob tej priliki sta Ivan Oj-steršek in Avgust Oblak prejela državni odlikovanji, Miloša Volka pa so imenovali za častnega predsednika občinske gasilske zveze Velenje. Štirje člani so za uspešno in dolgoletno delo v občinski zvezi prejeli spominska darila. B. Mugerle Krajevna skupnost Staro Velenje Že za 1. maj - CATV? Tudi krajani starega Velenja hitijo, da bi na svojih TV zaslonih lahko čimprej spremljali tudi programe, ki jih posreduje kabelska televizija. Prvič so se začeli z to mislijo spogledovati junija lani, že naslednji mesec so sklicali zbor krajanov, kamor so povabili tudi predstavnika Gorenja in Komunalne skupnosti, najbolj poklicana, da krajane temeljito seznanita z vsemi prednostmi kabelske televizije in tudi s ceno. Izkazalo se je, da bi bila cena dostopna (takrat 220 tisočakov na hišo in udarniško delo), še bolj vabljivo pa je bilo, da bi lahko, če bi pričeli takoj, CATV spremljati že za Novo leto. Krajani so bili navdušeni in za kabelsko televizijo v tej krajevni skupnosti se je odločilo okoli 130 gospodinjstev. Za Novo leto kabelskega programa še niso spremljali, zato pa imajo danes že položene kable za sekundarni razvod na Ljubljanski, Žarovi, Partizanski in na Starem trgu, odprto pa še ostaja vprašanje zaselka Straže, kjer na soglasja še čakajo. Po 15. marcu pa že pričakujejo montažno skupino, ki trenutno dela v krajevni skupnosti Pesje in bo izvedla montažo. Seveda se tisti, ki v začetku niso najbolj verjeli v program izgradnje in v možnosti spremljanja tolikih programov, kot je bilo obljubljeno, za priključek na CATV še lahko odločijo, vendar pa je sedaj cena, razumljivo, višja. Sedaj čakajo in računajo, da bi lahko za 1. maj že gledali tovrstni program in tako bi bil, kot pravijo, 1. maj, še bolj vesel, popestren z novo delovno zmago. »Veliki problemi so, ko je potrebno pridobiti vsa potrebna soglasja. Pomaga nam sicer občinski štab za izgradnjo CATV. Na začetku, ko smo hoteli nekaj narediti, smo včasih dobili očitke, da prehitevamo z deli, mi pa pravimo, prej ko bomo naredili, ceneje bo,« je dejal Maks Praprotnik, predsednik sveta krajevne skupnosti Staro Velenje in še enkrat omenil težave, ki jih imajo v zaselku Straža, kjer še ni soglasij in tehnične rešitve, kako do tega zaselka »pripeljati« signal. Zaradi uresničevanja te akcije, pa bo za nekaj časa morala še počakati ureditev športnega igrišča za gradom. »Ureditev tega igrišča smo začasno zanemarili, ker imamo precej dela in stroškov s kabelsko televizijo, zato so se krajani odločili, da najprej to, potem pa bomo nadaljevali z obnovo športnega igrišča,« pravi Maks Praprotnik. Zelo pohvalno so govorili o sodelovanju s Servisom Gorenje. Lani oktobra pa so stike navezali tudi s krajevno skupnostjo Levi breg, da bi skupno reševali finančne težave za izgradnjo primarnega voda. Seveda pa si želijo, da bi se tudi druge krajevne skupnosti odločile za projekt kabelske televizije, saj bi bili skupaj močnejši. M. Krstič-Planinc Kmetijska zemljiška skupnost Izgubljamo najboljšo zemljo Prejšnji ponedeljek so se v prostorih ERE—TOK Kmetijstvo Šoštanj na seji sešli delegati skupščine kmetijske zemljiške skupnosti občine Velenje. Na seji so med drugim obravnavali in ocenjevali delo in zaključni račun za preteklo leto ter obravnavali program vzdrževanja melioracijskih sistemov za krajevni skupnosti Šentilj in Gorenje. Pomembnejše naloge kmetijske zemljiške skupnosti se iz leta v leto bistveno ne razlikujejo. Med osnovno skrb sodijo pravilna raba kmetijskih zemljišč, urejanje in usposabljanje zemljišč za intenzivno proizvodnjo poljščin ter gospodarjenja s kmetijskim zemljiškim skladom. V preteklem letu so ob 50 do 70 odstotni udeležbi sredstev kmetijske zemljiške skupnosti pridobili s krčenjem manjvrednih gozdov 15,5 hektarjev zemljišč. S planiranjem raznih rovov in gričev bo možna strojna obdelava na 22,5 hektarjih travnikov. Ta dela so bila opravljena z 2.455 urami pri 46 kooperantih. Sem sodi tudi 5.650 metrov poti iz hribovskih travnikov in njiv. Nadalje so bile na 94 hektarjih opravljene male melioracije, za katere je KZS prispevala drenažne cevi in gramoz, kooperant pa je poskrbel za prevoze in delo. Prav tako je KZS prispevala določena sredstva za sofinanciranje melioracijskih del RLV-eja. Ena pomembnejših nalog KZS je brez dvoma tudi varstvo kmetijskih zemljišč, še zlasti zato, ker s pozidavo na najboljših zemljiščih delamo neprecenljivo škodo. Zaradi izkopa premoga pa se vsako leto potopi pet do deset hektarjev kmetijskih zemljišč. Kakšne naloge kmetijsko zemljiško skupnost čakajo v tem letu je na kratko spregovoril predsednik skupščine Jože Lempl: »Letošnji program se ne razlikuje od lanskega. Naloge so v glavnem iste. To so agromelioracije, izgradnja dovoznih poti in drugo. Seveda bo tudi letos najpomembnejša naloga varovanje najboljših zemljišč pred nesmotrno urbanizacijo. Največja agrarna dela bodo v KS Bevče, kjer bomo izsušili 30 hektarjev ravninskih zemljišč, precej dela pa nas čaka tudi pri izdelavi agrokarte.« V letu 1988 bodo pristopili k vzdrževanju melioracijskih sistemov, za kar je bil sprejet tudi občinski odlok. Gre za skupno 190 hektarjev zemljišč v KS Gorenje in KS Šentilj. Polovico finančnih sredstev bo prispevala KZS. Ob tem je potrebno poudariti, da družba daje za melioracije precejšnja nepovratna sredstva, nemalokrat pa se zgodi, da se opravljeno delo zanemari in ne daje nikakršnega učinka. Naslednji primer to najlepše dokazuje. Republiški inšpektorji so konec lanskega leta pregledali 42.000 hektarjev melioriranih zemljišč in ugotovili, da 20.000 hektarjev ali 46 odstotkov vseh ni vzdrževanih. Kako pa je pri nas s pašno skupnostjo? V glavnem nam primanjkuje pašnih površin. Pašnik imamo v Belih vodah kjer se je lani paslo 157 glav mlade živine. V programu imamo še en pašnik v Zalokah kjer je bilo lani agro-melioriranih 3,8 hektarjev površin. Za prihodnost kaže, da bomo pašno skupnost dobili v Šentvidu. B. Mugerle KS Vinska gora — naselje Prelska Kanalizacija — plod pridnosti Že ničkolikokrat smo bili priča, da lahko ljudje s pridnostjo, dobro organizacijo in seveda z združenimi močmi, brez večjih finančnih sredstev, dosežejo marsikaj koristnega zase in za celotno družbo. Predolg bi bil spisek številnih pridobitev, ki so plod udarniškega dela, iznajdljivosti, predvsem pa sloge med krajani, da s tovrstno obliko dela prihranjenega denarja posebej ne omenjamo. Tudi prebivalci Prelske v krajevni skupnosti Vinska gora so sklenili, da si bodo prepotrebno kanalizacijo zgradili sami. Ker sta iztočni in površinski vodi tekli vseskozi po bližnjih zemljiščih in cestah, so se dela lotili takoj, po dogovoru, se pravi prejšnji petek. Ko smo jih obiskali so bila groba dela v glavnem že končana. Predsednik vaške skupnosti Prelska Bogomir Lesjak nam je povedal, da je projekt za 400 metrov kanalizacije, nanjo bo priključenih 26 hiš, izdelala Komunala Žalec. Največ denarja za izgradnjo kanalizacije je prispevala SIS za ceste občine Krajevna skupnost Mislinja Smeli načrti tudi za naprej Veselje jih je bilo gledati, kako Žalec, ostalo so krajani zbrali sami, poleg tega pa opravili preko 2.000 udarniških in 200 traktorskih ur. Predsednik vaške skupnosti je še povedal, da so izkope, ročno in strojno, ter ostala dela opravili sami. Posebej razveselji- vo je to. da so pri akciji sodelovali vsi krajani. Zapišimo, da bodo prizadevni prebivalci Prelske nadaljevali z drugo fazo kanalizacije takoj, ko bodo zbrali potrebna sredstva. B. Mugerle Pred dnevni smo se odpravili v krajevno skupnost Mislinja v občini Slovenj Gradec z namenom, da to krajevno skupnost na kratko predstavimo in zapišemo, kaj načrtujejoza letos. Ta krajevna skupnost ima približno 3.200 prebivalcev. Zanimivo je, da se jih največ, kar 400, vozi na delo v Titovo Velenje, ostali pa v Slovenj Gradec, Dravograd, na Ravne in še kam. Nekaj si jih je zaposlitev poiskalo v Mislinji v tozdu Mikon Tovarne usnja, kjer so zaposlene pretežno ženske, v gozdnem obratu Lesne ter na žagi v Mislinji. Druge industrije ni, imajo pa še šole, banko, pošto, skoraj polovica prebivalcev pa ima poleg službe še nekaj zemlje doma. oskrba s pitno vodo, bomo morali v Mislinji zgraditi zbiralnik za okrog 40 kubičnih metrov vode. Projekti so že v zaključni fazi, izgradnjo pa načrtujemo za letos. B. Mugerle V zadnjih letih se je gradnja novih individualnih hiš v Mislinji sila razmahnila, s tem pa so se nenehno večale potrebe na področju infrastrukture. Tudi izgradnje drugih potrebnih objektov so se Mislinjčani lotili skrbno in prizadevno. Seveda jih v prihodnje čaka še veliko dela, vendar so prepričani, da ga bodo z zbranimi sredstvi iz samoprispevka in s pridnostjo, zagotovo zmogli. O teh nalogah, nekatere že uresničujejo, druge načrtujejo, je predsednik skupščine krajevne skupnosti Mislinja Leopold Pre-volnik povedal naslednje: »Prav sedaj v naši krajevni skupnosti izvajamo največjo naložbo. To je gradnja otroškega vrtca, ki bo imel tri igralnice, dela pa bomo predvidoma sklenili do začetka novega šolskega leta. Denar zanj smo zbrali s samoprispevkom, svoje pa je prispevalo tudi otroško varstvo. Druga naložba iz samoprispevka bo gradnja prizidka k osnovni šoli, ki je nujen za povečanje števila učilnic, s katerimi bomo lahko prešli na enoizmenski pouk. Z gradnjo naj bi pričeli leta 1989. V tem letu načrtujemo izgradnjo stanovanjskega bloka z desetimi stanovanji za delavce, ki se iz Misli-nje vozijo na delo na Vegrad in Rek. Naša naslednja želja je, da kar najbolj razširimo telefonsko omrežje, predvsem v zaselku Zvrše, kjer smo z deli že pričeli. Lani smo položili 14 kilometrov telefonskega omrežja, letos maja pa bo 50 naročnikov dobilo telefonsko številko. V teku je priklju-čenje telefonov na področju Raz-borce, Male Mislinje in na delu od Piršovega doma proti Ramša-ku in Tolstemu vrhu. Gre za 30 kilometrov omrežja, ki smo ga zavzeto so se lotili dela Mislinja je v zadnjih letih močno spremenila svoj prvotni videz lani zgradili in to za okrog 100 novih naročnikov. Prav tako smo lani naredili nekaj peš poti in povezavo proti Razborci, postavili smo šest avtobusnih čakalnic in TV pretvornik za I. program TV Zagreb. Pet milijonov dinarjev smo namenili za dokončno dograditev kulturnega doma, ki smo ga obnavljali že prejšnja leta. Nekaj denarja iz samoprispevka bomo prispevali za vsakoletne naloge pa sodi obnova cest, preplastitev asfalta ter ureditev odvodnjavanja. Ker nam ob širitvi novega naselja peša Nov otroški vrtec je že pod streho, malčki pa bodo svoj prostor v njem našli še letos Občni zbor OGZ je bil tokrat v lepem novem gasilskem domu v Skalah 24. marca 1988 ■A titovo velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE •k stran 7 Vse življenje predan gasilstvu Malo je takih, ki so se v življenju toliko posvetili gasilstvu, kot se je Miloš Volk. Tej človekoljubni in humani organizaciji se je zapisal še zelo mlad in ji ostal zvest vse do današnjih dni. Zato ni nikakršno naključje, marveč upravičeno priznanje predsedstva občinske gasilske zveze Velenje, ki je delegatom na občnem zboru OGZ predlagalo, da Miloša Volka imenujejo za častnega predsednika občinske gasilske zveze. Delegati so predlog sprejeli z velikim odobravanjem. Miloš se je rodil 28. septembra 1902. leta v Šoštanju. Tu seje pri očetu izučil krojaške obrti in se kasneje pri njem tudi zaposlil. Njegov oče je bil leta 1908 soustanovitelj Požarne obrambe Družmirje. Po očetovih stopinjah je šel tudi Miloš, ki je leta 1919 stopil v gasilsko četo kot naraščajnik in se tako dobro seznanil z gasilskim delom. Tri leta kasneje je z drugimi naraščajniki položil gasilsko prisego in še isto leto postal tajnik šoštanjskega okrožja. Po vrnitvi iz vojske je Miloš postal operativni čian na- padalne gasilske desetine. Vesten in predan gasilski organizaciji je odšel v Ljubljano na gasilski vodniški tečaj. Po uspešno opravljenem tečaju je uspešno opravljal vse zaupane naloge do leta 1930. Čeprav je v Banja Luki opravljal službo tedanjega telovadnega inštruktorja, je ostal zvest društvu v Šoštanju. Med počitnicami, ko se je vračal v svoj rojstni kraj, je v društvu opravljal razna dela. Leta 1941 je bil vpoklican v vojsko, po vrnitvi v Šoštanj, septembra istega leta, pa so ga skupaj z družino odpeljali najprej v taborišče Rajhen-burg, od tam pa v taborišče v Slavonski Požegi. Nato je pristal v Sisku, kjer je delal v rafineriji nafte in železarni vse do leta 1945, ko se je ponovno vrnil v domači kraj. V Šoštanju je bil imenovan za fiskulturnega referenta, vendar se je takoj vključil v delo gasilskega društva. Bil je predsednik okrajne gasilske zveze Šoštanj, v katero so bila vključena gasilska društva Savinjske in Šaleške doline. Ko je bila leta 1955 ustano- vljena občinska gasilska zveza Šoštanj je Miloš postal njen predsednik. Kasneje, ko se je sedež občine preselil v Velenje, je prevzel dolžnost predsednika OGZ Velenje. V času predsednikovanja se je Miloš Volk vseskozi zavzemal za razvoj gasilstva, ne le v Šaleški dolini, temveč tudi širše. Prizadeval si je za dosledno usposobljenost članstva in za krepitev vrst. Bil je predavatelj na tečajih za gasilce, podčastnike in častnike ter izvoljen v republiško gasilsko zvezo, katere delegat je bil na kongresih gasilske zveze Jugoslavije. Nekajkrat je zastopal GZ Slovenije v različnih delegacijah po Jugoslaviji in zunaj nje. Po izteku vseh aktivnosti je Miloš prevzel pri OGZ Velenje nalogo predsednika nadzornega odbora, v zadnjem mandatnem obdobju pa je bil predsednik komisije za zgodovino požarnega varstva in tradicij NOB. Za svojo nesebično aktivnost v gasilstvu in drugih družbeno-političnih organizacijah je prejel številna re- Zasluženo priznanje Milošu Volku publiška in državna priznanja, leta 1978 tudi najvišje priznanje gasilske zveze Slovenije, kipec gasilca s katerim se nagrajujejo samo najbolj zaslužni člani gasilske organizacije. B. M. Tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije Tanji Petre najvišja možna ocena V Novem mestu je bilo prejšnji teden 17. tekmovanje učencev in študentov glasbe Slovenije. Letos so tekmovali tisti študentje in učenci, ki igrajo pihala in harmoniko ter študentje in učenci solo petja. Iz velenjske glasbene šole je v Novem mestu nastopilo osem učencev. Vsi, razen enega, ki je bil diskvalificiran zaradi neustrezne skladbe, so se zelo izkazali. Najbolj Tanja Petre z igranjem na oboi, saj je od vseh članov žirije prejela po 100 točk, kar je na tem tekmovanju najvišja možna ocena. Špela Močilnik je tekmovala s flavto in bila druga, tretji mesti so osvojili Zalika Klemene (flavta) Matjaž Emeršič (klati- Tanja p t od|jčna oboistk net) in Zmago Stih (harmonika), . 1 . -n . .. pohvali pa sta za svoj nastop bo 20;.m 30" aPrilom na" prejela Andreja Petrovič in Matej stopila tudi na zveznem tek-Krajnc, oba na harmoniki. movanju v Ljubljani, (vos) Skupščina humoristov Sklepčni (brez predhodnih klicev) Dogodek je sicer že nekoliko »zastarel«, zgodil se je že sredi marca na vsakoletnem »šovu« društva humoristov iz Velenja in okolice, pa je vseeno vreden fotozapisa. Kot je bilo pričakovati, se je Nama spet tresla od smeha. Za program so poskrbeli člani društva, ki so predstavili sklepno fazo afere Agrokomerc. Kritik bi lahko zapisal: režija — odlična, kostimi — odlični, igra — odlična. Vse v presežni-kih. Skeč, ki se ga ne bi sramovali niti poklicni igralci. Prireditev, ki jo imenujejo kar skupščina društva humoristov, je bila sklepčna, da bolj ne bi mogla biti (in zanimivo — na njej je bilo ogromno opazovalcev). Bila je devetnajsta zapovrstjo in veselimo se že naslednje. Ob tem pa morda samo to: prava škoda je, da skupine humoristov ne znamo uporabiti še pri kakšni prireditvi. Pa nam smeha tako manjka. Dobra volja je pa tudi vse redkejša. (mkp) L>/. "r/ Humoristi vedno aktualni, (foto: L. O.) Svetovni popotnik Zvone Šeruga SREČANJE Vera Zupančič Med toliko znanimi obrazi v naši občini bi naredili veliko napako, če bi šli mimo imena in priimka Vera Zupančič. Spoznali smo jo že veliko prej. Prav atletska prireditev na stadionu ob velenjskem jezeru, kjer so se atleti potegovali za republiške naslove, pa nas je spodbudila za kratek klepet z njo. Če bi menda prišli prej kot smo, bi jo našli sredi vnetih priprav na to prireditev — najprej pri pripravljanju startne liste, nato pri odjavljanju posameznih tekmovalcev. Ob pogledu na število udeležencev v posameznih kategorijah Vera ni mogla skriti razočaranja: »Otroci še tečejo, se ukvarjajo s športom. Ko pa malo zrastejo, se izgubijo. Kdo je kriv? Malo špla, nekaj starši, svoj kanček pri tem pa imajo tudi trenerji, ki hočejo iz začetnika takoj narediti »zvezdo«. Govorim iz lastnih izkušenj. Pred leti se je namreč atletiki zapisala hčera. Mlade je treba zaposliti na primeren način. Ne pretiravati. Toliko jih je v Titovem Velenju, ki ne vedo ne kod, ne kam. Kaj jim ponudimo? Zelo malo. Pa se sprašujemo, zakaj toliko kaznivih dejanj. Sami smo krivi, da je mladina taka.« Srce jo boli ob dejstvu, da ob toliko domače mladine »uvaža- mo« športnike od drugod. Tudi ob temi, da šport ni več takšen kot takrat, ko je v njem začela delati sama. Vse se gleda skozi dinar, vse da za vrhunski šport, premalo pa na množičnost. Vsak gleda preveč nase in išče samo lastne koristi. Sama ni bila nikoli športnica. Po vojni se je udeležila teka v naravo bolj za »štos« kot zares. K športu je prišla »preko« hčere. Njo in ostale tekmovalce je redno spremljala na tekmovanjih, kar kmalu postala predsednica kluba. Kot dobri organizatorici pa so ji zaupali tudi izvedbo marsikatere prireditve. Ob tem je naredila še izpit za mednarodnega sodnika za vse atletske discipline, bila predsednica zveze telesnokul-turnih organizacij občine Velenje. Po njenem mnenju predsedniki slednjih ne bi smeli biti obremenjeni z nobenim športom, ampak srčno navijati za vse enako, biti objektiven do vseh enako. »To ni vedno lahko. Sploh ker manjka denarja na vseh koncih in krajih. Tudi vestno delo v takšni dejavnosti vzame precej časa. Ta kros ob koncu prejšnjega tedna — ja, najmanj teden dni dela. Toliko vsega je treba, za nameček ti pa nekateri mečejo še polena pod noge. Toda, ko vidiš mlade nasmejane, zadovoljne obraze. spremljaš njihove uspehe, v katerih je morda tudi kanček tvojega truda — to ti da moči za naprej. Zato pa sem tu, kjer pač sem.« Ce bi že prejšnje težave nekako pozabila, prihajajo v ospredje druge, ki mlade ljudi . . . Kaj vse je »ratalo« z našega športa se sprašuje, ko gleda televizijo. Namesto bodrenja, spodbujanja — nekulturni gledalci, pretepi na igriščih,. . . »Takrat kar prestavim drugam.« V klubih in društvih bi zato morali delati tudi z gledalci. Pravo zlo pa so razna poživila. Pogovor o športu, stanju v njem, je povsem zasenčil druga področja, na katerih je Vera prav tako marljivo delovala. Bila je med drugim podpredsednica občinske konference SZDL, članica raznih komisij, odborov. V enem obdobju je naštela kar 14 različnih obveznosti. Sedaj dela le še v sodniški organizaciji, katere predsednica je — zanjo pravi, da jo je treba pomladiti — ter v sekciji onkoloških bolnikov. Dolgčas. Veri nikoli. Osem let je upokojenka, ki svoj prosti čas zna vedno izkoristiti, kolikor ga pač ima. Rada gre med svoje sodelavce na Rudnik, na stadion,.. . »Znati se moraš obrniti, saj imaš toliko možnosti. Univerza za tretje življenjsko obdobje je že ena od teh.« Dolgčas pa ii med drugim zapolni tudi jeza ob misli na gospodarstvo, ki drvi navzdol, administracija, ki se kljub zapisanim ukrepom bohoti na vsakem koraku. »Danes so vsi preveč utrujeni. Nikjer ni več tiste prave domačnosti, sloge. Tudi kritike ni več prave, ker ima že vsak maslo na glavi.« Po dveh urah »kratkega« klepeta smo se poslovili, ne da bi Vero vprašali, od kod je prišla, kakšna dela in naloge je opravljala, koliko priznanj je prejela za svoje vestno delo na raznih področjih in tako naprej. Z mislimi smo bili pri nedeljskem krosu, za katerega se je trudila, da bi uspel v vseh pogledih. Nikoli na tekmovališču, ampak ob robu dogajanj, je tudi tokrat spremljala nastop velenjskih atletov in se ob koncu gotovo veselila ob osvojeni vseekipni zmagi. (tap) Potujem k ljudem, ne v muzeje Zvone Šeruga je prvi Jugoslovan, ki je z motorjem obkrožil svet. V treh letih je prevozil Afriko, obe Ameriki, Evropo in Azijo, pred letom dni pa se je vrnil iz Avstralije. O svojih doživetjih in izkušnjah je napisal stotine zanimivih reportaž, njegova knjiga, Potovanje k ljudem, pa je prava poslastica za vse, ki radi pogledajo prek domačega praga. Pred odhodom na novo pot pa se je odločil, da bo pripravil tudi turnejo svojih potopisnih predavanj po nekaj večjih slovenskih mestih. V Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer je doslej trikrat predstavil svojo pot, je običajno zmanjkalo prostora za vse poslušalce, željne eksoti-ke in popotnih vtisov. - KAJ POMENI DOBITI IN IMETI IME »SVETOVNI POPOTNIK«? To preprosto pomeni, da sem v zadnjih dvanajstih letih pet let preživel na popotovanjih zunaj Evrope. Kakorkoli že — z avto-stopom, vlaki, avtobusi, ladjami, kolesom, letali, motorji, kamelami.. . Biti svetovni popotnik pomeni najbrž tudi spati z Indijanci visoko v Andih Južne Amerike, spati pri pigmejskih poglavarjih v pragozdovih centralne Afrike, ne navsezadnje preživeti noč pri radodarnih damah v Bangkoku. To tudi pomeni, da bi mi bilo veliko laže oditi jutri v Afriko ali kamorkoli že, kot pa poročiti se, oditi v službo, začeti zbirati kredite za stanovanje . . . Pomeni morda tudi to, da imaš dekle, ki si zaželi popotovati na konec sveta — in jo tja tudi v resnici odpelješ. In pri tem še kako uživaš tudi sam! PRAVIŠ NA POT Z DEKLETOM. IN KAKO SE TO OBNESE? No, nekoliko sem seveda že bil v strahu, ko se je to začelo prvič. Pa res ni bilo potrebno! Tudi Romana je novinarka, vsej svoji krhkosti navkljub pa včasih skorajda pomislim, če ni celo bolj trpežna od najinega jeklenega BMW-ja. Res, zelo dobro sva se ujela v tem letu in pol, kolikor sva preživela skupaj na cestah, severne in srednje Amerike ter na poti preko Azije do Avstralije. So pa seveda tudi pari, ki skupne trenutke izkoriščajo najpogosteje zato, da drug drugemu grenijo življenje — tem pa takšno pot res ne bi priporočal! Potovanje je namreč še vse kaj več, kot biti poročen — štiriindvajset ur dnevno si skupaj s partnerjem, življenjski pogoji pa so včasih tudi vse prej kot idealni. Res, midva imava zaenkrat še prav srečo. O SVOJIH POTOVANJIH SI NAPISAL KNJIGO IN LEP KUP REPORTAŽ, ČE SE NE MOTIM, PA JE PRECEJ DALEČ TUDI ŽE PRIPRAVA NOVE KNJIGE? Takole je: potovanje je lahko izredno prijetna in zabavna stvar, če traja nekaj tednov, morda mesecev. Za tako dolga ob- dobja, kot to traja pri meni, pa že mora imeti tudi nek globlji smisel. In v mojem primeru sta to novinarstvo in fotografija. V Sloveniji me verjetno še najbolj poznajo po reportažah v Nedeljskem dnevniku, čeprav delam pravzaprav še največ za zagrebški Start, v zadnjem času pa tudi za nekaj revij v tujini. Da, nova knjiga pa je že končana, vendar pa je še ne mislim dati v tisk. Najprej bi namreč želel končati še svojo naslednjo pot, tokrat bo to Afrika, potem pa v novi knjigi združiti vse dotedanje avanture na motorjih in kontinentih. JE VELIKA RAZLIKA, CE POTUJEŠ KOT TURIST ALI ČE POTUJEŠ KOT NOVINAR? Kar precejšnja. Kot novinar vem, kaj iščem — in ko tisto najdem, naredim vse, da o stvari kar čim več izvem. Kot turist gotovo ne bi lazil po begunskih taboriščih tretjega sveta, ne bi obiskoval gobavskih kolonij in domov za umirajoče Matere Terezije v Indiji, ne bi tedne lazil po gverilskih predelih filipinskega gorovja ali po opijskih vaseh tajskega Zlatega trikotnika. Predvsem pa me ne zanimajo muzeji, templji, mesta, turistična središča. Potujem k ljudem in to je gotovo osnova tako mojega novinarskega dela kot čisto osebnega dojemanja sveta. In prav ljudje, z vsemi njihovimi življenji, vsakdani, ve-selji in tragedijami so mi v teh letih popotovanj ogromno dali. Ne le v obliki hrane ali prenočišča — ne, mislim da še neprimerno več ...! IN KAKO JE OD VSEGA TEGA MOGOČE ŽIVETI? Hja . .. imam status umetnika in svobodnega novinarja in to je že nekajV Nimam pa, kar ima že skorajda večina mladih moje generacije: nimam stanovanja, nimam redne službe, nimam nikakršne prave varnosti za prihodnost. In mi ni žal! Ogromno energije in vse svoje zalužke vlagam v potovanja in vem, da se mi bo to nekoč moralo začeti vračati. Zelo pošteno in trdo delo je to in verjamem, da bom imel nekoč tudi jaz svoje stanovanje — in svoja potovanja. Vsi ostali bodo imeli le stanovanja . . . REKEL SI, DA TOKRAT V AFRIKO? KDAJ IN ZA KOLIKO ČASA? ' Računava, da bova lahko krenila letošnjega oktobra. Seveda ponovno skupaj z Romano in ponovno na motorju, le da naj bi starega, 800 kubičnega BMW-ja zamenjal novi, dvesto kubikov Zvone Šeruga med lepoticami centralne Afrike močnejši terenski model. Pot naj bi trajala približno leto dni, preko Sahare in vse do juga kontinenta, predvsem pa jo bova skušala tokrat res kar čimbolj obdelati z novinarske plati. Prvič pa naj bi potovala z nama tudi televizijska video kamera. NA DOLtŠlH POTEH SE MNOGOKRAT ZGODI TUDI KAJ NEPREDVIDLJIVEGA. KAJ TI JE OSTALO NAJBOLJ V SPOMINU? Res, če bi bila pot tudi v resnici taka, kot sem jo načrtoval doma, vse skupaj ne bi imelo pravega smila. Toda vseeno ... bila sva izgnana iz Mehike zaradi nedovoljenega novinarskega dela v begunskih taboriščih, v južni Ameriki sem mesec dni vozil z zlomljeno desnico, v Afriki sam ne vem, kako sem tri mesece preživel s preostalimi dvajsetimi dolarji. Toda . .. da, gotovo pa je bilo še najhuje v južni Indiji. Mala, štiriletna punčka mi je skočila pred motor — bila je mrtva na mestu! Bil sem nedolžen toda še zdaj bi morda lahko čepel v katerem njihovih zaporov, toda ljudje so takrat pokazali tako neverjetno veliko razumevanja za mene ... Res, vedno znova se mi kot rdeča nit skozi vse te poti vlečejo ljudje. Kolikim med njimi bi se želel morda prav v tem trenutku zahvaliti — pa so seveda predaleč za kaj takega! Vilma STANOVNIK (Gorenjski GLAS) Predavanje svetovnega popotnika Zvoneta Šeruge si boste lahko ogledali v torek, 22. marca ob 18. uri v kinu Union v Celju, v četrtek, 24. marca, oh 19. uri pa v Kulturnem domu v Velenju. 8. stran * n8S C3S KULTURA Titovo Velenje * 24. marca 1988 DVIGNJENI ZASTOR 31. srečanje mladih pevcev velenjske občine Lepo petje iz tisoč grl V soboto popoldan je bil v Velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Koželjskega pravi pevski praznik. Nad tisoč pevcev, oziroma 23 otroških in mladinskih zborov, je zapelo v dveh koncertih. Dvorana je bila obakrat polna do zadnjega kotička, kot temu rečemo. Hvaležni poslušalci so bili tudi tokrat večinoma starši, pa kot smo slišali in videli je bila dvorana tudi za 31. srečanje premajhna, da bi bili lahko prišli vsi vanjo. Zato organizatorji — zveza kulturnih organizacij občine in glasbena šola že razmišljata, da bi prihodnje srečanje razdelili na tri koncerte ter tako omogočili še večjemu številu staršev in drugih ljubiteljev otroškega in mladinskega zborovskega petja njegovo spremljanje. Čeprav so bili že pred sobotnim srečanjem določeni zbori za nastop na republiški reviji 20. maja v Zagorju, so kljub temu bili v dvorani člani žirije in pozorno spremljali petje vseh 23 zborov. Žirijo so sestavljali prof. Branko Rajšter iz Maribora republiški svetovalec za šolstvo na področju glasbe kot njen predsednik ter Majda Hauptman in Marko Študent iz Ljubljane. Petja niso spremljali samo zase, ampak predvsem zaradi zboro-vodkinj in zborovodij. Vsako leto se namreč po končanem srečanju zberejo na pogovoru s predstavniki žirije, ki seveda povedo, kaj je bilo dobro pa tudi, kaj je bilo slabo in bi bilo lahko še boljše. Takoj po končani reviji je Branko Rajšter, ki že mnogo let spremlja pevske nastope v Titovem Velenju, takole na hitro ocenil 31. srečanje: »Velenjska srečanja mladih pevcev so se prelevila v pravo kakovostno pevsko manifestacijo. Prvi nastopi otroških in mlajših mladinskih pevskih zborov so bili tu in tam še nekako boječi, programsko nedorečeni, današnja koncerta pa sta bila v mnogih pogledih na mnogo višji ravni, kar smo si vsi želeli in tudi vsi pozdravljali. Iz rednost, ki nas je presenetila, je v tem, da so imeli skorajda vsi zbori primerno zahteven program, tako da so lahko tudi marsikaj v interpretaciji pokazali. Nekaterim zborom bi veljalo nameniti več časa pred revijami z obiski in jim v obliki mentorstva pomagati k še višji stopnji interpretacije. Posebej moram omeniti veliko skrb za lokalno izobrazbo; to sem zasledil pri mnogih zborih, kar je velik korak naprej. Mlajšim pa bo treba še pomagati, da stopijo iz tistega preprostega vokalnega oblikovanja na kvalitetno vokalno izobrazbo, tako da bi zbori dobili stabilnejšo izobrazbeno intonacijo in lepo sozvočje.« Na 31. srečanju se je prvič predstavil tudi mladinski mešani pevski zbor Center srednjih šol pod vodstvom Danice Pirečnik. O njem je Branko Rajšter povedal naslednje: »Mi smo takšnih ansamblov, posebej še mladinskih zborov srednjih šol, zelo veseli. To so redki zbori, zato jih morajo podpirati učiteljski kolektivi in vodstva šole. Mislim, da ima Center srednjih šol pravo razumevanje in posluh za ta zbor. ki se je pokazal v visoki kakovostni luči in prepričan sem. da bo čez leto dni lahko mirno segel po odličjih na Celjskem festivalu.« Člani komisije so potrdili predvidene zbore za nastop na republiški reviji v Zagorju. Tam bodo nastopili mlajši mladinski zbor osnovne šole Antona Aškerca — zborovodkinja Manja Gošnik-Vovk, mladinski pevski zbor osnovne šole Mihe Pintarja-Toleda (Matjaž Vehovec), mladinski pevski zbor glasbene šole Frana Ko-runa-Koželjskega (Alenka Mlin-šek) in mešani pevski zbor Centra srednjih šol (Danica Pirečnik). Na predlog komisije pa bo na reviji zapel tudi otroški pevski zbor glasbene šole Frana Koruna-Ko-željskega pod vodstvom Manje Gošnik-Vovk. S. Vovk Prvič je zapel tudi mešani pevski zbor in navdušil (vos) PRIREDITVE. PRIREDITVE PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK ČETRTEK, 24. marca, ob 19.00 dom kulture Titovo Velenje Zvone ŠERUGA POTOVANJE K LJUDEM z motorjem okoli sveta Zvone Šeruga bo prikazal 250 barvnih diapozitivov o svoji 3 leta in 102.000 kilometrov dolgi atraktivni poti preko 32 dežel in 5 kontinentov, ki jo je opravil na 4 različnih motorjih. »Potujem k ljudem, ne v muzeje!« pravi avtor o svojem načinu potovanja, ki mika marsikoga, da bi poskusil. Vstopnice 2.000 din. Popustov ni! SOBOTA, 26. marca, ob 15.30 parkirni prostor pred Rdečo dvorano Odhod avtobusa na koncert gra-škega pianista Dimitrasa SGOU-ROSA v Cankarjevem domu v Ljubljani. Razprodano! SREDA, 30. marca, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje Gostovanje Slovenskega mladinskega gledališča iz Ljubljane Ugo Betti ZLOČIN NA KOZJEM OTOKU drama v treh dejanjih Režija: Paolo Magelli. Glasba: Lado Jakša. Igrajo: Milena Zupančič, Veronika Drolc, Marinka Štern, Željko Hrs, Pavle Rakovec in člani orkestra Lado Jakša, Matjaž Albreht, Nino de Gleria ter Aleš Rendla. Zločin na Kozjem otoku je zgodba o treh ženskah, ki živijo na nekem italijanskem otoku. To so mati, hčerka in materina sestra. Pojavi se moški, ki prinese sporočilo, da je materin mož umrl. Vse tri ženske se zaljubijo v postavnega prišleka, nakar se zgodba zanj usodno zaplete ... Čeprav nastopa več oseb pa je osnovna os jasno potegnjena med dvema nasprotnima in nasprotujo- čima si poloma, med Angelom in Agato, ki jo igra Milena Zupančič. Prišlek v hišo treh osamljenih žensk. Angelo, ki ga igra Željko Hrs, je utelešenje brutalne anima-ličnosti, življenje in odnose med ljudmi vidi zgolj kot polaščanje in obvladovanje, kot potešitev nagonov. Vsebinsko se drama navezuje na zadnjo vojno, še bolj pa v tistih svojih razsešnostih, ki govorijo o človeški osamljenosti, o pretrga-nih vezeh, o mukah, ki jih povzroča (tudi) stanje vojne, ko nasilje in posurovelost presežeta vse znosne meje. Vstopnice 3.000 din! Popusti običajni! PeTI ROKOPISI Ureja: Ivo Stropnik 1977-1988 Časopisna antologija šaleških pesnikov Vlado Repnik — Niko Pavdler Rozika Čanč RUMEN LIST Rumen list je pal na travo, ves zgubljen ne najde si poti, je kot starec v poznih letih. Poberem ga, spoštujem starost, nemoč ljubim vsak dan bolj; odnesem ga na varno mesto, daleč stran od trav in polj. ; i M M M 1° 1 1 1 1 1 REDNI KINO Četrtek, 24. 3. ob 18. in 20. uri SMRTONOSNO OROŽJE — ameriški, akcijski. MINIFEST '88 Vloga: Mel Gibson Petek, 25. 3. ob 18. in 20. uri POLICAJ IZ LOS ANGELESA — ameriški, akcijski. Vloga: Jim Michum Petek, 25. 3. ob 22. uri NOČNA PREDSTAVA - MAČJI SINDROM — grški, erotski. Vloga: Ajita Qilson. OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAM NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA! Petek, 25. 3. ob 10. uri ter soboto in nedeljo, 26. in 27. 3. ob 16., 18. in 20. uri KROKODIL DUNDEE — avstralska komedija. Vloga: Paul Hogan. Ponedeljek, 28. 3. ob 10., 18. in 20. uri ter torek, 29. 3. ob 18. in 20. uri VELIKA PREVARA -ameriški, akcijski. Vloge: Dennis Qwaid, Ellen Barkin. Sreda, 30. 3. ob 10., 18. in 20. uri ČAROVNICE IZ EASTWI-CKA — ameriški, triler. MINIFEST '88 KINO DOM KULTURE Četrtek, 24. 3. ob 20. uri PREDSTAVA ODPADE! FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 28. 3. ob 20. uri NEBO NAD BERLINOM — nemško-francoski. Režija: Wim Wenders. Vloge: Bruno Ganz, Otto Sander, Peter Falk Solveig Dommartin, Curt Bois. Vrnitev v Paradiž pise: Peter Rezman Ob sobotnih večerih in v nedeljah dopoldne te spreletava srh ob dogodivščinah Štefke Harper, njene družine, prijateljev, sovražnikov, starih ljubimcev in potencialnih otrok. Teče že petstotri-inosemdeseto nadaljevanje zapletene štorije, pa še vedno ne vemo točno kdo je čigav otrok po načelu, da moraš na cesti pozdraviti vse starejše moške, za vsak slučaj pač. V silovitem fabu-liranju Harperjeve problematike so se izgubljali dojenčki in izginjali odrasli ljudje. Obgrizli so jih krokodili in pikale so jih kače, da so postali še lepši, kot so bili. Glavna junakinja ima enain-štirideset življenj in ker je šele petič ali šestič vstala od mrtvih, si lahko miren. Čaka te še dolga, dolga zgodba polna bencina, letalskih karambolov, krokodilov in kač, steklenic piva in šampanjca, računalnikov, rumenih porse-hejev, morja, lepih oblek in ha-pyenda. Zamuštrana zgodba te potegne v svoj vrtinec, da se ji brezglavo predaš in ob tem spregledaš bistvo. Cilj vseh spletk, h katerim je najbolj premočrtno usmerjena pokvarjena Džilika, je bogastvo, prepojeno s slavo. Ostali krasotci od Jake Sandersa do Amala se tudi bojujejo za isto stvar. Pri tem je žlehtni Jaka pozabil na vso previdnost, ker se je nehote zatreskal v neumrljivo Štefko. Štefka v borbi za bogastvo misli le na svojo družino, v kateri se točno ne ve, koliko očetov je imel kateri od otrok. Dani, Štef-kin dvainšestdeseti mož, bi jo rad odvrnil od tega in jo odpeljal na samotni otok, kjer bi jo še naprej uspešno operiral, da bi postajala vse lepša in lepša. Brezizhodno je vse, misliš pri sebi. A režiserji zgodbe in pisci scenarija so že vedeli, kako je treba vleči niti, da se rešitev in konec nadaljevanke vse bolj in bolj odmikata. Zdaj, ko se ti že po naravi stvari zdi, da se nadaljevanka vendarle prekopiclje proti koncu, ves zmeden ne veš, ali bodo zmagale sile zla, ali pa bo le triumfirala Štefka z vsemi svojimi življenji, neizmerno ljubeznijo do družine, številnih otrok in do bivših, sedanjih in bodočih mož. Jasno je_, da bo Štefka po koncu te nadaljevanke še vedno vlekla nase horde lepih dohtarjev, šejkov, industrialeov, playbojev ter čisto navadnih fra-jerjev, tako da lahko v kratkem pričakuješ novo serijo filmov pod skupnim naslovom Z paradiža v paradiž. Pravilno si ugotovil, da vsa zgodba sloni na silnem bogastvu. Ves čas teče neizprosna bitka za oblast nad njim. A v pozabi ostaja vir tega bogastva. Ko boš naslednjič gledal »paradiž«, boš z malo pozornosti ugotovil, da je rudnik vir vseh Harperjevih mi-ljard. Ne veš sicer, kaj kopljejo v tistem rudniku: zlato, srebro, železo, baker, svinec, črni premog ali morebiti lignit? Veš le, da je rudnik neizčrpen vir denarja in tudi velike skrbi za ohranjanje lastništva nad tem denarjem. Zgodba se seveda dogaja v gnilem kapitalizmu, kjer je lastnik »Življenje je podobno olimpijskim igram: nekateri trgujejo, drugi gledajo, tretji se borijo.« Pitagora rudnika znan in se legitimno okorišča s profitom od nakopa-nega. Če bi bilo to pri nas, okoriščanje posameznikov ne bi bilo mogoče. Tipično za izpeljavo štorije je tudi idealistično slikanje učinkov rudarjenja, saj iz zgodbe spoznaš samo pozitivno stran dela, to je delitev dobička. Ta delitev se opravi v visoki, novi zgradbi, v upravi rudnika. Žal ves čas niti enkrat ne vidimo pravih rudarjev, ki kopljejo, kar kopljejo. To, kaj kopljejo, za upravo ni niti več važno. Upravni odbor rudnika skrbi v prvi vrsti za to, daje nakopanega dovolj! Naslednja skrb je, kako razdeliti dobiček med člane upravnega odbora, ki je sestavljen iz lastnikov rudnika. Preseneti te, da v rudniški upravi ni soglasja. Ker so vsi lastniki pričakuješ, da bodo enotni. Toda ne. Druži jih samo želja po denarju in oblasti. Med njimi se namesto sloge ves čas poraja sovraštvo. To pa se napaja v želji po nadvladi. Ves čas gre za odločitev, kdo bo direktor rudnika. Tekma za stolček je na videz objektivna in fer. Naj ga zasede najboljši. V resnici je za-kulisje polno umazanih trikov, zločinskih zavezništev, krokodiljih ugrizov in solz, podkupovanja, pijače in kurbirstva. Kar presenečen boš zaradi srečnega konca, saj veš, da življenje skoraj po pravilu da v roke moč pokvarjenim, zahrbtnim, lažnivim, hinavskim, dvoličnim in potuhnjenim spletkarjem, ki svoje lepljive mreže razpredajo tako, da se vanje vedno ujame temnejši, po-hotnejši del človeške duše. Saj veš, vsi nosimo v sebi dobro in zlo! Hvalabogu, da se zgodba odvija v kapitalizmu. Pri nas kaj takega sploh ni mogoče. Čudno je, da so lastniki rudnika lahko naslikani kot pozitivne osebe. Mi vemo, da kapitalist ni in ne more biti dober po srcu. Skratka gre za sporno nadaljevanko, ki v mlade graditelje Socializma vnaša dvom o absolutno negativnem kapitalizmu, saj vendar vidimo vso dobroto, lepoto in dobrohoto Štefke Harper, ki pa je zaradi izkoriščanja rudarjev najbogatejša ženska v Avstraliji . .. Pri nas bi se stvari lotili drugače. Tako pa je cela štorija posneta z vidika vodstva rudnika, ki pozablja na rudarje. Na površje izplava zapletena zgodba sestavljena iz vseh vrst podlosti znotraj razslojenega upravnega odbora rudnika. Konec zgodbe prinaša s sabo rešitev. To mora biti odgovor na vprašanje, kdo bo direktor rudnika! Poznavalci slad-kobe kapitalističnega načina življenja bodo prisegli, da se bo v nadaljevanki izkazala pravica in direktorski stolček v tej rajski zgodbici bo zasedla najbolj pozitivna oseba cele serije filmov. Ti, če si realist, se nasmihaš, saj veš, da je življenje drugačno od TV nadaljevank in v resnici zasedejo takšne stole običajno le tisti, ki so bolj zviti, brezčustveni in dvolični. Festivali: Cannes, London Nagrade: Nagrada za režijo na filmskem festivalu v Cannesu .y87 Vsebina: Dva angela opazujeta Berlin iz svojega nebeškega car-stva. Pristaneta na zemlji in se pomešata med prebivalstvo. Ker sta nevidna, lahko poslušata vsakodnevne misli mimoidočih. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 26. 3. ob 18. uri IME ROŽE — angl. franc. italij., zgodovinski Nedelja, 27. 3. ob 17.30 in 19.30. uri VELIKA PREVARA — ameriški, akcijski Ponedeljek, 28. 3. ob 19.30 uri ČAROVNICE IZ EASTVVICKA — ameriški, triler Sreda, 30. 3. ob 19.30 uri TAKŠNA SI MI VŠEČ — ameriški, komedija KINO ŠMARTNO OB PAKI KROKODIL DUNDEE - avstralski, komedija Torek, 29. 3. ob'19. uri IME ROŽE — angl. franc. italij., zgodovinski KINO ŠKALE Nedelja, 27. 3. ob 17. uri KROKODIL DUNDEE - avstralski, komedija KINO VELENJE SI ZADRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Z državnim prvenstvom so uradno odprli tudi novo progo za tek v naravi okoli jezera (vos) Šoštanj:lnles 30:19 (13:10) Zmaga da, igra še ne V drugem spomladanskem kolu so rokometaši Šoštanja v Rdeči dvorani gostili igralce Inlesa. Z visoko zmago so se domači igralci odkupili za nepričakovan poraz v prvem kolu v domači dvorani, ne pa še z igro. Veliko bolje so igrali v drugem pollčasu kot v prvem. V drugem delu so se na trenutke izkazali z nekaj privlačnimi akcijami in hitrimi nasprotnimi napadi, kar je njihovo glavno orožje. Je pa še vedno v njihovi igri preveč napak, brzo-pletosti. Zmaga je bila res izdatna, vendar so k temu prispevali tudi gostje, saj je njihova ekipa, razen dveh igralcev, zelo mlada in neizkušena. Višjo oceno za igro od ostalih si pri Šoštanju zaslužita Lesjak in Plaskan, z dobro igro pa je presenetil tudi mladi Svečko. Šoštanj: Vajdl, Svečko 4, Kre-jan 2, Ramšak 2, Ocvirk, Plaskan 7, Požun 1, Štrigel 2, Lesjak 8, Ojsteršek 1, Vrečar 3, Gradišnik. V naslednjem kolu se bodo ro-kometaši Šoštanja v gosteh sestali z Ajdovščino, (vos) PIONIRJI (2000 m): 1. Goran Zovko (Mladost Zagreb) 6,15 uvrstitve Velenjčanov: 8. Robi Kožar 7,47, 12. Robi Habjanič 8,00, 19. Dušan Roš; EKIPNO: 1. Mladost Zagreb, 2. AK Velenje; PIONIRKE (1000 m): 1. Nataša Živkovič (Budučnost Ti-tograd) 3,39, uvrstitve Veienj-čank: 13. Valentina Josič, 3,49, 14. Melita Rant 3,51, 16. Anreja Tišlarič, 23. Simona Borovnik; EKIPNO: 1. Mladost Zagreb, 4. AK Velenje; MLAJŠI MLADINCI (4000 m): 1. Lajči Bujar (Prokletije Peč) 12,26, uvrstitve Velenjčanov: 2. Miha Pohar 12,32, 20. Gašper Suhadolnik, 24. Gorazd Razbornik: EKIPNO: 1. Dinamo Zagreb, 2. A K Velenje; MLAJŠE MLADINKE (2000 m): 1. Natalija Mraz (Velenje) 7,08, ostale Velenjčanke: 10. Badema Djedovič 7,45, 14. Marjana Glavnik "8,10, 16. Nataša Raner; EKIPNO: 1. AK Velenje; STAREJŠI MLADINCI: (6000 m): 2. Izudim Hrapič (Slo-boda Tuzla) 18,23, uvrstitve Velenjčanov: 3. Grega Suhadolnik 18,31, 26. Mijo Aleksič, 27. Grega Marovt; EKIPNO: 1. Slobo-da Tuzla, 4. Velenje; STAREJŠE MLADINKE (3000 m): 1. Sne-žana Pajkič (Morava Čuprija) 10,24, EKIPNO: I. Pomurje M. Sobota; MLAJŠI ČLANI (8000 m): 1. Branko Zorko (Čelik Kri-ževci) 24,19, uvrstitve Velenjčanov: 8. Jože Gorjup 28,03, 11. Aleš Žaubi 29,50, 12. Blaž Bar-borič 30,13; EKIPNO: 1. Dinamo Zagreb, 2. A K Velenje; ČLANICE (4000 m): 1. Silva Rožič (TAM Maribor) 13,12, uvrstitve Velenjčank: 10. Slavica Poznič 15,44, 13. Ani Babic 16,20, 14. Suzana Cesar 18,40; EKIPNO: I. Dinamo Zagreb, 3. AK Velenje; ČLANI (12.000 m): 1. Mla-den Kršek (Dinamo Zagreb) 35,09, uvrstitve Velenjčanov: 4. Miran Hudournik 36,06, 5. Samo Cmok 36,58, 8. Romeo Živko 37,29, 16. Sead Baručič, 19. Spa-soje Tešanovič; EKIPNO: 1. Dinamo Zagreb, 2. AK Velenje; VSEEKIPNI VRSTNI RED: 1 Dinamo Zagreb 52 točk, 2. AK Velenje 43 točk, 3. Mladost Zagreb 24 točk, 4. Sloboda Tuzla 15 točk, 5. Pomurje Murska Sobota 9 točk ; ZAHVALA MODNEMU SALONU - V soboto je delegacija Atletske zveze Jugoslavije, ki so jo sestavljali predsednik predsedstva Mehmed Sokolovič, direktor atletske reprezentance Ivica Matijevič in trener Dane Korica, obiskala velenjski M club. Ob tej priložnosti so izročili direktorju Marjanu Gaberku posebno priznanje, s katerim se Atletska zveza Jugoslavije zahvaljuje temu kolektivu »za pomoč jugoslovanskim atletinjam in atletom«. Znano je, da je M club oblekel naše najboljše atlete na svetovnem prvenstvu v Rimu. Hkrati so se dogovorili o nadaljnjem sodelovanju, (vos) Titovo Velenje Velenje: Južna Koreja Letošnje letne olimpijske igre bodo v Južni Koreji, zato si predstavniki te države zelo prizadevajo, da bi se čimbolje predstavili svetu in privabili kar največ obiskovalcev v Se-ul, na prizorišče letošnje olimpiade. V tem času njihove ekipe gostujejo v raznih državah in tudi to je oblika predstavljanja svetu. Eno izmed njihovih ekip bomo lahko spoznali tudi v Titovem Velenju. V ponedeljek, 28. marca, bo 18. uri se bodo rokometašice Južne Koreje sestale z igralkami Velenja v Rdeči dvorani. Uprava ženskega rokometnega kluba Velenje vabi ljubitelje te igre. da si ogledajo to mednarodno prijateljsko srečanje. (V0S) Ljubljana:Elkroj 2:0 (2:0) Poraz z vodilnim Nogometaši Elkroja so morali v prvem pomladanskem kolu na gostovanje k vodilni ekipi Ljubljane. Izgubili so z 0:2, oba zadetka pa so prejeli že do odmora. Svojim navijačem v Mozirju se bodo igralci Elkroja prvič pomladi predstavili v nedeljo, ko bo na igrišču ob Savinji gostovalo moštvo Vozil. Dve točki bi bili za gostitelje še kako dobrodošli, saj njihov položaj na lestvici ni prav rožnat, zmaga pa bi bila v majhno uteho najbrž tudi nogometašem Rudarja. Vozila:Rudar 1:0 (0:0) Usodna enajstmetrovka Pomlad se je pričela tudi na igriščih v slovenski nogometni ligi. Naša dva predstavnika se nista posebej izkazala, čeprav je bilo težko pričakovati večji izkupiček z dveh zahtevnih gostovanj. Ob tem je seveda športno upati na kakšno prijetno presenečenje. Nogometaši Rudarja so bili presenečenju sicer zelo blizu, saj so na gostovanju v Novi Gorici srečanje izgubili šele sedem minut pred koncem in še to s strelom z enajstih metrov. Poročila s tekme z Vozili sicer pravijo, da so bili domačini boljši nasprotnik, goste pa je z odličnimi obrambami reševal vratar Cvijetkovič. V nedeljo bodo-Rudarjevi nogometaši igrali doma z Domžalami. Z državnim prvenstvom odprli novo progo za tek v naravi okoli jezera Smučarski skoki Dober nastop v Planici V Planici je bila sklepna tekma letošnjega tekmovanja za srednjeevropski pokal. Pri mladincih sta k drugemu mestu naše reprezentance v skupnem seštevku precej prispevala tudi Tamše in Pušnik, ki sta se uvrstila na deveto in deseto mesto. Starejši pionirji so se za naslov državnega prvaka pomerili v Ratečah. Triplat je osvojil tretje mesto, Čepelnik pa peto. V Mislinji je bilo regijsko pr- venstvo za pionirje C. Zmagal je Luka Ograjenšek, Kokol in Mi-klavžina pa sta bila četrti in peti. Nastopilo je enajst velenjskih skakalcev, med njimi Natalija Lahovnik, ki je zasedla 23. mesto. Prav tako v Mislinji je bilo še regijsko prvenstvo za pionirje B. Tomaž Lipičnik je bil tretji, med deset najboljših pa so se uvrstili še Špegel, Pocajt, Kunej in Ivi Lipičnik. Rezultati: Natalija Mraz in Miha Pohar Povedali so na krosu NATALIJA MRAZ: Proga ni bila preveč težka, toda za zmago sem se morala zelo potruditi, saj so bile moje nasprotnice odlične. Nisem verjela, da bom republiškemu prvemu mestu dodala še državnega, zato sem zelo vesela in zadovoljna. To me bo še dodatno spodbudilo, da bom enako zavzeto trenirala še naprej.« MIHA POHAR: »Ne na republiškem ne na državnem prvenstvu nisem pričakoval, da bom obakrat srebrn. Danes mi je žal, da na republiškem teku nisem bil bolj previden, saj sem prvo mesto zgubil samo za sekundo. Prej, ne pa šele v ciljni ravnini, bi bil moral potegniti. Po današnjem teku pa sem zelo zelo zadovoljen. Če bom samo deseti, bo v redu, sem si dejal pred začetkom. Tako pa ...« GREGA SUHADOLNIK: »Proga, tek je bil zelo zahteven in nisem pričakoval tako visoke uvrstitve. Sinoči sem imel maturantski ples in sem šel zelo pozno v posteljo. Seveda pa je ta ples le enkrat v življenju in hotel sem ga doživeti pa čeprav je bila pred mano naporna nedelja. No, morda mi je zaradi njega zmanjkalo nekaj atomov moči pri koncu, ampak zelo sem zadovoljen s svojim tekom.« Grega Suhadolnik IVICA MATIJEVIČ - direk tor atletske reprezentance: »Ve-lenjčani so se tudi danes izkazali kot odlični gostitelji in izvrstni organizatorji, pač imajo bogate izkušnje. Današnji kros me je resnično spomnil na balkanskega, ki so ga zavzeti velenjski atletski delavci pred mnogimi leti prav tako odlično izvedli. Predstavniki atletskega kluba so me seznanili tudi s prizadevanjem in načrti za obnovitev tega lepega objekta ob jezeru. Velenje si s svojo atletsko tradicijo, svojimi ljudmi, ki delajo v atletiki, zasluži resnično boljši objekt. Sedaj velenjski atleti, razen za take v naravi, nimajo pravih možnosti za delo, vadbo, organizacijo prireditev. Kljub temu pa imajo vseskozi dobre tekmovalce. Nenazadnje je to potrdilo tudi današnje državno prvenstvo. Obnovitev stadiona pa ne bi koristila le velenjskim atletinjam in atletom, ampak vsem nam. V Atletski zvezi Jugoslavije želimo dobiti središče ali bazo za letne priprave naših najboljših atletov. Želimo ubežati iz mestnega vrveža v mir-np okolje, v čudovito naravo, med zagnane atletske delavce. Vse to tukaj imate oziroma boste imeli z obnovitvijo stadiona. Če bi že to imeli, bi že letos prišli na končne priprave za nastop na olimpijskih igrah v Seulu.« (vos) Ivica Matijevič Letošnji marec bodo v velenjskem atletskem klubu gotovo na najvidnejše mesto vpisali v svojo kroniko. Dosegli so dva izredna uspeha, ki obvezujeta vse v občini, da storijo potrebno za obnovitev stadiona ob starem velenjskem jezeru ter s tem omogočijo, da bodo v klubu imeli vsaj takšne možnosti za delo kot jih imajo drugod. Naslovu republiškega vseekipnega prvaka so izvrstni tekmovalci našega kluba v nedeljo na letošnji prvi pomladanski dan dodali še drugo mesto v državi. 195 ljubiteljev teka v naravi iz 47 atletskih organizacij iz vse države se je v nedeljo dopoldne zbralo v Titovem Velenju. Resda precej manj kot je bilo prijavljenih, pa vendar je bila udeležba zelo kakovostna. Med znanimi atleti sta manjkala le republiški prvak v krosu Simon Gaber iz Olimpije, ki je udeležbo nekaj dni pred prvenstvom odpovedal zaradi bolezni in naš najboljši maratonec Mirko Vindiš. Ta ptujski atlet se pripravlja za »Dunajski maraton« 10. aprila, saj mora še potrditi popotnico za Seul, prav zaradi tega pa je izpustil tudi republiško prvenstvo v krosu. Nedelja je bila prava pomladanska, idealna za tek v naravi. Državno prvenstvo je odprla predsednica Atletskega kluba Velenje Dragica Kotnik, ki je povedala, da hkrati s tem odpirajo novo tri tisoč metrov dolgo kros progo okoli jezera, ki so jo zgradili skupaj s pokroviteljem nedeljskega državnega prvenstva v krosu Rudnikom lignita Velenje. Proga je posebej vabljiva za gledalca, saj lahko tek spremljajo skorajda od starta do cilja. Prepričani pa smo, da bo postala tudi prava rekreacijska pot tudi za neatlete. Domači atleti in atletinje so potrdili, da so zasluženo teden dni pred tem osvojili republiški vseekipni naslov. Le zagrebški Dinamo je bil v nedeljo boljši od njih, predvsem po zaslugi članic in članov, ker so imeli hitrejše atlete. Med člani je bil njihov tekmovalec Mladen Kršek, letošnji balkanski prvak, nepremagljiv. Še več. Drugouvrščeni Stane Rozman, ki sedaj tekmuje za Koper, je za njim zaostal blizu 200 metrov. Tretji je bil Krškov klubski tovariš Grgič, na zelo dobro četrto oziroma peto mesto pa sta se uvrstila domača tekmovalca Hudournik in Cmok. Podobno kot pred tednom dni je med člani tudi na državnem prvenstvu tekel Romeo Živko. V nedeljo je zdržal vseh dvanajst kilometrov in s tem potrdil (upajmo), da se po daljšem premoru in poškodbi znova uspešno vrača na atletsko pot. Med velenjskimi tekmovalci je bila najboljša nadarjena Mrazova, ki je postala državna prvakinja za letos v svoji skupini. Poleg mariborčanke Rožičeve pa je edina atletinja iz slovenskih klubov, ki je v nedeljo stopili na zmagovalno stopnico. Gledalce je zelo razveselil tudi Miha Pohar. Drugemu mestu na republiškem krosu je dodal isto mesto še na državnem. Tudi Grega Suhadolnik ni mogel skriti zadovoljstva po osvojitvi tretjega mesta. Prejšnji večer je imel maturantski ples pa ga ta očitno ni preveč utrudil. In tako bi lahko naštevali naprej. Vsakdo izmed velenjskih atletov, seveda eni več drugi manj, je bil v nedeljo zaslužen za zbranih 43 točk, ki so bile dovolj za drugo mesto na prvenstvu države v krosu. Zaslužni za zadnja velika uspeha pa so seveda mentorji, trenerji — skratka, vsi, ki skorajda ves prosti čas namenjajo delo v klubu. Čestitamo!. (vos) V hudi konkurenci je Mrazova bila najboljša (tretja z desne) 10- stran * nSŠ CSS ŠPORT titovo velenje -A 24. marca 1988 Tradicionalno tekmovanje za pokal delovnih organizacij in skupnosti Gorenja v Titovem Velenju seje 6. marca i 988 udeležilo le 84 smučark in smučarjev, kar je znatno manj od prejšnjih let. Tekmovanje so s pomočjo SK Slovenj Gradec imeli na progi Kaštivnik na Kopah. Rezultati: Ženske A: 1. Magda Cigale (MGA) 37,77, 2. Danica Urbane (Štedilniki) 38,03, 3. Zdenka Šmigoc (ZHT) 39,76, ženske B: 1. Vesna Jeza (ZTH) 44,05, 2. Marija Arnič (MGA), ženske C: 1. Irena Klosternik 42,34, 2. Štefka Sidar (obe Com-merce) 1,03,95. Moški: A: 1. Robert Prušek (MGA) 32,34, 2. Aleš Pušnik (DSSS GA) 32 42. 3. Bojan Na- raločnik (MGA) 32,57; moški B: 1. Drago Krenker (EŠP) 32,55, 2. Zdenko Purnat (Servis) 33,18, 3. Ivan Slivnik (PTT) 33,58; moški C: 1. Drago Drev (BGA) 32,79, 2. Teobald Zorko (DSSS GA) 33,42, 3. Srečko Pirih (DSSS GA) 33,87; štipendisti: I. Boštjan Bla-gotinšek 33,62, 2. Matej Mogil-nicki 35,21, 3. Vasja Jerčič 43,02. Ženske ekipno: I. Zamrzovalna in hladilna tehnika 128,69, 2. MGA Nazarje 128,95. Moški ekipno: I. MGA Nazarje 167,23, 2. Servis 173,76, 3. DSSS GA 191,95, 4. Procesna oprema 136,51 (nepopolna ekipa), 5. Pralno-pomivalna tehnika 142,83 (nepopolna ekipa), 6. ZTH 149,31, (nepopolna ekipa). H. Jerčič Strelski šport Dobri v Osijeku Na državnem prvenstvu v streljanju z zračnim orožjem v Osijeku so velenjski strelci dosegli nekaj vidnih uvrstitev in se tako pridružili lepim uspehom slovenskih strelcev. Ekipa Mroža je pri članih s pištolo osvojila četrto mesto, posamično pa je bil Štu-hec deseti. Pri mladinkah so bile Velenjčanke ekipno četrte, Denis Bola pa pri posameznicah odlična druga. Tudi mladinci so bili ekipno četrti, prav tako četrti je bil Legner posamezno. Četrta je bila še Bolova pri članicah, ekipa pa je osvojila šesto mesto. Strelska družina Mrož je pripravila občinsko prvenstvo v nacionalnem programu za vse kategorije. Ekipno je pri članih zmagal Mrož, pred Invalidi in Upokojenci. Posamezno je bil najboljši Hiršel, za njim pa so se zvrstili Trebše, Žučko, Rek, Bur-ger itd. Pri članicah so zmagale tekmovalke društva invalidov, posamično pa je bil vrstni red Petek, Berlot in Jehart. Pri mladinkah in mladincih sta zmagala Borut Trebše in Janja Košica, pri pionirjih Marko Berlot in pri pionirkah Saša Tajnik. Občinska strelska zveza Slovenj Gradec je v sodelovanju s strelsko družino Mrož v Titovem Velenju pripravila regijsko prvenstvo v nacionalnem programu za vse kategorije, ki je bilo obenem izbirno tekmovanje za nastop na republiškem prven- stvu. Pri članih je ekipa Mroža zasedla drugo mesto, poleg nje pa sta se na_republiško prvenstvo uvrstila še Žučko in Miklav s petim in šestim mestom. Pri članicah so slavile Velenjčanke, z ekipo pa bo na republiško prvenstvo odpotovala tudi Kelharjeva, ki je zmagala med posameznicami. V mladinski konkurenci sta zmagala Trebše in Košiceva in s tem tudi izpolnila normo. Pionirji iz Velenja niso bili dovolj uspešni, boljše pa so bile pionirke, ki so zmagale ekipno in posamezno. Republiško prvenstvo bo naslednji mesec v Trzinu. F. Ž. Košarka Odlične šoštanjske pionirke Mlade košarkarice z osnovne šole Bibe Ročka že vrsto let nimajo pravih nasprotnic v naši regiji. Uspehi resnega dela z najmlajšimi so vidni. Ekipa pod imenom »Šaleška« dosega zmago za zmago. V okviru pionirskega košarkarskega festivala, v katerem tekmuje 360 ekip iz vse Slovenije, so se mlade Šoštanjčanke že uvrstile med 16 najboljših. Polfinalno tekmovanje bo v nedeljo, 27. marca, v Domžalah. Konkurenca bo huda, vseeno pa upamo, da bodo igralke »Šaleške« kos nalogi in se uvrstile v republiški finale. m. n. r/wvi RISALNI BIRO & GRAFIKA Prevalje Od grafičnega designa do tiska Kersnikova 17 VELENJE Ptuj:Elektra 75:87 Po toči zvoniti... Košarkarji Elektre so tokrat sebi in drugim dokazali, da so nesmiselno izgubili letošnji boj za uvrstitev v slovensko ligo. Igralcem Ptuja so se na njihovem igrišču oddolžili za poraz v Šoštanju, ki je bil za Elektro usoden. V Ptuju so igralci Elektre zaigrali razbremenjeni ■ vseh skrbi in zanesljivo zmagali. V prvem polčasu je bila igra še enakovredna, v drugem pa so gostje hitro povedli za deset točk in prednost obdržali do konca srečanja. V soboto ob I8."30 bo v Šoštanju gostovala ekipa Rudarja, ki se je verjetno že uvrstila v slovensko ligo, za domačine pa bo to priložnost, da dokažejo, da še vedno nekaj veljajo. V Ptuju so igrali: Leskovšek 3, Pa-šič 15, Mackovšek 15, Kugonič 12, Breznik 30 in Brešar 12. VELENJE Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje organizira plavalni tečaj za odrasle občane. Tečaj se bo začel 4. aprila 1988 ob 20. uri v zimskem bazenu Titovo Velenje. Cena desetdnevnega tečaja je 14.000,- din (vaditelj, vstopnina). Prijave sprejemamo pri blagajni zimskega bazena vsak dan od 10. do 20. ure do 31. 3. 1988, v soboto od 14. do 20. ure in nedeljo od 9. do 13. ure. Izkoristite ugodno priložnost, saj je plavanje eden od najbolj zdravih rekreativnih oblik. Odbojka Štiri točke z gostovanja Vse tri ekipe z našega področja so v zadnjem kolu tekmovanja v slovenskih odbojkarskih ligah gostovale. Z zmagama so se domov vrnili fantje in dekleta Topolšice, oboji pa so si s točkami proti neposrednim tekmecem na lestvici zagotovili mirno nadaljevanje prvenstva. Klonile so Ljubenke, kar pa na njihovo uvrstitev ni vplivalo. Izola :Topolšica 1:3 Odbojkarji Topolšice so dokaj presenetljivo zmagali v Izoli. Prvi niz so dobili na razliko, drugega tesno izgubili, v nadaljevanju tekme pa so domačim pošle moči in gostje so zanesljivo zmagali. Rezultat je bil torej 3:1 (15, — 13, 4, 10) za Topolšico. V naslednjem kolu bodo fantje doma igrali s Šempetrom, ki mu v boju za obstanek v ligi kaj slabo kaže. Partizan Črnuče:Topolšica Kajuh 1:3 Tudi odbojkarice Topolšice Kajuha so razveselile. Na gostovanju v Črnučah so zanesljivo zmagale s 3:1 (—4, 11, 7, 7) in domačinkam krepko zagrenile počutje, saj so se znašle na predzadnjem mestu. Za razliko od njih so se Topolčanke utrdile v sredini lestvice, precej težje delo pa jih čaka v prihodnjem kolu, ko bodo doma igrale s Partizanom Tabor, ki se s Kočsvjem enakovredno bori za prvo mesto. Krim:Ljubno 3:1 Presenečenje ni uspelo igralkam Ljubnega na gostovanju pri Krimu v Ljubljani. Gostje so sicer dobile prvi niz, nato pa popustile in gladko izgubile z 1:3 (14, — 12, —2, —4). Lažje delo naj bi imele v na-slendjem kolu, ko bodo gostile predzadnjo ekipo Partizana Črnuče. Namizni tenis Odprto občinsko prvenstvo Zveza ielesno-kulturnih organizacij občine Velenje in namiznoteni-ški klub Tempo pripravljata odprto prvenstvo občine Velenje v namiznem tenisu. Prvenstvo bo v telovadnici podružnične osnovne šole v Pesju v soboto, 2. aprila. Mladinci in pionirji bodo s tekmovanjem pričeli ob 9. uri, člani in veterani pa ob 15. Prijave bodo sprejemali neposredno pred začetkom prvenstva, prijavnina za vsakega posameznika pa je 1000 dinarjev. Cicibani za pokal ZTK0 Marko Glas in Polona Govek V nedeljo je bilo na Golteh sklepno tekmovanje cicibanov in cici-bank v veleslalomu za letonji pokal ZTKO občine Velenje. To vsakoletno tekmovanje prireja velenjski smučarski klub, namen pa je vsekakor jasen — pregled in izbira najbolj nadarjenih mladih smučarjev z našega področja in vključitev v klubske vrste. V nedeljo so na Golteh pripravili tretji in četrti veleslalom, v skupni seštevek pa pridejo trije najboljši teki. Rezultati: cicibani — 3. tek: 1. Glas, 2. Črešnik, 3. Hudoklin (Nazarje), 4. Šmigoc, 5. Šolar (Mozirje) itd.; 4. tek: 1. Hudoklin (Nazarje), 2. Gfas, 3. Črešnik, 4. Šmigoc, 5. Šolar (Mozirje) itd.; cicibanke — 3. tek: 1. Govek (Mozirje), 2. Pugelj, 3. Strnišnik itd.; 4. tek: 1. Govek (Mozirje), 2. Prelog, 3. Pugelj itd. Letošnji pokal ZTKO občine Velenje je pri cicibanih osvojil Marko Glas, za njim je na drugem mestu Matej Črešnik (oba TV), tretji pa je Samo Hudoklin (Nazarje). Pri cicibankah je bila najboljša Polona Govek (Mozirje), drugo in tretje mesto pa sta zasedli Jana Pugelj in Urška Prelog (obe TV). Gorenje sozd občinski prvak v šahu Šaleško šahovsko društvo je v ponedeljek, 14. marca, priredilo občinsko in sindikalno ekipno prvenstvo v šahu, ki se ga je udeležilo 18 ekip delovnih in drugih organizacij občine Velenje. Zmagovalna ekipa Gorenje SOZD je igrala s postavo Drago Kristan, Milan Goršek, Srečko Čulk in Ernest Špeh ter dosegla skupno 27 točk. Sledijo: DO RLV 24, KS Šmartno 1. 19,5, TUŠ Šoštanj 17, Jamska mehanizacija 18, KS Šoštanj 15,5, VIZ Velenje 17,5, KS Gorica 17,5, Upokojenci I. 17,0, CSŠ Velenje 16,5, ESO 16,5, Vegrad 15,5, SS Topolšica 14,5, Gorenje Servis 14,0, TEŠ Šoštanj 12,0, Upokojenci II. 9, VIZ Mlajši 6,0. H. J. Delavci Gorenja tekmovali v veleslalomu TVD Partizan Žalec — kolesarska sekcija 0 delu in programu Pomlad je tu in na naših cestah bo vse več kolesarjev — rekrea-tivcev, ki bodo poganjali pedala svojih koles in si tako nabirali moči za bljžnja kolesarska tekmovanja. Člani kolesarske sekcije TVD Partizan Žalec, vanjo so vključeni tudi rekreativci iz velenjskega združenega dela, bodo imeli zadnji četrtek tega meseca ob 17. uri v prostorih Ljubljanske Name v Žalcu letno konferenco. Na njej bodo spregovorili o delu in programu sekcije, o trim kolesarjenju, klubskemu kolesarskemu prvenstvu, kriteriju mesta Žalec in o savinjskem maratonu. Prav slednja prireditev vsako leto pritegne veliko število kolesarjev, celo okrog osemsto. Organizacija tega maratona, ki poteka od Žalca po šaleški magistrati preko Titovega Velenja do Mozirja in nazaj, je zelo zahtevna in odgovorna naloga in terja veliko dela. Še to. Člani kolesarske sekcije TVD Partizan Žalec želijo vsem kolesarjem širom Slovenije srečno in varno vožnjo v prihodnji sezoni. b. m. Kolesarji ljubljanske Name s kolesi vsako leto obiščejo vse veleblagovnice Name. Na fotografiji so pred velenjsko Namo r n m KOMPAS TURISTIČNA AGENCIJA TITOVO VELENJE — RDEČA DVORANA — GORENJE Želimo vam predstaviti naše delo na območju Titovega Velenja: # PROGRAMI ZA 1. MAJ (morje, planine, zdravilišča) # PROGRAMI LETOVANJA (SUTIVAN — BRAČ) Ne glede na razne napovedane in nenapovedane podražitve, bomo vsem, ki bodo plačali počitnice po tem programu do 30. aprila 1988, zagotovili nespremenjene cene. # HIT ponudba Mallorca od 4. do 18. aprila, poolpension, superfortuna, cena 398.000,— din. # IZLETI (sindikalni, zaključne skupine . . .) # posebna ponudba: 6 dni Španija, 24. do 29. aprila — Severna Amerika s Kanado, odhod 18. aprila — Rim — vsak prvi četrtek v mesecu (štiri dni) ugodna cena 199.000,- din Mednarodne in domače letalske kar- te Sejmi Vse informacije dobite po telefonu, na št. 855-462, 854-593 (Rdeča dvorana), 855-468 (Gorenje), teleks 33-600 L I I Kegljanje Šoštanjčani prevzeli vodstvo Kegljači Šoštanja so v preteklem tednu dosegli dve pomembni zmagi in na lestvici prevzeli vodstvo. Najprej so doma premagali drugo ekipo Hmezada s 5163:5023. Zmago so domačinom priborili: Aleksič 396 (Hasi-čič 425), Žnidar 837, Rajšter 860, Glavič 868, Križovnik 873 in Fi-de^904. Ze v naslednjem kolu so v Šentjurju dosegli še bolj pomembno zmago. Premagali so istoimensko ekipo s 5206:5127. Ker je v tem kolu vodilna Dobrna izgubila, so Šoštanjčani prevzeli vodstvo na razpredelnici. V Šentjurju so igrali: Žnidar 827, Križovnik 845, Fidej 868, Kra-mer 870, Glavič 890 in Rajšter 906. Danes, v četrtek, se bodo v Šoštanju pomerili z ekipo ZKZ Mozirje. J KUD »IVAN CANKAR« PLEŠIVEC RADIO VELENJE ZKO VELENJE RAZPISUJEJO XIII. SREČANJE ANSAMBLOV DOMAČE NARODNE GLASBE 14. AVGUSTA NA GRA-ŠKI GORI PRI TITOVEM VELENJU OB 14. URL Sodeluje lahko ansambel, ki bo za srečanje prijavil 3 skladbe, od njih mora biti vsaj ena lastna ter prvič izvajana. Komisija za ocenjevanje bo podelila nagrade po sledečih temah: 1. Splošna skladba — izvirnost. 2. XIV. divizija ter Graška gora med NOB in danes, (ni obvezna) 3. Kvaliteta izvedbe ne glede na temo. 4. Nagrada občinstva. Prireditev bo posneta in predvajana po radiju. Če bodo skupine dovolj kvalitetne, bo produkcija kaset in plošč RTV Ljubljana izdala kaseto 13. srečanja na Graški gori. Zaradi boljše kvalitete ter velikega zanimanja bo dopoldne avdicija za vse ansamble v eni izmed dvoran v Titovem Velenju. Tu bo opravljen tudi posnetek. (Avdicija bo kot javni nastop). Uvajamo novost, in sicer, tisti ansambli, ki bodo na avdiciji izločeni, (izpadli), imajo kod začetniki po tekmovalnem delu popoldne na Graški gori možnost sodelovanja oz. nastopanja izven konkurence. Želim si srečanja, to pa je lahko le na ta način, da se po uradnem delu še vsak ansambel predstavil z igranjem za ples. Skupinam povrnemo delne potne stroške in jim priskrbimo jedačo ter pijačo. Vsak nastopajoči dobi izvirno spominsko darilo. Torej vsi, ki imate veselje in smisel do igranja ter petja, na svidenje na Graški gori 14. avgusta 1988. Prijave za 13. SREČANJE pošljite najpozneje do 20. julija 1988. Poleg prijav, vas prosimo, da priložite besedila skladb, ki jih boste igrali, in sicer na naslov: KUD Ivan Cankar, Plešivec št. 15 (Alojz Klančnik, tel. 853-633 ali Dragica Oderlap - tel. 855-023) 63320 Titovo Velenje. Na istem naslovu dobite vse potrebne informacije. Predsednica KUD Dragica ODERLAP 24. marca 1988 ■A titovo velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * strap 1,1 Koledar Četrtek 24. marca — Simona PETEK, 25. marca — MINKA SOBOTA, 26. marca — EVGE-NIJA NEDELJA, 27. marca — RU-PERT PONEDELJEK, 28. marca — MILADA TOREK, 29. marca — JERNEJ SREDA, 30. marca — BRANI-MIR Mali oglasi OSEBNI AVTO JUGO 1,1 GX PRODAM, star 3 mesece. Telefon 856-153, zvečer. VRTIČKARJI POZOR! V najem oddam več velikih vrtov 5 km iz Titovega Velenja — možnost kampiranja. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Lepa okolica«. GRADBENO BARAKO PRODAM. Notranje mere 3,5 m x 5 m. Telefefon 854-341. V TITOVEM VELENJU ALI BLIŽNJI OKOLICI najamem eno ali dvosobno stanovanje. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Slovenija«. APN-6 ugodno prodam. Telefon 855-245. ZAPOROŽCA PRODAM, registriran do julija 1988. Telefon, popoldne, 831-357. MLADO DEKLE NUJNO IŠČE SOBO V TITOVEM VELENJU. Naslov v uredništvu. AVTOMATIC-3 kot nov, poceni prodam za 30 SM ter dobro ohranjeno tridelno omaro višine 1,70 m in dolžine 2,70 m, cena 30 SM. Naslov je v uredništvu časopisa. KUPIM DIATONIČNO HARMONIKO, frajtonarico, manjši format. Telefon 854-862. FRANCOSKO POSTELJO 180 x 200 cm, proizvajalca Lesna Slovenj Gradec prodam 15 % ceneje — telefon 831-039. UGODNO PRODAM KAVČ IN OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK — dobro ohranjen. Zdenko Brodej, Veljka Vlahoviča 9, Titovo Velenje. SENO, MEŠANO Z OTAVO, PRODAM. Telefon 882-183, dopoldan. PRODAM ALI ZAMENJAM 2 komada furgon kombi D, komplet in za rezervne dele, športni gliser kliček, 25 Chrysler, prikolico komplet ali posamezno, motor in menjalnik ter nova kolesa za spačka, podvozja za izdelavo prikolic nosilnosti od 0,5 do 3 ton, siporex 25 x 30 x 60 in ploščo, nosilce in polnila, žleb, jasli za hlev — glina, dodatni štedilnik, električni štedilnik, pralni stroj, semenski in jedilni krompir ter jabolka. Drago Pfeifer. Pod-vin 5, Polzela ali telefon med 6. in 7. uro zjutraj na številki 721-318 — Drago. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE. Telefon 854-846, dopoldan; 858-072, popoldan. DVE GUMI SAVA PRODAM (155-13). Telefon 857-164. NOV DRUŽINSKI ŠOTOR prodam 20 % ceneje. Prodam še mešalec za beton, kabel PPR 1,5 mnr' in črne cevi 3/8. Telefon 858-245. VISO II. CLUB, letnik 1982, ugodno prodam. Telefon 853-263 popoldne. OTROŠKO POSTELJICO Z JOGIJEM ugodno prodam. Te-Jefon 853-271. dopoldan. HIŠO V TITOVEM VELENJU PRODAM. Ugodna lokacija za obrtnika, cena 10 M. Telefon 854-967. SEDEŽNO GARNITURO Z REGALOM ter nov avto-radio z avto reverzom ugodno prodam. Telefon 856-704. TRI FOTELJE IN MIZICO, pomivalno korito z elementom, nov moški plašč in rjavo žametno obleko (številka 96) poceni prodam. Telefon 856-681 po I4.)uri. TOMOS AVTOMATIC 3 PRODAM za 50 SM. Prevoženih 500 km, star 1 leto. Telefon 856-564. ŠPORTNI, ITALIJANSKI, OTROŠKI VOZIČEK PRODAM. Telefon 854-844, popoldne. Giba nje prebivalstva POROKE: Jožo LUKENDA, roj. lvo4, monter ogr. naprav iz Titovega Velenja in Dragica RAMLJAK. roj. 1968, mehanik kmet. orodja iz Titovega Velenja SMRTI: Ivana GORIČNIK, upokojenka iz Rečice ob Paki št. 4, roj. 1899; Daniela Danica ZAVRL, upokojenka iz Celja, Levčeva 6, roj. 1915; Bruno TREBIČNIK, upokojenec iz Titovega Velenja, Foitova 2, roj. 1924. ZAMENJAM GARSONJERO V BLOKU Z DVIGALOM za trosobno ali dvoinpolsobno stanovanje v Titovem Velenju — proti nagradi. Informacije po telefonu 881-032 ob sobotah in nedeljah od 9. do 13. ure. TRAKTOR IMT 565 DE LUXE PRODAM; letnik 1987, 25 delovnih ur. Telefon 858-394. RAZTEGLJIV KAVČ in dva fotelja ugodno prodam. Telefon 853-070. ROLETE IN ŽALUZIJE v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. ZASTAVO 101 PRODAM, le tnik 1981/12, cena 3,800.000,-. Telefon 855-991. PRODAM PARCELO V SPODNJI PONIKVI, velikost 43 arov, cena po dogovoru. Naslov je v uredništvu. BARVNI TV GORENJE in pralni stroj Gorenje prodam. Telefon 856-262, popoldan. FRANCOSKO POSTELJO PRODAM. Telefon 853-667, popoldan. 200 LITROV DOMAČEGA HA-LOŠKEGA VINA PRODAM (ši-pon, laški rizling), lahko tudi v manjših količinah. Telefon 853-189. MINI MORIŠ 1000, letnik 1978 in nove gume T1GAR radial 145 x 13, prodam. Informacije go telefonu 855-865, popoldan. ŽELIM ZAMENJATI DVOSOBNO STANOVANJE V KAMNIKU ZA ENOSOBNO V TITOVEM VELENJU. Ana Luž-nik, Črna 17, 61242 Stahovica. GARAŽO ALI PODOBEN PROSTOR ZA SHRANJEVANJE MOTORJA IŠČEM. Telefon 857-750. KRZNENO JAKNO, številka 40-42, prodam. Informacije po telefonu 856-989. PRODAM BT 50, letnik 87 in AVTOMATIC A 3 ML, letnik 86. Telefon (063) 831-198. ZASTAVO 750, staro 9 let, in obračalnik Maraton 140 za kosilnico BCS, prodam. Tel. 858-242, od 19. do 21. ure.. NOV BARVNI TV ZELO UGODNO PRODAM. (Maraton—Gorenje). Telefon 857-463. PRED 14 dnevi se je izgubila psička, nemška ovčarka. Sliši na ime Dina. Če kdo ve kje je, prosimo, da sporoči, proti nagradi, na naslov Hrastnik, Gubčeva 18 ali po telefonu 853-533. Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša vseeno vpije, zakaj več tebe ni. V SPOMIN Aprila bo minilo leto, odkar nas je za vedno zapustila Fani Kortnik Nikoli ne boš pozabljena, ostala nam boš v trajnem spominu. Družina Plot. Kje časi so, skupaj sva garala, sedaj ostala sem le sama. V življenju pretrpel si marsikaj, sedaj imaš svoj mir in raj. V SPOMIN 25. marca bo minilo leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedi Ivan Caf Praznina za teboj, dragi Ivan, je neizmerno boleča. Brez tebe kruto je življenje, vse kar lepo je bilo s teboj, za vedno je odšlo. Ne čas, ne solze, ne morejo ublažiti bolečine in žalosti, vendar bo spomin nate večen. Pogrešamo te! VSI TVOJI terme topolšica H Hotel Vesna Topolšica vabi: — v soboto, 26. marca, ob 20. uri na PRVI POMLADANSKI PLES z ansamblom PREROD iz Ptuja S SHOW PROGRAMOM — v soboto, 2. aprila, na PLES LAŽNIVCEV z ansamblom PREROD. Izbrali bomo največjo in najduhovitejšo laž večera za SUPER NAGRADO — barvni TV sprejemnik GORENJE — Orbiter VABLJENI! Priporočamo vam rezervacije po tel. 891-120, 891-113 Dežurstva DEŽURNI ZDRAVNIKI: Četrtek, 24. marca dnevni dežurni dr. Mijin, nočni dr. Žuber; Petek, 25. marca dnevni dežurni dr. Zupančič, nočni dr. Renko; Sobota, 26. marca glavni dežurni dr. Dragan Popov, notranji dr. Levak Sonja; Nedelja, 27. marca glavni dežurni dr. Dragan Popov, notranji dr. Levak Sonja; Ponedeljek, 28. marca dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dr. Mijin DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI: 26. marca in 27. marca 1988 dr. Marina Biljman, Petra Stan-teta 11, Titovo Velenje DEŽURNI VETERINAR: Od 25. marca do I. aprila 1988 dr. Franc Blatnik, Prešernova 22/e, Titovo Velenje, tel. 857-223. BRIVNICE IN ČESALNICE p. o. TITOVO VELENJE Delavski svet DO razpisuje dela in naloge INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA DO Za razpisana dela in naloge je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih z zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje: — da ima višjo izobrazbo pravne smeri — da ima 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih odgovornih delih in nalogah — da ima smisel za organizacijo dela in vodenje poslovanja — da je družbenopolitično aktiven — da predloži program razvoja DO za mandatno obdobje. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev morajo kandidati poslati v roku 8 dni od objave razpisa na naslov: DO BRIVNICE IN ČESALNICE, »Razpisna komisija«, Titovo Velenje, Cankarjeva 1. Vse prijavljene kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. Dotrpela je zlata mama, babica in sestra Marija Forštner rojena FECE ZA NJO ŽALUJEJO VSI NJENI ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre Marije Gruber iz Titovega Velenja 1923—1988 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam pomagali v najtežjih trenutkih, darovali vence in cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Slovenj Gradec, osebju Zdravstvenega doma Titovo Velenje, osebju doma ostarelih Titovo Velenje, govornikom, pevcem in duhovnikom ter vsem, ki ste nam izrazili sožalje. Žalujoči: hčerki Marica in Milica, sinovi Jože, Tine in Stane z družinami ter ostalo sorodstvo. »Veselimo se, dokler smo še mladi« Šolsko leto se počasi bliža h koncu; Nekateri se bodo letos poslovili. Mislimo na maturante. Dolgo tradicijo ima maturantski ples. To je nepozaben večer zanje, njihove starše in učitelje; to je hkrati že tudi slovo od šole, učiteljev, ki so jim želeli dati kar največ znanja pa tudi vsega ostalega, da so se zgradili v samostojno osebnost. V petek in soboto so se maturantke in maturanti Centra srednjih šol iz Titovega Velenja zbrali v Rdeči dvorani. To je bil že 12. maturantski ples. Njegova pokrovitelja pa sta bila Gorenje in Rek. Najprej so maturan- tje sami zaplesali nekaj plesov, mazurko, pa četvor-ko,... Višek pa je gotovo ta nepozaben večer dosegel, ko so povabili na plesišče najprej svoje profesorje, zatem pa seveda tudi svoje starše. Ob polnoči pa jih je čakalo presenečenje — ogromna torta slaščičarskega mojstra Jožeta Javornika iz hotela Pa-ka. Večerje bil nepozaben. Bilo jim je lepo. Želimo jim, da bi jim tako bilo tudi v nadaljnjem življenju. (vos) Občina Velenje Znova steklina Po triletnem zatišju se je steklina v občini Velenje spet močno razširila. Obolevajo predvsem lisice, ugotovljena pa je bila steklina tudi pri psu, ki je bil ustreljen v Lo-kovici. Da je steklina v polnem razmahu govori podatek, da število okuženih lisic iz tedna v teden narašča. Val bolezni še ni zajel vse občine, ampak samo jugovzhodne dele ter se vztrajno širi. Za preprečevanje prenosa bolezni na domače živali in tudi človeka niso dovolj samo ukrepi, ki jih izvaja veterinarska služba, ampak je potrebno sodelovanje vseh občanov kot določajo občinske odredbe za zatiranje in izkoreninjenje stekline. Ti ukrepi so: pripora psov in mačk; cepljenje proti steklini vseh psov, ki so dopolnili starost štirih mesecev (to cepljenje bo v mesecu aprilu); cepljenje pašnih živali; lovske organizacije in lovci so dolžni zmanjševati število lisic ter pokončati vse klate-ške pse, ki niso cepljeni proti steklini; občani se morajo izogibati nepotrebnega stika z nepoznanimi živalmi; ob poškodbi, ki jo povzroči žival, se mora poškodovanec oglasiti pri zdravniku; žival, ki je poškodovala človeka ne smemo usmrtiti, ampak mora njeno zdravstveno stanje opazovati veterinar (če je možno). Posebno važno je, da se psom in mačkam omejuje gibanje, psi morajo biti na verigi, ponoči pa naj bodo zaprti v prostorih, da se izključi stik s steklimi lisicami. Občan, ki je opazil lisico ali drugo žival, nenevadnega obnašanja in je bila ta v stiku z domačo živaljo, mora to takoj javiti veterinarski službi ali veterinarskemu inšpektor-ju. Z upoštevanjem in izvajanjem - teh ukrepov bomo predvsem zaščitili sebe in svoje bližnje, zato ne bodimo malomarni. Veterinarski inšpektor Edvard ŠRIBAR, dipl. vet. Zadnja vest Na 9. strani smo napovedali, da bo v ponedeljek, 28. marca, v Rdeči dvorani v Titovem Velenju mednarodno žensko rokometno srečanje med igralkami Velenja in Južne Koreje. ŽRK Velenje, gostitelji rokometašic iz te oddaljene azijske države so nam sporočili, da igralk Južne Koreje ne bo v našo državo, zato seveda tudi srečanja ne bo. (vos) Šoštanj Jubilejni Likovni svet otrok Osnovna šola Karla Destovni-ka-Kajuha Šoštanj bo v soboto gostila mnoge mlade likovnike in pedagoge. Tokrat bo še posebej slovesno, saj bodo odprli jubilejno, že dvajseto razstavo Likovni svet otrok in znova predstavili likovno ustvarjalno dejavnost mladih iz vse naše republike. Prvič pa se, jim bodo pridružili tudi mladi likovniki iz pobratene Vrnjačke Banje in Subotice ter tudi učenci — otroci naših zdomcev iz ZR Nemčije. Tudi za letošnjo razstavo so na šoli prejeli veliko izdelkov — približno 3000 likovnih del, razstavili pa jih bodo približno 500 in ti bodo nato na ogled u šolskih prostorih skozi vse leto. Sobotno jubilejno razstavo Likovni svet otrok bodo odprli v kulturnem domu ob 11. uri. V otvoritvenem programu bo sodeloval tudi simfonični orkester velenjske glasbene šole. (vos) ZANIMIVA RAZSTAVA ROČNIH DEL - Članice krožkov ročnih del ter krožka slikarstva in makram, ki delujejo pri Univerzi za tretje življenjsko obdobje, so pripravile v prostorih doma za varstvo odraslih zanimivo razstavo. Razstavile so čudovite pletenine; puloverje, bluze, kape, krila, ki so jih napletle. Izdelki so zares lepi in vredni občudovanja. Po vsem enako pa seveda velja tudi za makrame. (mz) Mala anketa So ankete pri katerih oboje — vprašanja in odgovori — tečejo kot po maslu. So pa tudi takšne pri katerih se oboje ustavlja. Nekaj podobnega je bilo ponedeljkovo spraševanje naših občanov o ustavi in ustavnih spremembah. Na splošno lahko trdimo, da so ljudje s tem področjem slabo seznanjeni oziroma, da so podobno kot s vsako drugo stvarjo seznanjeni toliko, kot sami želijo biti. Preobsežno je vse skupaj, prezahtevno, prezakomplicirano. Resnici na ljubo pa je treba povedati tudi, da tako velikega števila tistih, ki na ta vprašanja niso bili pripravljeni odgovarjati, še nismo srečali pri nobeni anketi. Zamahi rok (le kaj so pomenili?), pogosta vprašanja: pa ne bo zaradi tega kakšnih posledic, če povem tako kot mislim, me zaradi tega ne bo kdo klical kam (tudi pri nas kličejo kam? zanimivo vprašanja, ki bi ga veljalo raziskati) bo kaj narobe, če nič ne vem? Vsake stvari se lotiš z določeno predpostavko. Tokrat se nismo zmotili. Občane, ki smo jih spraševali, smo izbirali naključno (res je, da nismo naleteli na strokovnjake s tega področja, res pa tudi, da vzorec petih še ni Ste že slišali za ustavo? prava podoba), pa vendarle lahko rečemo, da so (smo) s tem, kar se dogaja na tem področju slabo informirani, da ne poznamo stvari, da ne poznamo ustave, da ne vemo, kaj bomo spreminjali. Tako da bi bila vprašanja o dilemah, ki jih nekateri predlogi ustavnih sprememb prinašajo popolnoma nepredmetna. Sicer pa, poglejmo kaj o spreminjanju ustave vedo naši soob-čani (tisti, ki so bili sploh pripravljeni odgovarjati, čeprav so priznali, da ne vedo dosti), od kje so seznanjeni in kaj menijo o tem: STANKO CVETKOVIČ: »A res? Da bomo spreminjali? Ja, nekaj sem o tem bral v Delu. Je pa tako, da me politika ne zanima, ker imam druge probleme. V razprave se ne bom vključil. Menda pa bomo o ustavi govorili na RLV, kjer sem zaposlen. Ne rečem pa, da ne bi prebral, če bi bilo o tem kje napisano na kratko in razumljivo.« jože koleno: »Vem, da spreminjamo ustavo. V krajevni skup-' nosti Kavče so < že imeli razpravo. Menim, da je vse skupaj preveč komplicirano in preveč bi se moral poglabljati, da bi razumeL preveč je strokovnih izrazov. Če pa bi se poglobil v to, bi me predvsem zanimalo, na kaj bodo spremembe konkretno vplivale. Tako pa se mi zdi vse skupaj tako razvlečeno, da se razgubi.« marjan ^mmkmmt hovnik: »Nič nisem slišal o ustavi. Delam doma na kmetiji, če L "^■L^VH imam čas tu in K smta ^m tam giecjam tu_ di dnevnik. 25 ha veliko posestvo imam. Nič nimam proti, da imajo nekateri veliko zemlje, če jo lahko obdelujejo. Če pa je ne morejo se mi ne zdi prav, da bi jim jo vzeli. Bolje bi bilo, ko bi takšno zemljo dala zadruga komu v najem. Pa s cenami kmetje nismo zadovoljni.« RENATA LEŠNIK: »Ne vem. Me tudi ne zanima. Ne spremljam. Ja, nekaj časopisov že prebe-renj. Jano, pa včasih prelistam Naš čas. Dnevnik gledam bolj po redko, ker takrat delam. Sem frizerka. Lahko pa bi res kaj spremenili v tem našem sistemu.« (mkp, M. Z.) KS Konovo praznuje 15 let je minilo od takrat, ko so se krajani Konovega odločili za svojo krajevno skupnost. Ta jubilej bodo proslavili v soboto. Kaj vse so naredili v teh letih in kaj vse še nameravajo, da bi bilo življenje v kraju čimlepše, bodo povedali na svečanem zboru krajanov. Med drugim naj bi se na njem tudi podrobneje dogovorili, kako se bodo lotili uresničevanja zelo zahtevne naloge kot je izgradnja kabelsko- distribucijskega sistema. Člani gradbenega odbora za izgradnjo slednjega bodo to soboto zakoličili že del trase. Krajši kulturni program bodo ob tej priložnosti pripravili domači kulturni ustvarjalci, (tap) Kompas Skrb za potnike Dobra volja je pol zdravja, pravimo. Udobna vožnja pa veliko zadovoljstvo. Tudi v Kompasu želijo, da bi bili njihovi potniki med vožnjo in seveda tudi kasneje zelo zadovoljni. Za zadovoljstvo njihovih potnikov pa ni dovolj samo prijaznost vodiča, šoferja ali drugega osebja med izletom, ampak na zadovoljstvo vpliva tudi to, s kakšnim avtobusom se pelješ. Svoje avtobusne zmogljivosti so prav v teh dneh povečali. V ponedeljek so tiste, ki se v organizacijah ukvarjajo z izletni-štvom ali podobnim, povabili na ogled novega sodobnega avtobusa. Prve potnike so popeljali do Dobrne in jim med vožnjo predstavilo zelo zanimiv Kompasov program in prednosti tega novega avtobusa pred drugimi, navadnimi. Avtobus resnično teče tiho, ima turbo sistem, je višji od drugih, tudi bolj prostoren, ima videosistem, med daljšo vožnjo je mogoče s pomočjo kaset poslušati tudi razna predavanja, gledati filme itd. Ima dva hladilnika, pa WC in še bi lahko naštevali. Skratka, z njim vožnja ne more biti dolgočasna in ne utrujajoča. radio velenje Lestvjca Ponedeljek, 28. marca, na Radiu Velenje 1. BALLA BALLA II — F. Napoli 2. I NEED YOU — B.V.S.M.P. 3. I SHOULD BE SO LUCKV — Kylie Minogue 4. GET OUTTA MY DREAMS, GET INTO MY CAR (remix) B. Ocean 5. O.K. — Okay 6. TOGETHER FOREVER — Rick Astley 7. TELL IN TO MY HEART — Taylor Dayne 8. I'M NOT SCARED — Eight VVonder 9. STOP FOR THE MINUTE — Sandra 10. O.K. DISCO ITALIA - Roby & Brina Moj predlog. Moj naslov. ___--- mh.ooi.ia šikman: »Vem, da so v javni razpravi predlogi o spremembi jugoslovanske ustave. — O tem veliko slišim po televiziji in berem v časopisu. Delam v Ljubljanski banki, kjer smo se o tem tudi že malo pogovarjali. Vendar pa moram priznati, da ustave ne poznam dosti. Pričakujem spremembe, na bolje. Veliko je tudi novosti v bančnem sistemu.«