115 številka.
Ljubljana, v soboto 21. maja 1904.
XXXVII. leto.
Utaj* vsak dan »večer, izimSi nedelo in praznike, ter «eQ> po pošli prejaman za sv.lro-ogrsk. dežele za vse leto 2S K.za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K dO h Za LJublj.no s pokanjem „ dom za vse leto 24 K, za pel leta 13 K, za Četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse teto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 1 K 90 h. - Za tuj. .d.ž.l. toliko v? kolikor znaša poŠtama - Na narodbe brez istodobne vpoSujatve naročnine se ne ozira. - Za ozn.nl!. se plaCoje od petorostopne petit vrste po 12 h, Ce se oznamlo enkrat tiska, po 10 h, Ce se dvakrat, in po 8 h, Ce »č trikrat ali veCkrat tiska.  - DopiBi naj se izvole frankovaU. - Rokopisi se ne vračajo.  -  Mrednlštvo in upr.vnlilvo je v Knaflovih olicah St. 5, in sicer uredništvo v L nadstropja, upravnistvo pa v pritličju. —
UpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
„Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h.
„Narodna tiskarna" telefon št. 85.
Zaradi praznika izide prihodnji list v torek, 24. maja 1904.
Najgrše „justične" krivice.
Vsfcko sodno imenovanje v okrožju grask<« nadsodnije tekom zadnjega oesetietjB, pomeni za nas Slovence ostent<*iirno preziranje rn nasilno odrivanje. Vsak avencement v justici udan iias Slovence v obraz. Umijivo ; cd; tečaj, da sa pri sleherni taki pril.ki temu teptanju riaših pravic i:i naših utemeljenih zahtevkov upremo z vso Bito in da vselej s polnim glasom označimo to postopanje za krivico, ki si je človeška pamet večje misliti ne more. Veliko smo zategadelj pisali in pisati morali o tem žalostnem poglavju, ki irca svoj stalni tragični nadpis in pecat, namreč grofovski grb »prvega repre-zentanta avstrijske justicea, — eksce-iciic^ Gleisphcha. Veliko in mnogo, pravimo, sune se p;-čali s to kapaciteto in lahko se trdi, da je njegova »markantna« j rikazen postala naša stalna robnka, v katero zapisujemo in v kateri zbiramo vse, kar se je nem Slovencem zgodilo v zidnjem Času!
Pii tem velevažnem in skrajno opravičenem delu nas ne meti in ne more motiti prav nikak ugovor. Jasno in odkrito izpevemo, da smo za vsak tak pomislek oglušili. In najsi trdi pesimist, da vse naše pisare nje prav nič ne zaleže, najsi trdi zopet oportunist, da je neprevidno v časnikih ter javno razmotrivati in na žurna-listiški zvonec obešati interne, personalne zadeve; vse to ne doseže naših ušes, vse to je za nas prazna slama, kb.t^ro prepuščamo starim birokratskim »babama. Nas navdaja iskreno prepričanje, da z vsako najmanjšo črkico, katero s krvavečim srcem zapišemo prav o tem poglavju, izpolnjujemo svojo krvavo dolžnost.   Ia  naj  se nam Btoinenkrat
očita, da nosimo vodo v Savo in da vpijemo v puščavi, s temvečjim ponosom in s tem odločnejšo energijo hočemo se tudi vnaprej boriti za važni naš sodnijski stan, za naše slovenske sodnike in za slovenski sodnijski naraščaj? Zanj tedaj, ki vsebuje precejšnji in mogoče najlepši del nase inteligencije, hočemo tudi odslej kakor doslej z odprtim vizirjem ostati v boju in danes že ichko zatrdimo slovenski javnosti, da ne odlomimo prej svojega peresa, edinega slovenskega bojnega kopja v tej borbi, dokler na najvišjih mestih ne izginejo tiste megle in tisti oblaki, ki so za nas Slovence močno otemni!i pojem svete pravice in pravičnosti!
Namesto te pravice in praviČ nosti se je ustvaril v naših slovenskih krajinah znani sistem, kateri se ne da nič več utajiti in ki j& kratko-inmslo fait accompii za nas Slovence. Kdo še dandanes dvomi o tem žalostnem dejstvu, o tem obupnem položaju slovenskih sodnikov? Komu ni še jasno, da se Slovenca dandanes ne pustiza nikako ceno v kako višjo službo? Kdaj je zadnjič in koliko pravih Slovencev je sploh prišlo in dospelo do danes v službovanje pri grsški nadsodniji ali pa na Dunaj k najvibjeaiu sodnemu dvoru, v ministrstvo? Da, v zadnjem času jim je sploh zaprta celo vsaka pot ne samo na koroška, marveč tudi na štajerska službena tla. In vsak štajerski Slovenec, ki je izza preteklih easov ostal slučajno v svoji rojstni deželi, mora prej ali slej pospraviti svoja šila in kopita in hajd na Kranjsko. Tu se kar trumama zbirajo v vseh sodnih službah naši štajerski bratje, ki bi pač z večjim veseljem ostali in delovali v svoji ožji domovini. Se slovenski avskultantje nimajo nič več obstoja na Spodnjem Štajerskem. Tako je moral lansko leto iar mahoma cdriniti v Ljubljano g. av-fckultant MiheliČ, ki j*» služboval v Mareizbergu  Vse se je spogledovalo
in nihče ni mogel najti pravega raz loga za ta siloviti »odgon«. Letos pa se }e tekom daljše dobe pokazal kar naenkrat pravi motiv tega čudnega dejstva. Neki avskuitant Roger, ki je pristne ljublansko hajlovska krvi, ja dobil »nepričakovano« povelje, da se mora odpraviti na Štajersko, in sicer ravno v tisti M*renberg, katerega mu je mera! izprazniti Slovenec g. M helič Ker se je svoj Ča* c tej zadevi odločno protestiralo in zahtevalo pojasnila, je seveda me i M:he!ičcvim cdhoiom in Ro^erji-vim prihodom preteklo pr cej Časa. A jedva se je malo polegla opravičena razburjenost, že se je izvršil in izpeljal ves pre-značilni manever.
In tako se nam godi vedno ne le med avskultanti, marveč v vseh službenih razredih. Kar je bilo Nemcev n% Kranjskem po sodnijab, vse se seli v štajersko deželo. Sodni svetniki Mullev, Verderber, Smole in sedaj Garzaroili te? še mnogo drugih, vsi ti so pred kratkim zapustili s?oje iranjske sluib:ce in sede dandanes na Štajerskem. Seveda, ee se pripeti ugodna prilika za izredno imenovanj?, potem, pa ie v tem slučaju, priskačejo ti neruski gospe, d je zopet na Kranjsko in odjedo tik pred nosom našim slovenski^ -odnikom najlepša in neposredni a»**wta z« avan-cement. Le spoarnfmn s»-, n* '■•lkšni stezi je državu g * rdntka BUt>«kilnl Rudolf Tschech pnrom&l iz Ptuja v ljubljansko sodno palačo, med tem ko še dandanes c. ia vrsta od njega j starejših slovenskih adjunktov službuje prezrta na svojih mestih in čaka na prihodnjo apertu.ro, katero bode pa najbrže zamašil zopet kak Nemec iz h&jlovskih štajerskih vrst, ki pride potem v Ljubljano stokat i r: stoprav učit se našega slovenskega jezika!
Saj vee kaže na to. V najnovejšem času se namreč nobeno mesto kar nič več ne razpiše. To je postalo Gleispaehu in Kornerju povsem od več.   Vpeljal pa se je popoln biro- i
kratski absolutizem in tako se dandanes po Slovenskem prestavlja in nastavlja sodne uradnike edino-le po volji Gieispacho *i. I o če se ta ali oni izvoljenec njegov ne oglasi sam za kako mesto, in sicer ravno vsled t-ga, ker ni razpisano, ker se bode vsled bodočega imenovanja izpraznilo, zgodi se, da se ga privatno naravnost pozove, nsj hitro prosi za dotično mesto, za katero je že kar v naprej designiran in določen. Pripoveduje se, da leži pri graškem nadsodišču v Feidnerjevi omari ▼ tem zanislu izdelan naSrt bodočih imenovanj za cela desetletja v naprej, torej ves sistem, sestavljen in proračunjen zat bodočnost, s katerim se hoče nas S'o^ence pritisniti ob zid. Po tem načrtu se natančno postopa in če sa tem graškim potencam ob pravem čž*su ne razbijat;* nem-ško-nbcijonalna »configuratio persona-rurnft, bedo v doglednem času Slovencem ofctaia sploh samo še mesta sodnih pisarjev ia — uradnih slug!
Tak je tedaj položaj, v kojem se nahajajo upi ter nade slovenskih sodnih uradnikov. In t* žalostmi .položaj se slabša z vsakim novim imenovanjem. Kaj čuda tedaj, da bo tudi zadnja imenovanja, ki so se ta teden objavila, prinesla za nas Slovence le občno presenečenje in drugega prav nič. Sej smo že marsikaj doživeli, ali da se bode regime Gieispachov izvajal in širil s takimi sredstvi, tega vkljub vsemu pesimizmu, ki ga gojimo do Gradca, odkrito rečeno, nismo pričakovali, nismo domnevali. Tako se je z zadnjim imenovanjem ustanovilo pri okrožni sodniji v CeljU preko vseh predpisov novo mesto sodnega nadsvetnika ter se podelilo znanemu htofanu Katziantschi-tzu, ki ne pojde, kakor se govori, v Gradec, marveč ostane s svojo novo častjo v Celju. To mesto se seveda ni razpisalo in tako je ta Katziantschitz prav ziabka presko fe i 1 celo vrsto slovenskih svetnikov, ki  so   službeno   starejši   in nepri-
merno sposobnejši od njega. Po ravno taki protipostavni poti prišel je še bolj znani dr. Ignacij Pe-vetz v Gradec za nadsvetnika. Tudi ta je dobil to mesto, ne da bi se bilo razpisalo. In ker je še veliko mlajči od Katzimtsehitza, preeko-čii je naravno še več avGjih epred-nikov in sodnih slovenskih svetnikov! Najmlajši med novounenova. nimi nadsvetniki pa je A 1 o j z I j Foldner, ki je Gieispachu najbližje pri srcu in kateremu se očita, da je njegova desna roka ia katerega uradno ali vui^arno nazivljajo »das Gleispachsdhnchen«! Da tedaj tudi tega raeata ni bilo treba razpisali in da je Feldner preskočil skoro 90 sodnih svetnikov, med njimi skoro vse slovenske startjš^ svetnike, tO kurjozno dejetvo pač preglasno in z vso silo vpije po zadoščenju.
Tako imamo sed^j z pet tri, oziroma dva nnva nadsvetnika v Gradcu. Ni bilo dovolj, da je znani Korel Ekl vkljub vstm našim ugovorom priplazil se v gr&ški »nadsenat« in da se ga tudi kot sodnega inšpektorja ne moremo otresti in ustaviti njegovega od»joznega brskanj* po naših slovenskih sodnijah. Sedaj sta mu sledila na tej poti še dva nova sloveucfoba in je trenotje, da slovenski svetniki napravijo za dlje easa ali pa za veke maj svoj križ čez nad-svetniška m -ta v Gradcu, v C iju in sploh povsod. Saj so in ostanejo ta še doI»?o tudi v Ljubljani v nemških, recimo kazinskih rokah; iz-▼zernši eno izvenredno mesto. In naj se slovenski svetnik ie toliko trudi in naj se mu tudi vsestransko priznava eminentna osposobljenost, z a nadsvetnika on pač ni rojen, ta čast se mu zapira in odjeda, seveda oofne postane kak Pevetz a i i K a i z i a n t s ch i t z! Sicer se pa s svetniškimi mesti godi skore ista komedija. I« Celja odide bivši svetnik Perao v Maribor za predsednika.  V normalnih razmerah
Tisti večer pred Binkošti.
Spisal Sarako Cvetkov Maria.
Ne vem, zakaj mi je ravno nocoj prišlo na misel tisto lepo in veselo, ki me je razveseljevalo ob spomladanskih jutrih in ob jesenskih tožnih večerih. Spomnil sem se vsega tisti večer, ko sva sedela z ljubico pod cvetočo breskvo in govorila o veselem pretečenem in prihodnjem. Govorila sva, nad nama pa je plaval sveti Duh in lepo je bilo, ko je zletel zdaj vise, zdaj niže in časih skero sedel na ramo moji dragi ljubici.
Tako sem lepo in v lepi obliki povedal, da je bila tisti večer binkoštna sobota in da sem imel ljubico: lepo, jasnooko, živahno . . .
Marica je videla slavca, ki je letel mimo, in ga. je bila vesela, ker se je najbrže spomnila drugega tako lepega večera, kakor je bil tisto soboto, ko sva sedela drug ob drugem.
Spomnil sem se, kako je bilo pred mesecem na ta večer ... „Ali se spomniš, Marica?"
„Tudi jaz vem . . . Tu-le sva šla mimo: ti nekoliko plah in negotov, ali bi mi rekel, da me ljubiš, ali bi pri-
krival svoje čute še dalje; jaz pa razposajena in zadovoljna, ker si bil ob moji strani ti, ki sem mu posvečala svoje misli in svoje življenje ... Postala sva nekoliko ob ti breskvi, cvetoči tako lepo rdeče, kakor danes, potem pa sva šla dalje . . . Na spodnjem koncu vrta sva srečala Anico in P>nesta in Anica mi je rekla : ,Marica, sestra moja, vso srečo'w . . .
„, In ti jo ljubiš?' je vprašal Ernest mene. .Kakor samega sebe, a to je zelo, ker sem zelo samoljuben Človek . . . Zdravo V Sla sva dalje in v utici sva posedela."
Tako sva govorila napol šepetaje, napol glasno, kajti govoriti pritajeno je tako sladko in sladkosti ljubezni so največji užitki v življenju.
Tedaj sem se naslonil k tebi, a sem molčal, vendar ti si me raumela... Jaz ljudem, ki jih ljubim, ne potrebujem govoriti o ljubezni, ker me razumejo brez besed, ki so samo sredstvo, da se razumemo v navadnem življenju, a lju-besen je nekaj vzvišenega in ne potrebuje hlapčestva, ki ga zadajajo besede... Tudi ti nisi rekla besede, a sem vendar vedel, da si vsa moja in da ostaneš moja. — In nocoj je ravno mesec dni od takrat . .
To sem rekel jaz in Marica je poslušala, potem pa je pripovedovala ona:
„Prišle so počitnice in ti si šel z nami na Gorenjsko, v majhno zakotno vasico, kjer so si postavili moji dedje svoje domovanje in pričeli obrt . . ."
Ko je Marica povedala, sem se namah spomnil vseh podrobnosti, ki sem jih doživel tiste počitnice--—
Inštruiral sem v mestu MariČinega brata Ivana in zgodilo se je torej, da sem se zaljubil v Marico, sestro njegovo. Dolgo, kakor je moja navada, sem nosil skrito svojo ljubezen v srcu in si nisem upal povedati ne prijatelju, ne Marici... Moje vedenje je bilo vedno enako: nisem pokazal niti z eno kretnjo nemira, ki sem ga vedno nosil v srcu, ki me je motil vedno, ako sem govoril z Marico.
Časih je sedela Marica s sestro Anico pri oknu, Ivan in jaz pa sva preparirala prozaičnega Ksenofonta in brskala po besednjaku. Po trikrat in štirikrat sem iskal isto besedo in še petič sem povedal napačno, mislil sem samo na Marico in videl sem samo njo, ki je sedela ob oknu in brala Kettejeve pesmi.
Časih pa sem po instrukciji vzel kitaro s stene in sem zaigral in zapel veselo pesem, da sestri ne bi opazili moje zmedenosti.   In ko mi je Marica
vrnila Ketteja, sem našel podčrtani kitici:
.in zapel sem, zaigral sem ljubim deklicam, svoji deklici predragi in bilo jo je sram.
Tak lepo, tak hrepeneče drobne strune pele so; tiho pesem deklice razumele so.**
SIodcI sem nad knjigo in mislil, zakaj je podcrtala ti dve kitici tako drobno in tako nežno . . . Poznal sem takoj, da mi je namignila in da ji torej ni skrito ostalo ono, kar sem tako skri val celo sam pred seboj . . . Zunaj je bil lep večer: v soseščini je pel slavec, daleč nekje pa so peli fantje pesem ... na travnikih je blestela rosa in v sobo je sijala luna . . . bog zaljubljencev! — Vstal sem in odšel proti Maričnem stanovanju in našel sem jih na vrtu : Marico, Anico in njenega zaročenca Ernesta ... Po veselem pozdravu in običajnih vprašanjih sem šel jaz z Marico na eno stran in Ernest z Anico na drugo . . .
Tisti večer sem bil prvikrat sam z Marico: plah in negotov . . . Nisem je prijel za roko in nisem ji ponudil rože, ki sem jo vtrgal z grma. Govoril sem malo in počasi, kajti bal sem se, da
bi ne spoznala po drhtečem glasu mojega razpoloženja . . . Res se mi zdi Čudno še danes, kako da sem tako skrival svojo ljubezen, ko sem vendar vedel, da Marici ni ostala prikrita. In bilo mi je po tistem trenutku, ko sem ji razodel ljubezen, za hip žal, da sem ji razodel, kajti Čutil sem, da sem užival prej veliko bolj, kakor pa potem, ko sem ji smel poljubiti beli polni vrat in gorke češnjeve ustnice . . . Prišla sva bila do cvetoče breskve, pod katero je bila klop in postal sem nekoliko, ker sem mislil, da bo sedla, a Marica je šla dalje in ostala sva v utici ... Ne rabim besed, da razodenem ljubezen, ker besede so hlapčevstvo, a ljubezen je vzvišena . . . Tedaj, ko sem se ji naslonil na prsi, sem ji povedal več, kakor bi bil povedal ves večer z besedo. Naslonil sem se ji na prsi in jo poljubil na beli vrat in Marica je vzdr-htela, kakor roža, kadar jo obišče eleganten belin . . . Spomnim se, da so bila njene prse tedaj tako gorke, kakor nikdar pozneje in da so njena ustna drhtela tako veselo, kakor pozneje nikoli več . . .
Ivan mi je veselo povedal, da je zdelal. Gospa mama je to Štela v mojo zaslugo in me povabila na počitnice na svoj dom . . .
ljem niti vinarja«, dobro vedoČ, da bi bil gmotno dobro situiran učitelj največja opora napredka in najkrep-kejša ovira reakcijonarstva.
V tem boju pa naj učitelj stvo ne omaga! Krepko in vztrajno naprej, zmaga je gotova! Dokler bo s t a 1 o u č i t e 11-stvona temelju, ki je podan v novem šolskem zakonu, bo našlo v narodno - napredni stranki vedno in povsodi svojo najboljšo zagovornico, ki mu bo končno, ako tudi, morda po n a j 1 j u tej šem boju, izvojevala sigurno ureditev plač! To si stranka šteje v dolžnost, takisto pa tudi pričakuje, da botudiuČiteljstvo napram nji storilo sv ojo doijž n o s t!
To smo smatrali za potrebno, da povemo, ker se bo na jutrišnjem zborovanju razpravljalo tudi o »stališču in taktiki slovenskega učitelj-stva napram političnim strankam«. Sicer pa želimo zborovanju največjega uspeha!
Vojna na Daljnem Vztoku.
Katastrofa pred Port Arturjem.
Komaj je potekel dober mesec, odkar smo pisali svoje vojno poročilo na tem mestu pod naslovom „Katastrofa pred Port Arturjem" o pogibelji ruske oklopnice „Petropavlosk", in že zopet smo zastavili pero, da pišemo o novi katastrofi, ki pa je to pot zadela Japonce.
Ko je postala oklopnica „Pet.ro-pavlovsk" žrtev zlega naključja, so Rusiji sovražni listi, dasi so navidezno hlinili sočutje, naglašali, da je to nesrečo zakrivila zgolj ruska malomarnost in brezbrižnost, in zatrjevali, da se je taka katastrofa edino raditega mogla prigoditi, ker si Rusi niti tega niso mogli zapomniti, kje so položili svoje mine, vsled česar so Ruse proglasili ne samo za slabe vojake in pomorščake, marveč jim odrekali vsako zmožnost, da bi se sploh mogli uspešno vojevati na morju in se posluževati eksplozivnih sredstev v pomorskih operacijah. In pri vsem tem so stavili Japonce kot blesteč zgled pred oči, češ, glejte, Japonci so popolnoma drugi ljudje, tem se ničesar ne zgodi, dasi jim Rusi polagajo na vseh koncih in krajih mine, a te mine niso v pogibelj morda Japoncem, marveč Rusom samim. V tem tonu so pisali razni angleški in nemški listi cele tedne, ne da bi le malo premislili, da li je vse to, kar so napisali, tudi resnično in ako odgovarja dejanskim dogodkom. In glejte, sedaj se je prigodila prav pred Port Arturjem tudi Japoncem slična, da, še večja nesreča, sedaj pa isti listi, ki so imeli ob pogibelji „Petropavlovska" polna usta, da grajajo rusko brezbrižnost in nepaz-nost, molče kot grob.
Ali bi se ne dala tudi v tem slučaju izreči najstrožja graja, da niso
Japonci v nedeljo pred Port Arturjem niti toliko pazili, da bi ne trčili njihovi lastni ladji druga ob drugo in da bi „Ilacuze" ne zadela ob rusko mino v Da, prav z istim pravom, kakor so se preje karali Rusi povodom pogibelji „Petropavlovska". No, pa mi tega nočemo storiti, ker vemo, da se to ne sme pripisovati niti malomarnosti, niti ne-paznosti in brezbrižnosti, nego edino zlemu naključju, ki nikdar ne praznuje, zlasti v vojni ne.
Dasi smo odločno na strani Rusije in ji iz vsega srca želimo, da bi zrna govala na celi črti,  vendar z občećlo veškega stališča obžalujemo, daje vojna furija znova terjala hekatombe nedolžnih Človeških žrtev. Pripomniti pa jc, da je to hotela Japonska sama, ki je svoje voljno in brez pravega povoda izzvala vse to nepotrebno prelivanje krvi, \ česar tudi   ni toliko vredna človeškega sočutja,  kakor  bi to bilo pod drugimi pogoji   samoob8ebi   umevno. Nočemo sicer biti preroki, vendar se nam zdi, da je pogibelj „Hacuse"  in „Jošima šele začetek cele vrste sličnih ali se večjih katastrof, katere bodo brez dvoma še zadele Japonce v tej vojni, ako ne morda toliko  na morju,  gotovo pa it na suhem.
Vedno smo verovali v to, da je poraz Rusije nemogoč, sedaj pa smo o tem še bolje prepričani, zlasti ker se je, kakor se kaže, že kolo vojne sreče zasukalo in se preokrenilo za Rusijo na bolje. Vtem uverjenju pa nas utrjuje tudi poročilo, da so doživeli Japoui I tudi pri Fengvangčengu občuten poru in da so se morali umakniti proti jugu. Per aspera ad astra!
Japonci so zasedli Daljni?
„Daily Nevvs" je dobil iz Čifua od svojega korespondenta poročilo, da je tretja japonska eskadra pod poveljstvom admirala Kadaoka 17. t. m. Daljni i vso silo in neprestano od ranega jutru do poznega večera bombardirala. Ruski vojaški oddelki so z n aj v e č j o h r a brostjo branili mestno okolic«>, kjer so imeli zelo močne pozicije, navzlic temu pa so jib japonske bombe in granate primorale, da so se umaknili proti Port Arturju. Japoncem se je nate posrečilo izkrcati devet bataljonov pehote in 4 baterije. Med izkrcanjem niso japonske vojne ladje niti za trenotek prenehale streljati. Drugega dne so Japonci znova jeli streljali na mesto in na intaktne ruske pozicije in po ljutem boju se jim je posrečilo v sredo 18. t. m. popoldne zavzeli Daljni. — To po ročilo ni prav verjetno — prvič ker se je že opetovano javljalo, da je Daljni že zavzet po Japoncih, drugič pa radi tega, ker se japonske vojne j ladje niti upale niso se približati Dalj nemu radi množice tamkaj nastavljenih min, katere so morale japonske torpe dovke šele poloviti, predno bi 1» varno, da se pojavijo v tem zalivu oklopnice in križarke. Pri lovljenju min
tt&ŠP Dalie v prilogi.
bi se moralo tedaj izpraznjeno svet-niSko mesto razpisati in bi se zanj potegnilo gotovo veliko slovenskih prosilcev. A kaj se je zgodilo? Da bi se Slovencem a priori et a limine zabranile kompetiranje na Štajersko, izbral si je Gleispach za Perkotovega naslednika tik pred imenovanji sodnega svetnika Garzsrol-lija v Kamniku, ki je sicer občespo-štovan in čislan mož, ki pa je poleg vsega vendarle tudi, — odločen Nemec. In tako se je moral ta gospod, vsaj kaker so pripoveduje, na višji poziv četudi proti povračilu potnihindijetnihstroškov baje pred kratkim dvakrat ad audi-endum verbum odpeljati v Gradec, kjer ?o ga v toliko pregovorili, da je noJens volens dal slovo lepemu Kamniku in se odločil za Celje. Tako se je tedaj napravilo s tem celjskim svetniškim mestom brez razpisa ter se še predno se je izpraznilo, oddalo v zanesljive nemške roke. In v Mariboru se je zgodilo nekaj sličnega. Tu je namreč že leto dni služboval kot »prideJjen« okrajni sodnik v Zgornji Radgoni Johann Ste-pisehnegg, ki je na vsak način hotel postati sodni tajnik. Da se mu je mogla izpolniti ta želja, moralo se je izprazniti kako tako mesto, ker za svetnika je Stepisehnegg vendarle premlad ter ima preveč nemških prednikov. Kaj tedaj storiti? Za Gleispacha nič lažjega. Slovenca F i-1 i p a K e r m k a , ki je bil že toli in tolikrat preferiran in od nemških zadnikov pohojen, se je v ta namen sedaj vendar-le imenovalo za sodnega svetnika v Mariboru. Njegovo tajniško mesto v Mariboru pa se seveda ni prav nič razpisalo, ker bi se zanj potegnilo mnogo Slovencev, — marveč kar pod roko vzelo Slovencem in oddalo Stepischneggu, ki je sedaj srečen in vesel sodni tajnik!
Taka so tedaj zadnja imenovanja in da je slovenski svet vidi v pravi luči, podali smo mu v predstojećem prepotrebno interpretacijo.
Iz nje izhaja, da smo torej zopet za nekaj mest na slabšem. In zakaj? Zategadelj, ker se dandanes postopa že naravnost zoper postavne predpise, ter se sodna mesta, še predno so izpraznena, dele med nemške uradnike, ki v ta namen dobivajo iz Gradca intimna in skrivna pisma, takozvane kompetenčne pozive. Brez razpisa se vrši dandanes ves avancement na Štajerskem in sicer radi tega, ker je vBled slovenske pozornosti postalo ter ostalo to edino sredstvo za izvršitev nemškonacijonalnih graSkih intencij ter sklepov. Kaj se hečemo torej čuditi, da se naših slovenskih sodnikov pri takih razmerah prijemlje neka apatija, neka udanost v ta žalostni položaj brez vsake, Četudi še tako> zaslužene pri-
Veselo sem zapel radostno pesem, ko sem stopil v svojo sobo, kjer je bilo vse v nekako potrebnem neredu: brez tega nereda si nisem mogel predstavljati svojega stanovanja. Na mizi in na oknu polno knjig, postelja lepo belo pogrnjena, zofa pa nekoliko odmaknjena od zidu. Ako ni bilo tako v sobi, sem takoj začutil v nji neki tuj duh in potem me ni strpelo doma ... Ko sem prišel tisti dan domu, je bilo vse prav po mojem okusu in veselo sem zapel veselo pesem, malo zato, ker mi je ugajalo v sobi, a tembolj zato, ker sem bil povabljen na počitnice.
Maričina mati je bila vdova in je imela v zakotni vasi hišo z vrtom in obrtjo, ki jo je vodil brat njenega moža. Zadovoljnejših ljudi nisem videl, kakor so bili to: brez prepirov so se mudili Čez dan pri delu, zvečer pa so se zabavali na različne načine; največkrat je zaigrala Anica na klavir in sta zapeli z Marico . . . Takrat pa ko sem prišel jaz, sem moral igrati kitaro in zapeti to ali ono pesem, iz te ali one zbirke narodnih pesmi.
Ker seveda gospodični nista opravljali kuhinjskih del in Ivan ni bil v delavnici, smo se zabavali na vrtu, ali pa v gozdu, ki se je razprostiral po vseh gorah naokoli.
hodnjoati! Kaj se nam je čuditi, da se naSa mladina z opravičenim studom podaja v justično »karijero«, ki se konča po navadi s kakim svetniškim mestom tam kje na dežel*, medtem ko se bivšim buršem na-tresajo rožice na to isto pot!
Pa vkljub vsem tem presenečenjem naj našim sodnikom in av-skultantom ne upade ves pogum. Naj vztrajajo in z veselim srcem izvršujejo velevaŽni svoj posel med našim naredom. Saj pride čas, da se mera Gleispachove pravičnosti napolni do vrha. In če ga tudi druga sila ne bode mogla premakniti iz njegove za nas neomagJjive pozicije, pridejo pač leta starosti; tem vsaj se krepka narava Gleispachova, ki je doslej veliko prenesla in morala prestati, ne bode mogla zoperstaviti in zgodilo se bode, da menda tudi Gleispacha že enkrat zagrabi takozvani maras-mus senilis. V tistem hipu pa, če je še kaj pravice v Avstriji, poneha tudi njegov sistem in aparat, ki nam dela Slovencem sedaj tolike krivice in toliko škode in v tistem hipu, upajmo, zašije nam solnce — nove pravičnejše justlene uprave.
Slovenskemu učiteljstvu!
V nedeljo se snide v središču kršne Notranjske, v Postojni, slovensko učiteljstvo iz vseh pokrajin slovenske domovine k XVI. letni skupščini „Zaveže avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev" in ni dvoma, da bo napredna Postojna, kjer bo zboroval učiteljski parlament, sprejela glavne nositelje omike in pijonirje prosvete med narodom slovenskim z odkrito radostjo in naklonjenostjo ter jih z odprtimi rokami vzela pod gostoljubno svojo streho.
Slovensko učiteljstvo je postalo, odkar se je uveljavila svobodna šola in odkar se učitelji zavedajo svojih pravic in vzvišenega namena svojega poklica, važen faktor v našem javnem življenju. To pa je doseglo v prvi vrsti s tem, da se je krepko organiziralo v svoji „Zaveži", da lahko nastopi na zunaj kot ena močna bojna falanga. In „Zaveza avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev" je tako imponujoČa organizacija, da je ni skoro enake daleko naokrog, ki mora izsiliti vsakomur odkrito priznanje in občudovanje.
Da pa je bilo to mogoče, se je v prvi vrsti zahvaljevati novemu šolskemu zakonu, ki ni postavil samo Ijudsko-šolskega pouka na popolnoma novo, modernim pedagoškim zahtevam ustre-zajočo podlago, marveč tudi rešil učitelja težkih in sramotnih spon, v katere jih je uklepalo duhovniško gospodstvo, in jiti obenem uvrstil med ravnopravne in svobodne državljane, imajoče ne samo dolžnosti, ampak uživajoče tudi pravice.
Učitelj, preje oproda in hlapec svojega župnika, katerega povelju se je moral slepo in brez ugovora pokoriti in zanj opravljati najnedostojnejša dela
Tako smo šli neko popoldne obiskat starega oglarja, ki je imel svojo oglenico nekje v hribih.  Sestri sta zaželeli, da ga obiščemo in z Ivanom sva I privolila . . .
Pot nas je peljala po strminah, kjer so se radi sončili kuščarji in so jim delali družbo modrasi, tako lepo pisani, a tako strašni . . . Hodili smo počasi, kajti bilo je v avgustu popoldne. Marica je hodila naprej, za njo jaz in potem onadva . . . Naenkrat je stopila Marica na skalo, ki ji je spodrsnila in Marica je omahnila. S Čudovito hitrostjo sem jo ujel Čez pas in sem skočil ž njo na drugo skalo .. • Anica je komaj mogla zakričati od straha, a jaz sem Že stal trdno na skali in držal prepalo in prestrašeno Marico na rokah. Ko smo se zavedeli dodobra, nismo šli dalje, ampak nazaj domov in doma ni bilo konca govorjenja o mojih zaslugah in mojem pogumu ... A vsa hvalisanja mi niso toliko ganila srca, kakor en sam pogled Maričin, tako hvaležen in ponižen, da ga nisem zaslužil .... Nikdar preje in nikdar pozneje nisem videl tako otroškohvaležnega pogleda, kakor tisti večer in med mnogimi lepimi večeni tistih počitnic je bil najlepši tisti večer . . . Marica, tebe, tvojih oči in tistega večera ne pozabim nikdar!
in opravila, je postal mahoma sam svoj gospod, odvisen kot učitelj samo od Šolskih oblastev.
Kako velikanskega pomena je to
za učiteljsvo, vć dostojno ceniti le tisti, ki mu je znan naravnost sramotni položaj učiteljstva za vlade starega šolskega zakona.
Učiteljstvo je z uveljavljenjem novega šolskega zakona vstalo k novemu življenju, jelo se je krepko gibati in marljivo delovati za narodno omiko in presveto ne samo med Štirimi stenami svojih učnih sob, ampak tudi na vseh poljih javnega življenja.
Baš po zaslugi našega učiteljstva se je jela širiti tudi med prostim slov. ljudstvom omika in prosveta, moderne ideje, ta temelj vsakega pravega napredka, so si jele polagoma, a nevzdržno pridobivati tal in prošinjati najširše sloje naroda slovenskega.
S tem svojim delovanjem pa si je učiteljstvo pridobilo ne samo odkritosrčnih naklonjenih prijateljev, ampak si je tudi nakopalo dosti mogočnih, a zato tudi nevarnih sovražnikov.
DuhovniŠtvo, v Čigar rokah je bilo poprej vse šolstvo, ni moglo preboleti hudega udarca, da se mu je iztrgala šola, katero je smatralo kot izključno svojo domeno in kot nekak svoj monopol, iz pesti, bolelo ga je, da je jelo pešati njegovo gospodstvo med ljudstvom, ker se je jela med njim širiti omika, katere zakleti sovražnik je in mora biti katoliški duhovnik, zato je vesoljno duhovništvo, ker s protesti in z dejanskim svojim odporom ni moglo uničiti novega zakona, započelo najlju-tejši boj proti učiteljstvu kot glavnemu stebru novodobne šole, dobro vedoč, da se takoj podre v nič ponosna zgradba katero je sezidala nova šolska postava, čim se posreči poraziti učiteljstvo, ga spraviti ob ugled pri ljudstvu in ga podvreči svojemu vplivu. To je glavni in končni cilj klerikalne politike.
In v dosego tega cilja niso duhovnik', oziroma klerikalci prav nič izbirljivi v sredstvih.
Ker so se sami čutili preslabe, da bi uspešno izvojevali ta boj, so mobilizirali za to borbo nevedno ljudstvo in ga naščuvali proti šoli in učiteljstvu, slikajoč jih kot najhujše njegove neprijatelje in škodljivce, da ima sedaj slovenski učitelj poleg duhovnika — žal — v so vražnika tudi nevedno ljudsko maso.
Boj klerikalne id est duhovniške stranke proti učiteljstvu traja že dolgo, v zadnjih letih pa že presega vse meje, da je očividoo, da napenjajo klerikalci zadnje moČ>, da bi spravili učitelje pod robski svoj jarem. Nj hovo geslo je sedaj: »Eot-weder bieger, oder brechen'«
Kranjsko učiteljstvo se sed j bori za avojo eksistenco, za zboljšanje svojega gmotnega položaja; vsak pošten in pravično misleč človek mora v tem stremljenju simpa-tizovati ž njim in ga podpirati, — klerika ci pa so izdali parolo »ufiite-
Težko mi je bilo, ko sem se moral ločiti od družine,  ki mi je bila tako i draga, a moralo je biti: oče je zaželel, da bi prišel domov za nekaj časa.
„Kdaj se vrnete?" vprašala me je gospa.
„Gospa, te počitnice ne več in pozneje morda nikoli."
„Nikoli? — Zakaj ne?" Marica je vprašala to tako plašno.
„Bolan sem in Bog ve, ako bom prišel še sploh kdaj v mesto . . . Pozdravljeni !"
Tako sem odšel in res se nismo videli skoro pol leta, kajti tisti Maričin padec me je prestrašil tako, da sera zbolel, a ko sem ozdravel in prišel v mesto, so me sprejeli pri Mančinih hladno in meni se je zdelo, da skoro odurno ... Marica mi je s farizejskim obrazom predstavila svojega zaročenca . . . Priklonil sem se malomarno, posedel nekoliko, potem pa odšel in se nisem vrnil nikdar več . . .
Spomnil sem se bil na ono lepo, ki me je veselilo ob spomladanskem jutru in me potolažilo ob jesenskem večeru in ki jc imelo začetek v tisti utici na večer pred Binkošti . . . Marica, pozdravljena! —
Izza temnih dni.
(Sličice iz življenja raznih papežev ) 0)alje.)
V zgodovini rimske cerkve in rim-sko-nemškega cesarstva je 18. april 1328 eden najpomembnejših dni. Ta dan se je sešel rimski parlament. Na stopnicah cerkve sv. Petra je stal prestol, na katerem je s cesarsko krono na glavi in z žezlom v roki sedel Ludovik, cesar po volji rimskega naroda. Okrog cesarja so bili zbrani velikaši, duhovniki in sholastiki in ljudski zastopniki ter poglavarji, spredaj na trgu pa rimsko ljudstvo. Se nikdar ni videl večni Rim takega cesarsko demokratičnega prizora.
Ko je nastal mir, je stopil na govorniški oder neki frančiškanski menih in trikrat 8 povzdignjenim glasom vprašal: „Ali je kdo tu, ki hoče zagovarjati duhovnika Jakoba iz Cahorsa, ki se imenuje papež Ivan XXII.?" Ker se ni nihče oglasil, je stopil na oder neki opat in preČital cesarjevo sodbo. Papež Ivan XXII. je bil s to sodbo proglašen „za krivoverca in mističnega antikrista" ter vsled tega odstavljen. Cesar je izrecno priznal, da je s to sodbo izvršil sklep duhovščine in naroda. Cesar se je v tem postopanju točno ravnal po naukih monarh isto v, ki so trdili, da je
papež podložen cesarju in koncilu, da ima  cesar  pravico,  papeža soditi kaznovati in da smejo papeža,  ako M ne ravna po verskih predpisih ne saiu<> duhovniki   nego  tudi verniki odsta
Papež Ivan XXII. se je proti tenu: vojskoval kakor blazen. Cesar je seveda tudi papeža sovražil iz dna duše in je z dekretom z dne 28. aprila 1328. obsodil papeža Ivana zaradi krivoverstvu in žaljenega veličanstva na smrt Ko bi bil cesar mogel papeža doseči, bi fi bil dal gotovo obesiti.
Logični zaključek teh korakov je bil pač ta,  da je cesar izbral uo\ papeža.   Minoriti so zahtevali,   naj po stane papež duhovnik  njihovega reda, ki bo stal na stališču, da se papež nima vtikati v  posvetne zadeve iu ki bo  živel  v  evangeljski siromašnosti, kakor apostoli in papež Celestin V. ( je ponudi* papeško krono minoritskemu menihu Petru iz Korbare, Čisto navad nemu klošterskemu tepcu, ki o političnih in državnopravnih vprašanjih ni nice-ui razumel in že zato ni bil kos silno te Žavnim nalogam protipapeia.
Dne 12. marca 1328. so se Rimljani zopet zbrali pred cerkvijo svetega Petra. Cesar je sedel na svojem prestolu, poleg tega pa je bil pripravljen papežev prestol. Beneški Škof je trikrat vprašal
ste se potopili, kakor jc znano dve japonski ladji, na kar so Japonci to delo opnstili in se je eskadra umaknila proti jugu. Torej takrat si japonska eskadra ni upala v obližje Daljnega, 17. pa se je nenadoma pojavila in zardela mesto! Kdor hoče verjeti, naj verjame.
Pogibelj dveh japonskih ladij.
O katastrofi, ki je Japonce zadela v nedeljo pred Port Arturjem, je došlo ved kratkih poročil, a vsa so tako nejasna, da si je težko napraviti jaBno sliko v dogodkih, ki so se doigrali pred portarturškim pristaniščem. Najbolj čudno pa je, da iz uradnega japonskega vira ni prav n kakih vesti, iz česar se upravičeno sklepa, da so bile japonske izgube dejansko veliko večje, kakor je priznal admiral Togo!
K pogibelji oklopnice »Hacuze« je admiral Togo dodatno poročal, da je zadela ob rusko mino, 10 vozlov jugovzhodno od vhoda v portartur-sko pristanišče, ko je križarila na širokem morju pred Port Arturjem, da bi markirala izkroevanje japonske armade.
Oklopnioa je takoj signalizirala, da potrebuje pomoči, a je v istem hipu naletela na drugo mino in se potopila. V istem trenotku se je približala ruska ior-pedna eskadra, obstoječa iz 16 torpedovk, a vendar se je japonskim križarkam posrečilo, da so rusko brodovje primorale, da se je umaknilo v pristanišče. Med onimi, ki so se rešili, je tudi podadmiral Našiva in kapitan Nakao.
Reuterjevo brzojavno agentstvo poroča, da so na »Haouii« utonili 3 kapitani, 33 častnikov, na »Jošinu« pa 30 oficirjev in 2 kapitana, Število moštva, ki je poginilo, pa še ni znano. Vesti, da bi se bila tudi oklopnioa »Suji« potopila in da bi bila tudi oklopniea »Sikišima« poškodovana, se v Tokiju oporeka, vendar še do sedaj ni nobenega uradnega dementija.
»Morning Post« v Londonu poroča iz Šangbaja, da se je katastrofa prigodila med dve uri trajajočim bombardiranjem Port A r t u r j a v nedeljo. V celem so bile poškodovane tri japonske ladje. Ena se je potop i 1 a , d r u g i d v e pa bo Japonci z največjimnaporom spravili stran, vendar pa ni izključeno, da bi se tudi ti dve ne bili pozneje potopili. Rusko brodovje ni zasledovalo japonskih ladij, ker je došel iz Petro-grada ukaz, da ruske ladje ne smejo na noben način zapustiti pristanišča. Izhod iz p o r t art urškeg a pristanišča je zopet popolnoma prost
Iz Čifua pa se poroča in sicer
ii privatnega japonskega Tira, da a e niste a.amo potopili »H a on se« in »J o} i m o«, marveč da atebili v soboto pred Daljnim močno poškodovani ie drugi dve japonski ladji.
Rusi pa zatrjujejo, da je bila pred Port Arturjem ie tretja japonska križarka tako modno poškodovana, dani več sposobna ia boj. V četrtek se je znova slišalo silno gromenje topov izpred Port Arturja. Iz Daljnega došli Kitajei pripovedujejo, da so si Rusi za en dan zopet pridobili kontrolo na železnici, a da so jo zopet izgubili, in da je Port Artur kar najbolje preskrbljen z živili, da se lahko drži mesece in mesece.
Katastrofa pred Port Arturjem je v Londonu napravila silen vtis. Listi pišejo, da je izguba »Hacuze« in »Jošina« za Japonsko e n o r m e n udarec. Njihova mornarica je s tem izgubila približno eno desetinko svoje vojne Bile. Oklopniea »Hacuze« je zasto pala Mikada pri slovesnem prenosu umrle kraljice Viktorije z otoka \Vigth v Portsmouth.
Obleganje Port Arturja.
Med bombardiranjem v nedeljo, pri čemer so bile poškodovane se tri japonske ladje, so se baje Japonci, kakor se poroča iz Londona, izkrcali v bližini Port Arturja. V Vejhajveju se domneva, da so Japonci v nedeljo napadli Port Artur s morske in kopne strani.
Drugo poročilo pa pravi, da so Japonci pri Kinčovi in Talienvanu iskrcali 45.000 vojakov in obkolili Port Artur. Japonska Armada je baje še 12 km oddaljena od ruskih baterij. Na železniški progi so neprestano boji. Japonci bodo naskočili Port Artur, kadar bodo imeli zbranih 50.000 mož.
Iz Tiencina pa se javlja preko Londona, da prodira 70.000 Rusov proti jugu, da rešijo Port Artur japonskega obleganja.
Vladivostoško brodovje.
»New-York-Herald« poroča, da so došle zelo vznemirjajoče vesti o vladivostoškem brodovju. Japonci so ga baje izvabili iz pristanišča in ga imajo sedaj zaprtega v nekem ozkem zalivu.
Iz Pariza pa se brzojavlja, da je ruska križarka »Bogatir«, najhitrejša in najboljša ladja vladivostoške eskadre, obtičala na neki skali, kamor jo je izvabila neka japanska transportna ladja, katero je »Bogatir« zasledoval. Moštvo se je rešilo. Vse te vesti pa so neresnične. Včeraj je namreč došel iz Vladivo stoka tale brzojav: Tukaj je vse mirno. V zalivu Petra Velikega  se  pojavijo včasih o-
vralne ladje, ne ia bi ae pri-bliiale pristanišču.
Velik poraz Japoncev?
Ia Londona ae poroča, da je bila armada generala Kuro-kija od Rusov poražena in da ae je moral s velikanskimi
ia gubam i umakniti proti jugu. Ta vest je najbrže resnična! Is Niučvanga se namreč brzojavlja: Veat o umaknenju Japoncev is Feng-vangčenga se uradno potr.uje. Japonci so v ponedeljek 60 milj sahodno od Fengvang-čenga trčili na ruskoarmado 32.000 mož, ki se je nahajala v zelo močnih pozicijah. Japonska armada se je previdno z največjo hitrostjo, a ven dar v popolnem redu umaknila. Druga vest pa pravi, da sicer ni bilo prave bitke, pač pa so ko zaki ljuto napadli desno krilo umikajočega se sovražnika in mu povzročile mnogo škode. Izgube pa so na obeh straneh precej občutne.
Iz Šanghaja pa se poroča, da se je vnela huda bitka pri Hajčengu, katera izid pa še ni znan.
Iz Tiencioa se brzojavlja, da se z vso trdovratnostjo vzdržujejo vesti, da je bila japonska armada na reki Jalu pri Fengvang-čengu hudo poražena. Podrobnosti o porazu se še ne vedo!
Iz delegacij.
Ogrska delegacija.
Budimpešta, 20. maja. Vojni odsek je nadaljeval debato o proračunu vojnega ministrstva. Finančni minister dr. L u k a c s je pojasnil glede obrestovanja in amortizacije teh 400 milijonov. Del. Rakovszkv je izjavil, da bi bil le tedaj pomirjen, ako bi vojna uprava prevzela odgovornost, da ne bo prišla aopet z novimi zahtevami. Toda boji se, pa bo vojna uprava prihodnje leto še več zahtevala. Del. Okolicsanv je rekel, da je po njegovem mnenju le zahteva za nove topove pravilna in opravičena. Vprašal je tudi, kaj je z obljubo ministrskega predsednika glede napisov na vojašnicah. — Del. Lova s z y je rekel, da oboroževanje naše monarhije že vznemirja v inozemstvu ter vprašujejo, komu to velja. — Potem sta govorila zaradi napisov na vojašnicah ministrski predsednik in vojni minister. — Del. Lovaszv je ponovil staro Željo, naj se madjarski častniki premeste v domovino.
Okupacijski kredit.
B u d a p e Š t a 20. m aja. Poročilo o okupacijskem kreditu, za katerega se je bil letos boj v delegacijah med Nemci in Slovani, je prišel v nespretne roke dr. ŠusteršiČa. — Del. dr. Kramar je sicer pozdravil predloženi zaključni račun za leto 1900, vendar je pripomnil, da se ni ugodilo željam in
narod, če hoče fratra Petra iz Korbare za papeža. Dasi bi bil narod raje videl kakega Rimljana kot papeža, jc vendar soglasno pritrdil nasvetu beneškega škofa. Nato je vstal cesar in je fratra Petra slovesno proglasil kot papeža Nikolaja V. Cesar je novemu papežu nataknil ribiški prstan na prst, mu obesil Čez rame papeško oblačilo in ga posadil na svojo desno stran. Pred začudenimi Rimljani je sedel cesar, ki so ga Rimljani sami izbrali, in papež, ki so ga Rimljani sami izvolili. Beneški Škof Jakob je novega papeža mazilil, nakar mu je cesar lastnoročno posadil papeško krono na glavo.
Po sodbi cerkve je bil veliki Hohen-stauf, cesar Friderik II., najstrašnejši sovražnik papeštva. Zdaj so duhovniki spoznali, da je bil Friderik II. Še prav nedolžen človek v primeri s cesarjem Ludovikom. — Česar bi se Friderik II. nikdar ne bil upal storiti, to je Ludovik storil brez strahu. Ludovik je dal z brezprimernim pogumom boju med cesarstvom in papeštvom revolu-cijarno in demokratično smer. Kakor so se Časih papeži pridružili demokraciji, da so njene moči mogli porabljati za DoJ proti cesarjem, tako je zdaj cesar apeliral na demokratični princip o veličanstvu naroda in je s tem principom sel v boj proti papeštvu.  Ludovik je
sprejel cesarsko krono ne iz rok papeža, nego iz rok naroda in povrnil je narodu pravico, da po svoji volji izbere papeža. Cesar je vse kardinale proglasil za krivoverce in prepustil, da izvolijo duhovniki in verniki poglavarja rimske cerkve.
Te radikalne premembe so bile posledica tega, da je papež rezidiral v Avignoni in od tam začel brezumen boj proti cesarju. A že sedaj sta bili obe oblasti, ki sta se borili za prvenstvo, papeštvo in cesarstvo, samo še senca tega, kar sta bili v prejšnjih stoletjih. Vsled poraza papeža Bonifacija VIII., vsled bega papeža v zakotno mestece na Francoskem, je papeštvo za vedno izgubilo svoje svetovno gospodstvo. In istotako je krona Karola Velikega izgubila silno mnogo svojega sijaja, ko so po padu Hohenstaufov priznali Habs-buržani rimskemu papežu primat in im-peratorsko oblast, Ludovik pa je krono sprejel iz rok nekaj tisoč Rimljanov.
Ti Rimljani niso bili cesarju dolgo časa zvesti. Čim se je pokazalo, da cesar ni v stanu ugnati neapoljskega kralja, so se Rimljani obrnili od njega, posebno še, ker je cesar od njih zahteval denarja za vojne namene. Cesar je moral takorekoč bežati iz Rima. Radikalni prevrat, ki ga je cesar pro-vzrečil v Rimu, je bil v nekaj urab
uničen. Neapolitanci so bili z navdušenjem sprejeti in so brez odpora izvedli restavracijo papeštva.
Kakor je bil začetek cesarjeve vojne v Italiji izredno srečen in sijajen, tako žalosten je bil njen konec. Samo osem mesecev je bil cesar gospodar Rima, do aprila 1329. 1. je bil v Pizi, decembra tistega leta pa je moral oditi v Nemčijo. V Italiji je bila njegova stvar izgubljena, stranka Gibelinov je razpadla, velika večina mest je sklenila mir s papežem, Piza pa je proti-papeža Nikolaja V. izročila, oziroma prodala Ivanu XXII. in ga poslala v Avignon. Ta protipapeŽ, ki je leto prej najstra8tneje preklinjal „krivoverskega duhovnika Jakoba" je pisaril zdaj pasje ponižnosti polna pisma na „najsvetej-Šega papeža Ivana XXII.u Zaslužil je svojo usodo: izberacil si je milost in umrl v zaničevanju. Z vrvjo okrog vratu je moral stegnjen kakor pes ležati pred papežem in prositi odpuščanja.
Ivan XXII. je triumliral. Odpustil je temu najklavrnejšemu vseh proti-papežev, kar jih je kdaj cerkev videla, sprijasnil in pomiril se je z Rimom in in z vsemi drugimi italijanskimi državami in prišel je v položaj, da je lahko ošabno odbil mirovne ponudbe cesarja Friderika. (Dajje prih.)
zahtevam delegacije, ker je obračane izdelal le bosanski računski oddelek, za parlamentarno kontrolo pa velja le obračun, ki ga preskuša najvišji računski dvor. Nadalje je vprašal, v kakem stadiju je   vprašanje o pravoslavni cerkveni  avtonomiji  in ali tudi Turčija kaj  stori,   da doseže enako cerkveno avtonomijo, nadalje je vprašal kako jc z ureditvijo plač ljud-skošolskimučiteljem;ali minister Burian, odkar je Bosno obiskal, ni pripravljen, ugoditi glede zahtevane raz-širjave avtonomne samouprave ter urediti politično upravo svobodnejše in manj policijsko ; končno ali ni minister   že  napravil  stalnega  načrta o davčni   reformi,   da bi se breme desetine odpravilo.  — Del. grof Lažanskv je grajal nizke cene lesa v Bosni, [ki tlačijo avstrijski les za 20% v ceni. Izrazil je Željo, naj bi se  na  bosanskih  železnicah  ne dopuščale za  les  tarifne olajšave. — bel. vitez. Abr ah a m o vic z je vprašal, ali se res v bosanskih gozdih oddaja les za sramotne cene. — Del. Dober-n i g g je opozarjal na pomanjkljivo železniško zvezo med Dunajem in Bosno  ter izrekel željo, da bi se že skoraj zgradila železnica Banjaluka-Jajce  ali direktna   proga v Boroš. — Skupni finančni minister baron Burian je odgovarjal, kakor smo  že deloma omenili,  na vse  interpelacije in vprašanja. Glede pravoslavne cerkvene avtonomije jo rekel, da je vse v najlepšem tiru, dočim je glede mohamedanske avtonomije velik zadržek, ker bosanski mohamedanci nimajo pravih zastopnikov. Glede učiteljskih plač se je za sedaj storilo toliko,  da so se desetletnice spremenile v petletnice, več pa zaradi obremenjenega   proračuna ni mogoče stariti. Glede politične a v tonom i j e je izjavil  minister,   da   vlada sama opozarja večje mestne občine na to ter se sploh izdelujejo načrti  za organizacijo kmečkih občin, kar bo kmečkemu prebivalstvu posebno všeč, ker želi, kakor je to pri Jugoslovanih sploh, upravljati   samo svoje občinske zadeve. O davčni reformi je rekel, da se deluje pred vsem na pavšaliranje desetine. Tudi železniški tarifi se bodo revidirali, ne toliko zaradi lesnih interesentov, kakor zato, ker potrebuje dežela večjih dohodkov od železnic. Na zgradbo novih železnic paše dolgo ni misliti,  ker zmaguje dežela komaj stroške za novo železnico iz Sarajeva do vzhodnje deželne meje, ki se sedaj gradi. S tem je bil tudi ta pereči premet dognan in kredit se je odobril.
Ogrski državni zbor.
Bu dapešta, 20. maja. V današnji seji je posl. Thaly vsled sklepa neodvisne stranke vložil nujno interpelacijo zaradi povišanega proračuna za vojne potrebščine in zaradi balkanske politike grofa G olucho \vskega. V interpelaciji najprej ostro kritikuje Goluekow-skega ekspoze ter graja predvsem v diplomaciji popolnoma neobičajne ministrove besede zoper Turčijo, s katero državo je Ogrska v naj-presrčnejih razmerah. Goluhow-skega postopanje je povsem nelojalno, namen njegovega govora pa je vsaj misteriozen. Interpelant pravi, da hoče grof GoIuchowski najbrže tirati Turčijo v balkansko vojno, dočim pomeni oboroževanje vojne uprave najbrže priprave za to. Naglo grajenje vojnih ladij pomeni vsakojak k o n fl i k t z Italijo. Politika grofa Golucho\vskega nas vsekakor privede v kritičen položaj. — Ministrski predsednik je sicer takoj odgovoril na to interpelacijo, toda zadovoljni niso z odgovorom v neodvisni stranki, kjer so pričakovali poklone Turčiji.
Vtis Goluchovvskega ekspo-zeja na Ruskem in Turškem.
Petrograd, 20. maja. Vsi mero-dajni časopisi na Ruskem pozdravljajo z zadovoljstvom odkritosrčne izjave avstro-ogrskega ministra za zunanje zadeve, grofa Goluchowskega. „Novoje Vremja" pravi, da je s to izjavo brez vsakega dvoma potrjeno, da obstoji dogovor med Avstro-Ogrsko in Rusijo iz leta 1897. neomahljiv ter je podlaga za skupno akcijo. Nazori grofa Goluchovvskega o balkanski politiki so tudi nazori ruske diplomacije ter imajo vsled tega za turško državo dvojno veljavo.
Sedaj pač skoraj ni misliti, da bi si upala Turčija še nadalje sc upirati reformam. S posebnim zadovoljstvom pa pozdravljajo ruski listi tiste besede v ekspezeju grofa Golu-hovskega, s katerimi odločno svari Turčijo.
Carigrad 20. maja. Izjava ministra grofa Goluhow8kega je napravila na vlado in na sultana močan vtis, o katerem pa se ne more reči, ali bo rodil spoznanje ali pa znano mohame-dansko trmo?
Iz Srbije.
Belgrad, 20. maja. Srbskim oblastvom se je končno vendar posrečilo priti do živega tistemu človeku, ki je zalagal inozemsko časopisje s samim obrekovanjem o Srbiji, njegovi dinastiji in narodu. To je bil neki Steinhart, dopisnik dunajskega lista »Zeit«. Srbska vlada ga je za vedco izgnala iz Srbije ter se je preselil v Zemun, cdkoder nadaljuje svoje obrekovanje. Značilno za nemško jezo vsltd tega je pač to, da bo nemški listi raztrobili, da je srbska vlada izgnala štiri dopisnike, in sicer listov »Zeit«, »Ptster Lloyd«, »Dail/ Mail« in »Vossieche Zeitung«, dočim se je seveda šele sedaj izredalo, da je bil famozni Steinhart, ki je tako grdo izrabljal slovansko gostoljubnost, sam dopisnik vseh teh štirih listov.
Belgrad, 20. maja. Vlada se je odločila, da zgradi novo parlamentarno poslopje po načrtih dunajskega arhitekta Jovanoviča; proračunjena sta dva milijona frankov. Ono krilo kraljevega dvora, kjer sta bila umorjena kralj Aleksander in kraljica Draga, se podere in snova zgradi.
Belgrad, 20. maja. Zatrjuje se, da obišče kralj Peter ofieialno kneza Ferdinanda v Sofiji, kakor brž se ta vrne iz Ogrske.
Papežev protest.
Rim, 20. maja. Papež se je le nerad udal; da je podpisal znani protest proti obisku francoskega ministrskega predsednika v R mu. Komu je kardinal del Val zatrdil, da je tak protest nujno potreben, vzkliknil je baje papež: »Moje drage, nepo-zabijene Benetke!« Prepis protesta so dobile le katoliške države: Avstrija, Španija, Bavarska, Belgija in Portugalska. Sedaj seveda že uvidijo v Vatikanu, da so napravili budalost ter bi radi, da bi papež izdal novo okrožnico, ki bi zabranila pretrganje diplomatskih vezi s Francijo. Govori se tudi, da bo vs;?d tega moral odstopiti državni tajnik M e r r y del Val s, proti kateremu je zavladala v vplivnih vatikanskih krogih velika mržnja.
Sestanek vladarjev.
B e r o 1 i n , 20. maja. Zatrjuje se, da obiščeta povodni letošnjih velikih vojaških vaj nemškega cesarja italijanski in špan.-k kralj. Sestanek bo imel politično v»> »ost, ker pri obstoječih razmerah sp- p.ikemu kralju nikakor ni mogoče skati italijanskega kralja v Rimu.
Dopisi.
Iz Sore   tri Medvodah«
Novo rožico v venec prelepih Čednosti in jeklenega zna ja stekel si je oee Smo ve, župan ob iue Medvode, pretekli torek pri t« ».kurenČni obravnavi za popravila žu,v.ušla v Sori. Moz je bil vseskozi naj^1 goreč zagovornik misli, da naj so »pravi to župnišče primerno onemu, ki naj v njem biva in gleda čez vso im kot nje pristojnik. Ko pa je prišlo < konkurenčne obravnave, je zastopal veda po svoji značajnosti popoluoiu tasprotuo misel, in ako bi se poen > njemu in tistim njegovem li» zasl ornem prevpiti celo ostalo župnijo, \ u bi od popravila imel g. župnik h iko, da ne bi nanj teklo m da ga bi burja vzela, v ostalem\pa bi os arovž kakor doslej. PolevieoH prostor« namreč nerabnih, deloma nagnu-u 'upijani bomo tudi od tega nekaj teli. Plačali bomo namreč nekaj i ikov in ponosni moramo biti, is popravljeni farovž še zmiraj edei jgrših v ljubljanski š k o i i li nismo sicer zato in nikdar ne b« 'a se zidajo palače našim duhovnik m, pač pa jim privoščimo njihovim premerno Življenje. Na tem stališču ■ bili pri nas Še v posebni meri z*- ker je prav sedanji g. župnik sploš ed nami zelo priljubljen, in župlj ini U mu radi izkazali
tudi s popravilom župnisča svojo veliko naklonjenost. Očetu Smovcu pa to ni bilo všeč in zdi se nam, da mora sovražiti sedanjega g. župnika in vse naslednje Župnike, ker jim ne privošči stanu primernega stanovanja. A sedaj je edina prilika, da se župnišče lepo preredi, Če bo zamujena ta, ne pride druga in nobena konkurenca ne bo tega dovolila, kar bi sedaj dopustila. Znano nam je, da oče Smovc stoji vedno pri g. škofu in, sedaj smo radovedni, ali je to SmovČevo nastopanje posledica dogovora s škofom ali ne. Potem v prvem slučaju bi mi sklepali, da je tudi škofova želja, naj ima sorski župnik za vselej slabo stanovanje. Ako pa to ni po dogovoru, mora g. škof iz tega oziroma Smovčevega značaja izvajati logične sklepe. Govorili bodemo o tem še, danes povemo le to mirno v pomisleku. Izjavljamo pa naravnost da odjenjali ne bomo, ako se oče Smovc s svojo družbo na glavo postavi ali pa v dva pehara krompirja. Visoka vlada se pa prosi, naj nam k bodoči konkurenčni obravnavi pošlje dva moža, moža, katera bodeta znala s svojim umom bolje razpolagati. Mladine imamo tu dovolj.
Iz Idrije. V svojih zadnjih dveh člankih „Delavske razmere v Idriji"4 smo podali popolnoma objektivno in resnično sliko o dejanskem položaju idrijskih rudarjev. Postavili smo se odločno na stran delavstva ne oziraje se ne na levo ne na desno, izognili smo se tudi ravno vsled tega, ker smo hoteli dobri stvari le koristiti, vsakemu osebnemu napadu. Seveda nikakor nismo mogli odobravati nepremišljenega nastopanja prenavdušeuega Kristana, t^da osebno ga žaliti ni bil naš namen. To je vsakdo lahko izpoznal iz omenjenih Člankov in očitalo se nam je celo z več strani, da smo vročekrvnega moža malo prerahlo potipali za žilo. Ali vzlic temu gosp. Kristan v zadnjem „Napreju" kar besni nad nami, nas dolži denunciranja, Češ, da smo Ščuvali nanj žandarmerijo, pravi, da mu zavidamo njegovo službo i. t. d. Zakaj pa niste stvarno pobili naših izvajanj, zakaj se zatekate k psovkam? Zakaj nočete priznati, da ste tudi vi podvrženi napakam? Čudno se nam zdi, da g. Kristanu še ni jasen pojem denuncijanstva, saj se je izkazal tudi že na tem polju, Če ni ravno šlo drugače, še bolj pa se nam zdi Čudno, da se ima za tako strašno brihtnega, pa ni Čutil ironije, ki je ležala v dotičnih stavkih. Toda naj že bo kakor hoče, toliko pa je gotovo, da mu njegove službe prav nič ne zavidamo, saj pokojnine si z njo ne bo prislužil, vemo pa tudi, da z demagogstvom prisluženi kruh je trd. Kar je pa najbolj smešnega v celem vedenju Kristanovem in pa najznačilnejše za idrijske socijaliste, ki ne protestirajo proti temu, je pač dejstvo, da sa smatra on za poosebljeno delavstvo, delavstvo sem jaz in jaz sem delavstvo, kakor francoski kralj Ludovik XIV., kije rekel: „Država sem jaz." Kdor se norčuje iz bolehne Kristanove mogočnosti, ta je sovražnik delavstva, pa naj mu je usoda istega še tako pri srcu. Xas sicer vsaka taka sodba gosp. Kristana pušča hladne, in nimamo prav nič proti temu, če je svoje privržence prepričal, daje nezmotljiv, da je dober gospodar, da je hišo za prodajalno kupil poceni, da ne bo samo on imel koristi od nje, ker mu g. K. ne bo več mogel povišati stanarine, kakor mu je bil obljubil, ampak da bo nova centrala nov vir novih dohodkov za vse člane, vsemu temu mi prav nič ne ugovarjamo, mi se pa ne damo prepričati, da bi rudarjev sin moral biti Kristanov kimovec in da bi bil sicer nič vreden človek. Da, gosp. Kristan, poznamo bedo idr. rudarja, še bolj nego vi, in ravno zato smo proti vašemu nepremišljenemu nastopanju, ker vemo, da z njim delavstvu več škodujete nego koristite. To nam sami dokazujete v „Napreju", ko pravite, da delavci niso zahtevali, naj se ugodi njihovim predlogom, ampak da so zahtevali samo odgovora. Če se to ne pravi imeti ljudi za norce, potem ne vemo, kaj bi rekli! Le stavite resolucije, papirja ima direkcija dovolj, da vam bo lahko dajala odgovore. Medtem se bo delavstvo Že spametovalo. Toliko v odgovor na neutemeljene psovke. G.
Iz Novega mesta. Dne 2. junija t. 1. obhajala bode naša meščanska in meščanske garde godba petdesetletnico svojega obstanka. V to srho priredi se popoldne koncert na vrtu pri Mullerju. — To je dosedaj pač redek slučaj, da bi se godba v malem mestu mogla vzdržati toliko časa, ker se še v velikem mestu navadno ne more dolgo držati, akoravno so ji tam mnogo boljša denarna sredstva na razpolago. Ta godba Be je ustanovila 1. 1854. pod kapelnikom J. Šenica in je bistveni del uniformovane meščanske garde. — Stroški za isto se pokrivajo deloma iz blagajne meščanske garde, deloma iz prostovoljnih mesečnih prispevkov raznih podpornikov in znaša Število godcev razun kapelnika vedno okoli 25 mož. Ivi znati se mora nepristransko, da je ta godba ena izmed najboljših na Kranjskem, posebno pa je viden njen napredek od tedaj, ko je prevzel mesto kapelnika g. Filip Emer-Šič, kajti s skromnimi sredstvi, kakor
pri nas, je zelo težavno vzdrževati dobro godbo in želeti bi bilo, da bi ista gospoda, ki sicer rada posluša dobro godbo tudi svoje majhne prispevke — nekateri celo ničesar ne plačujejo — nekoliko zvišala, kajti več ko je podpore, boljša je godba. — Mestna občina novomeška ima res sedaj vedno več izdatkov radi raznih novih naprav, kakor v prejšnjih letih, pa vendar naj bi godbi nekoliko več letne podpore dovolila, vsaj toliko kakor daje metliška občina vsako leto svoji godbi, saj se mora priznati, da je ravno dobra godba tisti važni faktor, ki ob raznih prilikah daje mestu mestni značaj ter veliko pripomore za povzdigo mesta, posebno napram tujcem. Prezanimivo je, da sta Še živa dva godca in sicer klarinetist narednik in godbeni vodja Matija MerŠe in basist narednik Franc Mišjak, ki sta od pričetka godbe skozi celih 50 let vedno najmarljivejše izpolnjevala svojo dolžnost. — Ob tej priliki jima najpri-srčnejše častitamo ter želimo, da bi še veliko let zdrava in čila vzpodbujala svoje mlajše tovariše s svojim lepim zgledom.
Iz Knežaka. Odkar je prišel v Knežak kaplan g. Andrej Magajna, to je v dobrem pol letu, me je duhovski list „Slovenec- že petkrat počastil s svojim napadom. Spočetka se zato nisem zmenil, nadejajoČ se, da bo domišljavega dopisnika vendarle srečala pamet. In pustil sem ga na miru, kakor se pusti na miru tista smradljiva reč na cesti. Pa ker mi le ne da miru ter se je v 107. štev. „Slovenca" celo spravil nad mojega osivelega očeta ter tudi učiteljstvo valja po svojih umazanih ustih, sem prisiljen odgovarjati zaradi javnosti; kajti skrajni čas je, da se tega nedostojnega Človeka prime nekoliko za njegova ne ravno majhna ušesa ter da se ga nekoliko .manire-nauči, sicer bi se utegnil navzeti fiksne ideje, da so imeli njegovi klaverni dopisi res tolik vpliv, da mi je ž njimi zaprl sapo. Da mi je ni, se bo v kratkem prepričal. — S slepim revežem Antonom Fabcem nimam nikake druge zveze nego usmiljenje. Vendar ga laž-njivi dopisun vleče za lase v svoj dopis, samo da si ustvari priliko udribati po meni. To je dobro delo usmiljenja! Lahko bi sicer dal Častno besedo, da sem takisto za Fabcev odgovor toliko vedel, kolikor za deviško nedolžnost kneskega kaplana; pa ker mi je znano, da pri „Slovencu- Častne besede nimajo v velikem kreditu, zato raje opustim to namero ter dopisniku brez zavidnosti privoščim mnogo prav prijetne zabave v družbi s Fabčevim osličem. Vaša nova posojilnica me malo briga. Pri njeni ustanovitvi sem si štel v dolžnost, da sem ljudstvu zadevo pojasnil. Zdaj Daj si vsakdo postelje, kakor mu ljubo in drago. Vaše vedno hvalisanje se mi pa vendar zdi nekam sumljivo. To bo menda ravno taka, kakor če kokoši prav dosti kokodakajo. Sicer je pa za našo občino slabo znamenje, ako posojilnica tako dobro posluje! Duhovnik Drozd na Češkem je tudi neprenehoma hvalil svojo posojilnico. Vsako leto je bilo polno dobička, a nazadnje je manjkalo v nji 8 milijonov kron. Dnhovnik je sicer zaprt, a ubogi ljudje, ki so svoje trdozaslužene prihranke zaupali njegovi „žegnani" posojilnici, so prišli vendar ob ves svoj denar. KneŠki kaplan ne more pri posojilnici ničesar zgubiti, ker nic ne riskira in tudi nima kaj riskirati. Tega pa seve nikomur ne pove, da je posojilnico zato ustanovil, da prav poceni in brez lastnih stroškov lovi ljudi na svoje limanice zaradi prihodnjih volitev. Seve, on si želi takega občinskega odbora in župana, s katerim bi lahko storil, kar bi hotel. In to se sigurno zgodi, Če ne bode znabiti za zdaj kaša vendar še prevroča! Dopisniku se tudi nekaj -zdi* glede mojega vpliva na kneško občino in glede moje županske časti. Da ne bo predolgo v dvomu, ga takoj slovesno zagotavljam, da bom vstrajal na svojem mestu do zadnjega dne. Tega veselja vam pa res ne privoščim, da bi se odpovedal pred časom! Za to bo še prilika, ko me bo kneški kaplan vrgel z županskega stola ; saj ima — kakor se govori — Že vse vo-lilcekneške občine „na špagi- in sem pri prihodnjih volitvah sigurno izgubljen. Torej prosim vljudno za prijaznost, potrpite še nekoliko časa, boste prišli v kratkem na vrsto! Dopisnik mi grozi tudi z disciplinarno preiskavo in celo b prestavljenjem od tukaj, češ, da ve nekaj o mojem ravnanju do podrejenega učiteljstva. Izjava tukajšnjega učiteljstva bodi odgovor nesramnemu intrigantu. Pa, Bog vari, da bi kdo mislil, da dela te zdražbe naš častiti gospod Andrej! Ne, ne; on je povsem nedolžen. Za zdaj torej še upam, da me — proti želji dopisnika — ne bodo še sežgali na grmadi in da bom našel pri šolskih oblastih še milost, ali za bodočnost sem v skrbeh in g. Andrej deli z menoj to skrb! Končno mi je omeniti še ene podlosti najnovejšega lažnjivca iz Knežaka. Očita mi konkurz, ki sem ga baje videl v rodni hiši. To je infamno, podlo obrekovanje, ki ga more zapisati le kako surovo kaplane. Ne zaradi dopisnika, nego zaradi javnosti hočem to
zadevo nekoliko osvetliti. Moj oče je ubožne, pa poštene hiše sin. Z golimi rokami in s trudom si je pridobil nekaj premoženja. Pa prišle so nesreče. Skozi 20 let ni bilo niti dveh mesecev v hiši brez bolezni. Umrlo je v tem času 11 rodbinskih Članov, večinoma v cvetu mladosti. Te dolgotrajne nesreče so premoženje skoro uničile, a konkurza ni videla naša hiša nikdar! In duhovniki so vseeno prejeli od naših 11 eri h mrliČev običajno mastno štolnino ! Dokler je bila hiša trdna in v dobrem stanu, je duhovščina prav rada zahajala vanjo in bila vsikdar gostoljubno sprejeta; poznejši gospodje so krenili drugam, a k nam so hodili samo po — mrliče. Skrajno surovo pa je, ako neznani dopisnik izrablja nesrečo svojega bližnjega samo z namenom, sramotiti pred javnostjo v delu in trudu osivele in že itak težko izkušene sta-riše. Kristus je učil: .Spoštuj starost in ne posmehuj se sivi glavi !u Le Človek, ki so mu v zakrknjenem srcu zamrla vsa blažja čutila, ki je popolnoma posurovel, more napisati tako podlost in tem sramotneje je, ako bi bil ta človek znabiti katoliški duhovnik ! Pa še nekaj ! „Častiti" dopisnik se ženira in je jako sramežljiv. Skriva se in se noče pokazati. Prosim v prihodnje, kadar boste spet kako lumparijo napisali, da podpišete svoje častitljivo ime, ker bi vendarle rad vedel, če imam opraviti s kakim kaplanom ali s kako „barabo". Zagotovljeni pa že smete biti, da, če boste vi mene s kamenjem, vas ne bom jaz s kruhom.
Dragotin Četnik.
Vipavski torbar.
Delavsko podporno društvo Ajdovščine in Šturij slavilo je preteklo nedeljo blagoslovi jen j a svoje društvene zastave. — To je vse lepo in dobro, in tudi mi bi bili veseli, ko bi ie ne dišalo vse skupaj malo preveč po — žlindri.
Župnik Košir strašil je pretekli torek po Colu; pravijo, da se je prišel vnovič prepričat o istinitosti številki 13 —
Golske klerikalce je zelo razburila naša vest, da pristopajo h katoliškemu društvu tudi ljubitelji šeste in sedme božje zapovedi. Zbrali so se k posvetovanju, sklepali so iu sklepali, kaj naj se ukrene zoper nečuveno »diabolično predrznost« vipavskega torbarja. In sklenili so pri rujnem vincu soglasno: toži naj se ga. — In veseli so bili katoliški možakarji, le nekdo je točil kot lešnik debele solze in ni se mogel utolažiti. Pogledali smo natančneje, kdo ima vendar tako rahločutno srce in videli smo — našega poslanca za jazbečevo luknjo. — In naenkrat je vse obmolknilo, a on je vzdihnil: »Ah, če bi že mene dejali v časnike, mene, ki s e m k d a j n a pr a v i 1 ž e kako okroglo, ne pa gospoda, ki je nedolžen, kakor angeljček.« — In vsi so kmali. P. A.
V Adamovi obleki prišel je te dni umobolni mladenič iz Budanj v Vipavo. Neienirano prehodil je ves trg, no, naposled so ga vendar prijeli ter zaprli začasno v — »šup«. Pa je bilo zopet vrišča, posebno med — nežnim spolom.
UršiČevi ognjegasci iz Šentvida so bili tudi navzoči pri vspre-jemu generalnega štaba. Sicer moramo priznati, da so se prav vrlo obnašali in bili vseskozi v pomoč Vipavcem, le — no, nesreča je nesreča; ko so dospeli do slavoloka, komandiral je njih poveljnik »pol obrat na desno«, a skoraj polovica je napravila »pol obrat na levo«.— Nesrečni slučaj opravičuje se sedaj tako, da je sterila četa hiperkleri-kalnih ognjegasoev napako zato, ker ni hotela kazati nasproti stoječi cer kvi svojih hrbtov, skratka — iz gole religij ozitete. — Se tudi »na znanje vzame«. — K—č.
Tedenski pregled.
Najprej v premislek ljudem vsem živim, kako naj ae torbar stori neškodljivim?!
Medvede v Hraaici so zasledili, pa se bodo zopet lovci v eselili, ti nafti lovci in — pili — hm, na — medvedovo kožo. —
Spolnile so se besede preroške: Uraič se je „petjotarjau ustrašil , tožil je in — plača sodni jake s troske.
Na Colu zasijala zvezda miru j e, ker se ob sedmih klerikalcem, ob desetih liberalcem mafiuje.
Nova stolpna ara se v trgu,
s t ara v Logu postavi;
pa pravijo — „torbar" ne koristi Vipa vi.
V farovžu je silna zamera, ker se je dekanu vrnila u mazana tobakera.
Trije miroljubneži so napravili župnijske izpite, častitamo, vsaj kakor ste bili — bodite ! —
Poeta nattis.
Slovenska Matica.
135. odborova seja, v sredo dne 18. velikega travna 1904.
Navsočni: Gg. P. Grasselli (kot (predsednik); J. Dimnik, A. Koblar, dr. J. Lesar, Pr. Novak, Pr. Orožen, M. Pajk, R Pera-sek. L. Pintar, M. Pletersnik. dr. L. Požar, A. Senekovič, dr. J. Stare, I. Šubic, dr. A. Use-ničnik, Š. Vavrfi, Fr Wiesthaler in V. Zupančič (odborniki); E. Lah (zapisnikar). Skupaj 19.
Predsednik proglasi sklepčnost, pozdravi navzočna in otvori sejo.
Na znanje se vzame, da je dne 31. sušea t. 1. umrl trgovec in posestnik J. Rode ki je društvu v svoji oporoki volil 500 kron.
Svojemu Častnemu članu, c. kr. dvornemu svetniku in rednemu vse učiliščnemu profesorju] vj Pragi, dr. J. K vi d ali, je »Matica« dne 6. t m. ob njegovi sedemdesetletnici brzojavno Čestitala.
Zapisnik o 134. odbcrovi seji, ki sta ga pregledala in potrdila odbor nika profesorja Pajk in Ter usek, se odobri brez ugovora. Današnjemu zapisniku bosta overovatelja odbornika profesor Orožen in ravnatelj dr. Požar.
Tajni ko v o poročilo o računskem sklepu za 1. 1903, o izkazu premoženj«, o proračunu za 1. 1904, o depozitih in o narodnih ustanovah ae odobri. Računi imajo biti pri občnem zboru društvenikom tiskani na raspolaganje.
Sklene se, da bo letos občni iborv sredo, dne 8. rožnika, ob šestih popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«.
Tajnikovo poročilo o poverjeni-Štvih, društvenikih, knjižnici in knjižni zalogi se brez ugovora vzame na znanje.
Častnemu članu J. Legu je izreči pismeno zahvalo za blagohotno prepustitev dvoje še neobjavljenih pisem dr. Fr. Prešerna in M Čopa Tr. J. Čelakovakemu.
Ker se nihče več ne oglasi za besedo, zaključi predsdnik sejo ob 5. uri 40 minut popoldne.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 21. maja.
— Izvr&evalni odbor narodno-na p red ne stranke zboroval je v sredo, dne 16. t. m. Raz-motrivala so se vsa sedaj aktuvalna vprašanja in konstatiralo popolno soglasje izvrševainega odbora z državnozborsko narodno-napredno delegacijo.
— Župan Hribar je obolel za hudim pljučnim katarom in nekaj tednov ne bo uradoval, ker se mora radi zdravljenja podati na jug.
— Susteršič v delegaciji. Ker dr. Susteršič v poslanski zbornici še vedno ne sme govoriti, se oglaša tem pridneje v delegaciji. In oglaša se tem pridneje, ker mož ne zna samo krompirja peči in žlindre prodajati; Susteršič zna vse in razume vse, skoraj tako, kakor nemški cesar Viljem. V zadnjem zasedanju delegacije se je lotil volitve sedanjega papeža. Strahovito je rentačil, da ni bil izvoljen kardinal Rampolla, nego sedanji papež Pij X. Sicer ni Susteršič nikogar imenoval „lonapa", „falota" ali „pijanca-, toda že to, da je izvolitev papeža popisoval tako, kakor bi bila nezakonita in kakor bi Pij X. krivično nosil papeško krono, je provzročilo na Dunaju in v Rimu pravo paniko, Goluchowski več dni ni mogel spati, papež pa je bil v silnem strahu, da bo moral krono odložiti. Hitro je poklical ljubljanskega škofa na pomoč in naš Tone ga je res rešil. V zahvalo za to rešitev je papež odobril celo nečuveno početje ljubljanskega škofa. E, kaj pač vse stori Človek, da ohrani tako službico, kakor je papeževa! Tudi v drugih vprašanjih je dr. Susteršič že dosegel znamenite uspehe. Govoril je o dvoboju, in v kratkem bo dvobojevanje ustavljeno v armadi. Pri tem vprašanju se je pokazalo, da Susteršič ne skrbi samo za klerikalce, nego tudi za liberalce. Klerikalec ne sprejme nikdar dvoboja, nego prikrije svojo strahopetnost z „verskim prepričanjem." A vender je Susteršič nastopil proti dvoboju, ki je „liberalna navada* in da tej navadi naredi konec, 0 tem seveda še dvomiti ni, to je le vprašanje Časa. Svoje talente in svoje zmožnosti pa je dr. Susteršič pokazal tudi sedaj, ko zahteva vojno ministrstvo več sto milijonov kron za vojne namene. Minister Pittreich je delegatom razložil, da te milijone neizogibno potrebuje, ako naj bo armada  kos vsa-
kemu slučaju. Kolikor je nam znano, je bil dr. Susteršič pač nemški burg, ki se je skrbno ogibal vsakega orožja, in je bil pač enoletni prostovoljec pri oddelku kozlov dunajskih minoritov, ali vojaške suknje ni imel nikdar na sebi. Naravno je torej, da smo mislili, da vsaj glede vprašanja o armadni organizaciji, o skrivnostih artiljerije, o posebnostih torpedovk, o strelivih in tacib rečeh ne ve ničesar. A zmotili smo s.j. Tudi v tem oziru je dr. Susteršič izborno podkovan, tudi v teh zadevah je mož, ki ima svoje mesto in je v stanu presoditi, če so izvajanja ministra-stro-kovnjaka utemeljena ali ne. Minister strokovnjak je stvar pojasnil in dr, Susteršič je vstal ter povedal, da so „die erschopfenden Ausfuhrungen des Kriegsministers auf ihn iiberzeugend gewirkt und dafi die Frage in f a c h 1 i-cher Beziehung f ur ihn abgesehlossen sei." Kaj ne, to je mož ! Minister je pol ure govoril in že je dr. Susteršič vsled svojega korenitega znanja armad-nih zadev prepričan, da je res potrebno žrtvovati 400 milijonov za armado, tako prepričan, da je bila ta zadeva za njega „in fachlicher Beziehung abr-e-schlossen". Skoraj bi Človek mislil, da iz dr. ŠusteršiČa venderle govori sv. Duh, kajti normalen človek vender ne zna vsega.
— Komedijantje   in hujskači- Po končanem Štrajku na Savi in na Javorniku sta  dr.  Susteršič in dr. Krek hitela med prevarane delavce kranjske industrijalne družbe in se na vse načine trudila jih kar najbolj farbati", da bi ne spoznali duhovniških mahinacij in  še  nadalje  ostali zvesti papeževi zastavi. Dr. Susteršič je tako psoval in tulil, da mu je goltanec otekel. Ravno ko je najbolj kričal, ko so na liberalce  leteli   „lumpje", falotje-, „pijanci* itd., mu je zmanjkalo sape in začel je grgrati, kakor bi se potapljal. „Končati moram," je grgral dr. om šič; „ta-le veter me je, kakor vidite, naredil nesposobnega, da bi nadal; svoj govor." In odstopil je in m->r odnesti v Ljubljano vse  tiste psovke, ki jih je imel Še pripravljene za liberalce. — Sedaj smo izvedeli tudi i o   nastopu    dr.   Janeza Evan>r/ Kreka na  tem  shodu in  morda m odveč, če — akopram nekolik«* kasr. obvestimo  o tem  svoje Čitatelje, govorom dr. ŠusteršiČa se je dr. Krek pr-tduciral kot — abstinent. Dr. Sai šič je rohnel, a dr. Krek mu je k efekt, ker se je neprestano zalival svežo vodo. Delal se je, kakor 1 voda bolje teknila kot najboljše Gladil si je trebuh, kakor bi kotel demonstrirati, kako je  v «da zdra\u iu dobra, ali  včasih je   vendar sk: c: svoj   obraz   tako,   kakor   bi pil strup. Delavci so se tej Krekovi k< diji tiho smehljali, in neki izkušeni vec je dejal: „Gospodu se pa vidi niso vajeni vode; tako težki -žirali, kot da bi pekla.- No, dr. E se je nažlampal vode, kakor mor vi nikdar, in to je bilo zanj slaf> njegov govor je bil najbrž vsled jako — voden. Pri vsaki drugi besedi je povdarjal, da ni pijan. Čemu : darjanje? Da je bil dr. Krek ta trezen, je vsakdo videl, a kaj bi ne bil, saj je bilo  Šele  tri popoldne enem oziru je dr. Krek dostojneje voril, kakor njegov  predgovornik, ke: ni rabil toliko in tako  surovih psovk kakor dr. Susteršič, ah  hujskal K prav tako grdo in lainjivo, kakor njegov kurapaa. Tako je rekel dr. Krek „Tovarna je vzrok, da imate toliki m rličev na Jesenicah. In zakaj ker imate pretežka dela. M a te re-del a v ke ae trpinčijo v tovarni in zat vse pomrje." Pripomnimo samo, da ' tovarni sploh ni omoženib a> lavk. Kar je v tovarni  delavk, k imajo   otroke,   so   večinoma — M a rij ine  device. Res, da precej neza konskih otrok teh Marijinih devic t: na jeseniškem pokopališču in ob vati jc, da te Marijine device tako &c-moraliČno žive — ali vzlic temu je w govorjenje dr. Kreka bilo s k r a j u l' h u j s k a nj e in prav nič druzega. Ste*1 pa imajo ljudje na Savi oči bistre in ^ videli, kako so se  v  zadnjem štrajku v ponočni uri po demonstrativnem ob hodu device in devičarji paroma }H1Z
IV Dalje v prilogi- ^L9mW
gubili ua razne strani. Brez dvoma bo posledica tega zopet nekaj nezakonskih črvičkov in dr. Krek se ne bo mogel pritoževati, če se bo reklo, da je on k temu z agitacijo za Štrajk nekoliko pripomogel. Tudi se je dr. Krek hudo jezil zaradi stanovanjskih razmer. Tovarna ima že sedaj, ko deluje dobrih 10 let kacih 70 hiš za delavce. Najem-ščina, ki jo plačujejo delavci, je majhna. Povrh podpira tovarna  delavce,  ki si hočejo zidati svoje hiše, s tem, da jim daje posojila, apno, opeko itd., vse od-placljivo v malih mesečnih obrokih. To ni   karsibodi.    Sicer pa se  bodo stanovanjske   razmere   hipoma zboljšale, cim bo  zgradba nove  železnice končana. Krekovo govorjenje o stanovanjskih razmerah je bilo torej tudi golo hujskanje. A Krek ni samo dolžil tovarno, da je kriva stanovanjskih razmer, nego jo dolžil, da je   kriva nesnažno sti v delavskih stanovanjih. Mesto da bi   bil  oštel  dotične  katoliške gospodinje, jc prijemal tovarno. Ali naj tovarna vzdržuje še posle, ki bodo snažili stanovanja katoliških delavcev ? K«.učno je razpravljal Krek tudi   o pijančevanju in glas  je   šel   po  deželi: ..Na to se pa gospod dobro zastopijo." Znamenit pri ti  pridigi je   bil zlasti kunec. Krek je delavcem povedal, da zato pijejo žganje, ker premalo zaslužijo, da bi si kaj   boljega kupili, ker imajo  pretesna  stanovanja  in   ker v kotu stanovanja  otroci jokajo. Zaradi tesnega stanovanja  in  zaradi jokanja otrok, pač   ni   treba,   da   kdo žganje pije. Kar se pa tiče argumenta, ki ga je izrazil   dr. Krek  s   klicem „Ubogi trpin, saj moraš žganje piti, ker premalo zaslužiš, da  bi si  kaj druzega kupil/ moramo pa reci, da je to sramotna   brezvestnost.  Krek  je  s tem opravičeval šnopsauje z denarnimi razmerami delavcev; postavil se je na stališče: ce kdo malo zasluži,  mu ni zameriti, da pije šnops. To je pa velikanska laž, ki jo je  dr. Krek izustil zopet samo s  h u j s k a j o č i m namenom. Na Gorenjskem je na tisoče dobro stoječih katoličanov, ki bi si labko kupili vina ali piva, pa vender pijejo le šnops. In to si je lahko razglagati. Za potrebo svojega telesa, za žejo in primerni užitek, bi  ljudje tudi  če so v slabih denarnih razmerah, že še zmogli potrebni denar, da bi si kupili vina ali piva. Toda ljudje hočejo biti pijani kakor  klade, in iz tega vzroka pijejo šnops. Za eno krono se dobi več piva ali vina, kakor ga je za žejo in užitek potrebno, ali ker od te pijače še noben odrasel človek ni pijan, zato dajejo ljudje to krono rajši za šnops. V obče se lahko reče: Več  ko kdo na Gorenjskem zasluži, več izda za šnops, ker je vsem popivačem  edino  in izključno na tem, da so pijani. Tako je, dr. Krek, in nič drugače in zato Vas je lahko sram, da še opravičujete grdo >trast žganjepitja, mesto da bi pobijali strast, se opijaniti za vsako ceno!
— Občinske volitve v Ži-
f*eh. 13. t. m. se je pričela volitev podobčin, katerih je 9. Izvoljenih je 5 narodne-naprednih podžupanov in 4 kierikaic-. Narodno je volila pod občina Dobračeva g. Frara Blažča, posestnika na Dobračevi žt 9; L -dince posestnika g. Ivana Kokalja na L adi n ca b; Zirovski Vrh posestnika g. Gregor^ Jereba na Žirovskem Vrhu št. 30; Vrh posestnika g. Matevža Bogataja na Vrhu št. 6 in Opaie posestnika g. Ivana Mlakarja oa Opaiah št. 8. V četrtek je volil 3. razred, v sojem je narodno napredna stranka sijajno zmagala. Vo-Mloev je biio 301. Narodni kandidati so izvoljeni: G. Nagode Andrej, posestnik na Lavrovcu št. 8, in g. Mlinar Andrej, posestnik na Selu št. 47, oba s 185 glasovi, posestnik in čevljarski mojster g. Govekar Luka v Novi v*si št. 10 s 184 glasovi, posestnik Novak Matevž v Starf vasi št. 1 b 183 glasovi in posestnik in čevljar Kopač Ivan na Dobračevi Št 60 s 179 glasovi. Klerikalci so ostali v manjšini s 115 glasovi. Namestnikom sta bila izvoljena narodno napredna posestnika gg. Jesenko Luka na Novi vasi št. 46 in Pivk Ivan na Selu št. 19. Volilo se 1* od 9. ura dopoldan do 9 ure zve-esr. Jako vrlo so se držali narodno Napredni voiilci. Šele pred priČetkom
volitve so si izbrali sami kandidate, katere so potem skoro soglasno volili. Klerikalci so napeli vse sile, Petron je vozil klerikalne volilce na volišče, a vendar so bili v tem razredu poraženi, kakor še nikoli. Ii-med duhovnov je prišel na volišče samo župnik v Ledinah, katerega je doma nadomestovala v cerkvenih opravilih njegova kuharica. Skrbel je za izborno zabavo volilcem. Sicer se je pa vršila volitev mirno. Včeraj, v petek, sta volila II. in I. razred in je v obeh zmagala narodno-napredna stranka. V I. razredu 80 naši dobili 43 glasov, klerikalci pa le 21
— Kristusovi nasledniki. Z dežele se nam piše: človeku se kar studi, s kakimi titulaturami ae pitajo naši »Kristusovi nasledniki«. Kristus je bil sin božji, pa je hodil bos in ni imel kam položiti glave. Njegovi nasledniki se vozijo v kočijah, stanujejo v palačah in počivajo na blazinah. Kristusa, ki je bil vendar sin božji in Zveličar človeštva, so ljudje tikali, kakor izpričuje sv. pismo, dandanes pa se mora vsakega mokrega kaplana onikati. Ali je kdo Kristusu rekel: »Presvitli«, a!i »Pre-vzvišeni«, ali »Velečastiti« ? Nihče! Ali je kdo apostola Petra ali Pavla imenoval »čestiti gospod 8postol Pe ter«, »čestiti gospod apostol Pavei«. Ali je Kristus imel kakega dvornega kaplana ali duhovne svetovalce? Pri nas pa imajo revni in nevredni nasledniki   take   titulature,   da   je že
• preneumno. Čas bi že bil, da se temu naredi konec. Ker duhovniki ne bodo odnehali, naj se vsaj občinstvo zoperstavi tej razvadi. Ker duhovniki kmete tikajo, naj začno iudi kmetje duhovnike tikati.
— Organizacija propada. »Slavni« katoliški konsum v Dobre-poljah je napravil pred nekaj leti kar dve podružnici, eno v Strugah, drugo pa v Kompoljah, in Jaklič je mislil, da vlovi vso dolino v to konsumsko past. Ali ti načrti se niso obnesli. Vslic vsemu katoliškemu fanatizmu dobrepoljskih kmetov hira ta konsum. Zdaj sta poginili obt podružnici, ona v Strugah in ona v Kem-prjljch. Žalostni ta konec se je oznanil s previdnimi besedami, da je do-brepoljski konsum »Gpustil« svoji podružnici. Kmalu sledi podružnicama tudi konsum sam. Ostal bo samo spomin nanj in — Jakličeva vila.
— Prijatelji treznosti bodo 'meli binkoštni torek cb šesti uri zvečer v »G'sellenvereinu« sestanek. Povabljeni so vsi zdržniki — med katere je stopil tudi dr. Krek — in z mer ni k i prve, drugo in tretje stopnje. Angažiranih je nekaj duhovni kov, na katerih se ho z eksperimenti pokazala pogubnost alkoholizma.
— Vincenc Janič je jani-
Čar postal. Ne na tak način, da bi ob času volitve v okrajni zastop celjski doma ostal, ampak tako, da je odpadnike volil, to pa baje zato, da bi osmi- , ljenje zbudil pri profesorjih nemškega „Studentenheima". Ima tam sina, ki že tri leta en gimnazijski razred obiskuje in je menda nekako bolj slaboten. Da bi sinčku milost izprosil, je Nemce volil in jako drzno nastopal. Človek ;bi mislil, da bi mu vroče postalo, če je kakega Slovenca z očmi srečal, pa nič ne. Vincenc Janič pa s svojim vinom zalaga veliko število narodnih gostilničarjev po Štajerskem, Kranjskem in Hrvatskem, baje celo Narodni dom v Brežicah. Ima se torej za svoje bogastvo Slovencem in Hrvatom zahvaliti. Ko je pa zatajil sveti spomin svojih narodnih roditeljev in Nemce volil, je rekel s tem: Slovencev se nič ne bojim, pač pa na zadnjo plat telesa cepnem iz strahu pred hajlovskimi profesorji. To je pa dobro,*»da se po svetu izve.
— Štajerska dežela zoper štajerske Slovence. Žalostna ironija na naše ustavno življenje je, da se je štajerska dežela kot volilka v veleposestvu zadnji petek postavila zopet na stran največjih sovražnikov slovenskega naroda, ki pa tvori tretjino prebivalstva te dežele same. Dežela se bojuje zoper deželane! Zastopnik štajerske dežele je pa razen tega na volišču izmed vseh Nemcev nasproti Slovencem kazal najpredrznejso ošab-nost. Kako neki se morajo počntiti mo-
gočni gospodje iz Gradca, ki vidijo, da je dežela kot strankarska volilka morala biti poražena od prebivalcev iste dežele, ki bi smeli od dežele pričakovati vsaj nepristranost, če že ne ljubezen! — Značilno je, da hoče baje štajerska dežela celo nekega slovenskega veleposestnika, ki ni hotel Nemcev voliti, Kaznovati s tem, da mu kot industrijalcu odtegne dosedanja naročila za deželno kopališče na Dobrni.
— „Slovenske Matice11 40. redni občni sbor bo v sredo dne 8. rožnika 1904. ob šestih popoldne v veliki dvorani »Mestnega doma«. Letos izstopijo iz odbora gg. Anton Bartel, Jakob Dimnik, dr. Karol Glade r, dr. Ivan Janežič, Ivan Maje iger, dr. Mihael Opeka, Maks Pleteršnik, dr. Jakob Sket, Ivan Vilhar in Vili bald Zupančič.
— Članom ljubljanskega „Sokola". Redovne vaje za Člane ljubljanskega »Sokola«, ki hočejo ob vsesokolski slavnosti nastopiti v dru žtveni opravi, bodo, pričenši s prihodnjo sredo, dne 25 maja, vsako sredo od 3/49. do V*10 zvečer v teiovadnioi »Narodnega doma«.
— Slovensko umetniško društvo ima svoj občni zbor dne 4 juuija t. I. ob polu 9. uri zvečer v gostilniških proBtorih »Narodnega doma«.       I. Franke, predsednik.
— Uradniško društvo. Piše se nam: Pozivno na notica v Vašem cenjenem listu z dne 18 t. m. glede zborov-nja Splošnega uradniškega društva na prošnjo nekaterih dru^t-venikov drage volje izjavljamo, da ni biio, kakor doslej, tudi pri zadnjem zborovanju našega društva nobenih debat politične vsebine, in da se že tekom let pri zborovanjih obravnava v obeh deželnih jezikih, ne da bi se temu od katerekoli strani ugovarjalo. Predsedstvo lokalnega odbora ter hranilnega in posojilnega konzorcija Splošnega uradniškega društva v Ljubljani dne 20. maja 1904 — J o s. P f o i f e r.
— Ljubljanski kovinarji
prirede jutri svoj majski izlet na Drenikov vrh. Ob pol 6. uri zjutraj zbirališče in zajutrk na vrtu »Narodnega doma«. Ob 6. uri odhod z l.ubljansko društveno godbo, ki bo irala po poti skozi Tivoli in po Rožniku na Drenikov vrh. Tam no gozdna veselica s petjem in #odbo in razne dru^e zabave. Vstopnina 15 novčičev. Ob 10. uri odhod nazaj v mesto na vrt »Narodnega doma« in vrtni koncert do 1. ure popoldne, v kleti p* keglanje. Vstopnin« ne bo nič. V siučaju neugo i vremena se vrši majski iiUt crog > n-»deljo. Koncert pa v r*reni vseeno ofl 9 ire naprej. Ktr ima zvtza velike stroške in je izplačala samo lansko leto pod pore potujočim in brezposelnim ter vdovam itd. 110 630 K 40 vin., je upati od strani ohSinstza velike ude kžbe.
— I. ljubljanski šampanjski klub. V gostilni na Tržaški c?sti št. 1 »pri Kerčonu« bode imel svojo zaključno veselico dne 22 maja
1904, Začetek ob 3. uri popoldne.
— Šišenski „Sokol" se udeleži na posebno povabilo pevskega društva »Ljubljane« prve poletne veselico pri Koslerju v nedeljo dne 22. t. m. v društveni opravi.
— Poročil se je danes gosp. Fran Maser a, suplent na c. kr. višji realki v Gorici, z gospodično Ido Zarlijevo iz Ljubljane. Čestitamo!
— Posta v Dolu pri Kalogu se je poverila gospici Minki Leveč
— »Trgovina pri žabi". Gospod Sajevic, strastni klerikalec in trgovec v Sori pri Medvodah, še vedno ni napisal nameravanega :in pomenljivega napisa na svojo hišo: »T rgovina pri žabi*. Ljudje vgibljejo, zakaj da ni tega še storil. Pa je vendar jasno; kupčija z žabami ie namreč sedaj pri kraju. Ali nap^s bi bil vendar le primeren, ker so rv.'»i možiček tako napenja in napihuje, kakor smo brali v berilu o žabi, ki je hotela volu enaka postati. Da pa ne ho mislil naš Sajevic, da smo mu Bog ve kako sovražni, po hvaliti ga moramo tukaj očitno, da je v zadnjem času postal silno ponižen in prijazen, bolj kakor Žid. Vse mu je dobro, otroci in staro babe, m žje in žene, kar lezo ino gre da hi le kaj speča! iz svoje štacune. Bedite pa zagotovljeni g. Sajevic, z vso svojo vsiljivostjo in hlinjeno prijaznostjo ne zvabite značajnih Sora-nov nikdar več čez prag svoje šta-cuae.
— Velika vrtna veselica
v prid zgradbo brvi in naprave pota s Potokov Črez Savo na Dobravo 8e vrši na binkoštni pondeljek na vrtu in v gostilniških prostorih g. Muleja na Potokih pri Javorniku z različnimi igrami in predstavami. Ob 3. uri popoldne odhod do brvi in otvoritev iste, ob 4 uri znčetek raznih iger in predstav, zvečer prosta zabava s plesom.   Ker je ta nrv zelo prilična
turistom, ki pridejo z Bleda skozi Vintgar. gredo lahko naravnost z Dobrave črez brv v Žirovnico na železnično postajo ali pa naprej na Stol in pa tudi obratno. Pot, ki je zelo romantična, gre preko Save in posebno s brvi, katera je vsa nad vodo v skale udelana, je krasen razgled po deročih valovih. Od obeh strani pa je lepa pešpot skozi šumo in po travnikih. Prične se pri gostilni g. Muleja na Potokih, kjer se dobi dobra pijača in tudi razna jedila ob vsakem času. Od te gostilne se v pol ure lahko pride do slapa »Vintgar«. S to potjo otvorilo je »Slov. plan. društvo« občinstvu zopet krasno naravno lepoto in prikrajšalo marsikateremu turistu nadležno dolgo pot na okrog. Ni svidenje torej planinci in prijatelji narave v ponedeljek na Potokih!
— Prodaja plemenskih prašičkov jorkdirske pasme v Novem mestu. Ta torek po Binkoštih, 24. t. m , se bodo na sejmišču v Novem mestu prodajali tudi prašički jorkširBkega plemena, ugojeni v postajah, ki so se ustanovile po Dolenjskem. Opozarjamo na to priliko vse živinorejce in jih vabimo k nakupu tega plemena, ki je priznano dobro za rejo.
— Izpred okrožnega sodišča v Novem mestu. Anton J^vmkar je bil 8. aprila letošnjega leta zvečer, ko so šli od nabora iz Kostanjevice fantje tako težko ranjen, Ha je vsted zadobljenih udarcev umrl. Te težke poškodbe sta mu prizadiala Janez Pavkovič in Miha Preskar. Te-pen pa je bil tudi Janez Penca. Tepii so se Orehovčani in Jablančani. Prča France Kržišnik, rnes3f v Kostanje-
1 ici, ki ima gostilno, pove, da so napadeni fantje prišli k njemu in ga prosili, da jih varuje. Prvi, ki je bil k njemu prišel, je bil ubiti. Kmalu nato so Orehovčani reg prišli, a on jih ni hotel sprejeti. Orehovčani so imeli običajno harmonijo s sabo. Ko bo se fantje razšli, so se oboj; še pozdravljali, a naenkrat se jo pričel prepir in tepež. Orehovčani bo morali bežati, a se kmalu vrnili s koli in s temi pobili Jevnikarja. Bilo je 6—7 fantov. Janez Pavkovič je bil že poprej obsojen na 3 mesece. Županstvo mu daje prav slabo izpričevalo, Breskvarju pa dobro. Pavkovič je tožen tudi radi neke tatvine. Usrsde! je v tujem posestvu r>ukev; vredno 6 K. Ovadil ga je gozdni čuvaj Jernej Kisel Janez Pavkovič je bil obsojen na l1 > leta težke ječe, Miha Pređkovič pa na 8 mesev težke ječe. — Čebele je ukradel Jožef Eržen v družbi nekega Znideršiča v Mandeljnih, Petru Kovaču pa vzel par črevijev vrednih 8 K. Obsojen je bil »ia l1 , meseca j če — France Blatnik iz Visenj je 26. aprila t. 1. Nežo Čeme udaril z gnojnimi vilami po glavi, Jožetu Čer-netu pa prizadja! razen več lahkih telesnih poškodb težko telesno poškodbo z udarcem vil na roki, kajti zlomil mu je iaktnico. Prepir se je začel radi nakega kanala, kojega je toženi omenjeni dan na šk^do Černeta naredil. Blatnik je bi? obsojan n% 4 mesece ječe in v piačilo 10 K za bolečine. — Radi tatvine je tožen Anton Košir, star je 17 let, doma iz Globeli pri Sodražici. Služil je v Pod klancu za hlapca in izmaknil iz omarice msle svote denarja Obsojen je ril na 3 mesece.
— Izpred sodišča. Kazenske razprave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1. Janez Snedie, sploh »To-mažkov«, mlinarski hlapec iz Kokrice, je v Naklem meseca sušca 1902 svoji gospodinji izmaknil iz zaklenjene zgorenje kamre knjižico kranjske hranilnice z vlogo 526 K ter dal dvigniti po svoji sestri Heleni, omoženi Gorenje, dninarjevi ženi svoto 450 K. Helena Gorenje je kakor sama priznava, dobro vedela, da ni knjižica bratova last in da si jo je on nepoštenim potom prilastil. Dvignem denar je izročila bratu. Upala je, da ji bo on kaj za pot da), a ni prejela ničesar, ker ni imel drobiža. Sodišče je oba obdolženca krivim spoznalo ni obsodilo Janeza Šnedica na pet mesecev težke, s postom poostrene ječe,   s« stro   pa  na 6 tednov ječe.
2 France Močnik, hlapec, rojen v Ovšišah, je dne 12. malega travna t. I. povodom prepira in ker je Anton Kern zamahnil z nožem proti njemu, tega prijel za roko, v kateri je držal nož in ga z njegovo lastno roko sunil proti njegovemu desnemu stegnu Obsojen je  bil   na  2 meseoa ječe.
3 Anton Erlah in Jožef Meršol, tesarja, Janez Brodar, krojaški pomočnik in Jožef Dobre, posestnik, so dne 29. sušca t. 1. pred taborsko podružnico, v kateri se je vrš Ia služba božj* in pred katero p stalo več drugih ljudi, kateri niso mogli iti zaradi pretesnega prostora v cerkev, pokriti smodke kadili, burke uganjali, na gias govorili in se sploh tako ne spodobno vedli, da je bil primoran navzočni orožnik jih k redu oporni-niati, kar pa tudi ni niČ izdalo. Prvi trije obtoženci so bili obsojeni vsak
na 10 dni, slednji na 8 dni strogega zapora. 4. Anton Proj, posestnikov sin v Virmašah, je na cesti pred vasjo dne 1. velikega travna v prepiru sunii Franceta Pevca z nožem nad desno lopatico. Obsojen je bil na 1 leto težke, s postom in trdim ležiščem poostrene ječe.
— Hrvatsko društvo v Monakovem. Zdaj so si tudi Hrvatje v Monakovem ustanovili svojo društvo. Srbi imajo »Srbadijo«, Hrvatje pa »Hrvatsko«, kateri pristopijo tudi Slovenci. Predsednik društvu je nad slovenski rojak, odlični slikar profesor Anton vitez A ž b e.
— Cepljenje. Počenši s 26. majem t. 1. se bodo vsak četrtek popoldne ob treh brezplačno cepile koze v veliki dvorani »Mestnega doma.«
— Koncert 9lljubljanske društvene godbe". Jutri, 21. t. m. od 7. do pol 10. dop.priredi društvena godba koncert na Dr-mkovem vrhu, nato odhod z godbo v »Narodni dom« in bo koncert do 12 ure. — Popoldne od 4 do 9. ure zvečer koncert pn »Novem avetu«. — V ponedeljek,   22. t. no.   od   10   do 12.
ure r poldne z*jut~kovaini koncert v »Narodnem domu«.
— Izkaz posredovalnega odseka Slovenskega trgo%-skega društva „Merkur" v Ljubljani. Iščeio se: 2 kontorista za Celje, 2 pomočnika manufakturne stroke za Ljubljano, 3 pomočniki špecerijske stroke (*va za Ljubljani, eden za deželo), 2 pomočnika špe oerijske in želez stroke za Kranj, 1 pomočnik galanterijske stroke za Ljubljano, 3 vajenci za mešano stroko na deželi. Službe iščejo: 1 kontorist, 1 potnik, 6 pomočnikov manufakturne stroke, 7 pomočnik v mešane; stroke, 2 pomočnika špecerijske stroke, 3 pomočmki špecerijske in želez, stroke, 1 vajenec.
• Ustavljen promet. Včeraj popoldne je peljal neki voznik a Kar-lovske ceste v Tesarske ulice na parno žsgo g. Zikotnika hlode. Ker 8» Tesarske ulice zelo ozko in strm-, se je vozniku zlomilo oje, vsled česar so zdrknili vsi trami z voza in Si prii v Tesarskih ulicah, kakor tu i na Kp.riovski cesti ves vozni promet 7% Četrt ure. Tudi električna železnic i ni mogla od tam voziti dalje.
• Za kruhom.  Včeraj se odpeljalo z južnega kolodvora 9 Kranj cev in 26 Hrvatov v  Ameriko. — 10 Hrvatov je  šlo  v Ischl,  8 pa v Lengerstein   na   Zgornjem Avstrij ■kvas.
• Pri vlomu v Plankarjevo g03tilno je biio ukradeno tudi »Puoh-S yria« kolo, s tovarniško številko 15 387, vredne 320 K.
Najnovejše novice. 1100 izseljencev je odpel|*i včeraj parni k »Slavonia« (Cunar -Linie) iz Trita v Ameriko.
— Potopljena i a d j a. N » Dale* pru med Kijevom in Jekaterinosla-vom je zadel parnik »Car« ob barko, ki je bila z lesom otovorjena B%rk . se je takoj potopila s sedmimi de lavci vred.
— Tovarna zgorela. V Pra-sedicu pri Toplioah je zgorela tovarna za lesne izdelke V. Pilza.
— Odlična ta t ic a. V Berolinu I * zaprli soprogo petrog,rajskega sanitetnega svetnika Orisijanova, ker so jo zalotili pri kradnji rokavic
— Umrl je v Kielu vojvoda Pavel Friderik Meklenburški, star 22 let.
— Zcrorelo mesto. Kakor se pOffOia iz Lvova, pogorelo je mestece i-»satja skoraj popolnoma.
— V blaznosti. V \V;Lrms-dorfa pri Draždanih te trgovčeva žena Messinger v blaznosti zadavila evo;e tri otroke ter si nato razparala trebuh.
1 Čas na Daljnem Vztoku. M -d Dunajem in rusko - japonskim bliščem je glede časa razlika za več ur. Kadar je na Dunaju roldne, je v Pcrt Arturju 7 svečer, v Muk-de«u 7*48 min., v Ljaojanu 7 47 min , v Charbinu 728 min., v Vladivostoku 7 42 min., na otoku Sahalinu B81 nun., v Hakodatu 8 38 minut ud. V Petrogradu je ob istem času 12 o f)6 min. popoldne.
* Posvetni samostan. V
Čast Aurora pri Bnffalo \A«*>erika) si je usianoviia bratovščina »Roy-crofttro« svoj dom, c bstoječ iz mnogih malih hišic sredi vrtov. Č!*ni te biatovŠčino pa nipo menihi v navad* nem pomenu besede. Niso se odtegnili svetu iz verskih naujibov, Wmuč da se bolje razvijejo v svojih duševnih; sposobnostih. Ta bratovščina je prav-zapr*tv zadruga za mislece v*eh vrst. Tukaj so umet°;ki, kiparji, godbe niki, rokodelci, atleti itd. Kdor hoč* vstopiti v bratovščino, mora doka zati željo, da si izobrazi duh m po-upešuje inteligenc^; drugih pogojev ni, razlike v stanu ne posnajo Pred-poldne si zadrugarji urijo telo v rasnih delalnieah, tiakarn&h knjigoveznicah, na vrtu in ua polju. Popoldan porabi vsakdo po svoji volji
V zadrugi je sedaj do 400 oseb, a to niso samo moški, temuč tudi zakonski pari, pi tudi samci in sirnice - .
* Kdo je rešil Dunaj Švedov in Turkov. Kierikalui dnevnik „Vaterland" je pisal zadnji četrtek: .Kaj je že Dunaj v teku stoletij vse dosegel z molitvijo 1 Ko je Dunaj za Časa švedskega navala molil s svojim cesarjem Ferdinandom III. ter si je z Marijo in po Mariji izprosil čudežno pomoč, da je bil rešen sovražnika, ki se je pomikal že do Korneuburga ter je prva krogla že padla na dunajski tlak. Marijin kip „Na dvoru" je večni spomin te izvenredne pomoči.*, In ko so pred 220 leti Turki oblegali Dunaj prekleealo je mnogo Duuajčanov in Dunajčank noč in dan pred prsv. Reš-njim telesom ter so prosili Mater božjo za priprošnjo in pomoč. In zopet je Mati božja pomagala. Kar je takrat Dunaj z molitvijo dosegel, tega se spominja krščanstvo celega sveta vsako leto z obhajanjem Marijinega godu." — Drugi dau pa je priredil župnik Lambert Scbott z Dunaja romanje k grobu sv. Leopolda v Klosterneuburg ter je tam pridigoval o sv. Leopoldu. In isti list „Vaterland" je prinesel poročilo o tem romanju, kjer pravi: „Na zgodovinski podlagi je pridigar pokazal, kako je Leopold nebesa iskal ter jih tudi našel . . . Kolikokrat je prišla s tega hriba pomoč, tako za Časa turške in švedske nevarnosti." — V čigavo pomoč pa naj sedaj pravi katolik veruje? Najbrže imajo pač edino zaslugo sablje poljskih junakov.
' Kako nastanejo f,zanesljiva" poročila z bojišča. Specialni poročevalec milanskega lista »Corriere deila Sera« opisuje življenje in delovanje tistih mož, ki so jih razna uredništva odposlala na bo-lišče. ki pa jih japonska vlada sploh ne pusti |l Tokis. Biljardna sobana v »Imperial Hotel« v Tokiu še ni imela nikoli tako lepih čisov, kakor sedaj. Od zjutraj do zvečera, pa tudi od večera do jutra je dvorana polna »judi in dima. Tudi je videti zastop nike vseh dežel in narodnosti, v najbolj fantastičnih, deloma tudi vojaških opravah. Vsak pa ima v ustih gorečo pipo, tako da bi neznanec lahko mislil, da je to družba konjerejcev, far-merjev in iskalcev zlata. Toda to so le žurnaiisti, ki pa jim mora človek »lajati naslov »cojni poročevalec«. Bojišča seveda še nobeden izmed njih ni videl, razun zelene bilardne niize; nobenih drugih kregal in granat, kot slonokoščene krogle. Od čaaa do časa pridrvi v sobo natakar ter Jakliče: »K telefonu!« In tedaj se hipoma izprazni dvorana, in par minut pozoeje stoji cel bataljon vojnih poročevalcev v odmenjeni jim sobi ministrstva zunanjih zadev, da sprejmejo »najnovejša pcročila z bojišča«, ki jih ima ministrstvo rez9r?irana za javnost. In nato napišejo poročevalci svojim listom iz te depeše tako drzne podrobnosti, pustijo fantazijo tako Joujno delovati, da jih mora japonska vojaška cenzura, ki vse to prečita, občudovati.
* Hipnotizirana poštarica. Poštarica v Zuranju (Ogrsko), vdova Bela Leasenvi je brzojavila 24. ja-nuvarja t. L preiskovalnemu sodniku v Rabo, da je bilo v poštni urad vlomljeno in iz blagajno ukradenih 1600 K. Poštarica je preiskovalnemu sodniku izjavila, da jo je ropur napadel, ji zamašil usta in dočim je ona vsled tega omedieia, je ropar vlomil v blagajno ter pohrai tlenar. M-fd škontnranjem blagajna je preiskovalni sodnik izrekel pošta-rici sum, da Be tu ni izvršil rop, temuč je denar poneverjen. Poštarica je v iačetku tajila, potem pa priznala, da je sama denar poneveriia ter si potem izmislila roparsko povest. Pri glavni razpravi pa je poštarica tajila zločin ter tudi tajila, da bi sploh bila kaj priznala. Ako govori zapisnik drugače, si je trebi to tako razlagati, ker je bila vsied večdnevnega zasliševanja popolnoma izmučena in brez volje ter je vsled tega vsemu pritrdila, kar jo je preiskovalni sodnika vprašal. Trije zdravniki psihijatri so konstatirali, da je obtoženka histerično zmedena ter zelo nagnjena k hipnozi. Sodišče obeh instanc je poštarico tudi opro-etšlo, češ, da to, da je zločin obstala, še ni dokaz, da ga je tudi izvršila.
* Ljudje prežvekovalci.
Vojaški   zdravnik  Preszlich poroča
V zadnji številki »Wiener Medizi-nisehe Woohetischrift« o dveh iju-Heb, ki jih je on preiskal ter se pre pričal, da sta prežvekovalca. Bolnika po kratkem času vračata hrano iz želodca v usta, jo znova zgrizeta ter jo šele petem prebavita. Eden teh bolnikov je kmečki sin, ki že devet let prežvekuje. Kaj je vzrok tej nenavadni bolezni, o tem si zdravniki še niso na jasnem.
* Pobožnost. V neki višji dekliški Šoli v Berolinu si je prizadeval katehet, da razloži učenkam pojem »pobožen«. Končno je vprašal:
»Kako tedaj imenujemo človeka, ki si prizadeva, da bi opustil svoje na pako ter začel Bogu dopadljivo živeti, da bi prišel enkrat v nebesa?« — »Štreber!« je bil odgovor.
* Vrhunec ženske emancipacije, blezijsko moravski »Ta-geBbote« je prinesel te dni sledeči inserat: »Gospodična v ugodnih razmerah si išče sodruga za življenje. Isti mora biti gospodinjsko vzgojen ter dobro poučen v šivanju in negovanju otrok. Premoženje je postranska stvar.
* Za boljšo plačo. Slabo plačani minister gre k predstojniku in prosi, da bi mu povišali plačo. »Plačo?« reče predstojnik, »mislil sem, da delate za duše?« »Vsekakor,« odgovori ubogi mož ; »pa duš ne morem jesti, in ako bi jih treba bilo za eno kosilo veliko takih, kakršno imate vi.«
— Obe hiši w Zvonarskih ulicah sta bili danes oblastveno zaprti To je na vratih nabito, pred hišama pa stoji straža.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 21. maja. Vlada je sklenila, da naj gre samo finančni minister Bohm-Bawerk v Budimpešto, da pojasni delegaciji finančno stran novih armadnih kreditov. Ministrski predsednik Korber je včeraj obdeloval grofa Osvalda Thuna, da pridobi veleposestnike, danes pa je v ti zadevi tu vitez J a wo rs ki.
Dunaj 21. maja. Afera poljskega poslanca \Valeskega je vzrok, da je bil sedaj njegov pravni zastopnik dr. Oton Frischauer na šest mesecev suspendiran.
Dunaj 21. maja. Socialna demokratična stranka je sklenila, d,, začne po celi državni polovici veliko agitacijo proti novim vojnim kreditom.
Dunaj 21. maja „Reichspcstu javlja, da je došel na nižjea.vstrij-sko učiteljstvo poziv, naj se učitelji oglase za službe na Poznanj-skem v svrho germanizacije Poljakov. Ker na Poznanjskem manjka nemških učiteljev, jih iščejo v Avstriji.
Rusko-japonsfca vojna.
Petrograd 21, maja. Namestnik Aleksejev poroča o katastrofi japonske mornarice po podatkih ruskega admirala v Port Arturju: V nedeljo dne 15. t. m. so prišle tri japonske oklopnice in tri križarke pred Port Artur, od koder so krenile na vzhodno stran. Postavile so se v bojno vrsto, ko je naenkrat pod tretjo oklopnico nastala eksplozija. Oklopniea se je ustavila in se nagnila na desno. Na pomoč sta ji prihiteli dve križarki. Posrečilo se je, da je ladja zadobila spet ravnotežje. Zdaj se je približala druga japonska oklopniea. Naenkrat je pod to oklopnico nastala silna eksplozija, tako kakor pod „Petropavloskomu, in ladja se je v eni minuti potopila. Zadela je bila ob mino. Tretja oklopniea je odplula. Poslal sem 16 torpe-dovk, da bi sovražnika vznemirjale, in spremil jih je „Novik" (Op.: Izhod iz Port Arturja torej ni zaprt), a ker se jim je približalo pet japonskih križark, so se naše ladje umaknile v pristan, ne da bi imele kako izgubo. Japonsko brodovje je potem odšlo in peljalo poškodovano ladjo s seboj. V p o-nedeljek so prišle tri japonske torpedovke na lice katastrofe a so zbežale, ko se jim je približal „Novik". Troje japonskih torpe-dovk so ruske obrežne baterije poškodovale.
Petrograd 21. maja Slučaj je nanesel, da ja vest o katastrofi, ki je zadela japonsko mornarico, došla sem ravno na carja 36. rojstni dan. Ko se je razvedelo, kaj se je zgodilo, je bilo vse mesto pokonci in je na tisoče ljudi prirejalo carju ovacije. Časopisje uvažuje v polni meri ta dogodek.    »Rus"   pravi, da je
vsled te katastrofe postala prevlada Japoncev na morju dvomljiva. Čim bodo ladje „Cesareviča, „Retvisan* in „Po-bMaa popravljene, kar je v kratkem pričakovati, bo rusko brodovje močnejše od japonskega in admiral Togo se bo moral umakniti. Sicer pa Rusija nima samo brodovja, ki je v Aziji, Japonska pa izgubi s svojim brodovjem — ^se. Nesreča, ki je zadela „Petro-pavlovska", je sedaj maščevana Ravno ko so Japonci mislili trium firati, ko so njihovi zavezniki proslavljali vojni ženij Japoncev, ravno v tem času jih je zadela ta silna katastrofa. Prvič, odkar traja vojna, vlada v Tokio žalost, Ru sija pa se lahko veseli obrata, ki se je zgodil na bojišču.
Petrograd 21. maja. Cuje se, da je bila japonska armada, ki jo vodi general Kuro k i, poražena in se je po velikih izgubah morala uma*tniti. Oficijelno ta test še ni potrjena.
Petrograd 21. maja Admi rala Skrvdlov in Bezobrazov sta se dne 20. t m. iz Karbina odpeljala v Vladi v ost o k.
Berolin 21. maja. Japonske kolone so prišle že blizu do Muk-dena. Dve japonski diviziji sta zaprli Kuropatkinu pot, da se ne more umaknit! na M u k d e n.
London 21. maja. General Kuropatkinje sklenil, da pošlje 70.000 mož na polotok Ljaotong, da osvobode Port Artur. Ker je v zadnjih dneh došlo mnogo topničarjev in kozakov na bojišče, začne Kuropatkin ofenzivo. Japonci so tudi velevažni Haj cen zapustili; sodi se, da pride blizu Hajcena do bitke.
London 21. maja. „Daily Telegraph" poroča iz Njučvanga, da so Rusi s spretnimi manevri obšli Japonce in njih vzhodno stran spravili v tako neugoden položaj, da so 86 morali v naglici umakniti na Fenhvančeng, Po zadnjih vesteh so Rusi Japonce južno od Ljaojanga porazili.
London 21. maja. Japonci so gospodarji precej velike proge mandžurske železnice. Bizojav je pretrgan. Vojaška brzojavna zveza s Port Arturom funkcijomra še, a Japonci čitajo s pomočjo indukcijskih aparatov vse brzojavke.
London 21. maja. Iz Njučvanga se poroča, da je došlo tja ž 3 kacih 3000 Rusov.
London 21. maja. „Daily Telegraph" javlja, da so močni japonski oddelki na potu proti Mukdenu, da bi Rusom zaprli povrh tek.
Izjava.*)
»Slovenec« je objavil v št. 107 z dne 11. maja t. 1. psd naslovom »Notranjske novice« dopis, v katerem tudi omenja, da bodo imele pristojna šolske oblasti v kratkem priliko preiskati, so resnične govorice, ki se razširjajo po Knežaku o ravnanju nadučitelja Dragotma Česnika do podrejenega učiteljstva.
Podpisane g. Ceaniku »pedre j8ne« učiteljice odiočno obsojamo omenjeni dopis ter izjavljamo, d* nimamo nikakega povoda pritoževati se glede ravnanja g. nadučitelja na prani nam. Nasprotno si štejemo v dolžnost javno priznati, da je gosp. D. Česnik napram učiteljstvu povsem nepristranski in kolikor mu službene dolžnosti pripuščajo obziren šolski vodja.
V Knežaku, 16 maja 1904
Franica Baver.   Angela Petrič Franica Valenčič.
I
ct
i 4 Gospodarstvo.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa zakon.
Sokoli-jezdeci!
Za letošnjo vsesokoisko slavnost ustanovil se je tudi jezdni odsek. Društveni odbor je poveril podpisanega z dotionimi posli. Vsi tisti brat*« Sokoli, ki čutijo v sebi sposobnost nastopiti v slavnostnem sprevodu na konju, blago volt* naj^sb pri podpisanem javiti najpozneje do 1. j u -n i j a 1 9 0 4
Na zdar! Dr. Josip Kudar.
Tržno poročilo«! 5$ n$
Žitni trg je stopil v znamenje barometra. Približno v dvamesečni, takorekoč brezknpčijski dobi ni in ni bilo dobiti vzrokov, ki bi kakorkoli oživili trg — vladala je vsesplošna rezeviranost. Mlini in drugi konsumentje so počasi razmo-tavali zaključke iz znane drage dobe za Časa nastalega konflikta na vzhodu, do novih kupčij zato niso mogli pa tudi niso hoteli imeti interesa, ker jih je februarska divja bos preveč ostrasila. V zadnjih dneh šele je bilo zapaziti nekoliko zanimanja za večje partije blaga, da bi pa te ne šle preveč poceni iz trga in da bi borza sploh prišla spet do veljave, poiskati, četudi iz trte izviti, je bilo treba motivov, ki bi hipoma oživili žitno kupčijo, drvili cene sempatje ter tako vsaj neknj partij z dobrim denarjem spravili s trga — in tu je borzijancem zopet dobrodošel barometer. Ta barometerski manever ni nič novega, poraja se v sedanjem času vsakega leta vedno — vedno pa se je še pokazalo, da je špekulacija na tej podlagi — brez podlage. V tekočem tednu se je povspei barometer do veljave ter drvil cene kvišku in navzdol, kakor da je od sedanje male suše ali ali moče res vsa letina odvisna — in vendar je pomen vremena, predvsem suše, za nadaljni razvoj le prav neznatnega pomena, kajti prvi dež ovrže navadno vse drzne špekulacije — zidane na suši.
Pšenica je od zadnjega poročila skokoma drvila kvišku, se povspela za maj-kurz od 7** M na 84-/4:l, padla spet
ua 8
13
in notirala včeraj 8*%,
se
bolj pa je divjal oktober kurz, ki se je dvignil v par dneh od 7':Mi,,,7 na 8'",,,, padel na 8t! ;1 ter notiral včeraj 8M čisto naravno, ako tvori premiso barometer, je izvajati konsekvence predvsem za novo letino. Hočeš nočeš morala je tudi efektivna pšenica varirati v notacijah ; dvignila se je kar naenkrat za 20 vin., da je morala drugi in tretji dan dozdevno vsled padajočega živega ter ugodnega oricijalnega poročila o stanju letine v Cislitvaniji pasti za 20 do 30 vin., včeraj pa se radi na novo prihajajočih poročil o suši spet povspeti za 20 vin. V tako razburjeni dobi žanjejo borzijanci, priporočati pa bi bilo, v takem času kupčij ne sklepati, ker navadno vedejo do neprijetnih razočaranj. Doslej namreč se je še vedno pokazalo, da je prihajajočim vsakojakim vremenskim poročilom, ter vsled tega premenjajočim se kurzom, pripisovati kolikor najmanjšo važnost — saj kurzi sami s svojimi velikimi skoki kažejo, da tavajo diktatorji kurzov v temi ter se niti ne potrudijo, ustanoviti si zdrave podlage — saj v tem tiči marsikak lep zaslužek zanje.
R ž se je istotako za oktober-kurz močno   spreminjala. Od kurza <J se je povspela skokoma na 6J1 Ht vČe raj   pa notirala  t>7' :7 —   kupčija za točno blago se je pomalem oživi a.
Koruza za prihodnjo letino baje tudi trpi vsled suše. Ogrsko poročilo o stanju setve pravi, da je suša med drugim tudi tej rastlini škodila, moče, ki naj bi popravila dosedanjo škodo, je bilo premalo, seveda pa bo prihodnji dež še nepopravljeuo — popravil. Julij-kurz se je dvignil od 511 u našega zadnjega poročila ua 5j: M včeraj, av-gust-kurz na 53' ... Sicer pa je zanimanje za koruzo še vedno malo, kajti konzumentje imajo še vedno zaključke, vsled česar gre na nove kupčije prav malo blaga iz trga. To je pa tudi pravi povod, da se efektivno blago ne spreminja v tisti meri, kakor bi se to pri večjem povpraševanju gotovo dogodilo.
Oves ima dokajšeu krog odjemalcev, zato ima tudi z dnem višjo ceno, čeprav le neznatno. Nasprotno pa je oktober-kurz v tekočem teduu rluktu
dira trdno, rafinada nespremenjeno, pričakujejo pa se v kratkem poviški.
Milo v prid družbe sv.  Cirila in Lietoda   kličemo   vsemu slovenskemu svetu v spomin. Kakovost je izborna cena konkurenčna, blago pa domače!
Zavarovalne vesti.
D -
i"
iral od 5*%f  ua 5 •v Mf 5**/M — čemur je zopet
dalo divergujoče vremensko poročilo povod. Ogrsko poročilo namreč trdi, da je tudi oves trpel vsled suše, mnogo, sevede le ponekod, vsled toče, ki je baje napravila na Ogrskem na žitnih rastlinah do 1 milijona kron škode.
Moka še vedno trpi pod malim konzumom — vzlic temu pa se je priklopila žitni tendenci tekočega tedna ter naznanila svetu poviške, ki naj bi vplivali oživljajoče na trgovino — žal, da s prav malim uspehom.
Kava. V najbližji prihodnosti pričakujemo vzorcev in cene nove Santos-kave, iz česar bomo razvideli, v koliko so bila poročila o kakovosti istinita. Vsekako bodo prve pošiljatve novega blaga drage, kar je tudi ob sebi um-ljivo. Cene za točno blago so trdne.
Špirit notira nespremenjeno. Druga roka je ceno robo skoraj razprodala, vsled česar se bodo morali rerlektantje sprijazniti z mislijo, da bodo koncedirali višje cene rafinerij.
Petrolej notira tudi nespremenjeno. Male proste množine za maj so Šle hitro po starih cenah v denar.
R i Ž tendira trdneje ter utegnemo imeti proti koncu kampanije dokaj zvišane ceue.
Sladkor. Pogajanja radi kartela se živahno nadaljujejo. Suroviua ten-
C. kr. prit zavarovalno društto
Riunione Atlriatica di Sicupta
Dne 28. aprila t. 1. se jV \ rl občni zbor, kateremu so se pred-ložili poročilo ravnateljstva in računski  zaključki   za   leto 1903 (G5. kar društvo obstoji).
V oddelku zavarovanja na življenje se je vložilo ponudb za K 51,fJo4.879*— ttvarovane glavnice, polic se je Ugotovilo , K 45,525.;)0.)*— zavarovne gla\ niče.   Zavarovano   stanje  31. de-cembra je bilo okroglo 276 milijonov  kron glavnice  in kron 717*290 vavarovanih letnih rent čisti prirastek jiri zavarovani gl&v-niči   znaša   K   20,958.5o4 ]i: pretepenemu letu. 1'ivniijskih dohodkov  je   bilo   K 11,72«».., izplačalo se je za smrtne slin.; in   za   slučaje   doživetja u*t» rente K 5,210589. Pomožna premijska  rezerva za znižanje obrestne mere porii se je za K 200.000 in nudi daj' K 1,700.000. Premijska zervain premijski prenosi v oddelku zavarovanja na življenje ziki
K 74,097.382 ter io se pouoi za K 5,316.631  proti prej&nje
letu.
V oddelku zavarovanja proti požaru znašajo premij dohodki K 80,869.390 proti L 19,;U»j.f!.->l  v prejšnjem letu. Pre mijskih   dohodkov   v oddolku zavarovanja proti poškodbam pri prevažanju je bi K 1,507.651 in v oddelku proti tatinskemu vlomu K 222.1
pozavarovanje  v navedenih 3 delkih stalo je K 10,150. 142, škode izplačalo se je K 15,171.325 odštevši     pozavarovalne del
K 7. 958.258.   Premijska rezerva v teh treh oddelkih zn K 13,201.575 odštevši posavi vanja delež K 7,264.276.
Iz   kurznega   nara>« aja ol. deeembra sledeči verja \ nost od K 549.437 pridelila -rezervam za kurzne menjave Razpoložni rezervni dobiček
bilance B povišal  se  je  za ki«
2< N LOOOin naša tedaj K I. L00.4>( Občni zbor odobril jc ravnateljski predlog,  da naj  se  nakaze b ustanovljeni   pokojninski blagi kot izvanredni  prispevek zne> K 250.000.  Kot dividenda M deli   kakor v preteeenem letu K 180 na delnico.
Različne rezerse znašajo dne 31. deeembra 190;'» čez 89 milijonov  in  sicer: [>remij>ke zerve   (odštevši   delež posavai vanja)   K  75,689.670, poao premijska    rezerva   za zni obrestne mere  K  1,700.000, re-zerve dobička K 7,-11;;..; 11 in rc-znve   za   kurzne   menjave k 4,250.017.
Glavni zastop za Kranjsko
Cesarja Jožefa trg št. 13.
Avstrijska sptcijaliUta. I\a
.ehajočim ljudem pripor(.<*au    i^orabo \ i nega .,Moii-ov*>£M SoMMta^praika1*, ki j«pi skušeno domaČe zdravilo in vpliva na Bel dee krepilno ter poape&Jno ua prebavljen < in sicer z rastočim n*peho*n. Skatljica 2 K. Po pofitnem povzetji raapo&il.id 10 zdravilu veak dan lekarnar A MOL L o. in ki zalagatelj, DUNAJ, Tiu Uaub« ca deželi zahtevati je izrt« d i HOULr*v preparat, zaznamovan z rafoofe b podpisom. f> %
Francovovarski  Na'«l:jin vrelec n
v zđravui&kili  kivgili pridob i iz
ki tsmelji mi odličnih   /.dr.viln n  usp »hih   i 1
protinu rtvmaMzma, boleznih       1.^1 v   ih in *
mehurju, žeiodčuih iu črev^ni ih bolezuiii
redko dobrem okusu ii vin ,
ureja prebi vijanje,  de'uje  na isloĆita
HO iu jc z.ttorej dietetska pij^Ct rulikfl fie«*
nibti, ki svoje dobro iuio v j>j1iii meri zailuli.
i^*^ vsekdar see>-1("(Mio tinkturo (tudi odvajalno) lekarnarja r*lcoo1iffi v L. I uto Mani ua Dnnafelcl cesti in zavračajte pona-redbe, ki obsegajo drHstlč*«« zdravju okodljivd   snovi.   —   Zunanja  naročila po
3 _povzetju._1264-2
%a pr«*linv|j»ine  er*»iie »«
mor« paziti, kajti ni nobenega drugega organa v človeškem telesu, ki bi vsled najmanjšega motenja, tako obširno uplival na druge organe in istim pripravljal najhujše nasledke. Pazi se na prebavljalne organe ako si prizadevamo njihovo delo olajšati s tem da vzbujamo delavnost prebavljanja in podpiramo čistilne funkcije prebavljalnih organov z milo odvajajočim sredstvom. Tako srodstvo imamo in sicer že 40 let najbolj znano dr. Rosa balzam za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik uurc^li. Dobiva se pa tudi po tukajšnih Sbjj h.A _ b
Rezalica S!(lpravi
s pravilno porabo
Rogaškega „7empel"-
vrelca".
„Styria
Heiineberg-svlla
samo direktno! — črna, bela in barvana, od 60 kr. do gld. ll*35% per meter za bluze in obleke. Franko in ie ocarinjeno se pošlje na dom. Bogata izbera vzorcev so pošlje s prvo poŠto. Tovarn« z«* »vilo J2eiin«b«rjr, Ziirlefi* 1 ,75— 2
tfydrone žitne kaue
POSKUSITE*-«"" Vior«h dragovoniKk
?ostoi 6 *t poii7>* 4 K 60 5 traocA
DOMAĆI PRIJATELJ"
si prihranite, če si doma barvate
Mnoge denarja
obleke, bluze, trakove, nogavice, otroške i ke itd. itd. Pobarva se brez truda v par minutah, uspeh je nepričakovano lep in ne stane skoraj nič, če rabite za to zak. zavar. barvilo za blago „FliO^L". Posku-Eni zavitki po 20 h, originalni lončki vsake : arve h 70 h (črno in višnjevo tegetthof-
blau) 10 h več).   Poskusni zavitki so za-stonj, ker se za to založenih 20 h pri nakupu originalnega lončka odšteje.
„F JL O X" 303j-2o
3» o ti j e t J e   btirvll   as n   b t a % o Dunaj, VI., Wallgasse 34.
Klobuki za aame.
— Moj bogato ilustrovani
cenik 1904
za damske klobuke
— — razpošiljam — — brezplačno in franko.
Naročila In popravljanja točno
— —  In po nizki ceni. — —
J/Iodnt salon klobukov — — za dame — —
HENRIK KENDA
v Ljubljani. — P24 9
Priznano
805
USER-iev obliž za turiste.
najboljše sredstvo proti kur-
jim očesom, žuljem itd.
Glavna zaloga :
L,
Dnnaj-Meidliiig.
Lnser-jev
Zahtevaj
Dobiva se v
obliž za turiste po K1-20.
vseh lekarnah.
Proti zoboholu in gnilobi zob
izborno deluje dobro znana
antiseptična
fiflelusine ustna in zobna voda
katera utrdi fl I en ti o in odstranjuj« neprijetno napo iz UHt. 1 stekleni©« z navodom 1 K.
Meiusine zobni prašek
1 Hkatljlea 60 vin.
Razpošilja se vsak dan z obratno pošto. ===== Edina zaloga« =====
Zaloga vseh preizkus enih zdravil , medic, mil, medicinalnih vin, specijalitet, najfinejših parfumov, kirurgićnih obvez, svežih mineralnih vod 1. t. d.
Dež. lekarna Milana Leusteka v Ljubljani, Resljeva cesta št. 1
P*, leg novozgrajenega Fran Joželovega
jubil, mostu. 38— 20
„Le Delice"
cigaretni papir, cigaretne stročnice.
Dobiva se povsod.    671—11 Glavna zaloga; Dunaj, I, Predlprgatu t J
Edino, od profesorjev in zdravnikov preizkušeno in priporočeno, Ulsllne pro-«te Čistilo za zobe je dre «J. »• roppa, c. in kr. dvornega zobozdravnika na Dunaju XIII;O, pristni
Anatherin |
ustna in zobna voda proti vsem ustnim in zobnim bolečinam le v gori vpodob-Ijeni steklenici & K 2 80, 2 — in 1*—.
€ rriiie za zobe v lončkih brez I škodljivega mila, a 60 vin. ohrani usta, zobe in zobno meso res vedno lepo, zdravo, brez duha in bolečin. II 2966—14
..Anailierln" pasta za zobe v steklenici K 1*40, v zavoju 70 vin. Prašek, za zobe K 126. Plomba za zobe K 2 —. Milo Iz zellse 60 vin.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 18 maja: Vladimir Hayne, zasebnega uradnika sin, lJ/4 leta, JStreliške ulice št. 15, Br,>nciitis chron. — Antonija Povž, [delavčeva hči, 10 dni, Cesta v mestni log št. 15, življen-
ske slabosti.
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka'1 v Ljubljani.
Uradni kurzi dunaj. borze 19. maja 1904.
Naložbeni papirji. [ Denar Blago
4 2° o majeva renta    .  .  . 9^35 99 55
4-2A/0 srebrna renta    .   .   . 9935 99 45
4°/0 avstr. kronska renta    . 99*40 99 60
4°/0    „    zlata       „      . 11845 118 65
4°/0 ogrska kronska „      .97 40 S7 60
4°/o      h    zlata      „       . 117-40 11760
4°/0 posojilo dežele Kranjske 100*— 10075
4»///o posojilo mesta Spljet ; 100-25 10125
M///«     h               Zadoi 100- 100-
4,/s°/0 bos.-herc. žel. pos. 1902 | 100*35 10135
4% Češka dež. banka k. o.   . ?9 75 10015
4° o      „     „       »     2-o.    • 99 75 10005
4V.°/o zst.pismagal.d.hip. b. 10180 10260 41/>% pešt. kom. k. o. z
107« pr.
4' !t°l0 zast. pisma Innerst. hr. 4l,a°/o    „     H  ogrske cen. dež. hr......
i1/«0 'o 2   Pis-   °gr«  D1P- Dan*
4 V/o obl. ogr. lokalnih železnic d. dr.....
4'V'o obl. češke ind. banke 4°/0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4°'o prior. dol. žei. , . . 3° o „ ]už. žel. kup 4Va°/o avst. pos. za žel. p. o.
Srečke.
Srečke od 1. 1854 „     „ ,i 1860»/, »t      m   n 1864 „    tiz8ke . . zem. kred.
/.V,
I. emisije
n      n     n »i „    ogr. hip. banke  . .
„    srbske a trs. 100 -
,, turške......
Gasili k a         srečke .   . .
Kreditno           „ ...
Inomoške        „ ...
Krakovske       „ ...
Ljubljanske      „ ...
Avst. rud. križa,, .   . .
Ogr.    »j     t«   .i ...
Radolfove        „ ...
Salcburšfee       „ ...
Dunajske kom. „ ...
JDetiilce.
Južne železnice      ... 78 50   79 50
Državne železnice  .... 63725 63825
Avstr.-ogrske bančne delnice 1610 — 1620
Avatr. kreditne banke   . . 639 50 640 50
Ogrske      „          „        .   . 752—  753 —
Živnostenske         „        .   . 24^50 250 50
Preiaogokop v Mostu (Bribc) 623* - 633 -
Alpinske montan   .... 41376 41475
Praake žel indr. dr. . .  . 1995-U>99 —
Rima-Muranyi..... 490- 491'—
Trbovljske prem. družbe    . 292 — 298*—
Avstr. orožne tovr. družbe 479— 484'—
Češko sladkorne družbe . . 155 — 15"
Valute.
C. kr. cekin...... 11*33 1138
20 franki   ...*... 1906 1»08
20 marke....... 23 46 23 54
Sovereigns....... 23 9<J 24"—
Marfce........ 11725 11745
Laški bankovci..... 95 05 95 20
Rubiji........ 263 — 254 —
Dolarji........ 4*84 5
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 20. maja 1904. Termin.
Pšenica za maj 1904  .  .   „ 60 „ „ 896
„ oktober 1904.   „ 50 „ „ 8 59
Rž        „  oktober    .  .   „ 50J„ „ 677
Koruza „  maj 1904  .   .    „ 50  „   „ 5 28
„ julij 1904 .   .    „ 50 „ „ 5 36
Oves     „ oktober ...   „ 60 „ „ 5 65 E Tek ti v. 20 vin. višje.
Meieorologično poročilo.
"Išlna o*d raor1ew S0«a3.  f?redDjf cnAnJ tlak T86'0 mm
10660 101 —
10050 100-
100--6976 985/ 99-50 29375 101 —
185-182-260 — 16120 293 — 292 — 269-93-129 25 2110 465*— 80--77"-68-63 6r> 29 25 66-75-503 —
10760 102.—
10150 100 60
101'-100 —
100-29575 102 —
190 -184150 263 E0 16320 304 50 298 — 275 — 93-130 — 22 10 474--83-81 -72 — 65 60 30 25 71-80 — 513 —
—i ca	Čas opazovanja	Stanj* barometra v mm.	1 h 5	Vetrovi	
20	9. zv.	738 3	144	si. vzhod	del. jasno
21. n	7. zj. 2. pop.	738-1 736 6	149 202	brezvetr. b1. sever	oblačno pol. oblač.
Srednja včerajšnja temperatura: 18 2°, a »male: 14 6°. MokrLna v 24 urah : 0 3 mm.
Darila.
Dpravnifitvu našega lista bo posi* : Za družbo av. Cirila In Metoda : Gospod Vehovec v Žužemberka 100 K, v spomin krsta slovanskega sinka in vvuka Milana Ivana Vehovec — Javornik zbra'a stara mati in stati oče. — Presrčna zahvala!
LX. izkaz o darilih za Prešernov spomenik.
Prenos . . . 4595193 K Dr. Josip Stare" v Ljubljani . . .
Ivan Hribar, župan........
Cerkljanski fantje nabrali pri ko-
Fran Gale", mestni učitelj .... Vesela družba pri „Prijatelju" v
v Št. Janžu ...........
Prebitek vrhniške veselice slov.
vi80koSolcev...........
Ant. Štemberger v Branici . . . Gdč. Ivica Mestičeva nabrala . .
Jos. Zalar v Ameriki.......
Kari v Prešernovi sobi.....
Ant. Gutnik izroči zbirko, katera
je bila namenjena spočetka v
Neimenovan namesto venca na krsto Jak, Zabukovčevo  . . .
V veseli družbi v Vevčah se je nabralo ..............
Neimenovan vsled stave z gdč.
Zorko Juvančičevo.......
Pozabljeni denar..........
Vesela družba Jožetov pri Kuharju v Domžalah .......
Fran Majdič.............
Vojteh Kette v Podgorja . . . ; Fran čebulj nabral v Radovljici I. Kranjec, knjigovodja v Ljubnem Cirila Jezovnik v Velenju nabrala Osobje tvrdke Urbančeve .... Ant. Novak v Senožečah nabral Al. Pegan na Zidanem mostu .
V iktor Meden. . . . ,.......
Kmetska posojilnica ljub. okolice Pravoslav Rebek, c. kr. živino-
zdravnik v Pazinu.......
100 —	u
50 —	»i
1282	i»
20 —	n
771	*>
85 36	1
r—	ii
10.01	n
68 8U	ii
3 -	ii
57-	ii
10 —	i»
4-	ii
50-	i»
173	i»
789	ii ,i
5 —	
20 —	ii
14 —	j.
5-	n
8 —	i.
19 -	i«
2-50	it
4'—	ii
10 —	ii
EO —	ii
5 —	♦i
Skupaj . . 46573-75 K Dr. Josip Staro,
blagajnik.
Zahvala.
Za izkazano prisrčno sočutje ob bolezni in smrti nepozabnega sina, oziroma brata
Antona Cimermana
dijaka na pripravnici
izrekamo vsem p. n. prijateljem in znancem najtoplejšo zahvalo. Osobito se zahvaljujemo vsem p. n. gospodom profesorjem, kakor č. g. ravnatelju, nadalje dijaškemu pevskemu zboru za prekrasne nagrobnice, šišenskim mladeničem in drugim p. n. sovaŠčanom za korporativno udeležbo, kakor tudi vsem drugim darovalcem prekrasnih vencev.
V Šiški, 21 maja 1904.
1488
Žalujoči ostali.
Zahvala.
Za izkazano veliko darežljivost in sočutje med boleznijo in ob smrti naSe preljubljene, nepozabne soproge, ozir. matere, hčere, sestre,
tete in svakinje, gospe
Ivanke Ogrizek
roj. Jurca
nas veže velika dolžnost izreči tem potom premilosljivi gospej Juvan-čičevi, kakor vsi njeni hiši svojo iskreno, najsrčnejšo zahvalo, isto-tako tudi blagorodnima gospodoma Franu Humerju ter dr. Konstantinu pl. Fodran8pergu za njegovo tolikanj trudapolno zdravljenje in obiskovanje, a vse to brezplačno. Bog Vam povrni vsem obilokrat.
S p. Šiška, 20. maja 1904.
Žalujoči ostali.
1479
Slona 1
Jfer zapuščam o priliki preselitve u Zatičino preljubljeno mi va$ in okolico grosupeljsko, je na tem mestu poslavljam od vseh prijateljev in jnan-cev, od katerih je mi ni bilo moj no osebno posloviti, U ta namen f^ličem 1477        vsem sKuPaJ KrQPKl
Najdarl *°»V"tihart
jelejnisKi mojster.
se odda
Zaradi bolezni gospodarja v najem
strojarija
z vsem orodjem, pri vodi in glavni cesti.
Več pove Matevž Zavrsnik
v Cerknici pri Rakeku. 1485-1
Velika, elegantno meblovana
soba
se odda s 1. junijem eventuelno takoj.
Sv. Petra cesta št. 38
I. nadstropje. 1489
Inteligenten
1483
trgovski sotrudnik
manufakturne stroke, ki je dober dekorater izložb, se takoj sprejme. Ponudbe: poste restante, M. 227.
Knjige „Slov. Matice"
od 1. 1898. naprej
in „Ljubljanski Zvon"
letniki 1894-1898 in i900—ieo*
se za zmerno ceno 1467—1
prodajo.
Kje pove upr. „Slov. Naroda".
1 SSČl
r-
■^1
s 7. sobami, zidanim hlevom in podom ter prostornim dvoriščem v bližini glavne ceste in novega kolodvora se proda po nizki ceni.  Hiša je krita z opeko.
Več  pove Jakob Novak na
Jesenicah št. 8, Gorenjskem.
ki bi imel dela za več let, Iv. Vulč iz Čezsoče pri Bovcu.
Plača po dogovoru. Ako se želi, se odpošlje ilovico na ogled. — Dalje sprejme tudi veščega Žagarja in mlinarja!
ki se razume na transmisijo.    14^1-i
Na biiiKoštno nedeljo in binkoštni ponedeljek
društvene godbe
na vrtu NARODNEGA DOMA,
Vstopnina prosta.     Navadne cene.
Se priporoča
1475
Ivan Kenda
restavrater.
mJmV
Stavbišča
Na vzhodni strani justične palače v Ljubljani ob Miklošičevi cesti, Predilnih, Čopovih, Sodnijskih in Dalmatinovih ulicah ležeče stavbne parcele in sicer: pare. št. 106/13 z okoli 600 m-, 106/10 z okoli 1300 ■»*, 106/9 z okoli 650 ar*, 106/8 z okoli 700 m-f 106/7 z okoli 960 m-, 106;5 z okoli 1900 w*a, 103/2 z
okoli 670 m- in 103/3 z okoli 1190 tri2 1490—1
prodajo.
Vpraša naj se pri dr« Karlu Vtiazhlzliii, odvetniku v Ljubljani.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjfiujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
ww
ww
Izgubil ae je i*69-i
mlad lovski pes
Angleški pointer".
Odda naj se ga proti nagradi v restavraciji , pri Zajcu', Rimska cesta 24.
se iŠČe
1470—1
najem.
Ponudbe uprav. »Slov. Naroda". Dobro vpeljana   1486 -i
z vsemi pripravami ter zemljiščem se odda.
Drugo pove upravništvo „S1. Naroda".
Prodajalnica
z mešanim blagom se daje pod prav ugodnimi pogoji takoj v najem.
Več pove upravništvo  „ Slovenskega Naroda". i47a—i
Š" praktikanta
proti plačilu za kontor, z lepo pisavo, vešč slovenskega in nemškega jezika.
HENRIK KENDA
Ljubljana, Mestni trg 17.
Išče se
1476-1
obeh deželnih jezikov zmožen, takoj ali do I. Junija. S kavcijo ima prednost.
Splošno kons. društvo
v Ljubljani, Sv. Petra nasip 45.
Qo$tilna
v Ljubljani $e cdda tal^cj v nojem.
VeČ se izve v gamske zaloge.
pisarni
puntl-
14HU
Celje.      i464-i Celje. Popolnoma urejena
(obstoji že od leta 1862.) s hiSo vred, nasproti ^Narodnemu domu", pripravna tudi za kako drugo obrt, ker je na odličnem mestu, se radi ostarelosti lastnika takoj proda. — Hi8a ima 7 sob,
2 kuhinji, 2 skladišči za moko, prostor za odkladanje lesa itd. — Vprašanja naravnost
nag08podarja KARLA REGULA, pekovskega mojstra v Celju, Ljubljanska cesta.
V novozgrajeni hiši od Bielvvei-sovi cesti se odda s i
avgustom
več iepih
stanovanj
s tremi sobami in kopalno sobo, kakor tudi v pritličju brez kopalne sobe.
Povpraša se pri F, Supančiču, Rimska cesta št. 20. 1431—2
Radi rodbinskih razmer ae odda v vasi Hrib, občina Loški potok za več let v najem
hiša
z drugimi gospodarskimi poslopji. V hi5i, ki je na najlepšem prostoru tistega kraja, je že več let trgovina in   ff«»—
V prodajalni je vsa priprava, namreč stelaže, pudelni, vage in vse drugo potrebno. Stacunskega blaga ni treba prevzemati, založi se lahko vso na novo ; ma-nufakturnega blaga se pa tam jako d |U proda in se ni bati konkurence. Gostilna uspeva prav dobro. Natančnejša pojasnila in pogoje daje lastnik
v
trgovec v Dolnji Kosani pri St. Petru na Notranjskem. 1471-1
vza]e xz± n a zavarovalna banka v Prag:l, Rez. fondi: 29,217.694 46 X. Izplačane odškodnine In kapitalije: 78,324.623 17 X. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s veeelLOzI Mlovanako-narodiio uprave. 3-58
VM pojasnil* daj«;
Generalni zastop v Ljubljanif degar pisarne bo v lastnej bančnej hiši
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim Škodam po najnižjih cenah Škode cenjuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje
it
Dovoljuje podpore
iz čistega dobička izdatne v narodne in občnokonstne namene.
39
MATTONI-JEVA
GIESSHUBLER
alkalična kiselica najboljša namizna in okrepčujoča pijača
preskušena pri kašlju, vratnih boleznih, želodčnem kataru ter pri katarih v sapilih.       ts—4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kasiner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih špecerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah.
Mlad
mcs
išče službe posojilničnega urad
liika. in je obenem zmožen voditi pevsko društvo. — Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". 1447 -2
10 mes. starega, velikega, z dolgo dlako proda pekovski mojster CizaJ v Ljubljani, Vodmat, Zaloška cesta.
Nova, zidana
hiša v Radomlju
katera stoji blizu šole in cerkve
se takoj proda. 1460 Naslov pove npravništvo ,S1. Nar/.
Takoj ali za avgust se odda na Dolenjski cesti pri Ribiču" v prvem nadstropju
dvoje stanovanj
z dvema sob ama, kuhinjo, jedilno shrambo iu drvarnico. — Najeniščina
1421—3
110 gld.
politirano — se takoj proda. Poizve se na Karlovski cesti štev. 8. 1453 -a
s stanovanji v neposredni bližini drž. železnice, s 14 strankami, s patentom za gostilno in trgovino z mešanim bla gom in z velikim vrtom se iz pioste roke takoj ceno proda. 1382—3 Več pove uprav. „Slov. Naroda".
CVEK-ov
pristni
.BRINOVEC' 'm rabi se uspešno proti vodenici, pri epidemičnih bolez nih, kotgrok proti ka šlju, kakor tudi pri uživanju slabe pitne vode. a
r\ * * JJ Vfteini čilo: T "JJauj onemoc-
' 1 v ' n do »S    , eoc«rana.
Natečaj.   HMPPM^Ml Salonska oprava
_■_______,_ _ ___ Uradno dovoli««.* S ■
Telovadno društvo Tržaški
Sokol" razpisuje mesto
telovadnega učitelja.
Pla2a po dogovoru. — Nastop službe 1. septembra t. 1. Pouudbe je poslati na društveni odbor. 1406—4
prve, neprekosljive kakovosti, za izdelovanje likerjev, žgauja, vaeh 6pi-rituoz in jesiba pošiljam kamorkoli. Velikanska prihranitev, neverjeten uspeh zajamčen.    7o9—11 Zanesljivi Specialni recepti.
Ceniki In prospekti gratis In franko.
Karel Filip Pollak
tovarna za esence v Pragi.
(Pošteni; spretni zastopniki se iščejo.)
1000 kron
ako je goljufija! Brezskrbno rodbinsko srečo jamči knjiga o pre-obilem blagoslovu otrok. Z več tisoč zahvalnicami pošilja diskretno za 90 h v avstr. znamkah gospa A. I4.au »a, Borlin S.W. ŽSOLinden-^ strasse BO
Ljudevit Borovnik
puškar  \  Borovljah (Frrlarli) na Koroškem
se priporoča v izdelovanje vsakovrstnih pušek za lovce in strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom. Tudi predeluje stare samokresnice, vsprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno in dobro izvišuje. Vse puške so na c. kr. preskuše-valnici in od mene preskušene. — llustro-82 vani ceniki zastonj. 20
Kdor hoče s slastjo jesti in dobro prebavljati ..
naj užije požirek
rastlinske grenčice
„FL0RIAN"
odlikovana na mednarodni razstavi za živila
in zdravstvo v Parizu ^ zlnto svetinjo iit diplomom.
„FL0RIAH"
Poskusite! ~^"ua1*""4'
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr v v8akoršni izpeljavi. Ze 30 jet so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in naj-»roežnejši izdelek. Največja prihranitev t riva. Specijaliteta: Stedllna ognjišča za hotele, gostilne, restavracije, kavarne i. dr. Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog franko proti dopoBlani namki. 543—25
Tovarna za štedilna ognjišča „Triumph"
J**. GoldRchmidt «Sc sin
odprte do 12. ure opoludne.
Gremij ljubljanskih trgovcev.
prlp
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeb
G. FLUX
Gosposke ulicešt 6 1478
orofR laa nameiM le bolj*«
službe iskajoče vsake vrste
za Izubijano In drugod. Potni na tultaj. — Natančnel« v pisarni. — Vestna In kolikor možno hitra postrežba zagotovjena.
^^MMŽA^a^aaatanaaŽgi
Jernej Bahovec
trgovina papirja, pisalnega in risalnega orodja
v Ejubljani
Sv. Peti*« cesta štev. 2
Filijalka:
Resljeva cesta štev. 7
priporoča: Najboljše urejeno zalogo razli enega papirja, trgov« Mitih in ponlovnln knjig, šolskih zvezkov, bltjez-nle, črnila Itd. Dimnik,  Avstrijska zgodovino za ljudske^ sole. \iiHtfiiMkf table za Crali-v fffo rafunlro. Moltike knjige za ljudske sole.
Hlolltvenlke v raznih vezeh. Tiskovine za gospode od ve t-
nike in c. kr. notarje, kipe slovenskih llteralov. Kazno galanter. blago itd. Nizke cene, točna li solidna postrežba.
JOSIP STUPICA
Jermenar ln sedlar
v Ljubljani, Kolodvorske ulice štev, 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge konjske potrebščine.
e> • Cene nizke. • *>
n
N
O
S
C L
m
M
mM
m
ogastvo tas
z lasnim cvetom in po-mado .Linge L on g'
po I K;
isernati zob]«
,..Jenthot< - ovo uatno vodo in zobnim pnSkom po I K 60 h;
C
epota polti in
telesa £ "Aidl1-1
lt*l*»dCB milom: cvetlično 60 h, cream l K.
Dobiva se le v
Orlovi lekarni
Mr. Ph. Mardetschlager, kemik. Jurčičev trg £|g Jurčičev trg v lij u to IJ aiii.
Razpošilja se proti vpoBiljstvi zneska ali s postnim povzetjem.
3v. Seunig
trgovec z usnjem na drobno In debelo 23
v Ljubljani, Stari trg št. 7
priporoča
prah
d ose daj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurence, brez vsacega duha
po nam I msflasf lle cenah: t kg. bO k, vee a 9» 1», pri
nakupu večje množine fie ceneje.
ffovo! Patentirano ffovo!
nepremoćljivo mazilo
ta počrnenje rujanih čevljev, usnja Itd.
in otoman
se po nizki ceni proda.
V-č pove Ivan Gale, Tržaška cesta štev. 2. 1292—15
Botri in botrice!
Priporočam veliko zalogo
birmskih daril
kakor vsakovrstne zlatnine, ere-brnine, namiznega orodja (Besteck) in žepnih ur.
Obilnega obiska prosi z velespostovanjem
Karel Januš
juvelir in zlatar    1323 -12 Ljubljana, v Židovskih ulicah št. 3.
Pariškš svetovna razstava 1900.
*4V DENTItBl® DlID0CTEUR PIEtftf
PARIŠ
Svetovnoalavna ustna voda.
Dobiva a« povaod. 972—14
Ljubljana! Pogačarjev trg. Fotoplastična razstava l< vrste.
V soboto, 21. maja 1904 z
zadnji dan razstave
Krasni Neapolj in izbruh Vezuva.
Od nedelje, 22. maja 1904 do sobote, 28. maja 19041
Novo!
Hohenschvvangau.
Novo!
Prekrasni gradovi
kralja  LUDOVIKA II. Bavarskega.
Čudolepe znamenitosti bavarskih kraljevskih gradov so razdeljene v štiri različne cikle.
Popolno nadomestilo za potovanje.
aajT Najlepši potni spomini. ~fJMt
Serija 40 vin. Otroci 20 vin. 6 serij 2 K.       10 serij 3 K.
Za šole in društva znižana vstopnina.
Vsak dan — tudi ob nedrljah In |» trm r. h I It I It — odprto od t». do t*, ure dopoldne 1» od t. do O. ure) popoldne.
Z odličnim spoštovanjem
1463 raLTrnataljetvo.
Kdor trpi na padavici, krčih in drugih živ ■ nih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo sastonj in poštnine prosto razpošilja pri«'. Mfhwanrn-Apothrke
Frankfurt a. ti. 541—13
špecerijske in železninske stroke, veic slovenskega in nemškega jezika, z dobrimi spričevali,   sedaj  v špecerijski trgovini v Ljubljani, isfie službe Ponudbe poste restante „št.405. 1461-g
Gospodična
zmožna stenografije, pisanja s strojem ter izurjena v knjigovodstvu, vešča slo venskega in nemškega jezika, zeli službe v kakem uradu ali trgovini.
Naslov: M. M., Kongresni trg št. 2, Ljubljana. 1440-2
«5
iz boljše rodbine se sprejme ta«
koj v trgovini z železnico
Karol Kavšeka nasledniki
Schneider & Verovšek
Ljubljana, Dunajska cesta 16.
Baumgarten & Grimtn
»Dunaj, II., Lampigasse 9
piporoCa kar najbolje od c. kr kmetijsko-kemiškega preizkališča preiskano
živinsko redilno moko
kot dodatek h krmi za konje, krave, vole, preSiče in ovce.
Naprodaj pri 1367—2
FRANU 6UŠTINU
v Metliki na Kranjskem.
Uren, soliden
črkostavec
slovenščine in nemščine zmožen, za lažji akcidenčni stavek in za stavek knjig, vporabljiv tudi za nemški stavek knjig se sprejme po tariinih pogojib s 30. majem t. I. v stalno kondicijo. — Ponudbe s prepisi izpričeval tiskarni Blanke v Ptuju. 1412-3
ph stanovali
s petimi sobami in s kopalno sobo, v drugem nadstropju hiše štev. 10 v Sodnljsfcih ulicah odda se s I. avgustom eventuelno tudi preje.
Povpraša se pri F. Supančiču, Rimska cesta št. 20. 143J-2
Javljam, da prevzemam v delo
slikanje napisov in črk
ter jih izvršujem kar najboljše, moderno in v lepili barvah. 1416-3
B. GROSSER
slikar za napise in črko l.|ulllillllll. .TI.talili irai: II.
MANPELJEVI OTROBI
t VIJOLIČNIM PUHOM KAJBOUŠE SRtCSTVO
2A <30JITEV POLTI fl.M0TSCH&C2,l?aNflJ
•>T^S
gfe^fcgfe. ifeife*fi£rt rfigfe^ ^ A ^tl * . iv ^vi Trt rfc *f*.
Prijatelj!
— „Kam pa pelje© svoje birmance na binkostno nedeljo in pondeijek?"
— „VeS kaj, najbolje mi ugaja na restavracijskem vrtu pri ^^RaT^sv^ae*   fiaW ^>*«a>S kJer bode v nedeljo
VELIK KONCERT
društvene godbe.
— ,.Torej dobro, pridem tadi jaz in več mojih prijateljev!" Zarctelt farno ob 4. url. VmIo|i pru«(.
K4T Za dobro pijačo gorka In mrzla Jodila je preskrbljeno.
Na mnogobrojno udeležbo vljudno vabi
Fran Remlc
1474 restavrater.
mm
mm wm
Si
S S
to®
^4-
mm
10
096361
8D
54
M
Vldld
se da v najem a I. avgustom
t. I. v Vegovih ulicah štev. 12.
Poizve se ondi. 1432—2
I
09
T—
00
il
Pijte
Klauerjev
Triglav
najzdravejši vseh likerjev.
Pozor
mizarji, tesarji in stavbeniki!!
V novi lesni trgovini nasproti c. kr. drž. železnice
se prodaja les na drobno
po spodaj zaznamovanih cenah.
l°0l—3
Deske
Smrekov les
iz Koroške l/i Gorenjske
I. II. m.
Mecesnov les
iz Koroške in Štajerske
I. ii. m.
Debelina
ena cola
vin.
ena cola vin.
i/ it
*U
4U 5U
v«
J/4 /4
6 8 10
Remelni
7,
Vi
8/
1$ 10/
ti! ;1J
so
i ■ t
12 11 15 18 20
4
6 7 10
14 I 1*2 lb' 15 18 16
36 32 26
52 46 42
72 62 56
110 100 90
- 16-
- 19 —
>£ od 8;3 do */< a čevelj3 K — 54.
m-S 4/ 10/ _-7f)
■M >»    /s   »i    /u m      ii       »i *u'
14 10
14 i 10
15
20 24 28 40
54 34
8
8
13 10
18 16 22 19 24 I 29 30 26 22
1 Tovarna
M mm
pecij
ustanovljena 1 888.
Založnik zveze c. kr.
avstrijskih državnih uradnikov
Alojzij Večaj
Ljubljana,
Trnovo, Opekarska cesta, Veliki stradon 9.
priporoCa vsem stavbnim podjetni kum in si. občinstva svojo veliko zalogo najtrpežnejSih in Bicer od najmodernejših
prešanih in poljubno barvanih do najpripro-Btej&ih
prstenih pečij I
različnih vzorcev kakor: renaissance, barok, got-ske'seeesion itd., kakor tudifitedilnike in krušne peči lastnega in domačega izdelka po najnižjih cenah ter je v svoji stroki popolnoma izvež-ban. 909-8
Ceniki brezplačno in poštnine prosto.
1H
Mi.
Niste odvisni
od tiskarja, če se kupite moj aparat za tiskanje s tipami. Z njimi lahko vsakdo takoj tiska t vizitnice, adresne karte, aviise, cirkularje, uradna povabila, koverte, povabila na shode itd Aparat ima več tip kakor drugi taki tiskarski stroji in stane z vso opremo:
G5 črkami ti. —-70 QO ,. „ —-85 J27 „ n I20 140 n „ 1-60 ,211     „       „ 2—
253 črk ti 2-40 354   „   „ 3— 468   n   „ 3-60 640   „   u 5--
Kahtevafte
cenovnik o vsakovrstnih stampili ,ah. Najnovejši stroji za riume-riraoje, Šablone, kleSče za plombe, vžigalm pečati, pečatne marke z vzbočenim tiskom. Preše za vzbočehi tisek. Klišeji po vsaki predlogi, moderni monogrami in zobci za perilo, solidno izvršeni
809   „   n 6-
J. LEWlNSON. tovarna štampilj in gumijevi*? tip, graverska dela. Du(SiefofnlL2!f7^ 7 "n OBpu^^n8kaja1T6kem,
Knatopollil se licejo. l¥ciifft»Joee se vzsnie nazaj, lenovniki zimtonj. 76—20
Bratje NOVAKOVIC m
Ljllfoljcina. lastniki vinogradov na otoku Braču in
Stari trg št. 15.        v Makarskem Primorju v Dalmaciji.
Prvo vzorno skladišče dalmatinskih vin, tropinovca, konjaka in
olja na drobno in na debelo. O O    O O
4 >^m—^mmf'^^—^mmf'mmm-~mmf\
mM   mmTmM   maf tm   mm* 'mi mmf\
©l^l©!©!©!©!®!^!©!©!©!©!®!®!©!©!©!©!©!©!©!®
M***-**m\ mm-^m\ mm^^mm\ M**"^m\\ mm*-^*K ^m^^mm\ ^^^maK^mmm^mK ^mmm^mm\ ^^^^ ,^m9m^m\ ^
Samo še do 23. maja 1904 priložnost za nakup.
•v
Haggi Giorgio iz Trsta
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20
I II ribarje\u lil mu K
Velika izbera podnih, prevlečnih in dekoracijskih preprog", dalje Karamani-zastorov, prevlek za zofe itd. Vse navedene vrste so v zalogi v vseh veličinah.
1405-7
Z odličnim spoštovanjem
Paskal Aidinvan (sin).
Opozarjamo p* n. občinstvo na to, da naša firma nima agentov In sploh svarimo pred nakupom od krošnjarjev, ker Je krošnjarsko prodajanje prepovedane in |e bilo občinstvo že pogosto pre varjeno.
©I©l®l©|®|©|©|©|©|@|©|©|©|©|©|©|©|©|©|®|®|©
jj^Vll W
Premestitev trgovine. *k
Podpisani vljudno raznanjam slav. občinstvu, da sem z današnjim dnevom premestil svojo dosedaj na Bregu št  I (Katoliški dom) se nahajajočo
prodajalno šivalnih strojev, bicikljev in vseh v to stroko
spadajočih potrebščin
v lastno hišo v Trnovskih ulicah št. 15
ter se obenem priporočam tudi v nadalje za nakup v to stroko spadajočega blaga. 1433 2
Istočasno opozarjam slav. občinstvo tudi na svojo
mehaniško delavnico 3*-
največjo svoje vrste v Ljubljani, kjer sprejemam vsa popravila šivalnih strojev,  bici kijev, motor« bicikijev, avtomobilov itd. in zagotavljani najboljšo in najcenejo postrežbo. Z velespostovanjem
E. SPEIL
Kolo za dame
dobro obranjeno, se proda. Kolizejske ulice štev. 10, 1. nad
stropje, vrata 14C—14*. 14?,9 2
Škrat
tO
in C?3
edini slovenji humoristično-satirični tednifa %i prinaša izključno
originalne sii/(e.
Jžhaja v J rs tu vsako soboto. — Naročnina 3a vse leto 6 ){, za pol Ista 3 Jf. Posamezne številke se prodajajo po tO stotinfc.
Zahtevajte brezplačne številke na ogledi
pžsr 03» leta 166-5. se T£Q Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki ga priporočajo odlični zdravniki, skoro v vsoti evropskih državah  c odličnim u«pehom   uporaldja  |>i li
vsake vrste izpuščajem
slasti proti kroničnim llaajem in paraš, izpuščajem, proti rdečici na noau, ozeblinam, potenju uotf, luskitj.iiu na glavi in v hraiii Herijrrj^vtt kut rum/m i<tit>-zebi 40 mit t ot/car U-mtu^/n kotnim* in ae razlikuje l>i-■tveno od vneli drugih mil, ki se nahajajo v trgovini. Pri neozdrarljivih jutttnih bitlrznkh. te n« mesto ko-tranoveg« mila s uspehom uporablja
Bergerjevo kotranovo žvepieno milo.
Kot biuije kotranovo milo za odpravljanja
nesnage s polti,
proti   ipusčajem   na   polti in glavi ph otrocih, kakor tudi  kot   oenadkriljivo  kosmetično   milu  *«* temivtiHj« in kopanju ma vuakdanjo rui>o sluai
Bergeujevo glicerinovo-kotranovo milo,
▼ katerem je 35 odst. glicerina in ki jo nuo parfumovano
Cena kcciadu vsaka vrste s navodilom ouporaoi 70 v.
Zahtevajte  po lekarnah in zadevnih trgovinah izključno itrra*rj*tHi kotr mlla in pazite na poleg stojeću varstveno
znamko   in  na predstojeći tirmin podpis  (J. Uril X <<>. na vsaki etiketi. Odlikovan s častno diplomo na Dunaju 1883^in s'zlato svetinjo na svet. razstavi v l'arizu I I Za osebe, ki kotranovega duha ne maraio ali ga ne morejo prenašati, izdelujomo i/ bre/.b.irv.(•_'.» -< . t k . trana antiuizofmi tu i t a, ki nh prodajano  ]>■■ > nilom HrUin-a aitt r<izol >m tniln >'•>/<* kot nt mu'a tnihi) Ulavue vrsta so: .1 nt rti znl no milo )>tt .» in   Mf <,: antruzolno licrukstn-o milo,   tntravulno ir#-/#/ mi!o, untraz.   terjil< mtmh^m*  milo,   nntruz.   f/lirrr. toaletno milo  Atitrazolna mila so se vslfd i Lrarnitkfl \ i -izkušnje posebno  obnesla proti  i/jm-  . >-m in nečistosti polti. Vsak kos stane 60 vin. Naprodaj v lekarnah in zadevnih trgovinah.
Glavna razpošiljalnlca : G. Hell A Ccmp., Dunaj, I., Sterngassa 8.
V IjJu lajtttit se dobiva v lekarnah : TI Sla j. la^utstek. .11. 13 ur«! <»t milili-£rr.   ,3. Mrjt, Plcrcili,   l . |fl.
Trnkoezj in v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 630—10
Kogar nadleguje kašelj
naj poskusi kašelj ublažu-Joče in veteokusne
Kaiser-jeve prsne bonbone.
/ I fl.ll nih m|»rir4k%iil J ti in t* I im I TU xt«  ^iiifiv   iupeBi pri
lantslju, lirlpuvoMti,  ta ta (ur) ta in
Zavrnite, kar se vam ponudi drugoga ! Varujte4se prevar! Le pravi z varstveno znamko „tri jelke*.
■
Zavoj 20 in 40 vin.
27r*0-29
Zalego imajo: V Orlovi lekarni poleg železnega mostu v Ljubljani, v dež. lekarni pri Mariji Pomagaj Milana Lou-steka v Ljubljani in pri Ubaldu pl. Trnkoczvju v Ljubljani. — V Novem mestu v lekarni S. pl. S'adovic
Zahtevajte pri nakupu
Varstvena znamka.
Schicht-ovo štedilno
z znamko „jelen".
° "^•H in brez vsako škodljivo primesi. — Pero izvrstno. _
Uno je HJHfT zajamčeno čisto in brez vsako škodljivo primesi. — Pere izvrstno.
Kdor Loče dobiti zares jamčeno pristno, perilu neškodljivo milo, naj pazi dobro, da bo imel vsak komad ime
„SCHICHT" in varstveno znamko „JELEN". 1082—11
Dobiva se povsod!
Juri Schieht
največja tovarna svoje vrste na evropskem kontinentu.
Trpati prostori
z opravo za trgovino z mešanim blagom se dajo pod jako ugodnimi pogoji za več let v najem.
Trgovina je ena najstarejših v trgu, daleč naokoli poznana in veduo dobro obiskovana, kjer je prometa na leto 100.000 kron.
Kje ? pove iz vljudnosti upravn. rSlov. Naroda" 1436—2
Iz proste roke se proda
nasproti  železniške postaje, obstoječe iz biše,  hleva,  prodajalne, gostilne, kmetije, vozov, konj in vseh potrebščin. Natančna  pojasnila   daje gospod
Iv. Pušnlk v Sapjanah, pošta Jelšane (Istra). 1356-3
talen asi uže k
dobi več spretnih zastopnikov za živ-ljensko zavarovanje pri neki tukajšnji občeznani, solidni in dobro vpeljani zavarovalnici. Tudi začetniki se sprejemajo pod jako ugodnimi pogoji, ter se po dokazu njih sposobnosti v najkrajšem času tudi stalno namestijo.
Ponudbe je pošiljati pod naslovom ,Soliden zastopnik' na upravništvo „Slov. Naroda". 1-113-2
Milijone dam In gospodov uporablja „Feeolin",
Vprašajte svojega zdravnika, ali ni „Mv«'«/«.«" najboljše lepotilo za polt, lase in zobe I Najbolj nesnažen obraz in najgrše roke zadobijo takoj aristokratsko finost in obliko po uporabi „Vee&timia". t,W?ee»otin" je angleško milo, obstoječe iz 42 najbolj žlahtnih in svežih zelišč. Jamčimo, da tudi gube in vraske na obrazu, ogrel, mozolci, rdečica nosu itd. po uporabi ,9 brez sledu Izginejo. — „JFV«o/««t" je najboljše sredstvo za sna-
ženje, gojenje in lepšanje las, preprečuje izpadanje las, pleaivoBt in giavine bolezni. „M^eeotin" je tudi najnaravnejše ia najboljše čistilno sredstvo za zobe. Kdor uporablja redno „Veeotin" mesto mila, ostane mlad in lep Mi se zavezujemo takoj povrniti denar, ako ne bodete popolnoma zadovoljni s (VJFV«?o#iM«»iM". — Cena za 1 komad K 1*—, 3 komadi K 2-50, 6 komadov K 4"—, 12 komadov K 7*—. — Poštnina pri enem komadu 20 h, od 3 ko- ^j> ',v ~ ■ madov naprej 60 h. — Po postnem povzetju 40 h več. — Razpošilja glavno tJ£ oOMKl skladišče JwM» i.    *»-, ItnnaJ VI., Mariahllferstrasse št. 45.
Nadalje se dobiva tudi v gnno^lli drotijarerljah, parfume? IJ ali In lekarnah.
1465-1
Proda  se največja, enonadstropna
hiša
št. 51, pri ,Kraljicu
v Št. Vidu nad Ljubljano, ob
državni cesti,  oddaljena 5 minut od kolodvora,  z  gospodarskimi poslopji, ledenico, velikim gostilniškim vrtom hiši je stara gostilna), travnikom itd.
Ponudbe in vprašanja sprejema K. Meglic v Ljubljani, Rimska cesta št. 20; ustmene informacije se dajejo istotam vsak dan od 12. do 2. ure popoldne. 1313-il>
Velik lokal za trgovino
na vogalu Sv. petra in ^esljeveve ceste št. 3
- se odda za avgustov termin.
Lokal se lahko predeli na dva manjša prostora.
Natančneje pri hišnem gospodarju.
1365-4
1384-1C4
Naročajte izborno
jubljansko delniško
Iz pivovaren
v Žalcu in Laškem trgu.
Naročila sprejema
Centralna pisarna v Ljubljani, Sodnijske ulice št. k m?
Rudolf Kirbisch
slaščičarna v Ljubljani
pri|Boroča s    v«ali dan
sladoled, ledeno kavo in ledeno čokolado.
Proda se tudi nova lepa steklena omara (nastavek).
V druge roke se odda „Das intere-ssante Blatt" in „Leipziger illustr.
Zeitung". 10^3—6
fcsvi:. ? zr. vu,ri«v?ft vvj,?y - v-ji;
•J. tV* tJf. e|* t|j «Jp* t|. eJU *f«        m .
Cene stanovanjem do !. junija in od 1. septembra 25°,0 pod tarifo.
Sezona od 1. maja do konca oktobra.
Krapinske * Toplice
must
Hrvatskem
Leta 1903 je bilo 4737 ljudi. Od za-gorjanske železniške postaje Zabok-Krapin-ske Toplice oddaljene eno, od postaje Rogatec, lok. žel. Grobelno - Rogatec, pa dve uri vožnje. Od 1. maja vsak dan omnibus k vsaktniu vlaku proge Zabok-Krapinske toplice, k postaji Rogatec k dopoldanskemu vlaku. — 30 1 do 35° R (37\;° do 43 5" C) gorke akratoterme, ki eminentno uplivajo proti protinu, mišični in členski revmi in njih posledičnim boleznim, pri ishiji, nevral-giji, kožnih boleznih in ranah, kronični Brightijevi bolezni, otrpnjenju, pri najrazličnejših ženskih boleznih. — Velike ba-sinske, separatne kopeli, kopeii v banjah in prsne kopeli, izvrstno urejene potilnice (sudariji), masaža, elektrika, Šved. zdravilna gimnastika. — Udobna stanovanja, dobre in nedrage restavracije; stalna topliška godba. Razsežni senčni sprehodi, prostor za ten-nis-igre itd. Kopališki zdravnik dr. Ed. Mai. — Brošure se dobe v vseh knjigarnah. Prospekte in pojasaila pošilja
1053—7      kopališko ravnateljstvo.
Prva hrvatska
tovarna
žaluzij, ro-flet, lesenih in železnih zatvornic
za okna in prodajalnice
G. Skrbič
Zagreb, Ilica 40
priporoča 467—9
svoje priznano solidne, točne in cenene proizvode.
Ceniki zastonj in franko.
Ces. mt. avstrijske
SV,*
državne žeieznsce
C. kr. ravnateljstvo drž. železnice v Beljaku.
ve*
veljaven od dne i. maja 1904. leta.
ODHOD IZ LJUBLJANE luž. kol. PhOGA CEZ TRBIŽ. Ob 12. uri 2i m ponoCi osobni vtak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzen-f. ste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez K'-'in-Reifiin^ v Steyr, v Line, na Dunai via Amstetten — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni 'ak v TrŠiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensieote, Ljubno, Dunaj. Cez Selzthal v Solno -ad, Inomost, Cez Klein-Reiflmg v Steyri Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beijak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3 uri 66 m popoldne osobni vla^ v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Cez Selzthal v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, Cez Klein-Reifling v StejT, Line, Budjeviee, Plzen, Marijine vare. Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago (direktni voz I. in II. razr.), Lipsko, na Dunaj Cez Amstetten. — Ob 10. uri ponoCi osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensteste. Inomost, Monakovo (direktni voz 1. in II. razreda). — PROGA V NOVO MESTO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoldne: istotako, ob 7. uri 8 m zveCer v Novomesto, Kočevje. PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA. Ob 3. uri 23 m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakovo, Inomost, (direktni voz I. in II. razr. Solnograd, Franzensfeste, Line, Steyr, Ljubno, Celovec, Beljak — Ob 7. uri 12 m zjutraj osooni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 10 m dopoldne osobni viak z Dunaja Cez AmsteUen,Prago .direktni voz I. in II. razr), Karlove vare, Heb, Marijine vare, Plzen, Budejevice, Solnograd, Line, Steyr, Pariz, Genevo, Curih, Bregenc, Inomost, Zeli ob jezeru, Lend-Gastein, Ljubno, Celovec, Šmohor, Pontabel. — Ob 4. uri 44 m popoldne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfesta, Pontabla. — Ob 8. uri 44 in sveCer osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla, čez Selzthal iz Sol nograda in Inomosta čez Klein-Reifling iz Steyra Linca, Budejevic, PJznja, Marijinih varov, Heba, Fraccovih varov, Prage in Lipakega. — PROGA IZ NOVEGAMEŠTA IN KOČEVJA. Osobni vlaki: Ob 8. uri 44 n: zjutraj iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popoldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol.V KAMNIK. MeSan: vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — PRIHOD V LJUBLJANO drž. kol. IZ KAMNIKA. Mešani viaki: Ob & uri 49 m zjutraj, ob 10. uri 59 m dopoludne, b 6. ari 10 m zvč. Ob 9. uri 55 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Čas prihoda ^ odhoda je označen po srednjeevropejskem času. ki je za 2 min. pred krajevnim Časom v Ljubljani. 1
Nad 30 let obstoječa, živahna in večjega obsega
tr&ovina
v zvezi z gostilno
na Gorenjskem se odda za dobo več let v najem.
Na razpolago je prodajalna z večjimi skladišči. — Hiša z dvema sobama in vinsko kletjo za gostilno, petimi sobami za stanovanje z drugimi potrebnimi prostori vred. — Pri hiši je vrt, gospodarsko poslopje, hlev i. t. d.
Naslov za ponudbe pove upravništvo „Slov. Naroda".
Za svojo dobro vpeljano in renomirano ter na jako živahnem prostoru mesta se
nahajajočo 1401
gostilno
iščem pod ugodnimi pogoji spretnega gostilničarja na račun, čegar soproga je dobra kuharica. — Odda se za 1. avgust. — Zahtevam nekolik.*
kavcije.
I trstu Škerjanc, gostilničar in posestnik
Ljubljana, Kopitarjeve ulice fct. 6.
Ponudbe ali natančne poizvedbe v prvem nadstropju pod navedenim naslov
£0 visoki kralj, deže~rju vladi proglašena za zdravilno
rudninsko vodo
a kiselica
^ -mm
ni samo najboljša in najzdravejša ampak tudi najkoristnejša in najznamenitejša
# zdravilna voda #
ki je od prvih zdravniških avtoritet priporočena in deluje nenadkriljivo pri bolestih želodca, pljuč, požiralnika, raznih katarjev, astma, mehurja, kamna, hemeroid (zlate žile), steklih iu zrnatih jeter, gorečice iu raznih ženskih bolezni.
Odlikovana s 13 zlatimi in srebrnimi kolajnami. ""•B
„Upravitelstvo vrelca Apatovačke kiselice11
Zagreb, Ilica št. 17. «-*b
Dobiva se po vseh iekarnah, drogerljah, restavracijah in gostilnah.
<
Naznanjam, da imam v zalogi več sto kosov srebrnih in zlatih up, primernih za birmska darila, po zelo znižanih cenah. Dalje imam prav eene moderne uhane, broške, zapestnice, longnon-verižice i. t. d.
Imam tudi veliko zalogo daril za pore-čenče in sicer namizno opravo in različne druge okraske iz kina- in pravega srebra.
Šivalne stroje „SINGER" in druge, tudi take za pletenje.
Slavno občinstvo vljudno vabim na  ogled iu
obilni obisk. — S spoštovanjem 479 20
Fran Čuden
trgovec in urar
Cjubijana, Prešernove ulice
nasproti frančiškanskega samostana.
$lcsts*i trg, nasproti rotovža.
Ceniki gratis in franko.
3.
Dobra kuhar
Obsega na 576 straneh več nego 1300 receptov za pripravljanje najokusnejSih jedi domače in tuje kuhe, ima 8 fino koloriranih tabel in je trdno in elegantno v platno vezana.
spisala
v založništvu Lavoslava Schwentner-ja v Ljubljani.
Dobiva se samo vezana; cena 6 K, po pošti 6 K 55 h.
Hvali jo vse: kuharica s svojega strokovnia&kega stališča, literarna kritika zaradi lepega, lahko umevnega jezika, fina dama zaradi njene lepe, pri slovenskih ku-har8kih knjigah nenavadne opreme, in konefno varčna gospodinja zaradi njene cene, ker ui nič dražja, nego znane nemake kuharske knjige. 2H2—27
I'
P Kako ste pac I dosegli tako lepe, zdrave zobe?
82C—9
Seveda le ker rabim O* nagrajeno
kosinetiško ustno vodo
ki higijensko deluje na zobe iu ki je naprodaj po vseh boljših trgovinah v steklenicah po 1 K.
Kdor hoče ohraniti svojo
elegantno in stanovitno obutev
naj rabi le:
najfinejše čistilo za vsako usnjato obutev. 855-15
^-        - IVapifodLji 5 igp 4» v 5
Edina tovarna: Fritz Schulz jun., Akt.-Gos., Eger i. B ti Leipzig.
1391—;
! Strmeli bodete!
---.....ako si ogledate - -......
novosti novodošletga - -
- - damskega perila in spodnjih kril (juponov)
— — najsolldnejše izvršitve iz svile in iusterja. — —
Nizke cene!       Nikogar se ne sili, da kaj kupi!
Na blagovoljno ogledovanje najvljudneje vabi
Anton Šaro v Ljubljani
- specialna trgovina za belo perilo -
Sv. Petra cesta štev. 8.
"❖Ss^SVaS^S *< 6. *vS^Fš?*SŽ-v^SF-S?Sr^4n^5 JM-
■ 8 S??T4^$*>3^$TSfr$T$}r,$'3r^
--Vi
Tovarna za kruh in pecivo
priporoča
pravi rženi kruh, mešan in črn.
nosi in dobri okus pridobivata temu izdelku priznanje vsega občinstva.
čS*W Na mednarodni razstavi za živila v Bordeauxu je dosegel z drugimi izdelki te tovarne najvišjo odliko (častni križ in zlato svetinjo z diplomo).
Prodaja se v hlebih in štrucah po 40 in 20 vir?. Naročila s dežele se naj točneje izvršujejo.
Velika zaloga najfinejšega nasladnega peciva,
biškotov in suhorja. 1&.H8
Vsak dan poslednja sveža peka ob 1 _,6. zvečer.
Dvanajst podružnic in prodajalnic. Higieniški transportni rožo vi m kruli in peciva.
■ v-
-.■•'.'t
ste
•Sr
_ ""Te
-    ,' W "tf Wl VI Si
A.
m--■
S
Se
Največja zalo
CODIČSftV  za Ples^arJe» sobne ! slikarje, zidarje in
mizarje.
L 3 kOV    Pristnin angleških, za
Emajine prevlake,
pristne, v posodicah do ■/., '/«. «/, in 1 kg. "     '" '*
Jantarjeve glazure
*7»   rsOrlf*     Edino  trpežno in £.C1   ^VUtr,    najlepše mazilo za trde in mehke pode.
Voščila, štedilnega,
brezbarvnega in barvastega za pode; najcenejše in najboljše.
3
pripravnega za vsakovrstne previake.
»ajbcSJ^sa ?n najcenejša t^rdka
9 za naroče an;s ozir. nakupovanje
Oljnatih barv, Oljnafch ba- v v tubah
dr. Schonfelda.
FirnA7^ prirejenega iz lanenega li iSC/^ca olja; pristen, kranjski
Steklarskega kleja,
pristnega, zajamčeno trpežnega.
Gi rt c o    alabastrskega in I pod, stukatumega
Karbolineja, najboljega Fasadnih barv* za aPno
Rarv Qiihih kemiCnih*P"te-
Ddi V, OUIIII lj nih i rudninskih KI ©J a za m=zarJe in sobne slikarje.
Vzorcev za slikarje,
najnovejših. 545 — 25
Rapidola,
B»-i inrti'na za barvanje narav-i UI lUlll I đ nega lesa i pohištva.
Olje jproti praliti.
ADOLF HAUPTMANN
I.kranjska tovarna oljnati!) barv, lir- LJUBLJANA, nežev, lakov in steklarskega kleja.
KI K
:*
Mehanik
Ivan Škerl
Opekarska cesta št. 38.
Šivalni   8 troj I  po nujaliji «enl.
itlelkle in v to stroko r.padajoča popravil« izrvrSnje  prav dobro
les erno. JP* am *«- »tc. •>£• a« C*1* gglieft
1*3 Vodno zdravilišče •
Kopališče Kamnik na Kranjskem l nebje zavarovano proti vetru
Zmerne cene.   Začetek sezije 15. maj«.   Navodila daje ravuateljstvo zdravilišča. Popolno vodno zdravljenje,  nolnfnr l&opell,  suhovroča mračna zdravljenja, kopeli z ogljenčevo kislino, masaža, gimnastika in elektr zdravljenje 912—8 Zdravniški vodja: U. HI. lir. Kn«lolf Kaahr.
A. KUNST
Ljubljana -o
Židovske -u-lice
Velika zaioga obuva!
lastnega Izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na Izbero.
VsakerSna naroČila izvršujejo se točno in po nizki ceni. Vse rr*ero se shranjujejo in hmjin\nani^ejo. - Pri rniku1,ih naročilih bl&^OToli naj M vzorec vpor.latš.
V^
Za čevlje najboljše čistilo na svetu!
■m mm m* mm ■ *m ..ki <! ajo če vi i eni temno-
F m\HFti&\\WU Crn blesk m . hranjuje
FpPnoipIlflta^^^^ mast za svetle čevlje, ki se po njej ■   Mmfm  llvIUlIU LHBaaaaNBaaaaaaBai lepo svetijo i usnje konservira.
h - ■ ■     m* <<*riia loM^llfin niHMt) nalašč za
^» AI^HlllI AHil ■ — Nlgrin kozje <Kid) usni**, fhevre-iii-, gamsovo-, m ■■VBW1B"a11«.   aaaaaaaaaaB gagrin-usnje in Box-Cal/ : -lane
nepremočijivo, mehko m voljno, se tudi v in krut! ne ud-18--.1 barva, uMeka se ne maže, Čevlji se pa fino, črno bleščijo.
>obiva povfio^i. ~Vtt
Štefan Fernolendt k- j^fJar, ,us"n,,li"ira
Na razstavah
teli Dunaj, I. Sehulerstram 21. v Parizu „Zlata sve Inja1', v Londonu MCrand Prix".
* %
H
n * n m % rt n
n % n H
n n
n
n
igo. Fasciiirig-a vdove
ključavničarstvo Poljanski nosip ft 3 (Reichova hiša)
priporoča svojo bogato zaio&o
iitedilntlBL ognjišč ;
najprlprostejšlh kakor tndi najfinejših, J
l žohv medjo aii mesingom montira- %
nih za jbklade ? počnicami ali kahlami. n
Popravljazrja hitro in po ceni.  Vnanja J
naročila se hitro izvrSo. *
* m n rt % n n n n % ft n n n m m n n % n n % % * n n % *
Darila za
s:
A.KRACZMERS
Ljubljana Sv. Petra cesta 6.
-,. _ _,___ priporoča
liofioliio za&oaro
kratkih
klavirjev, mignonov in planin
najbolj renomiranih firm po najnižjih cenah" Preigram klavirji, solidno in stanovitno  p-rer:areieni  so vedno v aalogi.
Edino zastopstvo za Kranjsko firm: L. Bosendorfer, c. ki. dvomi in ku-morni izdelovalec klavirjev na Dunaj i;
Br. Stingl, c. kr.
dvorna zaiaga-telja na Dunaju.
Klavirji se popravljajo, ubirajo in izvršuje so podlaganje z usnjem strokevnjaško in pre-skrbno in zaračunavajo najcenejše.
Največja zaloga blatili, srebrnih, tula, j oklenili iu nt-Kelna&tili ur za gospode in dame, ki se vsled velike množine prodajajo od d mes naprej po znatno znižanih
cenah in pod garancijo. lb67-4
Friderik Hoffmann
Ljubljana, Dunajska cesta št. 12,
Priporoča tudi uajboljše francoske stenske, mizne in buciilne ure BajnovejSe sestave In oblike.
Popravlla?se solidno in točno izvrše.
ŽS^^(^ ^1 f&      © ^^^^      ^   ^ ^ ^   ^      ^ ^ ^
za moške obleke
po najugodnejši ceni
priporoča
Miklauc
Pozor!
Pozor!
vi
Priporočam svojo bogato zalogo pu»k msJmifjalii Hlittfiii»% m nnjrto-v«J»«   vrate,   Wflttlj»l   i   c d.,   v^eh   prioadai .-ćih   t***l* \ Iz.l io% m
fiiunlfije« posebno pa opozarjam na
trecevne puške^
katere izdelujem v svoji delavnici in katere ee zaradi svoje lahkote in pek ifeeatJ vsakemu najbolje priporočajo.
Ker se pečam samo z liidfiovanjem orodja, e*e priporočam p. n občinstvu za mnogobrojna naročila ter iaVKSujeEB tudi v nvojo -*tr■> k t « 6a iihi tirhr in poprate t, čuo. solidno in najceneje.
Z vele&poStov&ajem
Fran Sevčik
puškar v Ljubljani, v Židovskih ulicah.
ll»j«*ro\»n rt*iilk  nr pošilja itn /nh(n«» /iiHti»nj.
4-21
Ljubljana 23 I   Spiti-lsko ulico štev. 5. I
I I
Ji
Selitev zoMeMlep atieja.
Zobozdravnik 1374_4
Avgust Schweiger
vljudno naznanja preselitev zobozdravuiskega atelijeja iz botela „Stadt Wien" i pri Maličin
v Periesovo hišo v Prešernovih (prej Slonovili) ulicah št. 5? II. nadstropje
poleg nanovo zidane Jffestne hranilnice
I opombo, da je novi atelije moderno opremljen ter z najnovejšimi sredstvi založen; da se delajo plombe v zlatu in porcelanaste plo ob..4, krone, mostnine in cela zobovja v zlatu iu kavčuku ter sploh \>akojaka zobotehnična dela pod poroštvom izvršujejo.
Ordinacija od 12. maja 1904
od 9,-12. in 2.   5. ure, ob nedeljah in praznikih od 9.   12. ure.
MS
R0L
( 1: l.itttVt'UO kuilvi-sU'liiruiu
dekliški zavod
▼ zve/i z razširjeno nn<lnljev»lii<> in iroNpoUiltjNilO iiolo gospe A. KBYZANOWSKE. Šoli je priklopljeu - učni BHVod m mernika šivalna dela gosp« L. Miiller -
na Dunaju, L, Franziskanerplatz 5.
Poučujejo izkušene učne osebe. Vestno, zvesto gojenje in nadzorstvo. Francozinja in Angležinja v hiši. Prospekti
in refitreuce na razpolago, /a reference: gospa |»roi. okr sol. UMdcornika Zup»uc*i«*eva. .315 5
CUNARD LINE.
! Amerika!
Vozne karte TRST-NEWYORK
in na vse štacije Severne Amerike
5 kron ceneje
nego pri vsaki konkurenčni liniji : te daj Ljubljana-New York K 135 s prosto hrano in pijačo ter 100 kg. proste prtljage pričensi že od Ljubljane.
ar-
9
Prihodnji odhod iz Trsta: Parnik PANONIA 28. maja.
Parnik ULTONIA II. junija
in pozneje vsakih 14 dni. Odhod iz Ljubljane dan preje zvečer. — Vozne karte in poiaBnila pri glavni agenturi „CUNARD LINE1
FMau/v konces ■   IlU VVJ,      glavni agent
Ljubfjana, Marijin trg I.
AVGUST REPIC
§odar 22 Ljubljana, Kolezijske ulice 16
(■v Trnovem)
izdeluje,   prodaja in popravka vsakovrstne
pe nnjiilijltm ffoah,
ia stare vinske sode.
— ■ ■
Staajfl hran. ik)g 31. mana 1004
K 5,628.04118
Kmetska
burni zaklad 1. januarja 1901
K 82.838-41
posojilnica ljubljanske okolice i
registrovana zadruga z neomejeno zavezo @ v novi lastni hibi cTi
^ na vogalu Dunajske ceste in Dalmatinovih ulic |g
H      obrestuje hranilne vloge po 4i|20|0
y£ brca ottbltka rentiiegra davku,  katerega plačuje xp posojilnica Nama za vložnike. >j£
^    X»es<o>jila po 5°|o in po 5 W ^
M Odplačilo dolga se lahko vrši na 27 in 35 let |j> S? ali pa v krajšem času po dogovoru. ^
^ URADNE TIRE: razun nedelj in praznikov vsak dan od ^ 8.—12. ure dopoldne in od 3.-4. ure popcldne. ^
^ Poštnega hranilničnega urada št. 828.408. 905-8 ^
IS
(I&n»j«l*.leIJ P« IIerrnia»n.£Z$;<?rnJa Pol^kava)
f- <•
^pgrr.je najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče Nr^ci«tt%o /r rnsf Ihm. katero ni i nikakf; sleparstvo, ampak skozi leta z nenavadnimi vs^ehi izkušena in zajam-(ena neškodljiva tekočina. 1*1 zabraiil lAjiudttiiJe h\h In od*irani
Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez 4 do 5 tednov opazi močna rast las, ka-kor tudi brade, in imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo — Mnogoštevilna prizna nja   Cena steklenice a 14.
Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele
€»lu*na Kalota lik ruzpošiljat* . v LJubljani pri gospodu
Vaso Petričić-u,
K
■&gsf V zalogi imata tudi gg. W pl. Tri. koezy, A. liano. E. Kark v LJuf» ijanl in g. A.  Kant v kran|i<
i^.- Dobiva se tudi v A«vem meMu i lenaril! pri    A n^t- IJ ?»••-
Preprodajalci popust. 12-2
^>ž» A 4"* A A A A, A A A. *t
1 4» 4» 4- 4» Ai •
Veliki požar
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Sniekalovimi hrizgaimcami
nove  sestave, koje
od desne in leve strani vodo vlečejo in mečejo. V vsakem položaju delujoče, kretanje brizgalnice nepotrebno!
Pri razstavi gasilnega orodja meseca avgusta 1903tv Pragi 9 bila je naša tvornica ? R. A. Smckal odlikovana z dvemi največjimi odlikovanji
in sicer: S I. počastno diplomo za izboljšanje parnih- In motor-brizgalnic ter lestev, in z zlato kolajno za prednosti pri ročnih brizgalnicah za nove sestave.
R. A. SMEKAL
J. S. Benedikt
v Ljubljani, Stari trg
(tik   glavne prodajalne na voglu).
Največja zaloga
klobukov
najnovejše fapone.
Prodaj?, na drobno fn debelo.
<Zžž<Ž2    Cenilci l»rezi»lučuo.
*& dl * vaai
L z zlato medaljo 4
na razst«»*š v Parizu I. 1904-
tapetnik in preprogar Dunajska cesta št. 18
izvršuje vsa tapetniška dela ter ima v zalogi >s*e v to *troš*«» MpadaJ«>e«r
Vodja ljubljanske podružnice pohištva prve kranjske mizarske zadruge v Št. Vidu nad Ljubljano.
i
ud
m
Glavna trgovina:
Stari trg štev. 21.
Pekarija
in slaščičarna
j. ZALAZNIK
fHijalke:
Glavni trg 6
m
Sv. Petra cesta 26
I
Si
I
ta (p **
Bi
Avg. Agnola
Ljubljana, Dunajska cesta 13
Gostilniška in kavarnarska namizna posoda
po najnižjih cenah.
7- 11
skladišče vseh gasilnih predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekirip, sesalk in gospodarskih strojev.
Lesna trgovina naprodaj!
Protokolirana tirma, dobro uvedena, z velikim  prostorom  za les in s kolarnicami   šapami , pisarno in delavskim stanovanjem, v bližini
kolodvora.
Na vprašanja odgovarja: 1459—1
HUBERT GALLE, Kamnik na Kranjskem.
Zdravilišče Toplice
na Dolenjskem, dol. žel. postaja Straža-Toplice.
Toplice 3fc° C.   Kopalna iu pitna zdravljenja s posebnim učinkom pri protinu, trganju, ischias, nevralgiji, kožnih in ionskih boleznih. Vel ki kopalni basini, oddeljene kopeli in mahovnate kopeli. Udobr.o opravljene sobe za tujc<\ igralne in družabLe sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobre in cene restavra* Mezona «»«t 1. inajti ilo I. ubtotiru. Prospekte in prjasnila daje 1185  3 kopališko npravltel|fitvo.
Starodavno žvepleno kopališče na Hrvatskem
Varaždinske toplice
Najvišje odlikovanje razstave kopališč DUNAJ 1903.
Velika zlata svetinja in časten znak razstave.
Železniška postaja! pošta in brzojav
€»1b xagoi^skt sfceleKnlcl (Zagreb-Ćakovee).
Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. Ludwigu L 1894. 58 C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrninl in kostenmi v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlomljenjj kosti, protinu, živčnih boleznih« boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljenju po živom srebru ali svincu itd.
Pitno   7rifQul ion in Pri boleznih v žrelu, na jabolku, prsih, jetrih, v želod. rlUSU   £Ui dVijCiiJU |n v črevih, pn zlati žili ita. ,td.
-= £21ekta*ils:a. — IVI^t&f&ža. --------—:
Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod iz gorskih vrelcev,  zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo let > odprto; sezčua traia <-d 1. do 1. oktobra.  Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti.  Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zal i        i. erti 11 i
Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan oinnibuo g^ste. T*i<i• b na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na  skrbništvo k t ali iča
Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino.   - Pr pak in brošure razpošilja zastonj in poštnine prosto
U6o-n o*»krtiiiI**\o kouaUna.
I
£otert]a zaklada cesarice Slizabete
pod najvišjim pokroviteljstvom Nj. c. in kr. Visokosti gospoda NADVOJVODE FRANCA FERDINANDA.
Glavni dobitek v vrednosti
915-11
000
kron, dalje dobitki po IO.OOO. »OOO. :fOOO. SOO<». f 600. I OOO H itd., vsega skupaj 7000 dobitkov.
£na srečka velja 1 krono.
Srečke s« prod*;* •  Ijlllijju««i   —   ^ ljubljanski UrtMlitlll
banki  r v baneiiem |i<»tftjefjn J. C. 1!«)t*r h
>4r% o-r H
n
%
H
m
n %t n
n
n n n n
n u u
Avgust Žabkar
v £jubljani9 Dunajska cesta
žele^olivarna 8689 strojna in ključavničarska delavnica
se priporoča slavnemu občinstvu in precastiti duhovščini v izdelovanje vseh v to stroko spadajočih predmetov:
napravo in popravo različnih strojev
izdelovanje raznovrstnih mlinskih in žaguiih naprav, napravo turbin po najnovejših konstrukcijah in sistemih v poljubni velikosti.
Naprava različnih transmisij za vsako industrijo.
Nadalje najrazličnejša dela iz litega in kovane^i  Mm iu grobne križe, kotle, pcel, vrtne kloni, mizr,
Nlebre. i rombe /it vodo it ti. Naprava najrazličnejših konstrukcij iu sicer: železne strešne stole, mostove, rastlinjake za vrtnarstvo raznih sistemov, kakoi tudi vseh stavbinskih in ključavničarskih del: železne ograje, vrata, okna, strelovode in Štedilnike razuih velikosti.
izdelovanje žičnih pletenin za vrtne ograje, pašnika, travnik«- Ud
IN o <> r* t a iu prurać'unt s*-» nn wllttlTWi< ust p^mIum ▼       i>iv |,o  j.>i"i «»«»1*111 ti t « VitI*lA!i&li.ili <*outth
***nMXM*UHHHXH**K%UH*KK*nMU*Z
D. SERAVALLI
Ejubljana x Slomškove nlice itev. 19 x £jubl]ana
Izdelovatelj umetnega kamna in cementnih cevi.
Priporoča se c. gg. stavbenim podjetnikom, kakor tudi slavnemu občinstvu za nabavo cementnih cevi. 260—18
Cevi iz portlandskega cementa, vsakovrstne stopnice, plošče za tlak v različnih barvah in okraskih, cementni strešniki, mize iz mozaika ln cementa, vodovodne školjke, okraski za fasade, vsakovrstne podobe, konjski žlebovi, goveje jasli, korita  za Svinjake itd. se nahajajo vedno v zalogi.
Prevzame vsa v to stroko spadajoča dela.
^ Delo okusno in solidno z garancijo. ^
Cene po dogovora nizke.   JPostrežba točna.
o
«5»
Kranjsko društvo v varstvo lova.
VABILO
XII. rednemu glavnemu zborovanju
ki bode
dne 28. maja t. I. ob 8. uri zvečer
1383 -2
DNEVNI RED:
1. Računsko poročilo za L 1903. 2 Poročilo revizijskega odbora.
3. Volitev štirih odbornikov.
4. Volitev revizijskega odbora za 1. 190*. 6. Posebni predlogi.
Samostalni predlogi za glavno zborovanje se morajo naznaniti najmanj osem dni poprej pri društvenem odboru.
V Ljubljani, 14. maja 1904. Ocitoor-.
/Jr » r//////// s^* jJMJ///ft
Preje
gld. 105.
Ravno ista vožnja in postrežoa kakor preje.
Sedaj
gld. 70.
Zelo znižane vozne cene v
Ameriko.
Iz Ljubljane v Novi-York samo 70 gld,
s prosto dobro hrano 250 v Hamburgu
v dežele: Pennsylvanija, Ohio, Illinois, Minnesota, Montana, Californija i. t. d. toliko višje, kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg-Amerika Lioie.
Kdor je odločen potovati in da se mu dober prostor preskrbi, naj pošlje
20 K are na moj naslov: 2282 -
P
r. Seunig, £jubljana, Dunajska cesta št, 31.
%
Karol Kavšeka naslednika
trgovina z železnino in zaloga poljedelskih strojev
Ljubljana,  Dunajska cesta 16.
SSS
Pristne amerikanske
kosilne stroje, stroje za preobraćanje in
grabljenje mrve £
iz tovarne Mac Connik iz Chicage,' najboljše in najnovejše, kar se dosedaj dobi. f$
Novi motorji na bencin amerikanskoga in an gleškega sistema
izdelki prve vrste, za rokodelce in kmetije.
Najnovejša vratil
mlatilnice, trijerji, či stilnice za žito in      | ji sploh vse stroje za ■ poljedelstvo.
JVaJboljše blago! 1392-2 Jtfizke cene! ;,
Ceniki zastonj na razpolago. frvj
FR. P.JZAJEC
Ljubljana
Stari trg št. 28.
Nikelnasta remonte ar ura od gld. f -SO. Srebrna cilinder rem. ara od gld. .
Ceniki zastonj in franko. "Vi
pa! I
I  Milostiva gospa
Blagovolite zahtevati
moje najnovejše
vzorce
svilnatega blaga
franko.
Henrik Kenda
L-
v Ljubljani Mestni trg št.
Važno!   ZA Važno!
gospodinje, trgovce iu ii«jee.
Najboljša In najcenejša postrežba
za drogve, kemikalije! korenine Itd. tud po
zelišča, cvetja, Knelppu, ustne
vode In zobni prašek, ribje olje, re-dilne In posipalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotoarrafirne upiirute in potrebščine, kirurgična obve-zlta vsake vrste, sredstva za desin-fekcijo, vosek in paste za tia itd. — Velika zaloga najfinejšega rani« in konjaku. — Zaloga svežih mineralnih vod in solij za kopel.
Oblastv. konces. oddaja strupov.
Za živinorejce
posebno  priporočljivo:   grenka sol, dvojna sol, soliter, enejan, kolmož, krmilno apno itd. — Vnanja naročila se izvsujejo točno in solidno.
-+s Drogerija h-
Anton Kane
Ljubljana. Šelenburgove ulice 3.
Blaž Jesenko
Ljubljana, Stari trg 11.
Zadnje novosti vsakovrstnih
klobukov
cilindrov itd., iz prvih avstrij., angleških, italijanskih tovarn.
Solidno blaajo, mlslie cene.
Anton Presker
krojač In dobavitelj uniform avstrijskega društva železniških uradnikov
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča  »vojo veliko zalogo
— gotovih
oblek za gospode in dečke,
iopic in I plaščev za gospe,
nepre- 22 I močljivih
havelokov
I    i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših ozorcih in najnižjih cenah izvršujejo.
Specialna obrt za gradbe iz betona, S™:ZZ"ZZ
, ,    , pred  ognjem, zvokom,
želez, betona in monirske gradbe :;:^t^\hZ
. ABSOLUTNA VARNOST PRED OGNJEM!
FALESCHINI & SCHUPPLER o o
INŽENIR IN MESTNI STAVBINSKI MOJSTER. Dalje   stopnice, reser-
C. kr. deželnosodno zapriseženi zvedenec in cenilec.   vari#» »"©»tove, vodne ln
kanalizacijske naprave, 235—18   čistilno naprave za kap-
Izvršitev nadzemeljskih in podzemeljskih zgradb
nlco, utrjevanje kietl proti talni vodi, prosto
LJUBLJANA stoječe
cementna   dela vsake
~ vrsta. =====
NAČRTI in PRORAČUNI NA ZAHTEVO BREZPLAČNO.
Tovarna pohištva J. J. NAGLAS
Ljubljana, Turjaški trg št. 7.
Največja zaloga
pohištva
156-22
00
za spalne In Jedilne sobe, salone in gosposke sobe, Preproge, zastorjl, modrool na vzmeti, ilmnatl modrocl, otroikl vozički itd.
C
> O
c:
en
ID
BeV~ Aajnižje cene. ^'ajeolidncjše blaajo.
Josip Makovec *
Založnik........
zveze c. kr. avst.
.. .. državnih uradnikov,
slikarski in pleskarski mojster c. kr, državne železnice.
LJUBLJANA, Kolodvorske ulice 6.
xxxxxxxxxxxxx>:xxxxxxx>c<xxxx>c<xxxxxx^
Najzanesljivejša izvršitev vseh del, ki spadajo v stroko pleskarstva, lakirarstva, sobnega slikarstva in slikanja napisov.
Specialist za fladranje, lesne imitacije in moderno slikanje sob. 13*7-3
Zaloga vseh vrst firneža, laka in barv.
Cujte in strmite Amerikanci!
al. 64.
Cena iz Buksa čez Francosko v New-York samo 1
Cena LJubljana — Bukti samo 5 gl. 3 kr.
„A11' right Patner!- Ako hitiš na Buks, tam se boi vozil
zanesljivo le 6 do 7 dni!
Vsa natančneja pojasnila daje zastopnik generalne agenture LOUIS
KAIZERJA (za VSO ŠVICO)
IVAN^BIHELJ
1155-8
TRGOVINA Z MODNIM IN SVILE NIM BLAGOM TER POTREB ŠČiNAM I ZA KROJAČE iN šivii JE
Ljubljana
Stan tre st 1.
C. k. privr. zavarovalna družba.    §|ž C. kr. prlv. zavarov. družba za življenje.
»Avstrijski Feniks" na Dunaju.
Vplačana delniška glavnica Z 6,000.000.
Dražba zavaruje:
a) proti škodam vsled ognja, strele in parne ali plinove razstrelbe, kakor tudi proti Škodam vsled gašenja, podiranja poslopij in proti škodam vsled odnašanja premičnih reči, nadalje proti požarnim škodam živino, zaloge vsakovrstnega nlaga, kmetijsko orodje, pridelke itd.;
b) proti požarnim škodam poljske pridelke in klajo v poslopjih in kopicah;
c) proti škodam vsled slučajnega ncitja zrcalnega stekla;
d) raznovrstno blago proti škodam, nastalim pri prevažanju po suhem in po vodi;
t) proti škodam vsled tatinikega vloma in vsled tatvine iz zaprtih in odprtih prostorov;
f) proti vsakovrstnim telesnim nezgodam, nadalje sprejema jamstvena zavarovanja obrtnih podLjetij, občin, lekarnarjev, hišnih posestnikov, voznikov, lovcev itd.
Vplačana delniška glavnica:
Rezervni fond.....
Stanje zavarovanih svot . Letni dohodki na premijah
2,400 OP
u 33,600.000 „ 135,000.000 „ 4,950.000
Družba zavaruje na človeško življenje po
najraznovrstnejših kombinacijah, kakor:
a) za slučaj smrti, glavnica plačljiva takoj po zavarovančevi smrti t*a njega zaostale ali kako drugo določeno osebo;
b) za slučaj smrti in mešana zavarovanja z oprostitvijo plačila zavarovalnine, ozir. s priznanjem dosmrtne rente ob nastali onemoglosti; nadalje sprejema
c) zavarovanja za doživetje, preskrbljenje za starost, zavarovanje otroških dot, plačljivo pri dosegu določene starosti na zavarovanca samega;
d) zavarovanje dosmrtnih rent, za preskrbo vdov in vigojninskih rent po najnižjih premijah in pod najugodnejšimi pogoji, kakor neovržnost in nezapadlost police, jamstvo tudi za slučaj vojske brez posebne premijske doklade itd.
Naiančneja pojasnila daje radovoijno
Soduijske ulice Ste. 6. n~5
Vodja generalnega zastopa: Jos. ProSMC.
Ueleelegantni moški in ženski prstani
pristno 14 karatno zlato, c. kr. puncirano.
i
i
1
Št. 191. Pristen* 14 kar. zlat prstan s simili-bri-£S ljantom gld. 3-90.]
1231-3
Št. 15. Pristen 14 kar. zlat prstan s simili-briljantom gld. 3*90.
as
Št. 22. Pristen 14kar. zlat prstan „Allianz* s safir-
jem in simili-briljanti ^  samo gld.
Št. 840. Najnovejši damski prstan. Pristno 14kar. zlato s 8afirjem in simili-briljanti samo gld. 3*90.
v* -
Št. 220. t Pristen  14 kar. zlat damski prstan s sa-firjern in Bimili briljanti samo gld. 3-so.
Št. 175. Pristen 14 kar. zlat prstan s simili-bri-I   ljantom gld. 3-90. J|
rH i3
Št. 420. Najnovejši dam- Poročni prstani, pravo ski prstau. Pristno 14kar.      srebro, zlato platirano
ziato 3 simili-briljanti al gld I-20, iz novega zlata
prist. barv. kameni samo gld. 2-50, iz prist. 14kar.
gld. 2 75. zlata gld £3-75 za ;kos.
Kamni v teh prstanih so najboljša Imitacija na svetu, prekrasnega bleska naravno brušeni) in iih torej od pristnih bnljantov nI moči ločiti. Za mero zado. uje papirnat trak. Razpošilja po povzetju ali če se denar naprej pošlje centralni de pot
Dunaj I., Adlergasse 10.
Cenik zastonj in poštnine prusto.
Št. 42. Najnovejši damski
prstan, pristno 14 kar zlato s simili briljanti in biserom samo gld. 2*90.
ALFRED FISGHER
Zdravje je največje bogastvo!
T$v~f*v "
Osobito odstr vijo vsak glavob' I ublažujejo katar, šujejo in zboljšujt«j< ter vse od glist izi jenju. Lečijo vse t pravijo vsako mrz sredstvo proti bol;
v nobem meSČar^k greh, zato naj ae
Mestna lekari
Denar se p< pošilja. — 4 # *
Kapljice sv. Marka.
Te glasovite in nenadkriljive kapljice sv. Marka  se uporabljajo za notranje in znnanje bolezni.
injujejo trganje in otekanje po kosteh v nogi in roki ter ozdra-Očinkujejo nedosegljivo in spasonosno pri želodčnih boleznih ejajejo Izmeček, odpravijo naduho, bolečine in krče, pospe-prebavo, čistijo kri in čreva. Preženo velike In male gliste
•ajajoče bolezni. Delujejo izborno proti hripavoeti in prehia-lezni na jetrih in slezeh ter koliko in ščipanje v želodcu. Od-
lico in vse iz nje izhajajoče bolezni. Te kapljice so najboljše
ni na maternici in madronu tor ne bi smele rad i tega manjkati in kmečki hiši. Dobiva se samo: Mestna lekarna, 5K»-laročujejo točno pod naslovom: 916—8
a, Zagreb, Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
ja naprej ali pa povzame. Manj kot ena dvanajstorica se ne - uafilednja in sicer franko dostavljena na vsako pošto: ^
t ducate Hteltlenle) 14-<&4»;i4.
5 cluealu v (GO eteklenlc) 19*— K.
1 ducat    (t«  - klenle)   41 14.
9 ducata («4 -klenle)   8 AL.
3 ducate (3€» -klenle) 11 K. |
Imam na t * priznalnih pisem, da jih ni mogoče tu tiskati, zato navajam
samo imena nek h g g. ki so s posebnim vspehom rabili kapljice sv. Marka ter
popolnoma ozdra* j  Ivan Baretinčič, učitelj; Janko Kisur, kr. nadlogar; Stjepan
Borčić, žappjk; U Mamic, opankar; Zofija Vukelič, šivilja; Josip Seljanič, seljak itd.
Ustanovljena 1. 1360.
Mestna lekarna, Zagreb,
Markov trg št. 36, poleg cerkve sv. Marka.
Zt  vje Je največje bogastvo!
otroških vozičkov
to navada* do najflnejia
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
Mm%% t y.llll|Mi
Ivan Jax in sin
v Ljubljani, Dunajska cesta 17
priporočata
svojo bogato zalogo
4
voznih koles,
glasbenih avtomatov
in
pisalnih strojev.
r
-o®e=-   -a®o-   -cagio- j
3(rasno izbero
l^onfcl^eije
za dame i. deklice
kakor tudi
manufakturno blago
vsakovrstne preproge
i. t. d.
p rlporoca
Anton Sektor
Ljubljana
Spi tal s ke ulice šter. 7.
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx R > Solidno blago. O  Nizke cene. &
tS^xxxxxxxx>c^xx^yxxxxxxxxxxx
Veliko zalogo |
?OlC&VtC gospode
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
ščetic za zobe, glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
Ljubljana Pred škofijo št. 21.
9Z "IV 09ue.1t poj
3||)|0S UBA|
BOOJOđuđ 23 I ueqz| ii|![9a a I u| ijeuoćej nisteAOufeu a
ni ojpni[p
N
»
o
*■
o
fi»
< 3
•J C &
a
I
1275-3
državna dobrodelna loterija
za aplotoo koristne in dobrodelne namene. Loterija obaesa T99M mt+kMtkov t skupnem znesku 96J.ooo km*m, ki se izplačajo v gotovini-
Glavni dobitek 150.000 kron.
Dalje:
1 glavni dobitek.....K 50.000
I     m          „ ......, 20000
1.........., 10000
1 dobitka po......„ 5.000
6 dobitkov po......„ 2.000
10..........., 1.000
20 dobitkov po......K BOO
BO       „ „.......,100
100       „ M......„ BO
1000       „ „........2i>
6600      „ ..........lo
Ž3xe"ba,33je nepre^liciao 3Q. J\m.3ja, JLOO<a.
1 4
Srečke se dobivajo pri kralj, ogrskem loterijskem tlithtularsti enem ravnateljstvu v Mt uda pesti (glavni carinski nrad\ pri vseh postnib davčnih, carinskih in Bolnih uradih, na vseh železniških postajah in skoro po v^eh trafikah in menjalnicah.
Kralj, ogrsko loterijsko dohodarstveno ravnateljstvo.
Prva kranjska mizarska zadruga
v Šent Vidu nad Ljubljano
se priporoča si. občinstvu v naročitev raznovrstne temne in likane sobne oprave iz suhega lesa solidno izgo-tovljene po lastnih in predloženih vzorcih. Velika zaloga raznovrstne izdelane oprave za salone 9 spalne ln Jedilne sobe je na izbero cenjenim naročnikom v lastnem skladišču tik kolodvora v Vižmarjih.
V prav obilno naročitev se priporoča
Josip Arhar
7VH*
načelnik.
95-20
Iz LJUBLJANE v NEW-Y0RK
z brzoparniki
Kaiser Wiltelm II. Kronprinz filnelm
Kaiser Willielm der
Grosse Kaiserin Maria Theresia
(največji in najhitrejši parnikij
stane vožnja S postnimi parniki
veliko ceneje.
Posebno pa opozarjam na to, da se zaradi znižanja parobrodnih cen pri meni BV" povišajo cene ameriških železnic. 183—17
Prost?, hrana že v
Bremenu.
Edvard Tavčar
Ljubljana
Kolodvorske ulice 35 nasproti stari „Tišlerjevi'* gostilni. ^=
&        Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad:
J;  18 milijonov kron.    nad 550.000 kron. $
|Mestna hranilnica ljubljanska
^     na Mestnem trgu zraven rotovža
U sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. nre dopolu SS
^ dne in jih obrestnje po 4° 0 ter pripisuje nevzdignjene obresti £
£ vsacega pol leta h kapitalu. Rentni davek od vložnih obresti £
s— plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vla :<$
gateljem. !j[
Za varnost vlog: jamči poleg lastnega rezerv- 3 nega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to,
da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar $ maloletnih otrok in varovancev.
Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti In potom c. kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 4s/i°/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5% izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 In pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6°0 izposojenega kapitala. 223-£>
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje, in
sicer po 4Va% do 5°/o-
s
IgmanderBi f fer wasse r
(Igmandska grenčica) se prav posebno odlikuje pred celo vrsto prirodnih voda, ker je neprimerno boljše zdravilo proti teles, zaprtju in z njim združenimi notranjimi boleznimi n. pr. pomanjkanju slasti, zlati žili, napenjanju, pritisku krvi polnokrvnosti itd. Pol kupice pred zajtrkom užite deluje brez bolečin iu ue da bi se oslabil notranji organizem« — V Ljubljani naprodaj po vseh lekarnah in trgovinah s prirodnimi vodami v celih in polovičnih steklenicah. —
Navodilo je pridejano. 638-12
„ APEN TA"
„JEiia  nujbaljšth  solinskih,, odvajajoči!* rudnifiskfih
voda? .      Josip Lapponi 1458—1 telesni zdravnik Nj. Svetosti papeža
Zapisuiem grenko vodo „APENTA" v bolnišnici, kakor tudi v privatni praksi in sem jo spoznal kot res izvrstno
Prof. G. Mazzoni
lirimarij, docent patologijo, kirurgije iu giuajkologije.
.Prav ta veda je najboljša za zdravljenje kroničnega zaprtja'".
Dr. Lancereaux
prof. na med. fakulteta v Parizu; predsednik „Academie de Medicine"
Dobiva se v velikih in malih steklenicah v lekarnah itd.
Izključno razpošiljanje: S. UNGAR ml., c. in kr. dvorni založnik, Dunaj, I , Jasomirgottstrasse 4.
Zalogi v Ljubljani: JI I Itn* I MnMtner in Peter ruMNiilk.
C, kr. toDadna glavna tovarna v Ljubljani.
Št 4180 1904.
Razglas.
C. kr. tobačna glavna tovarua v Ljubljani oddaja potom
pismene konkurence
dedece odbirke :
2.200 Jeg odbirkov iz ružaviue
3.200 5.000 700 1.600 5.500 3.600 1.0G0 86.000 14.000
Zamotano v
zavojih bruto
za neto.
n jute
„       hodnega platna „       vrvic in niti iz jute „ vrvi
a       papirja navadnega
„      tinega belega „       nečistega cigaretnega papirja odpadkov rjave lesovine (odrezki) „       sivobele lesovine (odrezki) nadalje rabljene a še porabljive embalaže iz jute in sicer:
4.765 kosov = 4.730 kg našitkov, debela in gosta tkanina 95 x 150 cm
370     „    =   180 „       „ „      „     „        „      95 x 75 „
1.247 „ = 630 „ ovitkov „ „ r „ 200 x 30 „ 2.230     „    = 1.700 „       g „     „        p     200 x 46 „
:..000     „    = 1.630 „       „      tanka in redka tkanina 150—180 cm
dolžine, 80 cm širine.
Pismene ponudbe, vsaka pola kolekovana z 1 krono s priloženo pobotnico o lO" g varščini, vloženi pri katerisibodi c. kr. blagajni in z zunanjim napisom
„Ponudba za odkup odbirkov"
naj se dostavijo najkasneje do
31. velikega travna 1904, 12 ure opoldne
v c. kr. tobačni glavni tovarni v Ljubljani.
C. tr. An in i
Mbiler.
1393—3
Topolanskv.
naj miče velecenjeno občinstvo, da se osveži z dobrim, zdravim zrakom in finim, pristnim vinom?
Gotovo samo
v Goričane
v tovarniško restavracijo.
Oddaljena je le 10 minut od kolodvora v Medvodah. Le oudi se dobi najpristnejše dolenjsko, bizeljsko, hrvatsko in štajersko vino ter vedno sveže Reininghausovo marčno pivo v sodčkih. Istotako so vedno na razpolago '/črka in mrzla jedila po najnižji ceni. Priznano izborna kuhinja in lep senčnat vrt; za izletnike najbolje preskrbljeno.
Torej prava, pristna vina, nekrščena, zato v reinici fina; najboljše vrste, nove in stare izborne in brez prevare;
dobi se poleg drugih tudi rizling, istrijanec in šampanjec, kdor taka vina pije — ni pijanec! Na litre ali cele sode ga rad proda,
Kdor več ga spije, ga več pod kapo ima! 1455-2 To vino fino pa ni drago.
Tudi domača gnjat in klobase so na razpolago; zato naj vsak v Goričane se poda, da s pristnim vinom se pri meni okrepča !
K obilnemu obisku vabi najvljudneje
J. KOLENEC
restavrater v Goričanah pri Medvodah.
ični zavod
FR. P. ZAJEC
, Ljubljana, Stari trg 28
Ipriporoča veliko zalogo vsa-ftovrs'.mn očal, naočnikov, .daljnogledov ter vseh optičnih predmetov.
Popravka in po-5tn    naroči tve, se izvrše točno ceno in takoj
C. kr, priv. tovarna m cement
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj pripoznano izvrsten JP*«»M*4M*a.«»«* mm cement v vedno jednakomerni. vso od avstrijskega dnifitva inženirjev in arhitektov določene pred-dpise glede" tlakovne in odporne trdote «la*l«*£ mftdltrf IJuJoel dobroti, kakor
tudi svoje priznano izvrstno apno«
Priporočil* ln »pričevala
raznih a rad o v in najsiovitoj&ih tvrdk so na razpolag >.
Centralni urad. im-M Dunaj, 1», IMLeacim mmm 8j
3čv
Žalne klobuke
^ v bogati izberi od najcenejših do ^ £o£       najfinejših vrst priporoča 22
salon modnih klobukov j|
J. S. Benedikt, Ljubljana.
mJh
Družabna potovanja
Josip Reich
barvarija in kemična spiralnica ter likanje sukna
Poljanski nasip - Ozke ulice št. 4.
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. Postrežba to«n».
(>ne nizke.
na
Norveško, Švedsko, Angleško, Francosko, Švico itd., na
vetovno razstavo v ST. LOUIS
Natančni prospekti zastonj.
;3$5 Ugodni arrangementi.
1 Mednarodna potovalna pisarna SCHENKER & CO.
Dunaj, L| Schottenring 3.
■
232 B
a
g ♦ ♦  * ******* t ****
4k
*
00<"
Spredaj ravna ohllka,
xio ris<!?i na želodec, priporoča v največji izberi
^lojzij persehe
v Ljubljani Pred Škofijo st. 21.
*
♦
♦
E I ♦
m 1*
E E
*
zavaruje
hišno opravo, dragocenosti, vsebino   blagajnicf zaloge
blaga itd.
pod ugodnimi pogoji in nizkimi premijami
c. kr. priv. občna zavarovalnica
iS
i
Ustanov-
Km
leta
1S42.
i
55
i
Tovarna in prodaja oljnatih barv, firneža in lakov.
-H   Električni obrat.
Brata Ebsri
Prodajalna in komptoar:
Miklošičeva cesta št. 6.
Delavnica:
Igriške ulice št. 8.
Pleskarska mojstra c. kr. drž. In ckr. priv. fuž. želez.
Slikarja napisov,
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Velika izbirks dr. Schoenfeld-ovia
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga čopičev za pleskarje, slikarje in zidarje, štediinega mazila za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava slav. občinstvu najnovejše, najboljše in neprecenljivo sredstvo za likanj* Bo'bnih tal pod
imenom „R*pidol". Priporočava se tudi si. občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot priznano reeiao in fino po najnižjih cenah.
gsifiBjif rnr igna»~ayTT—v
i
Assicurazioni Generali"
Trstu.
■
1
Op: Ljubljana, Gradišče št.4.
Jamstveni zaklad družbe znaša j
kron 227 milijonov 329.923*25
1129-3
9
Kaj je in kaj obsega
ravnokar v c. kr. dvorni in državni tiskarni dovršeno delo, ki sta ga pospeševali vis. c. kr. ministrstvi notranjih zadev in za trgovino:
?
Avstrijski centralni kataster
Ta doslej prva izdana, na podlagi avtent. uradnih podatkov sestavljena
edina popolna
dresna knjiga za vse
Avstrijsko
Suknenih ostankov velike v zalogi.
ID t
Za
poletno sezono
se priporoča trgovina s suknenim, s platnenim in z manufakturnim blagom
HUGO IHL
i XXXI Ljiicjani xx x ^   f Spt!aiskihulicaHt.4.
Vzorci na zahtevanje presto.
obsega v 10. oz. 11. zvezkih, ki se lahko posamič kupijo :
Vse protokolirane in neprotokolirane trgovske, industrijske in obrtne obrate in natančno oznamenilo njih protokoliranja. Vse naslove abecedno urejene po deželah, krajih in obrtih. Abecedno urejeni zaznamek strok za vse zvezke. Popolni LEKSIKON KRAJEV in POŠT. 3182-48
V vsakem zvezku v c. kr. vojaško-geograflčnem zavodu napravljeni zemljevid dotične dežele.
Natančno oznamenilo vsake mestne, tržke ali krajevne občine, oziroma kraja.
Pri vsaki občini se tudi dalje natančno razvidi:
okrajno glavarstvo in okrajno sodišče, obseg, Število prebivalstva, občevalni jezik, cerkvena oblastva, šole, poštne, železniške, paroplovske, brzojavne in telefonske postaje.
Cena zvezkom:
Zv.    I. DUNAJ.....K 13-— M Zv.   VI. PRIM I. DALM.   . K   6 60
Zv.   I!. SP. AVSTRIJSKO (l 14.60    Zv.  VII. TIR. I PREDARL.. „ 12. — Zv. III. G.AVST. I. SLCB. „ 11.80 Zv. IV. ŠTAJERSKO   .      „ 10. -Zv. V. KOR. I. KRANJSKO „   8 —
Narisa ae v
KATASTERSKI ZALOGI, Dunaj IX. Horig. 5,
kakor tudi v vsaki knjigu tržnici tukaj m v muzeinatvu.
Zv. VIII. CESKO (dva dela) „ 32. — Z v.   IX. MOR I .^LEZIJA   „ 25 Zv.    X. CAL. I. BUKOV. 27.—
72
76?-52
Zive ribe mE
(postrvi, karpe)    «1. C. Praunseiss
ima vedno v zalogi trgovina delikates Vin3rtl3«  Glavni trg.
čevljev
gospode, dame, otroke in Častnike.
Gamaše, galoše. Solidno blago.
Nizke cene. Zaloga
ob u v al
D. H. Pollak & Co., Dunaj.
*4
FRANC DOLENCI
v Ejubljasi, Jflarijin trg št.
; ve)«
na
Redka priložnost!
■Vi-:- - *
m
Zaradi izpraznjenja prostorov moje trgovine «spodajalo se bo vse v zalogi se nahajajoče manufakturno blago, katero obstoji iz: sukna, ševijotov in kamgarnov iz volnenega blaga za damske obleke, žametov, perilnega blaga, vseh vrst belega blaga in podlage, belih šnurl in piket porhantov, belih batistov za obleke, belih in volnenih zas?orov, garnitur, tepihov in preprog, cvilhov za matrace, platna za rjuhe, kovtrov in kocev, belih in Jagerjevi^ srajc, vseh vrst mo-dercev, nogavic, ovratnikov, manšst in kravat, zidanih in kambrikastih robcev — po jako znižanih ce^ahr
Blago se oddaja tudi v večjih množinah, zaradi tega se gospodje trgovci v okolici na to priložnost posebno opozarjajo.
Slavnemu občinsvu priporočam, uporabiti to priliko za nakupo vanje manuiakturnega blaga, in se udano priporočani
ms • "tri
FRANC I>
Ljubljana, Marijin trg štev. L
-
■
Ljubljana, Mestni trg sL ~5.
Klisom se je posrečilo začetkom vojne zasačiti neko japonsko ladjo, naloženo s svilo tvrdke Kriu-Hutsu-San; meni pa se je posrečilo, da seru pridobil del te svile, kar mi omogočuje, da oddajam to pristno svilo za polovično ceno.
mmešer gtfp ter.
in upam, da ho k mala vsa razprodana.
Obenem naznanjam, da opustim en del modnega blaga, katero blago prodajam po prav nizkih cenah, na kar p. it. občinstvo opozarjam v njega lastno korist i4o3_3
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
Ljubljana, Rimska cesta št. II
priporoča svojo bogato zalogo^ novih in že rabljenih 237—18
VOZOV.
hrst. «j.3tka: Sidro.
Liniment Caps. Comp.
iz Vtlrftiterjeve lrk«me w
priznano Izborno, bolečine tolažeče mazilo; po BO k. K 1*40 m K 2 — se dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupu tega bplosno priljubljenega domaČega zdravila naj se jemljejo le originalne steklenice v zaklepuicah z naSo varstveno znamko „sidro" iz Rlchterjeve lekarne, potem je vsakdo prepričali da je da je dobil originalni izdelek. 2&*53—38
t*2f*čsterJ*-% « tirna* pri zlatem levu
v Pragi, L, EliSf'ina c. 5.
Najnovejši, elegantno vezani in praktični
II
1
je izšel. Cena 20 v., s pošto 30 v.
Pošilja se le pr^ti predplačilu.
Elegantne zalepke za
šaljivo pošto.
Cena 100 kom. 3 K.
**e uri     1303 5
Ivanu Bonacu v Ljubljani«
finlon £skere
2 r,9
To krasno narodno pravljico o Zlatorogu je pesniško obdelal sedaj Aškerc, in to popolnoma "drugače, nego ja bila znana doslej po Funtko-vem prevodu nemške Baumbachove idile. Aškerc se je tesneje oklenil pravljiske snovi tako kakor jo je bil zapisal rajni Deschmann ter pridržal tudi demona „Zelenega lovca". Tako je ustvaril Aškerc iz narodne pravljice cisto novo, svojo epsko pesnitev ; zato se nadejamo, da zaslovi sedaj med nami tudi njegov izvirni, slovenski ».Zlatorog"
Izšel je v založbi
L. Schwentner-ja
v Ljubljani
m velja broširan 1 K 60 h. po pošti
1 K 70 h.
Ohranitev zdravega
ŽELOOCA
tiči največ ▼ ohranitvi, pospeševanju in v uravnavi prebavi;..n i : ter odstranitvi nadležnega l>rtj:i. V ta uamen naj Be rabi najpripravnejše znano sredstvo dr. ltott* lHilz<n*i za irlwtff. Ta je narejen iz iiajboljsih iziakanih zdravilnih mUM za lek. Vebuji apetit in pospešuje prebav-ljanje in proviroča lehko odvajanje tako, da sKiži  % najboljšim   uspehom za gojenje Šelode*.
f|VARILO!
Vsi deli embalaže/*■'/ imajo zraven stoječo
postavno deuono-   v V vanovarstv znamko
(■lavna /.alo •.-
lekarna B, FRAGNER-ja * Pragi,
c. in kr. ilvornti'a dobavitelja
=   „f»rl   eriien«  orlu*' = Praga, Mala Strana, ogel Nerudove ulice.
Po posti razpošilja  19 vvzlz dan. Proti vpošiijatvi K 256 se pošlje velika steklenica in za K 160 mala steklenica na vse postaje avstro-ogerske monarhije poštnine prosto.
Zaloge v lekarnah Avstro-Ogerske.
V Ljubljani se dobiva pri gg. lekarjih: G. Plccoil, U. pl. Trnk6czy, M. Mar-b      detschlager, J. Mayr.     1112 24
II ■ II
V   NAŠI    ZALOGI   JE   RAVNOKAR    IZŠLO    IN     PRIPOROČAMO    KI
=======    DRAGOCENO     BI N KOSTNO     DARILO --=■
ANTON AŠKERC =
ČETRTI ZBORNIK POEZIJ
246   STRANI  8J.   CENA    BROŠIRANO   <}  KRONE H,    ELEGANT I
1437—4
VEZANO    4   KRONE H.
IG. pl. KLEINMAYR & F. BAMBERG
KNJIGARNA, LJUBLJANA, KONGRESNI TI
lllll
Panama- in Manila-
klobuki za gospode
od gld. 2 80 naprej
so pristni naprodaj pri
C, J. Hamann-u
trgovina s perilom in z modnim blagom
Mestni trg št. 8.
14 .'»— 1
Dobro blop, polovica dela!
Kdor želi v resnici  dobro travno koso  in ne gleda na nekaj krajcarjev, ta naj se obrne zanesljivo na trrdko
alentin Golob
trgovina z železnino v Ljubljani,
Mestni trg št. 10,
katera prične začetkom majnika razpošiljati že precej zna:: ■
najboljše vrste kos „Krondiamant"
pod garancijo za vsako koso.
ceista. :kiotis
Dolgost      70      75      80 83 Kron        lMO    200    SMBO    3- —
12 2 i
1 amr
Kupuj pa „ie v steklenicah1'!
*   BiJut»IJ»»i |>rl *rOMpotlili :
C. Cisaf. Iv Fabiana našli Anton Korbar. F. Groschl. Kari C. Holzer. i Ivan JebaCin. Ant. Ječminek. !
Ant KaDC. drog. Mihael Kast .er Edmund Kavčid Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper. Peter Lassnik.
Alojzij Lilleg. J. Mehle. P Mencinger. Josip Murni k. Iv Perdananaal Vašo Petri'!*
A. Sarabon.
A. SuSnik
Viktor Schiffer Ferd. TVrdir.a
M. Spreitzer. Anton Stacul. Peter Sterk. Fran Stupica.
Uradniško kor s umno druSiv
Kari Planinšek. M. E. Supan.
Bled: Pavel Homann, Oton Wolilmg.
Črnomelj: Andrej Lackner, Kari Miiller, B. Schweiger, Anton Zurc.
Draga . P. S. Turk
Hrib: A. Bučar, Fran Kovač"
Idrija: A. Jelenec, Josip Se-petavec.
Kamnik: Josip Klemenčič, Anton Pintar, Fr. Šubelj.
Kočevje: Fr. Jonke nasl. Robert Koritnik, Fran Luy, Peter Petsche, Iv. Rothel, Mat Rom, Fran Schleimer.
Kostanjevica: Alojzij Gač.
Krško: F. X. Aumann sin, R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavmk, le-j karnar .pri sv. Trojici1, Jbast Krenner.
Litija: Lebinger & Bvrg-mann.
Lož: F. K^vač Mirna: Josip Schnller Mokronog: Josip Errath,
B. Sbil, „pri škofu". Novomesto : Kussel&K n
čan, A.Pau8er, F.Pletersky. Polhov gradeč : J. A Leben. Postojina: Anton Ditrich,
G. Pikei.
Radeče:   Ivan  Haller, JU Trepečnik, I občno rade-ško konsumn<' društvo.
R dovijica : L 1
Homar.n Ou»n H .mann bodrailca   Ivai: Levstik Slika J i! Jarmi US Skotja loka:  E. liur
M Zi«Ton 993 I
Travnik: (1 Bar' Trebnje; Jakob P
Ivan Zernatto. Tržič: F i,i RaiU. ti*ek. Velike  Lašče: .
M. Dogan (. Vipava,     Vrhpoi.e: Fra:
Kobal.
Vrhnika: Davorin Šetinc Zagorje:   R. F. Mil.
Iv. Muller sen Žužemberk: Jak. Der^i
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar.
Lastnina in tisk „Narodu« tiskarn e".
4