.. vi	V',.'-'	\
S PLENUMA OSS LJUBLJANA O »POLITIKI DELOVNE ORGANIZACIJE PRI IZOBRAŽEVANJU KADROV*
!»
STVARNE ANAllZE
PROBLEMOV IN ODNOSOV
Po uvodnem poročilu tovariša Gregorja Kocijana, ki je zelo kritično, osvetljeno s kritičnimi podatki, dalo možnost razgibane razprave, je predsednik OSS Slavko Zalokar strnil glavne misli v zaključno razpravo, ki jo zaradi aktualnosti objavljamo.
Problem, ki smo ga postavili pred današnjo sejo plenuma, je pravzaprav sestavni del aktivnosti sindikalne organizacije po V. kongresu, oziroma sestavni de! tistih nalog, ki jih je V. kongres kot najaktualnejše postavil v ospredje.
Na predzadnjem plenumu smo razpravljali o 42-urnem delovnem’ tednu, na zadnji seji plenuma pa o delovnih razmerjih. Nato smo pred dnevi, na seji predsedstva, razpravljali o metodah in oblikah dela sindikalnih organizacij, kako naj bi se le-te v tem obdobju vključile v neposredno reševanje tekočih problemoov. Skratka, na dosedanjih sejah smo ugotovili, da moramo z vsemi problemi, ki so pred našimi organizacijami in delovnimi kolektivi, priti pred. najširši krog proizvajalcev, med člane našega sindikata in na tej osnovi graditi programe in tudi delo v organizacijah.
Kaj je pravzaprav danfes aktualno?
Z ene strani je naš cilj vključevanje v mednarodno delitev dela, osvajanje pogojev svetovnega tržišča, modernizacija delovnega procesa in tehnologije; postati želimo moderno razvita država. To so želje in potrebe. Z druge strani pa imamo konkretno politiko v delovnih organizacijah, ki naj ure-
sniči te zahteve in potrebe. Pri tej politiki v delovnih organizacijah ugotavljamo skozi vse analize in prikaze, da nam takšna, kakršna je v delovnih organizacijah zastavljena, ne zagotavlja tega, da bomo v zaželenem času realizirali družbeno zastavljene naloge.
Danes se kaj radi uspavamo ob tem, ko govorimo o modernizaciji, o izvozu itd. Če pa pogledamo, kako se ti procesi odvijajo v delovnih organizacijah, vidimo, da so le zapisani v poročilih in priporočilih. Kar je za nas posebno aktualno je, da vse te napore družbe gledamo s stališča standarda delavcev in s stališča samoupravljanja v delovnih organizacijah oziroma s stališča materialnega in družbenega položaja delavcev znotraj delovnih organizacij. Če primerjamo ti dve stvari, vidimo, da imamo precejšno vrzel, ki jo moramo z našim delom premo-stiti. Tega pa ne bomo zmogli, če ne bomo izkoriščanje kapacitet, gospodarjenje v podjetjih, modernizacijo in uveljavljanje samoupravljanja ter politiko osebnih dohodkov usmerili tja, kjer proizvajalec odloča in vpliva, da bb torej neposredno videl potrebe po izobraževanju, po spremembah v kadrovski politiki itd.
Slepili bj sami7 sebe, če bi za tako stanje, kakršno je danes, valili krivdo zgolj na kadrovske
službe, direktorje in strokov.''ja- v ke v podjetjih: bilo bi rtap.ičn.V Del krivde pada tudi na naše družbeno-politične organizacijo, ker niso seznanjale kolektivov' tako. da bi lahko samoupravni-organi imeli drugačno politiko.; kot. je danes v delovnih, organizacijah.
V. kongres sindikatov Jugoslavije je postavil zahtevo po prehodu jz ekstenzivnega na intenzivni razvoj gospodarstva, na optimalno izkoriščanje kapacitet. na izboljšanje kvalitete itd. A kako preiti na vse to? Le manjši del neizkoriščenih možnosti bo mogoče doseči z administrativnimi korekturami Lnve-. sticijske politike. ostrejšimi ukrepi na področju discipline in z bolj učinkovitim izkoriščanjem delovnega časa, medtem ko sloni pretežni del neizkoriščenih možnosti na spremljanju tehnologije, organizacije dela. uvajanju novih postopkov itd. Če hočemo doseči to. je potrebna ustreznejša kadrovska zasedba in spremenjen odnos do kadrovskega vprašanja.
Tudi zahteve po višjem standardu in višjih osebnih dohodkih delovnih ljudi ne bo moč doseči brez večje materialne proizvodnje. Za naše področje nam je jasno, da je za obstoječ nivo organizacije in delitve deja v nekaterih panogah že doseglo visoko stopnjo. Zato morajo proizvajalci začutiti potrebo, da se sami izobražujejo, da vodijo ustrezno kadrovsko politiko in da centri za izobraževanje v podjetjih pomenijo tisto, kar bi res morali pofrieniti.
Res je, kakor so povedali tovariši v razpravi. V zadnjih letih smo od skupščine sindikatov,
IZ RAZGOVOROV O PREDKONGRESNI DEJAVNOSTI SINDIKATOV KOPRSKEGA OKRAJA
ODMIK OD NAČELNOSTI
Prejšnji teden so se v Novi Gorici sestali predsedniki občinskih sindikalnih svetov koprskega okraja, da bi se pogovorili o pokongresni dejavnosti v sindikalnih organizacijah, v zvezi s tem pa seveda tudi o aktualnih ekonomsko političnih in idejnih problemih, nalogah in stališčih sindikatov.
Posvetovanje, ki ga je vodil predsednik OSS Koper tovariš Marijan Rožič, je opozorilo, da skrb za skladno gibanje produktivnosti in realnega življenjskega standarda slej ko prej pomeni poglavitno dolžnost sindikatov. Razveseljivo pa je, da se sindikalne podružnice vse bolj usmerjajo v konkretne razprave o problemih svojih kolektivov. Pri tem vse manj izhajajo iz stališča, kaj in kako bi v podjetjih morale biti urejene posamezne zadeve. Temu nasprotno postavljajo vprašanje, kaj v podjetjih lahko sami storijo, da bi brez zunanje pomoči izboljšali sedanje stanje. V _tem je nedvomno bistvena razlika, ki v svojih posledicah že razkriva tudi prve konkretne rezultate. Če analiziramo podatke o proizvodnji v prvih petih mesecih letošnjega leta. ugotovimo, da je za 28 odstotkov višja kot lani v istem času, čeprav so zaposlili le za 8 c/c več delavcev. Izmed 65 podjetij, katerih poslovanje spremljajo, v juniju le osem de-
lovnih organizacij ne bo doseglo dosedanje povprečne mesečne proizvodnje. Kar 27 pa je takih, kjer bodo po prvih ocenah za junij dosegli tudi za 30 in več odstotkov višjo proizvodnjo kot v maju. Te številke so pač zgovoren dokaz, da pokongresne razprave o skrbi za življenjski standard niso pomenile samo pogovora o delitvi, ampak je opozarjanje na nujnost pri iskanju vseh vrst notranjih rezerv, da bi tako izboljšali tudi osebne dohodke, pomenilo tisto gonilno" silo, ki je proizvajalce spodbudila tudi k boljšim praktičnim dosežkom. Če je v začetku leta približno 10 ”/o zaposlenih prejemalo manj kot 25 tisočakov mesečno, se je ta odstotek že doslej znižal za približno 13 ”/0. Glede na spodbudna gospodarska gibanja celo pričakujejo, da ob koncu leta v okraju nihče več ne bo zaslužil manj kot 25 tisoč dinarjev.
Obiski posameznih delovnih organizacij so razen tega pokazali, da nizki osebni dohodki pomenijo največjo rezervo, če jih delovne organizacije občutneje zvišajo zato, da bi spodbudile materialni interes proizvajalcev. V okraju je več podjetij, kjer so »nizke« dohodke v osnovi povečali tudi za 30 in več odstotkov. To pa je sprožilo tolikšen porast proizvodnje, da vzporedno izredno naglo naraščajo
sredstva skladov, česar prav gotovo ne bi bilo, če bi v kolektivih še naprej zagovarjali »nizke« dohodke, ker višjih pač ne morejo deliti, ker ustvarjajo premalo dohodka.
Tudi na drugih področjih je očiten odmik od načelnosti h konkretnim problemom posameznih kolektivov. V tovarni lesonita v Ilirski Bistriti so na primer dolgo razpravljali tudi o stimuliranju kvalitete in ne zgolj količinske proizvodnje. Ko pa so se odločili, da se bodo najprej spopadli z izmečkom in prihranek v pretežni meri namenili za osebne dohodke, je izmeček v nekaj mesecih padel od 7 do 8*/« na bore dva odstotka. In drug primer: ob razpravah o materialnem položaju prosvetnih delavcev v Kopru so nekateri menili, naj jih ne bi sklicevali na sestanek, češ, zakaj bi prilivali olje na ogenj. Sindikat pa je vztrajal, da se je. treba z ljudmi pogovoriti, v dobrih in slabih časih. Tako so prišli, do dokumentarnega gradiva, ria podlagi katerega se je občinska skupščina odločila za prerazpo-delitev sredstev. Podobnih primerov pa je še več, ko je usmerjanje na konkretne, probleme pomagalo odpravljati tiste težave, za katere so doslej menili, da jih je mogoče rešiti samo z zunanjo pomočjo.
mG
zbornic, mnogokrat razpravljali o kadrovski politiki in kadrih nasploh. Razpolagamo z vsemi. ivms :čimi statistikami, Miplint pa. da nam vse le statistike ne koristijo, če nimamo zanje: usirozno zgrajene • politike, • oži,-roma — nimamo sondi ranega *, terena v delovnih organizacijah, Se dolgo lahko govorimo,1 da zaradi kadrovske politike ne moremo dobiti v tovarne stro, kovnjakov. ker v tqvanjah'py^.-'vladuje cehovski element; ker so posamezniki zrasli ob delu z.aj strojem, a jih razvoj 'že prehiteva itd. Vse to lahko ugot/kv-i ,1 jamo, če ne bomo; s stališča.
- rentabilnosti, perspektive ; podjetja. s stališča ekonomičnosti, poslovanja in dejanskega vklju-V čevanja v mednarodno delitev, dela prišli pred kolektiv in. rekli, situacija je taka inv taka. Če bomo izbirali tako politiko; bomo šli v to smer, če bomo pa drugačno, v drugo smer ;
Na našem področju • ugotavljamo, da nekaj podjetij posluje ’ z gospodarsko izgubo. Ob j tem se zadovoljujemo z ugotovitvijo, 'Ida so za to krivi • objektivni Vzroki gledel na instrumente■ ali na politiko uvoza j n izvoza. Malokdaj pa uvidimo, da je verjetno glavni problerh nesp^=bb- ' nost kadrov, ki vodijo te delovne organizacije. Od podjetij jste panoge so nekatera,' ki znajo dobro gospodariti, so pa tudi, taka, ki komaj živijo. -Ni res; da je kriv objektivni položaj panoge, če so poslovni rezultati slabi,
. ampak je kriva tudi cela vrsta pomanjkljivosti znotrai .delovne organizacije. Res ,jim manjka inženirjev, tehnikov, ekonomistov itd.: razen tega pa imaio veliko fluktuacijo. Ali se ne bi vprašali — zakaj? Na zadnjem plenumu, ko smo goyorili - o delovnih razmerjih, smo ugotovili, da pri tem niso vedno na prvem mestu osebni dohodki. ■ temveč, kako' je bil novi delavec spre-.let v delovno organizacijo, kakšni so pogoji in odnosi v delovni organizaciii.
Če bomo imeli ‘tak odnos do kadrov, če se bomo pri kadrovski politiki dogovarjali' samo o višini štipendije, se verjetno odnos ne bo dosti spremenil.
' Danes je bil nekolikokrat uporabljen termin' »moderno« in »treriutno aktualno«. Ko prične-(Nadaljevanje na 2. strani)
V OKVIRU
Podjetja gospodarijo, grmadijo leto za letom izgubo na izgubo in gredo nekega dne v likvidacijo. Potopijo se. Vse dotlej pa živijo kot ona druga, rentabilna podjetja, to se pravi, da imajo svoje organe upravljanja, strokovni kolegij, potem, družbeno politične organizacije, živijo pač po pravilih, ki so jih sprejeli na demokratičen način, po pra-■vnih, ki določajo pravice in dolžnosti, osebne dohodke in odgovornosti.
V hipu, ko se začne podjetje potapljati — pa je videti, ko da vsega tega ni bilo. Kolikor ne gre za poneverbe, kršenje zakona in česa podobnega, nihče pred družbo ne odgovarja za to, kar se je pripetilo. Takrat navadno strokovnjaki, ki sp doslej vodili podjetje in imeli za to (sicer povsem pravilno) znatno višji osebni dohodek od ljudi z nižjo kvalifikacijo ali brez nje, najdejo novo zaposlitev. Nihče jih ne vpraša, kako so doslej delali in opravljali odgovorne posle, ki so jim bili zaupani. Vsa nesreča situacije, ki jo povzroči likvidacija gospodarske organiza-. c;i.je, pade na one druge — na ljudi z nižjo kvalifikacijo in na ljudi brez kvalifikacije. Ti prenašajo vso materialno izgubo in ti težko najdejo drugo zaposlitev.
Gotovo je povsem podobna situacija v primerih, ko gre podjetje v prisilno upravo.
KO SE BARKA POTAPLJA
Razumljivo je, da se najdejo tudi direktorji, ki v podobnih situacijah ne bež e, temveč ostanejo v kolektivu in si prizadeta jo, da bi izvlekli gospodarsko organizacijo iz težav, v katere je zašla po svoji krivdi, po njihovi krivdi ali .krivdi koga tretjega.
Vendar niso tako redki oni prvi, ki beže.
Zakaj je tako? Gotovo je osnovni vzrok stalno pomanjkanje strokovnjakov. Ali lahko pojasnimo odsotnost druž-*bene odgovornosti s čim drugim? Na primer s pojmovanjem, da je čisto vseeno, če je neki strokovnjak konstruktivna osebnost, ali če je le človek, ki je ravnodušen do okolice in ki se ne zna in noče vživeti v kolektiv, v katerem dela? Dejstvo je, da pri zaposlovanju visokokvalificiranih kadrov praviloma gledamo samo na diplomo. Kakšna osebnost, tiči za njo — se nihče ne vpraša. Niti ne preverimo, ali je strokovnjak apolitičen človek, ali tudi graditelj socialističnih odnosov v sredini, v kateri dela. Zato bi ne smelo biti nobenemu kolektivu vseeno, kakšen človek je novi strokovnjak, ki ga sprejme v svojo sredino. O tem pa na.vadno vodimo le skromne račune. Spomnimo se samo že stare resnice: praviloma je samoupravljanje nerazvito, ali se je zataknilo tam, kjer so strokovne službe tako »strokovno nerazumljivo« seznanile kolektiv s poslovanjem, da ga ta sploh ni bil sposoben dojeti, kar pomeni, da mu je bilo praktično nemogoče upravljati., Funkcijo upravljanja so si potem, razumljivo, pridržali strokovnjaki. Toda, ko je bilo potrebno prevzeti odgovornost za upravljanje, ki ni bilo uspešno, so izobesili zastavo samoupravljanja in naenkrat je padlo breme družbene in druge odgovornosti izključno na organe samoupravljanja in na kolektiv.
Treba je nekaj spremeniti. Za začetek bi lahko uvedli, naj se. kolektiv, ko sprejema novega strokovnjaka ali človeka, ki je bil pred svojo novo zaposlitvijo na podilnem položaju, do podrobnosti in objektivno seznani z rezultati njegovega dotedanjega dela.
(Po «Borbi«)
3li£ffi6(ee5tiI!SiniBSčBEEIBEaae8IBBSBMSR@E$!FW!4@8!PliSSB8iBiXBE

- Zal, mi gradbinci tu ne moremo pomagati — naj poizkusijo biologi, če ga lahko napravijo še bolj malega ...
Karikatura: MILAN MAVER
^»irnti^iscK^^es^unaBBHUiaMuuaNMHmuHUNi
Danes na 5. strani:
STREHA
NAD
GLAVO
Četrtek, 2. julija 1964 Št. 25, leto XXII
easas sa-aanasaassass BSPasasssšEBH nssBsaenMauBSMBM
STVARNE
ANALIZE
PROBLEMOV IN ODNOSOV
Da bo tudi jutri čimbolj čisto naše mesto.
Falo: iti. Šparovec
Na kratko povzemamo zelo zanimivo ugotovitev z mariborskega posvetovanja ekonomistov o ugotavljanju in izkoriščanju . rezerv v našem gospodarstvu.
Pri osemurnem delavniku bi delavec moral — teoretično seveda — v vsaki uri izvršiti 12,5 ®/o dnevne delovne obveznosti. Po analizah, ki jih je pripravil strokovni časopis »Produktivnost«, je stanje povsem drugačno: pri lažjem delu izvrši -delavec v prvi uri le 3 % dnevne količine, v drugi uri 12 o/o, v tretji 17 °lo, v četrti 20 %, v peti 18 %>, v šesti 13 °lo, v sedmi 10 °/o in v osmi še 7 %, Pri težjem delu pa je delavec v prvih dveh
V' i^nli^lov^vsf podlga
dnevne obveznosti, v tretji uri 18 %, v četrti 24 V o, v peti 22 °!o, v šesti 10 %, v sedmi 4 "/o in zadnja? dva odstotka v osmi delovni uri.
Dovolj premišljeno ?
Na posvetovanju niso povedali, kakšno je bilo analizirano »lažje« in »težje« delo. Ugotovitev ankete je obenem delncr pomanjkljiva tudi zaradi tega, ker ni viden vpliv obveznega odmora. Navzlic temu pa se vendarle lahko vprašamo: ali so v podjetjih analizirali storilnost po posameznih delovnih urah, če pa so odmor povsod določili v času največjega vzpona, zvečine po četrti delovni uri? Koliko rezerv bi lahko sprostila samo drugačna razporeditev delovnih odmorov. Pri lažjem delu hi nedvomno pri boljši organizaciji dela samo v prvih dveh delovnih urah lahko povečali storilnost za 8 do 10 odstotkov. Na ta način bi avtomatično sprostili osmo delovno uro in še - povečali rentabilnost. Isto velja za težje delo, pri čemer pa bi morali s primerno razporeditvijo odmora in ustrezno prehrano (tople malice) obdržati delovno sposobnost proizvajalcev tudi v sedmi delovni uri, da bi bila osma ura potem presta — brez škode za zaslužek posameznika in uspeh podjetja kot celote.
Do skrajšanega delavnika moramo priti z — delom! Torej tudi z analiziranjem takih avtomatizmov kot so delovni odmori povsod ob istem času — ne glede na dejanske prilike, ki najbrž tudi v dveh podjetjih niso docela enake.
-go-
TUDI O TČM RAZMIŠLJAJMO, KO GOVORIMO O DEVIZNEM FINANCIRANJU
A
Devize po učinku
Precej razpravljamo o prehodu na devizno samofinanciranje, s čimer naj bi nadomestili preživeli administrativni način dodeljevanju deviz za uvoz reprodukcijskih materialov, Iti so potrebni za nemoteno proizvodnjo z ekonomskim instrumentira-ranjem, ki bi z uveljavitvijo načela: več izvažaš, z ustrezno večjimi deviznimi sredstvi razpolagaš, pomenil edini trajni ekonomski pritisk za intenzivnejše izkoriščanje zmogljivosti in zavestno usmeritev v mednarodno blagovno menjavo. Vnaprej
in za vse dejavnosti tega ne bo mogoče uveljaviti takoj, oziroma hkrati. Nedvomno pa bo pot hitrejša, če jo bodo spremljali in usmerjali tudi konkretni ekonomski ukrepi.
Za kaj gre? Zdaj je tako, da po 25. členu tako imenovanega »generalnega dovoljenja« vsa podjetja, ki potrebujejo surovine iz uvoza, prejmejo del deviz, ne da bi jih bila dolžna vračati. Čeprav je res, da višina sredstev po omenjenem členu iz leta v leto pada, je vendar očitno, da ' vseeno pomeni hudo obremenitev sedanjega centralnega deviznega sklada. Iz tega torej sledi, da bi postopoma morali uveljaviti načelo: vsak dolar deviz je treba prislužiti z izvozom. Če se bo naše gospodarstvo usmerilo v pravo mednarodno menjavo in ne zgolj v izvoz presežkov, ta zahteva ni neuresničljiva.
Vendar tako stališče ne pomeni, da bi se zavzemali za nadaljnji obstoj centralnega deviznega sklada, 'oziroma za sedanjo politiko »skupne vreče«. Hkrati, ko za avtomatično dodeljene devize nisi dolžan nič izvažati, delovne organizacije, ki izvaža-' jo, čakajo na devize, ki jim pripadajo na račun retencijske kvote. Navidezno protislovje je povsem razumljivo: ker se sredstva razdrobijo, ne da bi jih podjetja morala vračati, v CDF ni deviz aa tiste delovne organi- ■ zacije, ki so si z realiziranim izvozom prislužile vsaj malenkostne lastne devize. Zato je postalo že običaj, da delovne orga-nizaci-je-izvozniki šele po dolgotrajnem »prepričevanju« pridejo do teh sredstev. Take težave zavoljo »skupne vreče« nastopajo zgolj pri razdeljevanju teh deviznih sredstev, da ostalega ne omenjamo posebej. Nedvomno pa drži, da je tudi počasno izvrševanje plačilnih nalogov v inozemstvo (po zakonu v roku 90 dni!) posledica tega, ker dodeljevanje deviz v načelu še ni pogojeno tudi z izvozom.
Prazno vrečo pa je mogoče napolniti samo z delom — z izvozom. Kako hitro jo bomo postavili na trdno podlago, je torej odvisno predvsem od tega, kakšno ekonomsko stimulacijo bodo občutili izvozniki. Če bo dejansko uveljavljeno načelo: več izvažaš, z ustrezno večjimi deviznimi sredstvi prosto razpolagaš, potem ta pot odpira ugodne rezultate tako za skupnost kot za delovne organizacije-iz-
voznike. Vendar se samo pri tem ne bi smeli ustavljati, saj so sredstva retencijske kvote navkljub vsemu nizka. Gre tudi za ekonomske olajšave tistim, ki več izvažajo. Vendar ne več v obliki poviševanja premij, ki bi — če bi s tem nadaljevali —dejansko vrednost izvoznega dolarja pripeljale na dvakratno višino uradnega tečaja. Rešitev, hitra in učinkovita, je drugje: zakaj ne bi delovnim organizacijam, ki izvažajo, dajali na primer kredite pod ugodnejšimi pogoji, kot tistim, ki delajo samo za domači trg? Če bi tako ravnali, bi se prizadeta podjetja pač potrudila, da bi čim bolje obrnila odobrena kreditna sredstva, ki jih zdaj dobivajo pod enakimi ali tudi slabšimi pogoji kot tiste delovne organizacije, ki nič ne izvažajo. Tak način ekonomske stimulacije izvoznikov bi odprl tudi možnosti naglejše modernizacije naših podjetij.
Naposled pa gre tudi za nekatere druge probleme. Delovne organizacije dostikrat zahtevajo, da jim banke dodelijo dodatne devize za uvoz reprodukcijskih" materialov, češ da jih potrebujejo za proizvode, ki jih bodo izvozile. Tega izvoza pa sploh ne realizirajo, ali pa ga uresničijo samo delno. Znani pa so primeri, ko se banke s kreditnimi po-
godbami niso dovolj zavarovale, da bi takim »izvoznikom« na primer zaračunale pogodbeno kazen, pri kateri v načelu vztrajajo,- čeprav jo le redko izterjujejo. Če bi banke na ta način podjetjem, ki ne izpolnjujejo svojih izvoznih obveznosti, v obliki penalov odvzele presežek na račun boljšega zaslužka na domačem tržišči), bi tudi to stimulativno vplivalo na višji izvoz. Gre namreč za dvojno posledico: ali bi bil realiziran pogodbeno dogovorjeni izvoz in bi s tem prišli do deviz ali pa bi banke razpolagale z večjimi dinarskimi sredstvi, s katerimi bi lahko namensko pospeševali proizvodnjo za izvoz. O tem danes skoraj ne moremo govoriti, saj Jugoslovanska banka za zunanjo trgovino v ta namen za vso državo razpolaga za letos komaj s 30 rriilijavdami dinarjev.
To, o čemer pišemo, so nekateri pogledi na probleme v zvezi s prehodom na devizno samofinanciranje. Problemov in obrazov našega izvoza je seveda še precej več. Toda prav je, da jih vendar enkrat začnemo reševati konkretno in drugega za drugim in s tem dosežemo vsaj delne praktične rezultate, do katerih zgolj ponavljanje znanih načelnih stališč prav nič ne prispeva.
rnG
(Nadaljevanje s 1. strani)
mo razpravljati o pomanjkanju ekonomistov, začnemo na veliko iskati ekonomiste. Na najrazličnejših konferencah govorimo trenutno o pomanjkanju kadra za kadrovske službe in v mnogih tovarnah iščemo psihologe, socialne delavSe in sociologe. Štipendij pa ne razpisujemo. Še preveč je stare prakse preplače-vanja kadrov.
Če imamo pred očmi. kar je postavil V. kongres o nadaljnjem razvoju gospodarstva in sprememb v politiki, ki naj se v prihodnji dobi realizirajo, če imamo pred očmi večanje materialne baze kolektivov, realizacijo ustavnega določila o rotaciji, o spremembah v organih samoupravljanja, potem narekuje področje kadrovske politike za prihodnje obdobje neposredno in konkretno delo v delovnih organizacijah v isti meri kot ostala vprašanja. Ne smemo ločeno razpravljati o vprašanju izobraževanja v delovnih organizacijah, ker bi sicer bilo videti, da kolektivom nekaj vsiljujemo. V prihodnjem obdobju bo imela tudi sindikalna organizacija glede tega konkretne in praktične naloge. Ko ob pripravah na 7-letni plan v delovnih organizacijah razpravljamo o investicijah, o razvijanju tehnologije v bodočnosti, o tem, kako bodo rešile sistem delitve dohodka, o statutih itd., b; morale biti razprave o ustrezni kadrovski politiki sestavni dql teh razprav. Ob tem si moramo prizadevati, da bomo dobili ne samo potrebna sredstva, temveč, da bomo tudi oblikoval; ustrezno politiko in programe in da
bomo le-te potem tudi analizirali.
V referatu je bilo ugotovljeno, da so v mnogih delovnih organizacijah porabili za izobraževanje odločno premalo razpoložljivih sredstev. Če bi pogledali še to, v kakšne namene so bila ta sredstva porabljena, pa bi ugotovili, da je bila uporaba celo nenamenska in nesmotrna.
Naše prizadevanje v bodočnosti ne bo smelo izhajat; s stališča, da kadrovska služba pač sodi v organizacijsko shemo gospodarske, organizacije, temveč je njeno vlogo potrebno ocenjevati s stališča gospodarnosti in materialne zainteresiranosti celotnega kolektiva.
Tudi pri družbeno-ekonom-skem izobraževanju, ki je za razvoj samoupravljanja nujno potrebno, ne vidimo novosti. Isti ritem, isti sistem, isti način podajanja itd. Obiskal sem tri seminarje, kjer so m; udeleženci rekli, češ, saj se predavatelji trudijo, da bi nam predavali tisto, kar je predvideval program. Samo, mi bi želeli, da bi se malo več pogovorili z nami in da bi tako dobili odgovore na probleme, s kakršnimi se srečujemo v delovnih organizacijah.
Ne bi ponavljal, kar so nekateri tovariši , povedali pred menoj, namreč, kje je izhodišče in iz česa moramo izhajati pri bodočem izobraževalnem delu in kadrovski politiki. Izhodišče je popolnoma isto, kot za vsa ostala' vprašanja v delovni organizaciji. To pa pomeni, da je potrebno vzeti za temelj aktivnosti naše organizaaije stvarne analize problemov in odnosov v delovni organizaciji.
Delavci akrobati.
Foto: M. Šparovec
OB TRIDESETLETNICI GLADOVNE STAVKE RUDARJEV V ZASAVSKIH REVIRJIH
ISKRA
UPORA
Jeriču se . je zazdelo, da je s svojimi prsmi ustavil tok velike reke. V južnem skladu ojstriškega obrata se je ustavila jutranja izmena rudarjev. Zadnje skupine so prihajale po rovu in nejevoljno spraševale, kaj vraga počno spredaj. Jerič je stopil na kup desak, se odkašljal in sprva Z negotovim, potlej pa z vse bolj odločnim glasom govoril:
>■Sodrugi rudarji!
Danes stopamo v gladovno stavko. Naši otroci in mi preveč trpimo. Po šest »»šihtov« delamo na štirinajst dni. Dvanajst dni v mesecu. To traja že štiri leta. Da bo drugače, moramo štraj-kati. Bodimo složni, le tako bomo zdržali.
Zakaj stavkamo v jami?
Zunaj ne bi mogli vzdržati. Denarja nimamo. Tu, v jami, pa bomo z gladovno stavko prisilili družbo, da ugodi našim pravičnim zahtevam.
Predlagam, da izvolimo stavkovni odbor, ki bo vzdrževal zvezo s strokovnimi odbori Trbovelj, Zagorja, Laškega ...«
Nekateri rudarji so ga začudeno poslušali. Drugi so mu pritrjevali:
»Za nas m druge poti. Strajk je naše edino orožje.«
»V strokovnem odboru naj bo Jerič.«
»Predlagam Vidmarja.«
»Predlagam Strbana in Babiča.«	r
Stavkovni odbor se ja sestal in čez nekaj minut sestavil sklepe:
»Straže postavimo na Podkopnem rovu, Loger rovu in Ani. Vsakih sedem ur bomo poimensko klicali rudarje. V jami naj
gorijo le tri, štiri svetilke, ker ne vemo, koliko časa bomo stavkali. Med stavko moramo vzdrževati jamo.«
Dvesto rok je seglo po kupu desak. Pripravili so si ležišča, utrnili luči in zapeli.
Prvi izmeni so se pridružili rudarji druge in tretje izmene. Zunanji delavci so zasedli sajaste prostore separacije. Kocka je padla. Hrastniški rudarji so začeli z gladovno stavko.
Trbovlje. Prvi julij 1934. leta. Od vseh strani se zgrinjajo rudarji. Na zborovanju govorita Pliberšek in Murn, voditelja strokovne organizacije rudarjev.
, »Trboveljska premogokopna družba je sklenila znižati rudarjem mezde za dva dinarja. Rudarskim družinam bo zmanjšala količino deputatnega premoga. Rudarje pa po potrebi premestila iz višje v nižjo plačilno kategorijo...«
Pliberšek in Murn ne govorita s kakšnim posebnim navdušenjem, ne navdušujeta rudarje za boj proti izkoriščevalcem. Njune besede so pomirjevalne, sporazumaške, oportunistične. Rudarjem pa je zavrela kri.
»Dela in kruha hočemo!«
»Dol s kapitalističnimi pijavkami!«
»Strajk je edina naša rešitev!«
Razšli so se.
Preklinjajo pasje življenje.
Žene in matere jočejo.
Na dolino je legla težka mora.
Lakota je še huje potrkala na vrata rudarskih družin.
Proti večeru so s trboveljske in hrastniške strani rinili v gozdič na Ojstrem Miha Marinko, Fric Keršič, Franc Salamon, Lojze Hohkraut, Karel Strban, Jože Jerič, Vidmar, Jagodič; Mlakar... Komunisti in simpatizerji Partije, štab revolucionarjev.
Skrivni sestanek, da ga ne bi zasledili orožniki, vodi Miha Marinko. Preudarno razlaga, da je mogoče zahteve Trboveljske družbe ovreči edinole z gladovno stavko. V stavki se mora pokazati solidarnost in enotnost zasavskega proletariata. Njegove besede so mirne in vendar bude v vseh prisotnih moč, nav/iušenje, revolucionarnost.
Naloge so razdeljene. Vsak od prisotnih odgovarja za svoje področje dela, za organizacijo stavke. Jerič in Vidmar odgovarjata za organizacijo stavke na Ojstrem, drugi za oddelek Hrastnika, Hohkraut in Keršič za predele v trboveljskem re-
MIUIIIIIUUUIIUIIIIIIIIUUIIUIIIMUIII
■BeeiieuH-MaiaeiB
IZ ZAGREBŠKEGA »SL JEMEN A«
Do nedavnega smo bili vajeni govoriti o zaposlenih kot o delovni sili in o tistih, ki jih še nismo zaposlili, kot o odvisni delovni sili. Zadnje čase zasledimo v časopisih oglase mariborske Metalne, s katerimi nudi vsem, ki se zanimajo za njihove .poklice, ne samo delo, temveč tudi dobre življenjske in delovne pogoje, spoštovanje in dobro počutje v njihovem delovnem kolektivu.
Vsel^kor razveseljiva sprememba za delavca, ki se želi zatuliti, in seveda tudi za delavca, ki je že zaposlen.
Temu je glavni vzrok pomanjkanje »delovne sile«. Ne samo v Mariboru, temveč v vsej Sloveniji je nastalo občutno pomanjkanje delavcev. To pa ima za posledico pozornost do delavcev, kakršne doslej nismo bili vajeni.
Važno se mi zdi predvsem to, da podjetja začenjajo premišljeno razporejati delavce na delovna mesta, da so delovni kolektivi začeli razmišljati, kako se počutijo ljudje na delovnih mestih in kako bodo razvili njihove sposobnosti do najvišje možne meje. Marsikdaj je bilo namreč tako, da so v občinah gradili tovarne samo zaradi tega, ker so imeli »odvišno delovno silo«. Tedaj so bili pač po-
ZAPISEK O »DELOVNI SILI«
Čas -skrbništva je minil
nosni, če lahko nekomu dajo »kruh«. Zdaj so že, zlasti v mestnih občinah, veseli, če nekdo vzame ponujen »kruh« in — ga sprejemajo s spoštovanjem.
Tako je na primer v marsikaterem kolektivu vladalo mnenje, da so samo moški sposobni za delo. V praksi pa se je že pokazalo, da so ženske na nekaterih delovnih mestih boljše od moških. V tovarni železniških vozil »Boris Kidrič«'v Mariboru so na primer prav zaradi pomanjkanja »delovne sile« zaposlili v notranjem transportu ženske in ugotovili, da so natančnejše, bolj disciplinirane, skratka — boljše kot moški. Podobno ugotavljajo tudi na drugih delovnih mestih, ki so jih zaupali ženskam.
V tovarni železniških vozil v Mariboru pa šo storili tudi nekaj, kar sicer ne bi: sprejeli so skupino šolarjev, ki so končali osemletko in jih proučujejo v delo na raznih delovnih mestih. Sprijaznili so se s tem, da bodo morali skrbeti za njihovo nadaljnje izobraževanje. Spoznali so, da je to zanje koristno.
Toda s tem zadeva še ni končana. »To je samo trenutna rešitev,« je pripomnil na take ukrepe neki član tovarniškega komiteja v tovarni železniških vozil. »Kmalu bomo morali pozorneje skrbeti za mehanizacijo — modernizacijo proizvodnje.«
In še na nekaj spominjajo razmere v Mariboru: v tekstilni industriji je preveč zaposlenih. Modernizacija nakazuje nujnost zmanjšanja števila zaposlenih v tej industriji. Mar to pomeni, da bo nastal problem »odvišne delovne sile.« Kot smo videli iz naštetih primerov, je stvar odveč. Potrebno je misliti na preusmeritev delavcev v druge poklice, kjer iščejo delavce. Le »domotožja« se bo treba iznebiti, kadar bodo delavci prehajali iz stroke v stroko.
VIKTOR SIREC
virju itd. Trboveljčani bodo sklep o gladovni stavki sporočili Zagorjanom in drugim rudarjem.
Možje so se razšli, stavka se širi.
Dne/l. julija 1934. leta. Telefonske žice brnijo.
»Gladovna stavka v zasavskih revirjih: Trbovljah, Zagorju, Hrastniku .. . Rudarji so zasedli rove in delavnice. Danes nismo dvignili iz jaškov niti tone premoga. Separacije so osamele.«
Kapitalisti preklinjajo. Kazalec na borzi je zanihal, cena delnic Trboveljske premogokopne družbe je v nevarnosti. Dobički, izsesani iz krvi rudarjev, plahne.
Po trboveljskih, hrastniških, zagorskih cestah korakajo okrepljene patrulje žandarmerije. Nad jaški in rovi plapolajo črne zastave. Oblast grozi, da bo z orožjem strla stavko.
Globoko pod zemljo, v dušečem jamskem zraku, v rudarskih rovih pa vznikne nova oblast — stavkovni odbori — oblast delavcev. Brez orožja, goloroki, vendar enotni, z eno samo mislijo: zmagati moramo.
*
Nad petdeset ur že traja stavka. Rudarji si z osladno vodo močijo izsušene}ustnice. Želodci se jim krčijo od gladu. Nekateri omahujejo, močnejši jih bodre.
»Moramo zmagati! Od naših rok in naše enotnosti je odvisna naša usoda.«
Izdajalec delavskih vrst v podobi tajnika bivše Strokovne zveze rudarjev, Arh. je stopil na Judeževo pot. V avtomobilu Družbe se je pripeljal v Zagorje. Prepričeval je rudarje, da je TPD ugodila njihovim zahtevam in umaknila svoje. Plač ne bodo znižali, deputat bo ostal...
Arhovi zaupniki so se razlezli po'vseh revirjih. Rudarji so jim nasedli. Zapustili so jame.
Prva gladovna stavka je bila zaključena. Mali trgovci ^ in mesarji so solidarno pomagali oslabelim rudarjem. Delili so čaj, meso...
/ *
Kapitalist bi ne bil to, kar je, če bi držal besedo. Čez mesec dni je TPD zopet razglasila svoje zahteve. Rudarjem je odtrgala dinar pri »šihtu«. Ti so protestirali. Vodstvo strokovne zveze je pristalo na njihovo zahtevo, da bo sklicalo velik shod, kjer bodo razglasili svoje zahteve in protestirali proti krivicam. Pristanek vodstva je bil samo navidezen. Le-ti so se dogovorili s
Kako je šofer Frančič zaslužil 179.000 dinarjev
Že naslednji mesec je šofer Bošnjak zaslužil 198.000 din - Kaj je zmedlo računovodje - Spodbudno nagrajevan? e najboljše zdravilo proti odhajanju is ,	~ podjetja
liiniM^kiiiniiHiifinnninniiiiiiiiniiiiiH.HiiitiniiiiiiiiiiPiininiiiiHiiiiiiiinniiiRiM
| |
| Nerazumljive | 1 razlike ?
Statistični godišnjak Jugoslavije za leto 1963 ugotavlja, da je v letu 1961 le 0,3 odstotka vseh zaposlenih prejemalo mesečno več kot 80.000 dinarjev. Hkrati pa je 8 % anketiranih družin, v katerih je zaposlen samo eden, imelo več kot
Aprilski zaslužek enega izmed šoferjev je zapeljal v dvome uslužbence računovodstva zagrebškega kombinata »Sljeme«. Ko so po novem pravilniku o delitvi izračunali, da bi šoferju 4.5-tonskega avtomobila Petru Frančiču morali izplačati 179.000 dinarjev dohodkov, so podvomili: to je dvakrat več kot je mesečni dohodek generalnega direktorja, ali lahko Frančiču izplačamo 179 tisočakov?
Da ne bi »pogrešili«, so se računovodje odpravili h generalnemu direktorju jz vprašanjem:
»Ali lahko...«
ŠOFERJI — POSLOVNI PARTNERJI KOMBINATA
Primer s šoferjem Frančičem je samo ena izmed nadrobnosti, ki so se dogajale v tem velikem kmetijsko gospodarskem kombinatu (3300 zaposlenih) v zadnjih mesecih, ko je začel veljati novi pravilnik, ki je iz temeljev spremenil ne samo pravilnik o. notranji delitvi, temveč tudi precej drugih, prej »nerešljivih« problemov.
Pojasnili bomo to na primerih približno sto šoferjev, ki so imeli preje 40—50.000 mesečnih dohodkov ob uporabi osemdesetih kamionov, 35—40 milijonih prometa in sedmih milijonih stroškov vzdrževanja.
Z novim pravilnikom, s katerim so se organi upravljanja odločili, da bodo maksimalno zainteresirali vsakega šoferja, da bo čimbolj izkoristil svoj kamion za prevoz — so šoferji praktično postali poslovni partnerji podjetja, a teoretični lafet-niki »Sljemenovih« kamionov.
Konkretno: vsakemu šoferju je dan kamion s planom dovoljenih stroškov in dogovorjeno obvezno realizacijo prometa. Vse boljše od planiranega bo v dogovorjenih odnosih pripadlo podjetju in šoferju.
Kakšen uspeh je s tem podjetje doseglo, naj pokažejo številke, dosežene v prvih mesecih uporabe novega sistema delitve: z istim voznim parkom in enakim številom šoferjev je promet podvojen, stroški vzdrževanja so zmanjšani za polovico.
Kamioni z oznako »Sljeme« se nič več prazni ne vračajo iz Podravine, Vojvodine ... Zdaj se vsak šofer trudi, da najde tovor, da se kamion čim manj zadržuje v servisnih delavnicah. Za vse stvarne učinke šoferjem izplačajo polne dohodke.
Peter Frančič, visokokvalificirani šofer 4.5-tonskega kamiona za prevoz živine, je prejel konec aprila 179.000 din dohodkov. Že naslednji mesec je
bil rekord presežen. Jure Bošnjak je prejel natančno 198.635 dinarjev. Stjepan Kašner 133.782 dinarjev itd. To so najboljši. Povprečni njihovi dohodki pa so blizu 90.000 dinarjev, kolikor je v podjetju dohodek glavnega direktorja.
Prej so šoferji zapuščali podjetje. Ko pa je bil pred nedavnim razpisan natečaj za nekaj šoferjev, so dobili petdeset ponudb najboljših zagrebških šofer' ev...
ZA NIZKI DOHODEK — .PREKINITEV DELOVNEGA RArZMERJA
Pravilnik o delitvi je prinesel podobne spremembe tudi v druge oddelke, celo v administracijo.
»Sljeme« je bilo tipičen primer podjetja, kjer ie administrativni aparat naglo naraščal. Število uslužbencev je naraščalo. tako da čestokrat niso vedeli, kai bi morali delati, da bi upravičili osebne dohodke. »Nismo vedeli, če je vse njihovo delo potrebno podjetju, kakšna ie odgovornost, če zamudijo s poročilom,« pripoveduje direktor »Sljemena«. Velimir Marton.
Organi upravljanja so sklenili, da moraio delo v administraciji izboljšati. Odredili so točne delovne naloge z roki in zahtevo po kvaliteti.
Za potrebna dela — nepotrebna so ukinili — je podjetje izračunalo normativ uslug, z nadrobnejšimi izračuni:	kako
bosta v vsakem obratu ažurnost in prihranek nagrajevana, a netočnost — kaznovana.
Od takrat so zmanjšali število administrativcev, a delo z manjšim številom zaposlenih boljše poteka. Ali primer skladišča. Prej ni bilo nikoli dovolj delavcev za ta oddelek. Ce je bilo potrebno neko delo hitro opraviti, so mobilizirali vso razpoložljivo delovno silo v kombinatu. Toda, ko je bila za njihovo delo uvedena neposredna stimulacija (kilogram blaga en dinar), so v oddelku sami zahtevali, da 7. nekaterimi slabimi delavci prekinejo delovno razmerje. Hkrati pa je bilo pri njih povprečje osebnih dohodkov povišano od 18.000 na 32.000 dinarjev...
»Čeprav vzpodbudno nagrajevanje uporabljamo šele nekai mesecev, smo že spoznali, da se s tem nekateri problemi avtomatično rešujejo. Hkrati pa tudi delavci, prej ravnodušni, sami pritiskajo na odpravljanje slabosti,« pripoveduje direktor Marton.
iBBSBBaBBBBBBBBSBBBBBiBBBBBBBBBBiiBBeesBBBBisiBSBBBBssBBiBBBBSi
kapitalisti in žandarji, da bo shod razgnan, še preden se bo začel. Policija je zastražila vse dohode na zborovanje.
Rudarjem je preostala samo ena pot — druga gladovna stavka.
V Gambergu, gozdiču nad Zagorjem, so se zbrali komunisti Tone Tomšič, Ivan Keše, Eberle, Tomažič, Kluki... Snovali so načrt za drugo gladovno stavko v Zagorju.
Revolucionarni štabi komunistov v Trbovljah in Hrastniku so prav tako pripravljali vse za stavko. Z lističi so opozarjali rudarje na novo, od kapitalistov vsiljeno trpljenje,
Druga glaovna stavka je vzplamtela v vseh revirjih v določenem. času.
Žalne zastave vise raz stolpov, rudarji so ostali v jamah in delavnicah, okrepljene orožniške patrulje so zastražile vse dohode.
Stavkajoči rudarji trboveljskega revirja so se zbrali na shod globoko pod •zemljo. Izkušnje iz prve stavke so jih izmodrile. Pliberšku, Murnu in drugim, ki so jih prvič izdali, tokrat niso hoteli več nasesti. Izglasovali so -jim nezaupnico. Izvolili so novo vodstvo — Goliatija. Jazbeca, Bastiča . .. stavkovni odbor, ki naj se pogaja s kapitalisti za delavske pravice.
Pogajanja v Trbovljah in Ljubljani so se vlekla po polževo. Kapitalisti so vztrajali pri svojih zahtevah. Na skrivaj_ so pripravljali spisek tistih rudarjev, ki so jih mislili odpustiti. Njihovi plačanci so vohunili po revirjih in izdajali. Prepričevali so rudarje, da so v tem ali onem rudniku že prenehali s stavko. Toda ti jim niso verjeli.
Rudarji stavkajo že nad sto ur. Končno so lastniki družbe klonili. Obljubili so, da bodo umaknili svoje zahteve.
Stavkovni odbor ni verjel obljubam brez dokazov. Sklenil je, da bo stavka prenehala takrat, ko se umaknejo policijske čete izpred vhodov v jaške. To svojo zahtevo je sporočil lastnikom Družbe.
Po stoosmih urah stavke so se policisti umaknili. Rudarji so odšli iz jame enotni, kakor so začeli a gladovno stavko.
Zaključena je bila največja epopeja zasavskega proletariata. Rudarji so zmagali, ker so sledili besedam in dejanjem svojih najboljših sobojevnikov-komunistov, strnjeni v enotnih vrstah.
PETER DORNIK
Kombinat je prej zapuščalo na leto tisoč in več delavcev. Nov sistem nagrajevanja in sigurnost stalnega višjega dohodka so skoraj odpravili fluktua-cijo. In še nekaj: čeprav so število zaposlenih zmanjšali za več sto zaposlenih, je proizvodnja občutno narasla. Organi upravljanja računajo, da bodo povprečni dohodki prejšnjega leta (28.500 dinarjev) porasli za blizu 30 odstotkov in da — v kolikor bodo še naprej razvijali sistem vzpodbudnega nagrajevanja — lahko pričakujejo v naslednjem letu 40.000 dinarjev povprečnih osebnih dohodkov:
Nizki dohodki ne zadovoljujejo delovne enote. Kajti, nizki dohodek šoferja pomeni, da je naše skupno osnovno sredstvo kamion, v katerega smo vložili velika sredstva, slabo izkoriščeno. »Kdor lenari — ta nam ni potreben!« poudarjajo v podjetju. N$ zborih delovnih enot so že opomnili nekaj posameznikov, da bodo z njimi prekinili delovno razmerje, če ne bodo povečali osebnih dohodkov.
ANTUN ZIBAR (Po »Borbi«)
841.300 dinarjev letnih dohodkov.
f Razlika med 8 % in 0,3 °/n je torej očitno in v pretežni meri posle* dica honorarnega in nadurnega dela izven delovne organizacije. Obenem pa ti statistični podatki hkrati odkrivajo vzrok in posledico: nimamo meril za nagrajevanje strokovnih kadrov, ko so zaposleni z različnimi obveznostmi v svojem, matičnem podjetju. Znali pa smo ovrednotiti konkretno delo, ki ga strokovnjak, ekonomist, inženir, tehnik, pravnik ali kdo drug opravi v svojem delovnem času za potrebe drugih delovnih organizacij, medtem ko njihova matična podjetja istočasno naročajo podobne usluge pri »tujih« strokovnih kadrih!
MG
1
|
|
ii
milil!
TEŽAK GOSPODARSKI POLOŽAJ NEKATERIH ŽELEZNIŠKIH PODJETIJ_
ŽELEZNICA JE NA
SLEPEM TIRU
Med primorskimi železničarji krožijo hudomušne govorice o njihovih poslovnih težavah. Tako pripovedujejo o uvoženi električni lokomotivi, ki je cel mesec stala na carinskem stranskem tiru v Sežani, ker železniško transportno podjetje v Postojni ni imelo v skladih toliko denarja, da bj lahko plačalo carino. Pogajali so se, da bi jim lokomotivo carina dala na up. dokler pač lokomotiva sama ne bi zaslužila potrebnih sredstev za carino. Toda iz te moke ni bilo kruha.
PARA UHAJA: V OBLAKE
Slab gospodarski položaj nekaterih železniških podjetij ni več nobena skrivnost. Ce ne bodo v kratkem spremenili pogojev poslovanja, bodo podjetja letošnje poslovno leto zaključila z občutnimi izgubami. Posebno so gospodarske težave prizadele železniški transportni podjetji v Postojni in Novi Gorici, čeprav sta podjetji po tehnični opremljenosti precej različni. Železniško podjetje v Postojni prištevamo med tehnično sodobno opremljene, saj ima razen ene same »črne proge« proti Pulju vse ostale proge elektrificirane in modernizirane. Podjetje, ki gospodari na območju 18 občin, 4 okrajev in dveh republik, je pravzaprav žrtev zastarelega načina gospodarjenja na železnici in neustrezne delitve.transportnih dohodkov po posebnem kiju. ču, ki so ga izdelali v Beogradu. Ta ključ ne upošteva rentabilnosti poslovanja, čeprav je podjetje v Postojni dejansko med najbolj rentabilnimi v državi.
Precej drugačni pa so vzroki težav v Novi Gorici. Goriška proga, kjer so vzdrževalni stroški razmeroma visoki, je po prevoznosti tovorov in potnikov precej neizkoriščena. Prevozna moč proge je bila v letu 1963 izkoriščena le s približno 20 %. Pri tem moramo upoštevati, da je 60 % poslovnih stroškov stalnih, ki niso odvisni od fizičnega obsega dela. Večji del tovornega prometa na tej progi je tranzitnega značaja, ki pa stalno nazaduje.
Vzroki gospodarskih težav so med drugim tudi v tem, ker so podjetja odvisna v mnogočem še od administrativnega razde-
ljevanja sredstev. Tako imamo danes na železnici pojav, da podjetja z zastarelimi progami in parno vleko poslujejo neprimerno boljše, kot podjetja, ki so svoje proge modernizirala in odpravila zastarelo vleko. Razen tega je sistem železniških tarif, ki jih ne morejo spreminjati skladno s poslovnimi stroški prevozov, povzročil podjetjem precejšnjo gospodarsko škodo.
KAKO PODMAZATI KOLESA?
Cene prevozov na železnici zadnja leta precej zaostajajo za porastom cen reprodukcijskega materiala in uslug, družbenih dajatev in splošne potrošnje. Zaradi povečanih stroškov in zaradi nespremenjenih cen prevozov na železnici niso mogli dvigniti osebnih dohodkov enako kot v gospodarstvu. V tem času se je namreč električna energija podražila za 33%, premog za 7 %, usluge za investicijsko vzdrževanje strojev pa še neprimerno bolj. Da bi nadoknadili izgube, vidijo na železnici rešitev v spremembi prevoznih tarif, ki so v precejšnjem zaostanku za porastom cen in torej niso več ekonomske. Toda že večkrat smo lahko ugotovili, da ;ma zviševanje cen verižne učinke. Sprememba prevoznih tarif bj najbrž pripeljala do novega' skoka cen reprodukcijskega materiala in uslug. Tako bi bile stvari za železnico le kratkoročno urejene, če tarif ne bi spreminjali stalno. Zato menijo, da bi s spremembo sistema tarif morali omogočiti, da bi železniška podjetja na podlagi poslovnih stroškov samostojno določala cene prevozov.
Naraščanje osebnih dohodkov v gospodarstvu in nazadovanje kupne moči železničarjev postavlja uslužbence v modrih oblekah v neenakopraven materialni položaj v naši družbi. Večina podjetij v gospodarstvu je že odpravila najnižje osebne dohodke do 25 tisoč dinarjev. V nekaterih podjetjih so tudi že začeli skrajševati delovni teden. Na železnici pa siytega ne upajo storiti, ker je za sedaj nadurno delo edini način, da si železničarji zboljšajo že tako nizke osebne dohodke.
ZDRAVKO TOMAŽEJ
OGLEDALO
-GLEDALIŠKE
KULTURE • AMATERJEV
n,
V tišini za skednjem
Foto: Milan Šparovec
Mladinsko dramatiko so letos predstavili škofjeloški gimnazijci z dramsko poemo E. Hikmeta »Legenda o ljubezni« v režiji Zvonka Mira. V suši mladinske dramatike to delo, ki je mestoma resnično zelo poetično, zasluži vso pozornost, saj je bilo tudi prevedeno v štirideset jezikov. Za uprizoritev škofjeloških gimnazijcev je značilno bolj kot sam gledališki uspeh predstave morda to, kar smo po predstavi zvedeli o nastanku uprizoritve: dijaki so sami risali kostume, izbirali glasbo za predstavo in gledališče se je tako v pravem pomenu besede podaljšalo v njihovo kulturno življenje. To smo izvedeli tudi iz »Dijaških etud«, ki so nam jih razdelili pred predstavo, to smo , lahko ne nazadnje občutili v njihovem izrednem kulturnem obnašanju (včasih že redkost!). Seveda pa prav tako skrbno roko, kot je bila pedagoška, potrebuje tudi gledališka predstava — režiserjevo narhreč., Ih 'zopet smo pri misli, ki sem jo zapisala že zadnjič — na odru gledamo vendarle predvsem gledališki dosežek!
Amatersko Gledališče iz Tolmina nas je v preteklosti kdaj pa kdaj že presenetilo z izredno uspelo predstavo. Značilno zanj je, da se dokaj pogosto poslužuje pomoči poklicnih režiserjev, prav tako pa tudi to, da ima vrsto zelo
§pti
ji OC€h!£ './StUBm MfOKMAC/Jgjj|
NEUSPELO
HOTENJE
KNJIGA MARIJE VOGRIČ »LJUDJE BODO OSTALI«
Knjigi prvenec Marije* Vogrič »-Ljudje bodo ostali«, ki ga je izdala .zpJožbp. »Lipa« v Kopru, govori o težki usodi prebivalstva v delu Primorske (Cerkljansko hribovje) ob pričetku druge svetovne vojne in med njo. Odlika tega teksta je avtoričino prizadevanje, da bi osvetlila vojne dogodke in njih posledice ‘Pa ljudeh iz zaledja, ki bodisi da aktivno podpirajo partizanski boj za osvoboditev, ali simpatizirajo z okupatorji, ali pa mirno čakajo takšnega ali drugačnega izida. Manj je Vogričeva uspela kot pisatelj-, obrtnik in kot umetnik, ki čustveno ter razumsko podoživlja in soustvarja.
»Ljudje bodo ostali« je pravzaprav roman le po svojem obsegu in po bogatem številu opisanih epizod in pripetljajev. Pisateljica jih niza enega na drugega, ne sledijo si zaradi notranje nujnosti, niti jim ni videti, da bi bila Vogričeva imela jasen in logičen koncept, kako bo svojo zgodbo razvila od začetka do konca in kaj nam žeti povedati, razen seveda tega, kar pač govorijo
že sami na sebi opisani dogod- ogniti črno-belemu prikazova-
ki.' To pa je za knjižno delo seveda mnogo, premalo.
Iz te osnovne napake izvirajo v tekstu »Ljudje bodo ostati« vse ostale. Aptorica, na primer, vpleta v pripoved mnogo ljudi: nepričakovano se pojavi oseba, vzbudi našo pozornost in se,po treh, štirih tipkanih straneh za vselej umakne s prizorišča. Ali še huje: v začetku knjige Vogričeva iposveti cela poglavja Borisii. Spremlja ga na rusko fronto, opisuje rusko-nemške vojne spopade, naenkrat pa zapusti Borisa nekje na severu in ga do konca knjige le še tu in tam omeni Z; imenom. Kaj se je zgodilo s fantom? In če je za pripoved bistveno le to, da mladenič pade (kot se izkaže na koncu teksta), zakaj ga potem popelje v tuje kraje? Ta primer z Borisom je še toliko bolj omembe vreden, ker odločno odstopa od osnovnega avtoričinega hotenja namreč, od opisa domačega življa za in ob osvobodilnih bojih v ostro začrtanih lokalnih dimenzijah.
Vogričeva se niti ni znala
nju junakov. Najbolj pa ji lahko zamerimo naivnosti, ki bi jih vsekakor, kot dobra poznavalka in spremljevalka našega osvobodilnega boja, ne smela zagrešiti. Sovražniki v njeni sknjigi skoraj vselej srečajo partizane, ko so ti nepripravljeni na boj. Kaj je res bilo na Cerkljanskem tako? In, kaj so res ovenčale veličino boja in trpljenja Primorcev neštevilne smrti, ali je bila smrt le posledica tega, za kar je vredno zastaviti pero? — To se vprašuje bralec ob neštetih prizorih ubojev in umorov, ki jih Vogričeva opisuje le kot dana dejstva in ničesar več.
Morda bi knjižni prvenec Marije Vogričeve »Ljudje bodo ostali« imel mnogo več odmeva in tudi višjo literarno ceno, če bi ga bila avtorica napisala v obliki neposrednih spominov. Tako pa smo spet dobili le tekst z vojno tematiko, ki je bogat po gradivu, dragocenem gradivu, a ni umetnina.
ALA' PECE
ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike Informacije ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene
ŽANR BODOČNOSTI
češki film »ikaria XB-1«
S sintezo dosedanjih žan- drugačne, človekoljubne cilje rov nastaja nov, tako imeno- in s poleti prvih ljudi v vse-vani filmski žanr bodočnosti mirje se tudi rta filmskih plat-ali kakor ga imenujejo v stro- nih vse češ če pojavljajo ve-kovnem svetu: Science fiction soljski potniki kot raziskoval-— znanstveno fantastični film. ci, osvajalci in iskalci drugih
Ta filmski žanr se vedno če-šče pojavlja na filmskih platnih, vzbuja vedno večjo pozornost v svetu proizvajalcev in gledalcev in je v tesni povezavi z družbenim napredkom in razvojem sveta, kakor tudi napredkom, znanosti v zadnjem' obdobju. Nagli
svetov in živih bitij. Cilj vseh tovrstnih filmov, od prvega z imenom »Pot na mesec«, pa do vseh naslednjih je, dati gledalcu čim vernejšo podobo vesolja, vendar je pri tem povsem svobodna pot fantazije in- človeške domiselnosti, ki z najrazličnejšimi triki in do-
razvoj atomske znanosti, ki je mislicami daje filmom privlač-bila sprva usmerjena pred- nejšo in zanimivejšo podobo, vsem v uničevanje človeštva. Med izredno uspele tovrst-dobiva v zadnjem obdobju še ne filme lahko uvrstimo tudi
češki fantastični film »Ikaria XB-1«, katerega dejanje se odvija v prihodnosti, ko je vesolje že prešlo začetno, raziskovalno obdobje in se ljudje že naseljujejo po drugih planetih. Vrednost filma je v njegovi poanti o miru in človeškem sožitju, kajti ljudje zemlje so preživeli vse težnje po osvajanju in uničevanju in iščejo stike.‘z drugimi biti ji le v miroljubne namene. Hkrati je film tehnično izredno uspel in s triki domiselno izdelan ter se je prav po tej plati na lanskem festivalu fantastičnega filma v Trstu uvrstil na prvo mesto.	I. B.
ocene kritike informacije ocene kritike informacije ocene kritike Informacije ocene Kritike Informacije ocene Kritike informacije ocene
nadarjenih starejših igralcev (pred leti »Dvanajst porotnikov«!), šibkejši pa je ženski del ansambla. To pot se je v Novem mestu predstavilo z Machiavellijevo »Mandragolo« v režiji Srečka Tiča. Ta stara renesančna komedija je vedno čudovito poživilo slehernemu repertoarju. Predstava je bila zrežirana z izkušeno roko, isto izkušenost (kar pa ni isto kot manira!) smo lahko opazili pri igralcih, čeprav bi si želeli od njih še več igralske radoživosti in temperamenta. Žal je ostal vse preveč bled lik Lukrecije, saj je njena govorna izraznost vse preočito zaostajala za ostalimi govornimi interpretacijami. No, kljub temu je bila predstava lepa in za Tolminčane spodbudna. Ocenila pa jo bo tudi žirija za Hvarski festival, ki še izbira sama predstave za to letošnje srečanje jugoslovanskih gledaliških amaterjev.
Repertoarni poseg dramskega ansambla »Slava Klavora« iz Maribora je bil letos zelo zanimiv. Pa vendarle ne do kraja pojasnjen. Velik Anouilhov dramski opus je pri nas resda bil doslej skromno predstavljen. Res je tudi,, da ta tipični francoski avtor, ki črpa iz specifične atmosfere1 svojega okolja, morda na pogled ne more ustvariti pravega, intimnega sozvočja med našim avditorijem in odrom. Toda kljub temu je to odličen avtor, ki ga sodoben dramski repertoar ne sme prezreti. Njegovega »Ornifla ali Sapico«, ki so si ga izbrali Mariborčani, je pred leti uprizorila tudi ljubljanska Drama.
Predstavo je skrbno zrežiral Janez Karlin. Bila je izredno doživetje zaradi gospodične Supo, ki jo je zaigrala čez vse imenitno Milena Muhičeva. Pravim »čez vse« zategadelj, ker je s svojo igro, ki je prav tako živa takrat, ko nam spregovori, kot takrat, ko je povsem v _ ozadju dogajanja (kvaliteta, ki smo jo" doslej videli bolj na filmskem platnu kot na odrskih deskah), odtegovala našo pozornost od ostalih igralcev in jih tako nehote potisnila v ozadje našega zanimanja zanje. Ornifle nadarjenega igralca Miloša Škergeta sicer ni bil francosko prefinjen, morda vseskozi le preveč hrupen, mestoma premalo čuten in morda kot nepoboljšljiv cinik tudi po svojih potezah premalo človeško tragičen lik. Toda kljub temu je bil v svojem cinizmu do vsega in vsakogar prepričljiv. Svoj zelo obsežni tekst je interpretiral v lepi odrski govorici. Žal so predstavo motile nekatere manjše vloge, ki so bile zaigrane dokaj začetniško. Če pomeni »Ornifle« zmago Anouilha tudi na amaterskem odru, pa pomeni tudi igralsko zelo neizenačeno predstavo (do najslabše/ diletantske šmire) in opozarja na to, da se je morda jedro te lepo uigrane .skupine vendarle malce preveč zaprlo samo vase in ne išče bolj sistematično novih, nadarjenih mladih igralcev, ki jih Maribor nedvomno ima.
Vrhniška skupina nam je pred dve-- ma letoma nudila izredno doživetje. Cankarjev večer v klubu. Takrat smo bili vsi navdušeni. Večer je pomenil dejansko zelo visoko kultiviranost interpretacije umetniške besede. Letos so nam posredovali drugo klubsko uprizoritev, Cankarjevo »Lepo Vido« v Veži ji Cirila Bergleza. Ne glede na pogoje, v katerih je skupina izvedla ta svoj program (o tem kasneje!), pa je treba povedati, da ni bila niti vsebinska niti izvedbena koncepcija navdušujoča, pa tudi v posredovanju umetnikovega teksta niso interpreti zdaleč dosegli tiste , govorne kulture, kot pri prvem klubskem večeru. Tisto čistost in jasnost, ki nam jo je posredoval prvi vrhniški Cankarjev klubski večer, je le-ta dokaj skalil.
Malo gledališče* iz Ljubljane sodi prav tako med amaterska gledališča, ki delujejo dokaj stalno (škoda, da se še nikoli nismo srečali tudi z novogoriškim polpoklicnim gledališčem!). Predstavilo se nam je z ne preveč pronicljivim PriestI6yevim »Nevarnim ovinkom« v režiji Hinka Košaka. Režija je bila skrbna in predstava studiozna, salonsko vzdušje prepričljivo (tudi scena), igra kultivirana (izstopal je zlasti Milan Malnar s svojo nadvse sproščeno igro). Tocja kljub vsemu vloženemu trudu je bila predstava dokaj dolgočasna. Morda deloma tudi zaradi premajhne notranje intenzitete dogajanja na odru, bolj verjetno- pa nas ni osvojila zato (tako je presojal marsikdo izmed gledalcev), ker je tudi samo delo vendarle dolgočasno, prazno, problem krivde in resnicoljub-
nosti, ki ga obravnava, avtor dokaj površno zastavlja. Res škoda, da lepo uigran ansambel ni imel pri izbiri dela večjih pretenzij gledališkega izpovedovanja.
O PUBLIKI, PROGRAMIRANJU KULTURNIH PRIREDITEV IN ODGOVORNOSTI ZA KULTURNI NIVO PREDSTAV
Uvodoma je treba povedati, da so gostitelji nadvse lepo sprejeli letošnje nastopajoče ansamble v Novem mestu in ostale goste sedme revije dramskih skupin Slovenije. Tega smo že vajeni, saj je letos bila revija že tretjič zapovrstjo v Novem mestu.
Vajeni pa smo bili tudi izrednega zanimanja za vse predstave revije. Lani so domačini razmišljali celo o tem. da bi nekatere predstave ponovili v Domu armije. Lani so nam pripovedovali, da so bile vstopnice in abonmaji vnaprej razprodani, da je bilo zanje v delovnih kolektivih veliko zanimanja. Dvorana je bila res dve leti zapovrstjo nabito polna in večer za večerom si lahko, če imaš spomin za obraze, srečeval iste ljudi in si se v svoji vrsti s sosedi na sedežih pozdravljal kot s starimi znanci.
Novo mesto si je želelo revijo tudi letos, želi pa si jo tudi v prihodnjem letu, ko bodo praznovali šeststoletnico mesta.
Zal pa letos dvorana Prosvetnega doma marsikdaj ni bila prijetno polna. Zijale so prazne vrste, pred Domom ni bilo gneče in pred blagajniškim okencem ne zadnjih zamudnikov, ki bi ostali brez karte. Kaj se je zgodilo?
Naj se je zgodilo to ali ono, naj je zatajila predhodna dobra organizacija pri prodaji vstopnic ali pa vroči junijski dnevi — vsekakor je vzrok tudi gotovo v prenasičenem programiranju kulturnih predstav' ob koncu sezone. Pred revijo je bil^ v Novem mestu vrsta gostovanj in vše kaže, da tako »zasičenega« programa kulturnih prireditev tudi »kulture lačno« Novo mesto ne more pojesti s preveliko žlico. Žal so potrebe po postopnosti in razporejenosti pri programiranju kulturnih prireditev vedno povsod ne zavedamo (ne le v Novem mestu!), kar se nam potem maščuje.
In končno jše besedo, trpko besed?), o organizaciji »nekulturnih predstav«-Ni vse kulturna prireditev, kar se pod tem naslovom prodaja. Znani so primeri, _ko so naša gostujoča poklicna gledališča igrala svoje predstave celo po gostilniških sobah. A hitro so spregledala, da to ni več gledališče, da je za le-to potreben vendarle dostojen in funkcionalen kulturni ambient.
Letošnji kulturni škandal v telovadnici novomeške osemletke mora marsikoga marsičesa naučiti. Režiser klubske uprizoritve Cankarjeve »Lepe Vide« bi gotovo storil bolje, če bi odklonil sodelovanje svoje skupine n'a reviji, ko je spoznal, da so ga »porinili med športne blazine, konje, gredi, škripajoča vrata in stole«. Nerazumljivo je namreč, kako so mogli organizatorji določiti temu kulturnemu nastopu tako neprimeren prostor, ko je vendar v stavbi Zavoda za izobraževanje kadrov in produktivnost dela zelo lep prostor za tako klubsko prireditev (v njem je predsednik občinske skupščine napravil isti večer sprejem ob zaključku revije, ker le-ta verjetno v manj kulturni prostor ne bi sodil). Organizatorji tudi v neprimernem prostoru, v telovadnici, niso znali zagotoviti primernega reda za kulturno predstavo. Niti niso izdajali označenih vstopnic za sedeže (šolski otroci so se gugali na bradlji, med predstavo so priromala precej glasno na galerijo nekakšna pločevinasta vedra in temu primerni zvočni efekti), niti niso postavili k vratom običajnih biljeterjev, ki bi preprečili sprehajanje med predstavo. Skratka — po amatersko — diletantsko — vsej prej kot kulturno. Kdorkoli je kriv za tako nekulturno pred-, stavo Vrhničanov, naj bo deležen ostre kritike.
Zal ni prijetno končati pishnja o šifer zelo lepih gledaliških dnevih v NoA vem mestu s tako trpkimi besedami. Toda tudi Dolenjski list je pogumno zastavil nekaj kritičnih besed na račun omenjenih nerazumljivih dogodkov. Organizatorji kulturnih prireditev so vendarle v prvi vrsti dolžni poskrbeti za to, da se vse kulturne prireditve (na naj bodo poklicne ali amaterske) 'lahko odvijajo v kulturni atmosferi. Tudi or-ganiza ciisko delo ie v tem smislu kulturno delo.
SONJA GAŠPERŠIČ
!
PO TRANSVERZALI NAŠE STANOVANJSKE KRIZE
tožujemo se, da nimamo cenenih in ekonomičnih projektov, ki bi jih množično uporabljali. Projektanti kažejo s prsti na investitorje, ki jih baje izsiljujejo s takšnimi pogoji, ki podražujejo načrte. Potem načrte med gradnjo večkrat spreminjamo. Čas za projektiranje je skopo odmerjen. Tako pridemo do pojava, da hitro projektiramo in dolgo gradimo, moralo pa bi biti ravno obratno. V te nestrpne odnose so vključeni tudi urbanisti, ki težijo, da bi s
primanjkuje okoli 5000 stanovanj, kar je več kot polovica stanovanj, ki jih letno zgradimo v Sloveniji.
Prav nič manj silovit pa ni pritisk iz vasi v manjša industrijska mesta. Stanovanjske stiske tudi v Ilirski Bistrici še dolgo ne bodo mogli zadovoljivo rešiti. Trenutno je še brez strehe nad glavo 140 družin, če pa prištejemo prosilce za stanovanja v delovnih organizacijah, ki jih je okoli 275, potem ugotovimo, da je že sedaj potrebno več stanovanj kot jih predvideva osnutek sedemletnega načrta. Do leta 1970 bodo samo delovni kolektivi potrebovali novih 575 stanovanj. Če k temu prištejemo še potrebe borcev, prosvetnih delavcev, javne uprave, potem bpdo potrebovali v sedmih letih 665 stanovanj. Vrednost vSeh teh stanovanj so ocenili na 3,3 milijarde dinarjev, vrednost vseh po vojni zgrajenih stanovanj pa znaša 1,75 milijarde, torej dobro polovico realnih sedemletnih potreb.
Kako realizirati te potrebe, kdo naj bo nosilec stanovanjske izgradnje, kako zagotoviti sredstva, kako priti do poceni gradnje?
Stanovanjski sklad, ki je nosilec stanovanjske politike, je imel lani finančni priliv 108 milijonov dinarjev. Če se sklad podvoji, bo lahko kril le nekaj več kot eno tretjino potrebnih sred-
iiiiiiiiiiiiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiii[iiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii[iH	..................................................................................n........mu.........
Točnega računa, koliko stanovanj bi morali še zgraditi, da bi v njih vselili vse družine iti vse samce, ki so brez primernega stanovanja, najbrž nimamo. Čeprav nam podatek o pomanjkanju stanovanj ni znan, pa lahko sklepamo, da je stanovanjska kriza še vedno huda nadloga za prizadete občane in za družbeno skupnost. Razjasnili smo si poglede, da je reševanje stanovanjskih problemov zaposlenih eno izmed osnovnih vprašanj naraščanja življenjske ravni proizvajalcev in je razen vlaganj v razvoj proizvodnje prvi pogoj za povečanje delovne storilnosti in uspešen razvoj delovnih organizacij. Vendar pa kljub tem važnim izhodiščem naša stanovanjska izgradnja zaostaja za potrebami in je v vseh občinah prepočasna. Razlogi, da smo z gradnjo stanovanj v precejšnjem zaostanku, so številni. V novih pogojih gospodarjenja, ko smo se zavestno zavzeli za vsestransko povečanje osebnega in družbenega standarda, postavljamo upravičeno na rešeto tudi našo stanovanjsko politiko.
Mi!lllllllll!llllll!!!llll!HI[lilllll!illllll!llll!!llllllllllllll!!lllllll!!lllll!lllll|l|iiill|l||||il|l||i!!lllllll!l||||||||l||!l!!ll!l!!illl|||l!li;^
Kdaj bo konec stanovanjske krize?
Grobi izračuni so pokazali, da potrebujemo v naši republiki okoli 90.000 stanovanj. Vsako leto jih zgradimo približno 9000. To pa ne zadostuje. Po trditvah strokovnjakov bi morali letno zgraditi najmanj 15.000 stanovanj, če bi hoteli Premagati težko stanovanjsko stisko. Čeprav je stanovanjska izgradnja važna družbena naloga, jo zadnja leta neupravičeno zanemarjamo. Sredstva, namenjena za gradnjo stanovanj, so velika, vendar je bilo razmerje v prejšnjih letih veliko bolj ugodno. Za primerjavo smo vzeli dve občini, ki sta v svoji gospodarski razvitosti precej različni. V občini Ljubljana-Center, kjer so dosegli v gospodarstvu izredne uspehe, ugotavljajo že nekaj let, da je odstotek sred-
Vzročna zveza krivde
Podražitev stanovanj je posledica mnogih činiteljev, ki imajo svoj vpliv na gradbeništvo. Gradnja stanovanjske hiše traja razmeroma precej časa. Imamo primere, ko od začetka do konca gradnje, to je do vselitve v stanovanje, pretečejo tudi več kot tri leta. Projektantom pogosto očitamo, da ne upoštevajo gmotnega položaja stanovalcev in gospodarske moči dežele, v kateri živimo. Naša stanovanjska gradnja je razen tega vse prej kot načrtna. Običajno začnemo graditi na enem koncu mesta in potem preskakujemo z gradbišča na gradbišče. Strnjena zazidava večjih stanovanjskih površin bi prinesla velike prihranke pri sredstvih, ki so premajhna za pereč stanovanjski problem. Pri-
svojimi rešitvami postavili življenjske spomenike. Njihova stališča so splošno znana: prvič, da videz mest ne more biti sodobnikom španska vas in drugič, da se bodo napake, ki iih zagrešimo, hudo obrestovale, in jih bomo pozneje težko popravili. Krog vzrokov, zakaj prihaja do tako hitrega naraščanja cgn, pa s tem še ni strnjen. Najmanj pri celi stvari upoštevajo mnenje občanov. Vpliv javnosti na stanovanjsko izgradnjo je slab in pogosto prihaja do javnih razprav takrat, ko je že vse prepozno. Tako nastajajo tudi v manjših mestih nebotičniki in stolpnice, ki so prenesene iz velikih mest na podeželje, da bi ustvarili videz mestnega" središča, hkrati pa prinašajo stanovalcem težave in zlo, ki bi ga lahko odpravili, če bi se posvetovali z občani (v višjih nadstropjih ni vode, ker je pritisk preslab, ni dvigal in strokovnjakov za popravila dvigal, pogosti odvzemi električnega toka itd.)
Mesto Ilirska Bistrica je s svojimi 4000 prebivalci raztegnjeno na več kot 300 ha zazidalne površine. Na tako velikem ozemlju bi ob smotrni uporabi površine živelo lahko 15 do 20 tisoč ljudi, kar pomeni 3 do 4-krat več koristnikov mestnih in komunikacijskih naprav, ki so prav zaradi obsežnega in razpotegnjenega mesta štirikrat dražje kot bi lahko bile ob smotrni in dobri urbanizaciji. Posledice tega neskladja so vidne: v celotnem mestu je zadovoljivo urejeno le 5%' vse kanalizacije.
Za hitrejše reševanje stanovanjske problematike je nujno zagotoviti pogoje za večji obseg gradnje, masovnejšo, hitrejšo in racionalnejšo gradnjo stanovanj. Razen večjih sredstev je prvi pogoj ustreznejši način proizvodnje stanovanj, ustreznejša organizacija gradbenih podjetij jn odnos med njimi ter investitorji in kupci. Zadovoljivo moramo rešiti tudi vprašanje financiranja komunalne izgradnje in urejanja zemljišč,
V občini Ljubljana-Center je postal leta 1962 pereč problem pomanjkanje lokacij za novogradnjo. Tedaj so bila v glavnem izčrpana velika prosta zemljišča za kompleksno gradnjo in je od takrat izgradnja vezana na obsežnejša rušenja. Novi zazidalni načrti hodijo dolgotrajno pot od odobritve lokacij do začetka gradnje skozi celo vrsto uradov in pisarn. Dejstvo je, da v tej občini letos ni potrjene lokacije ali odobrenega zazidalnega predloga niti za eno samo zgradbo, čeprav je še dovolj primernega prostora za stanovanjsko izgradnjo. To prav gotovo onemogoča izvajanje programa gradnje kljub razpoložljivim. sredstvom.
štev za gradnjo stanovanj v čistem dohodku podjetij vedno manjši, razen tega pa je absolutni znesek stanovanjskega sklada leta 1963 za 16 % manjši kot leta 1962. Enako zaskrbljujoči so podatki iz občine Ilirska Bistrica. Lani so v tej občini investirali samo v osnovna sredstva 1 milijardo dinarjev, za stanovanja pa so namenili petkrat manj, vsega skupaj okoli 200 milijonov dinarjev.
Na zmanjšanje stanovanjskega prirastka pa niso vplivala samo manjša sredstva, temveč tudi podražitev gradnje. Cene v gradbeništvu so se v zadnjih treh letih skoraj podvojile. V Ljubljani je stal kvadratni meter.stanovanjske površine leta 1960 okoli 62.000 dinarjev, leta 1961 se je cena dvignila na
72.000	dinarjev, predlanskim se je gibala okoli 80.000 dinarjev, letos pa je dosegla že 120.000 dinarjev!
Podražitev gradenj in zmanjšanje sredstev, ki se stekajo v stanovanjski sklad, sta povzročili nazadovanje števil« vseljivih in dograjenih stanovanj. Takšen strašen skok cen stanovanjem je povzročil veliko škodo tudi pri tistih občanih, ki so s prihranki in udeležbo lastnih sredstev želeli priti čim prej do stanovanja. Eenkratna podražitev gradbenih storitev pa je iz njihovega zaupa nja, da bi v treh ali štirih letih prisl: do strehe nad glavo, napravila prazno utvaro. Visoke cene stanovanj in visoka stopnja lastne udeležbe pri najema nju posojil iz stanovanjskega sklada st; povzročili, da so družbena sredstva ost? la osamljena na bojišču stanovanjsl-izgradnje, ki požjra težke milijarde. D: lavcem z nižjimi osebnimi dohodki i z relativno visoko stopnjo lastne udele-be pri posojilih iz stanovanjskega skl; da, je bila ta pravica avtomatično oc vzeta. Zelo maloštevilni pa so tisti občni, kj lahko gradijo s ^vojim denarjer V osnovi torej ni več ekonomske spo' bude, ki bi občane usmerjala v varčc vanje, ker dolgoročno varčevanje z stanovanje zanika vse zakone smisel nosti.
Preseljevanja v mesta brez stanovanj
V	zgodovini industrijskega razvoja je zelo malo primerov, ko bi se struktura prebivalstva tako hitro spreminjala kot pri nas. Večja industrijsKa mesta so se v zadnjih desetih letih skoraj dvakratno povečala. V nekatera mesta se letno priseli več ljudi kot je njihov prirodni prirastek. Mehanični prirastek je ponekod večji od prirod-nega.
V	občini Ljubljana-Center je pri planiranju potreb po delavcih letos od 605 delovnih organizacij 356 ali 59 % napovedalo potrebe po stanovanjih, vendar pa ima samo 46 delovnih organizacij za 984 svojih bodočih članov priskrbljena ležišča, prenočišča in stanovanja. Od tega je več kot polovico ležišč v barakah, 323 ležišč je v samskih domovih in le 52 je samskih ter 111 družinskih stanovanj. To pa zdaleč ne pokriva potreb, saj morajo podjetja delovno silo »uvažati«. V občini že zdaj
štev. Drugo tretjino bodo po sedanjem načinu morale kriti delovne organizacije. Odprto pa ostane, kako zagotoviti še ostala sredstva. Čeprav so napake pri dosedanji stanovanjski izgradnji v marsičem odvračale občane od vlaganj lastnih sred.stev, bodo z udeležbo lastnih sredstev še naprej morali računati. Individualni stanovanjski sklad znaša namreč v tej občini 35 % vseh po vojni zgrajenih stanovanjskih j>o-vršin.	"s<
Kazalci, ki kažejo naprej
Primerjava stanovanjske izgradnje v dveh občinah je pokazala, da v kritju stanovanjskih potreb še lep čas ne bomo prišli na zeleno vejo. Ne smemo pozabiti, da je stanovanjski problem za vsakogar, ki ga prizadeva, nedvomno življenjsko primarni problem, večkrat celo pomembnejši od višine osebnih dohodkov. Tega problema ne smemo odlašati v nedogled. V delovnih organizacijah so slabo, seznanjeni z dejstvom, da je stanovanjska graditev sestavni del prizadevanj in skrbi za povečanje življenjske ravni delovnih ljudi. Od uspehov pri graditvi novih stanovanj je odvisno povečanje produktivnosti dela in učinkovitost družbenih služb. Zato bi morali biti načrti gradnje stanovanj v delovni organizaciji sestavni del razvoja posamenega podjetja, enakovredni s proizvodnimi načrti. Do sedaj je bilo premalo pobud in iskanj med samoupravnimi organi in sindikalnimi vodstvi, kako bi s skupnimi napori prišli do večjih sredstev za stanovanja. Mala je podjetij, ki bi imela izdelane perspektivne načrte gradnje in izdelan način pridobivanja sredstev za stanovanjski sklad.
Nov način delitve narodnega dohodka bo verjetno dal podjetjem v voke ključ za bolj intenzivno stanovanjske izgradnjo. Stanovanjsko gospodarstva pa moramo postaviti na gospodarsko osnovo v tem smislu, da postane stanovanje blago za tržišče, za katera bodo veljali enaki zakoni s svojimi posebnostmi kot za drugo blago na trgu, Tako bomo prišli do pravega ekonomskega odnosa med koristnikom in proizvajalcem. Osnova vsemu bo ostala še naprej lastna udeležba, ki pa jo moramo bolj prilagoditi plačilnim pogojem, tako da bodo lahko tudi delavci z nižjimi osebnimi dohodki prišli do stanovanja. Ce bi našlf primeren način kreditiranja gradnje stanovanj, ki bi vsakepiu občanu dajal realne možnosti, da pride do stanovanja, ki bo odgovarjalo njegovemu žepu, bi problem zadovoljivo rešili. Ne smemo pa tega odnosa razvrednotiti z nepremišljenim navijanjem cen, ki je povzročilo naši stanovanjski gradnji prenekatero škodo.
ZDRAVKO TOMAŽEJ
žSiiT
Hitit
im
DELAVSKA ENOTNOST - St. 25 - 2. julija 1964
IlilllESIIIlil
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN » IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ IN KOMUN

EiiiiiiiiiiiniiiisaiiiiiiiiiiiiisiiiiiiiaaiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiim^
IZ ČASOPISOV DELOVNIH KOLEKTIVOV
GLASILO
DELOVNEGA
KOLEKTIVA
GOZDNEGA
GOSPODARSTVA
POSTOJNA
Novim članom
delavskega sveta in svetov obratov
Ko se oziramo na prehojeno pot zadnjih dveh let, smo zlasti veseli dejstva, da postajajo člani kolektiva v vedno večji meri nosilci poslovne politike, da so nosilci bitke za humanizacijo dela in stimulativnejšo delitev dohodka O vrsti vprašanj se danes mnogo več kot pred leti razpravlja na zborih obratov in na sejah delavskega sveta. Tu se zbirajo ideje, predlogi, zahteve in odločitve. Ker teče proces delavskega samoupravljanja že dalj časa in daje številne pozitivne rezultate, ni več nobenih dvomov, da bo delavsko samoupravljanje lahko premagalo vse težave. Pri tem seveda ne smemo pozabiti, da razvoj delavskega samoupravljanja ni imun pred vsemi nepravilnostmi in sproti porajajočimi se težavami. Med pomembnejše činitelje, ki vplivajo na hitrost uveljavljanja samoupravljanja v našem podjetju, vpliva stopnja izkušenosti delavcev in delo v delavskem svetu in svetu obratov. Najboljša praktična šola, kjer si lahko pridobiš izkušnje v upravljanju, pa je ravno aktivno sodelovanje pri delu samoupravnih organov. Razpravljati in sodelovati pa je treba o vsem rečeh, že preden si izvoljen v svet obrata ali delavski svet.
Iz sistema samoupravljanja nujno izvira zahteva po razgledanem delavcu in upravljavcu hkrati. Takšni delavci s svojim zavestnim delovanjem in znanjem v odločanju, upravljanju in ko-troliranju, dajejo razvoju delavskega samoupravljanja zaželeno smer. Ne smemo pozabiti, da se na seji delavskega sveta odloča o najvažnejših vprašanjih kolektiva. Na sejah delavskega sveta in svetov obratov se dokaj jasno kaže, s kakšnim uspehom in neuspehom izvoljeni predstavniki kolektiva zastopajo interese vsega kolektiva. Vidi se, koliko so sposobni te interese zastopati in kaj jih kot člane samoupravnih organov najbolj ovira.
Takšen član delavskega sveta, ki nima svojega mnenja, ki svoje mnenje vedno zamolči ali si ne upa ali ne zna, ali pa tudi noče k reševanju konkretnega vprašanja prispevati tudi svoj predlog, svojo rešitev, svojo kritiko in običajno prepušča odločitev drugim, ni aktiven upravljavec in učinkovit zastopnik delavcev, ki so ga izvolili. Najbolj molčeči na sejah so delavci na nižjih delovnih mestih. Ce jih vprašamo, zakaj nič ne diskutirajo, menijo, da so molčeči zato, ker ne morejo dobro tekoče govoriti in se izražati. Nekateri ne razpravljajo, ker problemov ne razumejo in niso dovolj seznanjeni z globljo vsebino. Spet drugi se zato ne priglašajo k razpravljanju, ker se jim enostavno zdi vse pravilno in vse od drugih povedano. Najde se tudi tak, ki trdi, da se na sejih delavskega sveta zato ne oglaša, ker ga ne upoštevajo, da nima smisla, ker je vse razpravljanje na sejah zgolj formalnost. Nedvomno pa je v vsakem delavskem svetu tudi kakšen tale, v katerem se skriva posebne vrste strah, ki so ga v preživelih časih znali takoj mlademu vliti v kosti. Bojijo se, da se ne zamerijo vodilnim in zato nimajo poguma spregovoriti tudi, kadar jih kaka stvar resnično -žuli.
Clnn delavskega sveta, ki že vnaprej čuti, da na seji iz kakršnegakoli razloga ne bo razpravljal, naj se na razpravo pripravi. Treba je preštudirati dnevni red in se posvetovati z delavci, ki so te izvolili.
Na sejah so najbolj molčeči tisti, ki se s kolektivom najmanj posvetujejo pred sejo delavskega sveta. O vprašanjih, ki jih bo delavski svet obravnaval, je treba razpravljati že pred sejo. Ce tega ne storiš, na sejo ne prenašaš mnenj, predlogov in kritik drugih, ne zastopaš nikogar, niti sebe. V zadnjem delavskem svetu so razpravljali največkrat tisti, ki znajo razpravljati tudi s skupino delavcev, ki ga je izvolila.
Lahko trdimo, da ima delavsko samoupravljanje v našem podjetju že globoke korenine. Lahko pa bi imelo še globlje, če bi vsi na sejah razpravljali tako vneto o stvareh, ki se jih neposredno ne tičejo, čeprav so bistvene važnosti za vse. Menim, da je temu glavni vzrok to, ker imamo v kolektivu večino polproletarcev. Iz zgodovine razvoja delavskega razreda vidimo, da je zavest in občutek delavca, da je s kolektivom tesno povezan, da mu podjetje pomeni kruh in da si morajo enotno utirati pot v boljše življenje, večja pri proletarcih. Polproletarci so po svojem značaju in navadah vedno drobni privatni lastniki, saj so od zaslužka pri našem podjetju le delno odvisni, zato v delavskem svetu nikdar odločno ne nastopajo.
»MI« IN »ONI« V DELAVSKEM SVETU
Dosedanji delavski svet je z odločitvami in z delom dokazal, da ima občutek in mero za pravičnost. Vedno je glasoval za boljše predloge in bil pripravljen glasovati za še boljše. Vendar »še boljših« ni bilo, ker si vzamemo premalo časa in truda za iskanje najboljših rešitev. Preveč nas je še takih, ki se V prijateljskem krogu zaupno pogovarjamo o svojem delavskem svetu, češ, rta na njegovih sejah stvari premalo človeško obravnavajo, preveč enostransko. Kadar se tako pogovarjamo, bi morali velik del krivde iskati tudi pri sebi. Ljudje v kolektivu bodo bolj in bolj sami urejali svoje zadeve. Z-mipanje v kolektiv in delavsko 'samoupravljanje mora hitreje naraščati. Taki, ki pravijo: »Kaj bi jaz, odločajo naj tisti, ki so za to plačani!« so po navadi slabiči, ki se izmikajo odgovornosti. Bežijo pred njo. Ko se iščejo rešitve, molčijo, potem pa si poiščejo žrtev, ki jih je voljna poslušati. Taki žrtvi znajo povedati, kaj je prav in kaj narobe. Povedati vedo. kako bi bilo najbolj prav in najbolj pošteno. Pogovor pa končajo: »Preden pa bo tako, nas že ne bo več.«
Ce bi kdo iz uprave podjetja ali kak vodilni uslužbenec z obrata le rad izsili! iz takšnih ljudi njihovo mnenje, so največkrat pripravljeni reči: »Ce ste tako odločili ,vi‘. bo menda prav?!« Nima smisla, da zavlačujemo sejo, dajte na glasovanje, pa mir!« Sami se opredeljujejo v »nižje« in hočejo nižji tudi biti. Vsi ostali pa so »višji«, tisti, ki ukazujejo. Občutek »mi« in »oni« širijo tudi med druge, ki so se ga že znebili ali se ga skušajo zavestno iznebiti. Vedno so vam pripravljeni dati moder nasvet, ki se največkrat glasi: »Najbolje je, da si tiho.« V sebi in drugih stalno obnavljajo občutek strahu, da ne bo rekel katere preveč, bojazen, da se ne ho zameril in škodoval samemu sebi, kar mu zadostuje za brezbrižno delo v samoupravnih organih. Tak ?%‘rah se drži samo tistih, ki v delavsko samoupravljanje in kolektiv ne zaupajo, ker mislijo, da bi ostali sami, če bi jih začel brez upravičenega vzroka kdo preganjati. V našem kolektivu zaradi^ aktivnosti v samoupravnih organih prav gotovo še ni bil nihče preganjan. Nedvomno je, da ima direktor in večina vodilnih članov iz uprave podjetja na člane kolektiva, ki zaradi delovnega mesta nimajo pogostih stikov z njirrii, večji ali manjši vpliv, pa če bi ga hoteli imeti ali ne. Ta vpliv izhaja po eni strani Iz njihovega položaja, po drugi strani pa iz znanja in neprimerno večjih izkušenj in poznavanja celotne situacije v podjetju, kot povprečno pri članih delavskega sveta. Zlasti pri starejših delavcih pa je najhujša dediščina, ki je ostala iz starih časov, da si še vedno mojstra, šefa in direktorja predstavljajo kot krivico in grožnjo — odpust z dela.
Praksa samoupravljanja pa kaže, da je pravica vedno bolj v naših rokah, da se moramo dogovoriti sami, kako jo. bomo delili in se sooprijeti s prepričanjem, da nam pravico delijo le dry-gi. Z uvedbo samoupravljan in je to dolžnost nas vseh. zlasti pa tistih, ki so v delavskem svetu.
JANEZ SEDEJ
• KAMNIK:
LETOŠNJI DOPUSTI V KAMNIŠKIH KOLEKTIVIH
Regresi: da ali ne?
Morda bi bil primeren tuo naslov: junijsko sonce že močno pripeka na zaprta vrata počitniških domov, ali kaj podobnega. Odločili smo se za gornjega, ne samo zato, ker je krajši, pač pa tudi zato, ker so imeli v našem razgovoru .■ nekaterimi predsedniki sindikalnih podružnic v Kamniku regresi prednost pred vprašanjem o izkoriščenosti počitniških domov.
Toda kljub temu naj povemo samo to, da bo večina počitniških domov, ki jih imajo kamniški kolektivi ob naši obali, zaživela šele v drugi polovici ali nekateri celo konec junija. To kaže, da se v smislu boljšega izkoriščanja počitniških zmogljivosti stvari še niso premaknile. Tudi letos so nekateri začeli z urejanjem domov, z raznim prekopavanjem, zidanjem in podobnimi popravili šele v juniju.
Ob tem bi bilo verjetno od več ugotavljati, da cene oskrbnega dne v takih pogojih ne morejo biti nižje kot lani. Vendar ne samo zaradi dražje prehrane. Marsikje pravijo: saj ni možnosti, da bi bolje izkoristili vložene investicije v počitniške domove. Te bi kazalo spomniti samo na en primer, na letošnje prvdmajske praznike, ko so Ob slovenski obali, zlasti v Pi-.ranu, napotili številne domače in tuje turiste proti jugu, ker so bile vse sobe zasedene, Ne vse, večina počitniških domov je bila te dni in tudi naslednje sončne majske sobote in nedelje zaprta.
Res je, tudi kamniški sindikalni delavci ugotavljajo, da je bilo za podaljšanje sezone v počitniških domovih še premalo storjenega. Vendar brez vsakih prizadevanj v tej smeri niso povsod. V podjetju »Kamnik« so se npr. "domenili z zavodom za socialno zavarovanje, ki bo čas pred in po glavni sezoni izkoristil za letovanje in okrevanje zavarovancev v njihovem domu.
Zdaj pa še o vprašanju v naslovu. O regresih za dopuste. Tu pa so stališča in tudi praksa v kamniških kolektivih zelo različna. Lahko bi celo rekli, da tega vprašanja v dveh kolektivih ne rešujejo enako ali podobno. V Titanu so na primer že maja izplačali Vsakemu zaposlenemu po 10.000 dinarjev s pripombo »za dopust«. V Tovarni usnja dobi regres vsak član kolektiva, ki predloži račun oziroma potrdilo, da je nekje letoval. V podjetju Kamnik in v Stolu dobi po 600 oz. 500 dinarjev na dan samo tisti član kolektiva oziroma njegovi ožji družinski člani, ki izkoristijo dopust v počitniškem domu kolektiva, ostali pa ne.
V »Svilanit« pa so se letos odločili, da ne bo nikakršnih regresov. Zakaj? Predsednica sindikalne podružnice inž. Vida Kodela nam je takole pojasnila:
»Vse do letos smo pri nas imeli regrese. Letos pa smo to nekoliko nodrobneje proučili, da to ne vodi nikamor. Sai je šlo v glavnem za v sedanjem sistema delitve osebnih dohodkov po delu kaj malo sprejemljiv način delitve dohodka. Praktičen učinek v tem smislu, za kar nai bi bila ta sredstva namenjena, torej za oddih, pa je bil majhen. Zato smo se pri nas letos zavzeli predvsem za povečanje osebnih dohodkov na podlagi večie produktivnosti in na tej podlagi omogočiti članom kolektiva izboljšati svoj standard. kamor vsekakor spada tudi primerno izkoriščen letni oddih. Prvi rezultati so tu: medtem ko so lani znašali povprečni mesečni prejemki 3<.00fi din.
Tretjega julija praznuje Hrastnik svoj občinski praznik, dan rudarjev in dan borcev. Ob tej priliki bodo v središču Hrastnika na novem Glavnem trgu odkrili tudi spomenik žrtvam fašizma, ki
ga je izdelal akademski kipar Stojan Batič.
Foto: M. Šparovec
so se v letošnjih zadnjih dveh mesecih povzpeli na 42.000 din. Najbolj so se povzpeli predvsem delavcem v neposredni proizvodnji, tako da osebnih dohodkov pod 25.000 din ni več.«
Zdi se, da so na ta način v »Svilanitu« najbolje odgovorili na vprašanje, zastavljeno v naslovu.
-lj
Priprave za občinski praznik v Hrastniku so v polnem teku. Tudi Marija Legvart, ki je zaposlena pri Komunalnem podjetju in je obenem edina avtoličarja v okraju, sedaj marljivo čisti in pleska telefonske govorilnice. Foto: M. Šparovec
6' SLOV. KONJICE:
Srečni bodočnosti na pot
Konec šolskega leta je za vse tiste učence, ki zaključujejo redno šolsko obveznost, zelo važno življenjsko razpotje. Vsak se mora odločiti, kje se bo zaposlil, kje je možno stopiti v učno razmerje ali se vpisati v šolo druge stopnje ter tako doseči svoj zaželen; poklic. Odločitev za to je zelo odgovorna in je zato razumljivo, da tu ne kaže prepuščati mladine popolnoma same sebi. Razen staršev in prosvetnih delavcev na šolah pri tej nalogi sodelujejo tudi zavodi za zaposlovanje delavcev z svojimi referati in odseki za poklicno usmerjanje. To je organizirana služba, ki se sistematično bavi s temi vprašanji in daje mladini nasvete, kam se lahko obrne po dokončani osnovni šo-
					
Vas brez življenja, ali — kako dolgo bo še samevalo prikupno počitniško naselje na Veliki planini.	Foto: F, Svetelj
li, po potrebi pa tudi pomaga in posreduje posameznikom do ustrezne zaposlitve.
O vsem tem smo referentki za poklicno usmerjanje pri zavodu za zaposlovanje delavcev v Slov. Konjicah tov. Roziki So-din postavili več vprašanj. Na prvo in sicer, koliko mladine bo to šolsko leto zaključilo osnovno šolo ter kako ji zavod pomaga pri izbiri poklica, nam je odgovorila:
»Po zbirnih podatkih, ki jih imamo na razpolago, bo letošnje šolsko leto končalo obvezno osemletno šolanje na območju naše občine nad 380 učencev. Okoli 60% je takih, ki bodo imeli za seboj vseh osem razredov, vsi ostali pa so dosegli sedmi, šesti, in nekateri tudi samo peti. Samo v zadnjih dveh, treh mesecih se je pri nas zglasilo nad 70 mladih fantov in deklet qo različna pojasnila, nasvete in informacije o možnostih za nadaljevanje študija, vključitev v uk ali v zaposlitev. Razen tega smo v tern obdobju skoraj na vseh šolah v občini imeli predavanja o poklicnem usmerjanju, v okviru katerih smo predvajali tudi več filmov, ki prikazujejo delo pri različnih poklicih. Že nekaj let nazaj plačujemo za vse osnovne šole v občini časopis »Covek 1 zanimanje,« ki je letos objavil razpise vseh srednjih šol v SFRJ, še posebej pa smo šolam dali na razpolago tudi ustrezno strokovno literaturo. Z takim načinom dela je bilo številnim mladim ljudem omogočeno, da so se pred dokončno odločitvijo temeljito seznanili z različnimi delj. Seveda pa smo šolam poslali tudi razpis vseh prostih učnih mest v gospodarskih organizacijah na območju zavoda. Pri vseh teh akcijah je razen nas na zavodu mnogo pomagal tudi prof. Podjavoršek iz Celja.«
Kakšne pa so možnosti za vključitev v uk in zaposlitev za mladino, ki bo prišla v tem šolskem letu iz osnovne šole, se je glasilo drugo vprašanje.
»Do začetka junija so nam „ gospodarske organizacije prijavile 85 prostih učnih mest, od teh 71 za fante in le 14 za dekleta. Velika večina učnih mest je iz kovinske stroke, saj je znano, da imamo v občini močno razvjto kovinsko industrijo, ki ji je" strokovni kader še kako potreben, posebno še TKO Zreče in KOSTROJ ter deloma EL-KOP v Slov. Konjicah. Na lesnem obratu potrebujejo večje število mizarjev, za dekleta pa je največ prostih učnih mest v obrti, gostinstvu in v trgovini. Industrijska podjetja vzamejo v uk le manjše število deklet. Kar pa zadeva zaposlitve mladih delavcev v nadaljnje priučeva-nje, je tovarna usnjarskih strojev »KOSTROJ« pripravljena sprejeti večje število mladih fantov, ki bi se v posebnih tečajih usposabljali za različna dela. Tudi podjetje »ELKOP« bo verjetno lahko sprejelo nekaj mladih delavcev v priučevanje.«
Zadnje naše vprašanje tov. Roziki pa je bilo glede izdaje posebnega »BILTENA,« ki ga namerava izdati zavod za zaposlovanje delavcev.
»V prvi polovici junija bomo izdali prvo številko »BILTENA, ki bo nosil naslov: SREČNI BODOČNOSTI NA POT! Posvečen bo izključno vprašanjem poklicnega usmerjanja in bodo v njem objavljeni različni članki iz tega področja. Manjši del vsebine bo posvečen teoretičnim nalogam, več pa b.o prak-
tičnih stvari in napotkov ter analiz iz dosedanjega dela. Razmnožiti ga nameravamo v večjem številu, izvodov ter ga poslati vsem šolam, razrednikom višjih razredov na osnovnih šolah, podjetjem v občini in sosednjim zavodom. To bo naša prva tovrstna publikacija, za prihodnje leto pa računamo, da bomo organizirali širšo razstavo poklicev in sicer predvsem tistih, ki so za razvoj gospodarstva konjiške občine najbolj potrebni,« je zaključila naš razgovor tov. Sddinova.
L. V.
LENDAVA — Občinski sindikalni svet v Lendavi
je mi po"Vj-oranju s predstavniki sindikalnih podružnic in zastopniki delovnih kolektivov podrobno obravnaval sklepe in gradivo V. kongresa Z9 Jugoslavije. Podrobne in kcnkre<nc razprave o problematiki na-rr' lov-n ja no delu, izobraževan iu. družbeni prehrani. izkrri -čapju letnih do-piu to i in rti it?, cm so poko-zolo, da bo p 'tretino vzporedno z uresničevanjem . ostrih iui’og nujno pogrebno rf ovali tudi te naloge vzporedno z os'nlimi nalogami. 71ar.ll bo potrebno v tl e1 ovnih * Aktivih tv pojmu sk* ob vino posvetiti več skrbi nugrajovnnju po delu. Zlesti bo potrebno storiti vso. da sr poveča strdl-nrst v pr "nežnih Obratih in ned. -'evncio ukrepi za s-vbroV-o varčevanje z materinimi ‘reditvi. V tej ;• o’i k-t -o st■'rilnost. bol.i-$•» izraba obe?*>.1ef,ih strojnih naprav. č;mholj k vpil-t-‘-a in cenej'-a proiz.vod-nii, je pof ' 'n^ reševati vr r »č- n le c -činih dohodkov. K it leno 'o ocenili tudi nekatere pomanjkljivosti, ki se pe;av!.iajo v <>• V-u
,, , .....	r'ol A.
del. Namreč ko delavci uspejo normo s prizadevanjem izpolniti, jo kmalu povečajo, kov ne vpliva na povečano ste 11-no-t.	iz-^veio takš-
ni ukrepi upravičeno kritiko.
Vzporedno z ukrepi za povečano proizvodai,v ho kazala n- iti -no *-krlii za del o Vneli'’ 'li Končno ura-treb^o ugoditi vpreš-ni« tnaVi malic. vsej v v°čuv* delovnih k^Vlvih. Tudi vprašanje družbene nrcorr-re naj M sc	~lo bolj
načrtno in v sklrnUt s potrebami. Potrebno V n ^'riti ve* 7°	f:!?Tlr"',n!c!W 17-
gvpdnia in nuditi 7*>’'r*^,e-
nim v okviru st-noV**!>1rke-ga sklada p mr. o C s krediti. Vrč skrbi bi kazalo posvetiti grndnii ^vatij z zadružni gradnji Itd
Kljub vsem prizadeven?em delovni VurV™ iz re občine ne izkoriščajo najbolj načrtno letnih donUstov. Mnogi jih porabim za ram- priložnostna dela, mnr'/Ti za dela na pot:ib in drugod. Zato ie r^zu1"1 iivo. rt* so vračajo na dno z letnega dopusta nespočiti.
Obravnav- teh in ostalih
vprašan j, zlasal pa, k*ku preiti na 4^-urnt delovni tednik, je pokazala, da bo notrebno v skladu s sprejetimi skleni in priporočili V. koncTrr.a. Zve^e sindikatov Jvrorl^vi.le v tej občini v okviru delovnih kolektiv^'- več podrobnih in konkretnih razprav in za-
klbičkov, ki n«>j ui 'iripn-mooii k hit-e<s»nu! uveli a v-p? top vir'or>nv v vsakodnevni praksi in življenju.
NOV , PARADOKS
Kegljanja marsikdo pri nas ne jemlje povsem resno. Kegljanje ni šport, pravijo nekateri, kegljači niso športniki — se prepirajo tretji. Torej, ‘kegljači so »majhni« športniki, kegljanje pa »majhen« šport, ki šteje v dol-do vrsto »majhnih« športov (perjanica, namizni tenis, golf, ribolov, sankanje itd.).
Jasno je, da sta »velika« športa nogomet in boks. Potem pridejo na vrsto »srednji« ...	<
Po tej klasifikaciji bi morali biti adekvatni tudi mednarodni rezultati.
Pa ni tako. Prav narobe je: nogometna slava upada, trdih pesti pa nimamo več, saj že doma zapuščamo ring pogosto' poraženi in z razbitim nosom.
Pa kegljači...?
Kot sem dejal, povsem drugače. V Budimpešti so na svetovnem prvenstvu priredili vsem evropskim in svetovnim kegljačem pravcato lekcijo. Pa ne samo
njim. Tudi našim nogometašem in boksarjem. Pokazali so jim, kako je treba delati, kako se je treba boriti na najvišjih tekmovanjih.
Torej, »mali« športniki žanjejo slavo, »veliki« pa so v zatonu. »Mali« športniki nam povzročajo veselje,
»veliki« pa migreno in slabo voljo.
Pač spet en športni paradoks.
URADNO
POTRJENA
ENAKO-
PRAVNOST
Govorijo, da je pri nas nogomet rentabilen. Do nedavnega sem štel to lastnost nogometašem v dobro. -Pravim do nedavnega, kajti zadnja konferenca Nogometne zveze Jugoslavije je ovrgla še ta argument, s katerim sem tolikokrat zagovarjal prijatelje trdega usnja.
Na konferenci NZJ sem namreč slišal, da vse ankete in analize kažejo na to, da je nogomet deficitna športna panoga. Pa še to sem si zapisal na konfe-
renci, da bo treba z namenom legalizacije finančnega poslovanja močno poostriti kontrolo nad tiskom in prodajo nogometnih vstopnic. Večina klubov namreč samovoljno menja cene vstopnicam, prodaja dopolnilne vstopnice — ki potem seveda ne pridejo v obračun prireditve — ponareja vstopnice in podobno.
No, kot kaže tudi te »zvijače« niso rodile tolikšnih uspehov, da bi se lahko postavili nogometaši na svoje noge.
Imajo pctč velik apetit, ti prijatelji trdega usnja. Vsekakor malce prevelik za to, kar dajejo ■ od sebe, za tisti končni efekt, za katerega plačujemo drage — včasih celo ponarejene — vstopnice.
Stari četvercev na nedeljski blejski regati
XI. ŠPORTNI DAN »GRADISA«
NA SVIDENJE NA IGRAH GRADBINCEV!
Preteklo soboto in nedeljo je imelo Gradbeno podjetje »Gradis« že devetič zapovrstjo svoje letne športne igre. Letos so organizirale tekmovanje podružnice »Gradisa« iz Ljubljane, gostitelj pa je bil Gradbeni šolski center. Takoj po svečanem zaključku in podelitvi priznanj smo zaprosili Toneta Ogorelca, enega izmed požrtvovalnih organizatorjev, za krajši razgovor: Naporno delo je za vami. Ste kot organizator zadovoljni z rezultati?
— Sem, vendar pri tem ne mislim na rezultate v ožjem pomenu besede, ampak predvsem na to, da je letos nastopilo kar 345 naših ljudi.
To za eno samo podjetje res ni malo. Koliko vas je vseh skupaj?
— Trenutno približno 5500.
Pravijo, da je šport kot rekreacija pri vas zelo priljubljen ...
— Bo držalo. Računamo, da se v našem podjetju ukvarja s tem ali onim športom vsak osmi. Morda celo več .
Dejali ste, da na same rezultate ne daste prav vse.
— Seveda ne. Predvsem nam gre za zbližanje med poslovnimi enotami, saj se tako malo kdaj srečamo.
Zakaj?
— »Gradis« ima svoje podružnice v Kopru, Kranju, Mariboru, Celju, na Ravnah, na Jesenicah ..., skratka raztresene so po vsej Sloveniji. No, in prav letne in zimske športne igre so ' lepa priložnost, da se sem in tja snidemo in med seboj pogovorimo.
Ste imeli vsa tekmovanja v Gradbenem šolskem centru?
— Ne, ker tu ni vseh potrebnih športnih naprav. Pomerili smo se namreč kar v sedmih športnih disciplinah: nogometu, odbojki, namiznem tenisu, streljanju, balinanju, kegljanju in šahu. Tako smo bili primorani tekmovati v šahu tu, v nogometu na stadionu v Šiški, V balinanju v Malenškovi ulici in tako naprej.
Je taka razdrobljenost tekmovanj morda negativno vplivala na nastopajoče?
— Nekoliko že, vendar si zaenkrat boljše variante ne moremo privoščiti.
Značilnost letošnjih iger?
— Ne vem..., morda to, da smo videli veliko novih mladih tekmovalcev in da se »stara garda« zanesljivo drži le še pri balinanju in kegljanju.
Žensk skorajda nimate ...
— Res, zelo malo. Le nekaj na upravi. Pa so vseeno tudi one tekmovale v kegljanju, balinanju in namiznem tenisu. Spodrsljaji?
— Opravili smo skorajda brez njih. V nekoliko neprijetno situacijo so spravili organizatorje le neki tekmovalci, ki niso poskrbeli za potrebne zdravniške preglede.
Je katera poslovna enota ostala doma?
— Prav nobena. Vseh petnajst podružnic je poslalo na igre svoje zastopnike.
Bodo prihodnje igre »Gradisa« spet v Ljubljani?
— Ne, kajti vsako leto jih organizira druga podružnica. Vendar pomeni letošnja organizacija za nas nekakšno organizacijsko generalko in pa obenem izbirno tekmovanje za športne igre gradbincev, ki bodo
konec avgusta spet pri nas v Ljubljani.
Potlej pa na svidenje na igrah gradbincev!
REZULTATI:
Skupna uvrstitev ekip po skupinah: 1. Gradbeno vodstvo Ljubljana — 24 točk; 2. Gradbeno vodstvo Maribor in Kovinski obrati Maribor — 13 točk; 3V Gradbeno podjetje Ravne na Koroškem — 12 točk.
M P i
’ PO PANOGAH:
Balinanje: 1. Obrat gradbenih polizdelku v jujubijana, 2. Kovinski obrati in S PO Ljubljana, 3. Gradbeno vodstvo Jesenice.
S ah: 1. Gradbeno vodstvo Ljubljana, 2. Gradbeno vodstvo Jesenice. 3. Gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem.
Namizni tenis: L Gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem, 2. Gradbeno vodstvo in Kovinski obrati Maribor, 3. Kovinski obrati in SPO Ljubljana.
Nogomet:	1. Gradbeno vodstvu
. Ljubljana, 2. Gradbeno vodstvo Ravne na Koroškem, 3. Gradbeno vodstvo in Kovinski obrat Maribor.
Odbojna: L Gradbeno vodstvo in Kovinski obrat Maribor, 2. Gradbeno vodstvo Ljubljana, 3. Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana.
Streljanje: K Lesni obrat Škofja Loka, 2 Gradbeno vodstvo Ljubljana. 3 Centrala in Projektivni biro Ljubljana.
Kegljanje: 1. Gradbeno vodstvo in Kovinski obrati Maribor, 2. Gradbeno vodstvo Ljubljana, 3. Gradbeno vodstvo Jesenice.
Kegljanje posamezno moški:	1
Praprotnik Ivan, 2. Pivač Muharem. 3. Rado nič Anton.
Kegljanje posamezno ženske: 1. Erjaved Francka, 2. Klemenčič Dora, 3. Bergant Anica.
Streljanje posamezno moški: 1. Snajdcr Ludvik, 2. Peternel Anton, 3. Zupan Janez.
Namizni tenis posamezno moški:
1.	Kohne Ivan, 2. Fašm&n Vili, 3. Čutila Zlatko.
Namizni tenis posamezno ženske: 1. Tome Ljuba, 2. Klemenčič Dora, 3. Komljanec Ivanka. A. ULAGA
NENAMENSKO
TROŠENJE
NAMENSKIH
SREDSTEV
Na igrah »Gradisa« je bilo veselo, čeprav je šlo tudi za uvrstitev
na lestvici
Organi in organizacije za telesno kulturo v SFRJ so	|g
1	doslej prejeli od dohodkov športne napovedi in lota pri-	g
1	blično 4,5 milijarde dinarjev. Poleg naporov, da bi ta	g
|	sredstva povečali, so danes aktualna prizadevanja kako,	g
1	oziroma na kakšen način zbrana sredstva tem bolj pra:	g
j§	vilno uporabiti. V zvezi s temi prizadevanji bi morali po-	sj
1	skrbeti za. nenehno in temeljito kontrolo nad formiranjem	s
|	in, trošenjem sredstev Športne napovedi in Lota. To je	=
|	predvsem naloga organov Službe družbenega knjigovod-	g
I	stva. lahko pa bi jo uspešno reševali tudi potom posebnih	^
| inšpektorjev organov in organizacij za telesno kulturo.
Ob znani akciji. Službe družbenega knjigovodstva pri	E
I	Narodni banki Jugoslavije je bilo natančno pregledano	=
g	poslovanje s sredstvi Športne napovedi in Lota v šest-	||
i	najstih večjih mestih Jugoslavije. Zbrani podatki nam da-	g
H	nes nudijo dovolj oprijemljivih dejstev, ki silijo v to, da	s
H	napravimo prve korake z namenom pravilnega formiranja	g
p in trošenja sredstev Športne napovedi in Lota.
Rezultati akcije namreč kažejo, da sredstva Lota in	g
E	Športne napovedi ne gredo povsod v fonde za telesno kul-	==
s	turo, kar zmanjšuje evidenco in povzroča, da sveti za	g
H	telesno kulturo ne morejo spremljati dotoka in porabe	H
|§	sredstev. Tako je imeliT tia primer v ■ nekem mestu vse	p
g	pravice na omenjen fond ustanova, ki ni imela ničesar	=
p skupnega s telesno kulturo.
S tem je bilo svetu za telesno kulturo v dotični občini	§|
g	povsem onemogočeno imeti kakršnokoli kontrolo nad pri-	§e
E	dvom in poraoo sredstev, saj je svet tako rekoč prepu-	§j
p	stil omenjeni ustanovi vse kompetence nad dohodki Šport-	§
p ne napovedi in Lota.
g Večina občin, je že formirala sklade za telesno kulturo, g p	loda evidenco vodijo s pomočjo žiro računov, ki zajemajo	g
g	L udi ostaie vire jondov, tako da ni mogoč pregled nad	g
p	sredstvi Oprtne napovedi in Lota. Seveda je nad iakim	p
P	načinom uela vsaka kontrola priliva in porabe sredstev	g
p i-ežko izvedljiva, oziroma nemogoča.
V	tretjo skupino štejejo tiste občine, ki beležijo sred-	g
p	stva Športne napovedi in Lola na posebnem računu, tako	p
E	da je vedno mogoče kontrolirati dohodke in izdatke. Da	g
p	bi se izognili nadaljnjim nepravilnostim pri jormiranju	p
M	sredstev ud Športne napovedi in Lota je v načrtu, da se	g
=	v komunah, Kjer se sredstva ne stekajo na posebnem	p
p	računu, ustavijo vsa nadaljnja vplačila. V tem smislu ob-	g
g	stoji še predlog, da bi vodile občinske skupščine, ki imajo	p
p ■ sklad za telesno kulturo različnih izvorov, vsa sredstva	p
H	Športne napovedi in Lota na posebnem računu pri službi	g ■
p	družbenega knjigovodstva Narodne banke, kol poseben	p
g sklad za gradnjo telesnokulturmh objelUov.	g
V	večini občin sicer vlagajo sredstva Športne napovedi	g
p	in Lota v gradnjo novih športnih objektov, vendar upa-	jj
g	žarno pri tem še vrsto nepravilnosti, ki so posledica na-	g
g	pačnega tolmačenja obstoječih odredb na terenu. Zalo	p
P	bi morali v Zakonu o državnem proračunu natančno pre-	p
g	cizirati namen sredstev Športne napovedi in Lota in na	g
p	osnovi tega izdelati napotke, s katerimi, bi pojasnili de-	p
p	tajle, kot na primer : ali smemo trošiti omenjena sred-	p
M	siva za vzdrževanje objektov in nakup rekvizitov, Rako	E
g	deliti sredstva neposrednim koristnikom itd., itd. Prav tako	g
E	bi morali predvideti predpise, na osnovi katerih bi or-	p
p	gan občinskih skupščin in uprave fondov kontrolirali	p
p	neposredne koristnike, kot naj bi neposredni koristniki	g
p nenehno bedeli nad poročili o načinu trošenja sredstev.
Za vsa sredstva Športne napovedi in Lota, ki so bila	g
p	dodeljena nenamensko in so jih koristniki porabili na-	g
g	mensko za to ali ono, bi morala Služba družbenega knji-	p
g	govodstva čimprej poskrbeti, da se vrnejo v namenski	g
g	sklad. Tako so na primer v nekem mestu potrošili iz	p
g	omenjenih sredstev 10 milijonov dinar jev 'za stanovanjske	g
p	dotacije vrhunskim športnikom, nekje drugje skoraj toliko	1
g	za geodetske posnetke terena, na katerem bo nekoč park,	g
p drugod spet krepke vsote za teniški klub Ud....
p Vsekakor pa ne smemo prezreti, da številne uprave g P	fondov za telesno kulturo sploh niso v stanju, da bi kon-	g
p	trolirale posamezne koristnike (uprave stadionov), ki imajo	g
p	svoje zaščitnike v vplivnih ljudeh — zato bi bilo dobro	p
P	tudi v tej smeri nekaj ukreniti in okrepiti vpliv skladov	g
g za telesno kulturo.
Illll!l!llllllll!llllllllllll!llll!l!lllllllllllill!lllllllllllllllllll!llllll>llllllllllllllllllllllll!>llllllllllllll!llllll!l<lllllllllllllll!lllllllllllllllllllllll!llll>
IX. LETNE* ŠPORTNE IGRE »ELEKTRE«
ŠPORTNO TOVARIŠTVO NA POHODU
Športne zastave, sindikalni prapori, okusni športni dresi, vmes narodne noše, vse to je dajalo slavnostno obeležje povorki, ki je bila uvod v letošnje IX. letne športne igre »-Elektre«. Le-te so se začele v soboto, 27. junija zjutraj, v Domžalah in trajale do nedelje popoldne, ko je bila tradicionalna prireditev delavcev elektrogospodarstva Slovenije z razglasitvijo rezultatov in podelitvijo nagrad zaključena.
To pot so izkazali svoje gostoli uh j e elektrikarjem Domžalčank kfejti organizacijo je imela v rokah Poslovna enota okolica, podjetja Elektro Ljubljana. Naloga organizirati igre j c bila precej zahtevno., zato nič čudnega, če je prišlo do nekaterih spodrsljajev, ki pa so bili od vseh ,drugih doživetij kaj hitro pozabljeni.
NAJPREJ atletika
Vrenje je bilo tekmovalcem in prirediteljem naklonjeno. Zato so bila igrišča dobro pripravljena in sta- , dion v Domžalah je nudil zares lepo sliko, zato so v areno stopili najprej atleti. Udeležba je bila ver kot zadovoljiva, saj je bilo pri ženskah v krosu, teku na GO m, »kokih in metu krogle kar 50, pri moških pa v krosu, štafeti 4 X 100 m, teku na 100 m. skokih in m-tu krogle pa celo 121 startov. Pri ženskah je.
kot vsako leto, zmagala Gorica s 4075 točkami, pri moških pa Elektro Maribor s 5333. Omembe vredna je zmaga Perfete (Soš. elektrarne) nad bivšim reprezentantom Glukom z
11,4	na 100 m.
V ODBOJKI ZAGRIZENO
V odbojki je nastopilo 11 moških ln 4 ženske vrste. V obeh konkurencah je zmaga pripadla Dravskim elektrarnam, le s to razliko, da članice DE niso imele tako težkega dela, kot njihovi tovariši iz podjetja Le-ti so namreč žc v predtekmovanju naleteli v Goričanih na trdega nasprotnika. Nato pa so imeli težke borbo še v .finalu z zelo močno vrsto Celja, kar je bila repriza lanskih Iger, ko sta se srečala skorajda ista nasprotnika. V tej panogi je precejšen uspeh doživela moška vrsta ELES z doseženim 3. mestom..
OB BELI ŽOGICI
Kino dvorana Induplati v Jaršah je sprejela v svoje okrilje namiznoteniške igralce. Solidna organizacije je omogočila nemoten potek dvobojev, žreb pa je bil precej muhast in tako je v moški konkurenci potegnilo krajši konec Elektro Celje, ki je bilo favorit. Zmagala je Ljubljana I, v ženski konkurenci pr ELES. Udeležba je bila. lepa zlasti pri moških, kjer je nastopilo 19 vrst, pri ženskah pa tri.
OSVEŽITEV V VODI
Letos je bilo na sporedu tudi plavanje za posameznike, saj ima ju v Domžalah lepo urejen olimpijski bazen. Nastopilo je 12 članov, 4 starejši člani in 4 članice. S svojimi starti so privabili precej gledalcev. rezultati pa so kar solidni, če pomislimo, da se nihče med plavalci aktivno ne ukvarja s plavanjem. Vsekakor pa smo videli, do je ta oblika športa ena izmed pomembnih rekreacijskih dejavnosti med delavci.
OD POTEZE DO POTEZE
Sahistov ni bilo malo; kar 20 štiričlanskih ekip se je zbralo v osemletki v Domžalah. V miru, toda v veliki napetosti so boljši od poteze do poteze nabirali točke, slabši pa so morali priznati premoč nasprotnikov. Zanimivo je, da je šah med našimi delavci zelo razširjena panoga in tako ni bilo rtialo primerov, ko je matiral monter inženirja, pa spet obratno, vse v prid svojih ekip, kjer je končno le zmagal Elektro-pro-jekt in ponovil lanski uspeh.
MED KEGLJAČI RAZBURLJIVO
Kegljanje je pri moških v borbenih igrah zahtevalo precej napora, ker je bilo na kegljišču v Jaršah dokaj vroče, »vroče« pa tudi v tem, ker so se favoriti kosali
med seboj za boljšo uvrstitev. Celjani letos .niso bili uspešni in so pristali šele na četrtem mestu, zato pa so pokazali svojo premoč Kranjčani z odličnimi 475 keglji. Za presenečenje so prav ob koncu preskrbeli Medvodčani. ki so se prerinili na častno drugo mesto s 436 keglji. Pri ženskah so bile znova neprekos-ljive Slovenjgradčanke s 314 keglji. Zanimivo, da državni reprezentant Turk iz Kranja, ki je lani zmagal, letos ni uspel, saj je bil šele četrti, zmagal pa je ni egov soigralec iz Kranja Ropret z 213 keglji. Pri ženskah je bila najboljša A j st. rova (DE) s 181.
ODLOČALI SO KROGI
Med strelci je nastopilo kar 28 štiričlanskih vrst, kar je tudi rekordna udeležba, za najboljšo uvrstitev pa so odločali posamezni krogi. Ko je bil Elektro projekt že skoraj zmagovalec, je vrsta Elektro Ljubljane, enote okolica dosegla skoraj neverjeten rezultat 656 krogov in zmagala, pri posameznih pa je bil najboljši Podgornik (DE) z 171 krogi.
Letošnje letne športne igre elektrogospodarstva Slovenije so torej uspele, saj se jih je udeležilo nad 700 tekmovalcev in tekmovalk. Le-ti so Domžalam pokapali svojo široko športno dejavnost, ki jim nudi razvedrilo in koristno rekreacijo.
T. BANClC
/
trgovskega podjetja
»Murka«
Lesce pri Bledu
Letos praznuje trgovsko podjetje »Murka« iz Lesc deset let svojega obstoja. Če bi hoteli na kratko strniti bistvene značilnosti hitrega in uspešnega razvoja te gospodarske organizacije, moramo Vsekakor začeti z njegovim prizadevanjem, da razširi omrežje lastnih prodajaln, da si nabavi ustrezno opremo in sploh ustvari pogoje za nenehno naraščanje blagovnega prometa. Ta prizadevanja so tudi rodila uspeh, kar priča že podatek, da je uspelo podjetju cd leta 1955 do 1963 povečati vrednost osnovnih sredstev za 38-krat, za 15-krat. pa višino obratnih sredstev. Takšni rezultati v povečevanju osnovnih in obratnih sredstev omogočajo podjetju tudi solidno osnovo za nadaljnji razvoj. 2e v omenjeiiem razdobju pa je »Murka« iz Lesc skoraj za 10-krat povečala vrednost blagovnega prometa.
Danes posluje podjetje »Murka« v enajstih poslovalnicah — v Lescah, na Bledu, v Radovljici in v Kropi, kjer nudi kupcem iz bližnje in daljne okolice kakovostne špecerijske izdelke, pohištvo, različno galanterijo, velik sor-timent železnine, sadje, zelenjavo in drugo različno blago za gospodinjstvo in gospodarstvo. V Radovljici je podjetje odprlo novo trgovino za konfekcijo, dekorativne tkanine, zavese, preproge, posteljno in drugo perilo in usnjeno galanterijo.
Naslednja značilnost razvoja »Murke« je nenehna načrtna skrb za čimboljšo organizacijo dela, kar pa omogoča zlasti skrb za vzgajanje kadrov. Podjetju je kljub nekaterim težavam uspelo vsako leto pridobiti nove kadre, svoje člane pa je izobraževalo v različnih šolah, tečajih in seminarjih. Pri vseh teh prizadevanjih pa je treba nedvomno upoštevati tudi nekatere žrfVe, za katere se je moral odločiti kolektiv pri reševanju svojega družbenega standarda — ko je moral na svoji razvojni poti večino ustvarjenih sredstev uporabiti za nabavo osnovnih sredstev. Skok od 2,5 milijona osnovnih sredstev v letu 1955 na 92 milijonov konec lanskega leta, vsekakor ni malo in nedvomno dokazuje, da je podjetje v svojem dosedanjem razvoju poslovalo ekonomično in racionalno trošilo ustvarjena sredstva. Vsekakor bodo, pravijo v podjetju, tudi v prihodnje posvečali vso pozornost modernizaciji opreme lokalov, zlasti pa boljši založenosti prodajaln, s čimer bodo najbolj ustregli naraščajočim potrebam tamkajšnjega prebivalstva.
Za dobro voljo
Križanko
Vodoravno: 1. stenska preproga, 8. mesto v Novi Zelan diji, 9. okrajšano žensko ime lO/detoviški kraj blizu Lovrana" 11. avstralski noj, 13. kratica slov. . letalskega podjetja, 14 mestece in luka ob ustju Cetine, 15. encijan, 16. italijanska luka ob Jadranskem morju, eno najbolj znanih italijanskih kopališč, 18. gledališko delo (množina), 20. ogon, greda, 21. okrajšava za manjšo utežno enoto
22.	znak za kemični element, 23 nadav, 24. rimski pesnik, znar zlasti po elegijah in ljubezenskih spevih, 27i ohlapnost (medic.).
Navpično: 1. priimek slov pesnika in dramatika (Pavel) 2. izobrazba. 3. osnova, izho dišče, 4. daljša časovna enota 5. solmizacijska nota, 6. začet niči imena in priimka slov pesnika, 7. del strehe, ki mol prek Židu, 11. bolgarski rt ob Črnem morju, 22. glodal er (množ.), 14. zapreka, 15. posledica dobre volje, 16. okenske navojnica. 17. strupen bojni plin. 19. zakoličena linija za no vo cesto ali progo, 21. ugor, 23 veznik, 25. priimek italijanskega književnega kritika (Carlo), 26 kratica organizacije združeni! narodov (orig.)
REŠITEV PREDNJE KRIŽANKE
Vodoravno:	1. apanaža, 7
dolar, p, 8. ide, 9. ako, 11. žima 13. ol. 14. aj, 15. Tomo, 17. Sa-gan, 18. Soumi, 20. igla, 21. Ob.
23.	no, 24. nove, 62. Ork, 28. mir, 29. Inari, 31. admiral.
Navpično: 18. sinoda.
Glasilo Republiškega sveta ZS. za Slovenijo Izdala CZP L1ud sks pravica v Ljubljani Lisi 1e ustanovljen 20 novembre 1942. Urejuje uredniški odbor Glavni In odgovorni urednik
VINKO FRINKAUS
Naslov uredništva Ul uprave Ljubljana, Kopitarjeva ul 2 poštni predal 313-V1. telefon uredništva 33-722 ln 36-672 uprave 33-722 In 37-501 Račun pri Narodni banki v Ljubljani St. NB 600-11/1-365 — Posamezna Številka stane 20 din - Na roč nina te: četrtletna »50 oolletna 500 In letna 1000 din - Rokopi sov ne vračamo — Poštnina pla Čana v gotovini - Tisk ln klišeji CZP »Ljudska oravlea« Ljubljana
I	,1 N T P D P il XFK C' I TiT	1
BiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiH
Spored RTV Ljubljana za teden od 2. do 8. julija 1964
ČETRTEK
2.	julija
5.00—7.00 Dobro jutro! —
7.15	Zvočni kaleidoskop — 8.05 Slovenske narodne pesmi -8.25 Nekaj besed in glasbe o češkem orkestru Karla Vlacha
—	9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Vesele počitnice — 9.30 Gioacchi-no Rossini-Ottorinc Respighi1 Rossiniana — simfonična suita
—	10.15 Z domačih opernih
odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor., nimaš prednosti! —	12.05 Za-
bavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Z jugoslovanskimi pevci popevk —	13.15
Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Zbor glasbenega krožka »Ar-turo Toscanini« — 14.20^Lis-j iz albuma z zabavnimi melodijami — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — .'5.15 Zabavna glasba — 15.40 Melodije in etude v raznih zasedbah — 16.00 Vsak dan za vas —	17.05 Poletni sprehodi
po glasbenih galerijah mojstrov 18. stoletja — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Turistična oddaja — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice —	19.30
Radijski dnevnik — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Primož Ramovš: Sedem skladb za godalni orkester — 22.10 Glasbena medigra — 22.15 Skupni program J RT . — studio Ljubljana —
PETEK
3.	julija
5.00—7.00 Dobro jutro! —
7.15	Od uverture do finala —
8.05	Majhni' zabavni ansamoli
—	8.35 Iz makedonske in srbske glasbe —	9.00 Pionirski
tednik — 9.30 Madžarska zabavna glasba — 10.15 Češke pihalne godbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Kar po domače — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba'
—	15.45 Pojo »Dunajski dečki«
—	16.00 Vsak dan za vas —
17.05	Poletni s-prehodi s pevci zabavne glasbe — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — '18.10 Promenadni koncert — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Trideset minut v studiu 14 — 20.30 Poje zbor RT Beograd — 20.50 Arena za virtuoze — 21.15 Oddaja o morju in pomoščakih
—	22.10 Plesna glasba — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Jc-sef Suk: Poletna pravljica --
24.00	Zadnja poročila in zaključek odda j e
SOBOTA
4.	julija
6.00—7.00 Dobro jutro! — 7.15 »Hej, brigade, hitite ..« — 8.00 Ob tabornih ognjih — 8.30 Mladina poje — 9.05 Veliki zabavni orkestri jugoslovanskih radijskih postaj — 10.00 Dopoldanski koncert del jugoslovanskih skladateljev — 11.30 Reportaža o partizanskem kraju
—	12.05 Vedri zvoki —	13.15
Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Domače pesmi in napevi
—	14.05 Poslušalci čestitajo —
15.05	Glasbeni avtomat — 16.00 Revija jugoslovanskih izvajalcev zabavne glasbe — 17.05 Nekaj novih posnetkov popularne slovanske glasbe — 17.30 Radijska igra — 18.15 Iz oper našik skladateljev — 19.00 Obvesti* » — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Melodije za razvedrilo — 20.30 Sobotni večftri v naših krajih —	21.15 ‘Plesni
zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence —	23 05 Za konec
tedna — 24.00 Zadnja poročila ln zaključek oddaje
NEDELJA
5.	julija
6.00—7.00 Dobro jutro! — 6.05 —6.10 Poročila ln dnevni koledar — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra — Milivoj Matošec: Vnuk brez dedka — 8.30 Mladim poslušalcem igrajo bratje Lorenz — 9.05 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo - I.
—	10.00 Se pomnite, tovariši...
—	Ivanka Podobnik: Beg skoraj za ceno življenja - I. — 10.30" Pesmi borbe in deja —
10.50	Deset minut vedrih zvokov — 11.00 Turistični napot- ’ ki za tuje goste — 11.10 Zabavne melodije z orkestrom David Rose — 12-05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -II. — 13.15 obvestila^ in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas
—	14.00 Koncert pri vas doma
—	14.15 »Glasba ne pozna meja« — 15.05—19.00 »Danes popoldne« — 16.00 Humoreska tega tedna — 19-00 Obvestila -
19.05	Glasbene razglednice —
19.30	Radijski dnevnik — 20.00 Aram Hačaturjan: Gayane -
20.50	Športna poročila — 21.00
Melodije v izložbenem oknu —
22.15	Godala v noči — 23.06 Nočni komorni koncert slovenskih skladb —	24-00. Zadnja
poročila in zaključek oddaje
PONEDELJEK
6.	j*ulija
5.00—7.00 Dobro jutro! —
7.15	Jutranja glasbena sreča-
nja — 8.05 Obisk pri narodno zabavnih ansamblih —	8.30
Tako pojo in igrajo v Sofiji —
9.00	Za mlade radovedneže —
9.15	Vedre glasbene minute za
mlade poslušalce — 9.30 V narodnem tonu — 10.15 En srbski in en hrvatski skladatelj — 10.35 Naš podlistek —	10.55
Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste
—	11.10 Pozor, iiimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba —
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25
Opoldanski spored domače in narodne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.45 Igrajo pihalni orkestri »Svobod« — 16.00 Vsak dan za vas —	17.05 Poletni
sprehodi — Obisk v dunajski državni operi — 18.00 Poročila
—	aktualnosti doma in v sve-
tu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križ-potjih — 19-.00 Obvestila — 19.0r-Glasbene razglednice —	19.30
Radijski dnevnik — 20.00 Petindvajset minut z velikimi zabavnimi orkestri — 20.25 Simfonični koncert orkestra Slo-/enske filharmonije — 22.15 S popevkami po svetu —	22.50
Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje
TOREK
7. julija
5.00—7.00 Dobro jutro! —
7.15	Lahka koncertna glasba za dobro jutro — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Poje mariborski komorni zbor —
9.00	Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 Pesmi za poletne dni — 9.30 Četrt ure z ansamblom Mojmira Sepeta
—	9.45 Poslušajmo Kmečko
godbo —	10.15 Z domačih
odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti: — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Priporočajo vam — 14.03 Edvard Grieg:	Peer Gynt —
suita št. 2 — 14.20 Nastopa Komorni zbor iz Celja — 14.33 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo —	15.15 Zabavna
glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za vas
—	17.05 Poletni sprehodi z za-
bavnimi orkestri — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert po željah poslušalcev — 19.00 Obvestila — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Glasba španskega opeporoda —	20.20 Radijska
igra — 20.52 Lahka glasba — 21.25 Popularne orkestralne skladbe — 22.10 Plesna glasba
—	23.05 Nočni koncert del jugoslovanskih skladateljev —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje
SREDA
8. julija
5.00—7.00 Dobro jutro? —■
7.15	Narodni in domači zvoki
—	8.05 Plesni orkester Ralpb Flanagan — 8.30 Feliks Mendelssohn: Sen kresne noči —
9.00	Svet skozi sončna očala —
9.15	Zvočni mozaik — 10.15 So« listična instrumentalna zabavna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Makedonija V glasbi — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.10 Pozor, nimaš prednosti! — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Opoldanski spored domače in narodne glasbe — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba
—	15.40 Dvajset minut s Komornim zborom RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05, Poletni sprehodi z našimi solisti — 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Iz fonoteke radia Koper
—	18.45 Kulturna transverzala
—	19.00 Obvestila — 19.05 Glas-
bene razglednice — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Vilko Ukmar:	Simfonični poem —
20.30	Za ljubitelje zabavnih melodij — 21.00 Giaco-mo Puccini: SESTRA ANGELIKA — Opera v enem dejanju — 22.10 Darius Milhaud: UBOGI MORNAR — 22.50 Literarni nokturno —■ 23.05 Plesna glasba —
24.00	Zadnja poročila in zaključek oddaje

40. komuna HRASTNIK
1.	VELENJE
2.	IDRIJA
i. JESENICE
4.	KRANJ
5.	KAMNIK G. SEŽANA
7.	NOVO MESTO
8.	SEVNICA
9.	LOGATEC 10. NOVA
GORICA
21.	DOMŽALE
22.	SLOVENJ GRADEC
23.	VRHNIKA
24.	LAŠKO
25.	SLOVENSKE KONJICE
26.	ŠMARJE PRI JELŠAH
27.	POSTOJNA
28.	ČRNOMELJ
29.	ŠENTJUR
Ponovno se živo spominjamo na vse dogodke iz zgodovine borb delavskega razreda Hrastnika proti izkoriščevalskemu razredu kapitalistov, proti velesrbski buržoaziji stare Jugoslavije in proti najstrašnejšemu zatrahovalcu delavcev in narodov — fašizmu.	/
Spominjamo se vseh podvigov, akcij, zmag, ki so jih že leta 1941 in pozneje dosegli partizanski odredi, bataljoni in pozneje brigade narodnoosvobodilne vojske na našem področju. Podvigov in zmag je bilo toliko, da jih ni mogoče v celoti opisati in omeniti, vendar predstavljajo skupaj tako pomemben prispevek k zmagi nad sovražnikom, da jih bodo vsi Hrastničani obdržali v trajnem spominu.
TA DAN PA NAS TUDI SPOMINJA NA PODVIG HRASTNIŠKIH klJDARJEV, KO SO 3. JULIJA 1934 PRIČELI Z GLADOVNO STAVKO, KI SE JE TAKOJ NATO RAZŠIRILA NA VSE OSTALE RUDNIKE V SLOVENIJI.
. Kljijb intervencijam in vojaškim ukrepom, ki jih je vršila huržoazija (saj so poslali namesto kruha nekaj bataljonov žandarmerije), so rudarji vztrajali v rudniku 72 ur in s to stavko dosegli, da se je začel v temeljih majati tedaj vladajoči režim Živkoviča, ki je že prej zaradi bojazni podvrgel rudarje vojnemu zakonu.
Zato je bila stavka ne samo za rudarje, pač pa tudi za ves delavski razred velikega pomena. Delavci-rudarji so se po tej stavki še odločneje strnili okrog komunistične partije.
Ta dan pa nas mora spominjati tudi na 361 žrtev, ki jih je Hrastnik dal v času narodnoosvobodilne vojne, ki so padli kot borci s puško v roki na bojišču, ali pod kroglami kot talci, ali pa so od trpinčenja in gladu umirali v krematorijih in koncentracijskih taboriščih.
Prav gotovo pa ne smemo pustiti v pozabo tudi vse tiste borce, ki so kdajkoli v zgodovini borb hrastniškega proletariata čvrsto stali v obrambi za delavske pravice in bili zaradi tega mučeni in preganjani. Vsem tem smo prav mi dolžni ohraniti spomin. Le kako bi delavski razred dosegel svojo veliko zmago brez teh svetlih likov borcev-proletarcev.
Ti svetli liki nam tudi danes vlivajo moč in pogum za naše podvige v mirni graditvi socializma in boju za mir na svetu ter nam morajo biti tudi v bodočnosti za vzgled neomajnega zaupanja v svobodoljubne in ustvarjalne sile delavskega razreda, neustrašnega borca za dokončno izoblikovanje socialistične družbe.
11.	GROSUPLJE 30. TOLMIN
12.	MURSKA 31. CERKNICA SOItOTA 32. RIBNICA
13.	PTUJ	33.	MARIBOR
14.	TREBNJE	— CENTER
15.	METLIKA 34. ^REŽICE
16.	RADOVLJICA 35. KOPER
17.	RAVNE	36.	TRBOVLJE
18.	ŽALEC	37.	ILIRSKA
is. .Škofja	Bistrica
LOKA	38. IZOLA
20. SLOVENSKA 39. MARIBOR BISTRICA	— TABOR
Če govorimo o razvoju na gospodarskem, političnem, kulturnem, socialnem in drugih področjih HRAST-NišKE KOMUNE, moramo izhajati iz_dejstva, da je bil ta razvoj v tej, eni izmed najbolj industrijskih komun v naši državi, v preteklih letih izredno pester. Potekal je v znamenju splošnih teženj komunalnega ■Sistema v Jugoslaviji, ko se je pokazala potreba po formiranju večjih, gospodarsko razvitejših in materialno rnočnejšihfcobčinah. Prav zaradi teh potreb po spremembah je potekala tudi upravna reorganizacija HRASTNISKE KOMUNE v znamenju različnih teritorialnih sprememb, kot je bila denimo priključitev, območja Dola pri Hrastniku k občini Hrastnik v letu 1959, dalje priključi-teV^Radeč in okolice k občini Hrastnik, ki se. je izvršila po sprejetju zakona . Ljudske skupščine LRS v začetku leta 1959, potgm odcepitev Padeč v lanskem letu i,td. Po odcepitvi Radeč'je sodila, HRASTNISKA OBČINA po teritoriju med manjše občine s 5843 ha površine, vendar, pa je po narodnem dohodku na prebivalca v naši republiki na zgornjem delu lestvice.
Po štetju prebivalstva v letu 1953 je bilo v Hrastniku skupaj 9232 prebivalcev, naravni prirastek od leta 1952 vključno do konca 1962 pa znaša 777 občanov. Močan je bil tudi porast prebivalcev V samem Hrast-■ niku, predvsem zaradi dotoka novo-zaposlenih, močno pa je bilo čutiti . tu.diJB.roces prehajanja ljudi iz kmetijstva v industrijo, tako, da se sedaj preživlja od dela v industriji, obrti, trgovini, zdravstvu, prosveti itd. 10.317 občanov ali 95.6 odstotka —- medtem, ko se s kmetijstvom ukvarja 440 občanov ali 4.4 odstotka. Ti podatki torej očitno kažejo, da je HRASTNISKA OBČINA ena izmed najbolj industrijskih v naši državi
V HRASTNIŠKI KOMUNI so že zgodaj spoznali, da je edina realna pot, ki lahko pripelje do izboljšanja življenjskega standarda občanov usmeritev vseh dejavnosti predvsem v gospodarstvo. Ker je bila v tistem času, kar zadeva tehnični položaj, industrija v komuni slabo razvita, je takšna usmeritev seveda zahtevala od vseh občanov, zlasti od pro-
Majhna.
toda
pogumna
komuna
Industrijsko središče Hrastnika
izvajalcev, da se odrečejo takojšnjemu izboljšanju življenjskega standarda. Tako so se denimo v rudniku,' v steklarni, ali v kemični tovarni jasno kazale posledice predvojnega izkoriščevalskega sistema, razdobja okupacije, pa tudi prvih let po osvoboditvi, ko je bilo treb#1 sicer ekstenzivno toda maksimalno proizvajati, to je graditi novo industrijo in s tem dvigniti iz zaostalosti najbolj nerazvite predele naše države. Splošni interes razvoja socialističnega gospodarstva v naši državi so v povojnih letih narekovali nekatere ukrepe, ki so zmanjševali akumulativ-nost komune in omejevali ustvarjanje skladov za tehnično rekonstrukcijo proizvodnih zmogljivosti in za izboljšanje družbenega standarda. K tem ukrepom sodi zlasti administrativno določanje cen, na primer premogu, nekaterim kemičnim izdelkom in tudi steklu. Kljub vsem tem težaVam pa so se gospodarstveniki v HRASTNIŠKI KOMUNI zavedali, da je neogibno potrebno poiskati poti, da še obnovijo zastarele industrijske zmogljivosti, predvsem steklarna, kemična tovarna in rudnik. Te težave so razumljivo med občani povzročale v zadnjih letih nekaj nezadovoljstva, zlasti še zato, ker so v sosednjih občinah, na primer pri komunalnih gradnjah, hitreje Napredovali (ker niso v takšnem obsegu investirali sredstev v obnovo in dvig gospodarstva). Toda zahvaljujoč vztrajnemu tolmačenju izbrane poti v kolektivih o nujnosti dolgoročnega planiranega razvoja HRASTNIKA, ki lahko edino ustvari boljše in trajnejše materialne pogoje za razvoj, je ogromna večina občanov te žrtve zavestno sprejela. Rezultati teh zavestnih naporov- pa so danes v komuni že tudi očitni.
Na kratko bi navedli samo nekaj
Hrastnik — panorama
je začel obratovati nov obrat steklarne, kjer so že v dVeh letih prej spustili v pogon dva avtomata; sredi leta 1961 je bil dokončan predor rova pri rudniku (Novi Dol, kjer so nakopali že naslednje leto več kot 88.000 ton premoga; proti koncu leta 1962 je v kemični tovarni stekel nov obrat klor alkalne elektrolize, v začetku leta 1963 pa so spustili v pogon nov obrat za proizvodnjo tripo-lifosfata, s čimer je bila. prva faza razvoja industrije v hrastniški dolini v glavnem zaključena.
Spričo takšne usmeritve razpoložljivih sredstev v občini pa v tem času ni bilo mogoče povsem zadovoljivo razviti obrtne, gostinske in ■rgovste dejavnosti. Vendar pa je kljub temu HRASTNIŠKI OBČINI -ispelo razviti komunalno dejavnost, kjer je sicer ostalo še veliko odprtih problemov; zgraditi več trgovskih prostorov. Veliko je bilo storjenega na področju gostinstva, zlasti z urejanjem obstoječih lokalov in graditvijo planinskih domov v oko-
I
i 1 i
i 1
!
I
I
% \
|
i i
i 8
i
| I
f I
f I
1
1
$ I
8
j
I
! i
.
i
-•V.\XXXXX\XX\XXXXX\XXXXX\X\XX\XX\X\XVX\XXXV\XXXXV\XV\XV\XXVV-
lici. Pozornost so posvečali v občini tudi kmetijstvu, predv.sem v zvezi z odkupom zemljišč za ureditev sadovnjakov. Končno so v skrbi za zagotovitev zadostne količine električne energije zgradili v Hrastniku večjo trafo postajo in rekonstruirali visokonapetostne vode.
V preteklih letih v HRASINI-ŠKI KOMUNI tudi niso prezrli perečih potreb po strokovnih kadrih v gospodarstvu. Spoznali so, da v prihodnje proizvodni procesi v induj striji pa tudi v obrti ne morejo vec napredovati zgolj z mojstri — praktiki. Zato so pristopili k intenzivnemu študiju bodočih potreb po visokokvalificiranih strokovnih kadrih, ki bi bili sposobni nenehno tehnično izpopolnjevati proizvodnjo in s tem omogočiti industriji, d^ se vključi v tekmovanje s tehnično naprednejšimi državami. Tako so v občinu od leta 1959 do lani štipendirali 187 ljudi.
Če želimo strnjeno prikazati družbeni razvoj HRASTNIŠKE OBČINE v zadnjih letih, začnemo seveda z gospodarstvom, ki ima za ta razvoj tudi bistven življenjski pomen. Bruto produkt se je v zadnjih sedmih letih dvignil za 156 odstotkov, narodni dohedek pa izkazuje v tem razdobju porast za 131 odstotkov. Indeks porasta družbenega bruto produkta na zaposlenega znaša 187, narodnega dohodka pa 176. V skladu s tem prikazanim razvojem so se gibale tudi investicijske naložbe, ki so se povečale od 775,145.000 dinarjev v letu 1956 na 1.318,552.000 dinarjev v letu 1963. V tem razdobju so investirali na območju'-HRASTNIŠKE OBČINE skupaj v vse gospodarske stroke več kot 10 milijard dinar jevz —- od tega 95.5 odstotka v industrijsko proizvodnjo. Takšne naložbe je narekovalo spoznanje, da
teh rezultatov: proti koncu leta 1960 y celotni industrijski potencial s svo-
jo obstoječo proizvodnjo ne bi mogel napredovati brez večjih investicijskih naložb za obnovo. Med investicije za obnovo proizvodnih zmogljivosti sodijo predvsem naložbe v rudnik, ravno tako pa je v tem okviru izvedla steklarna svojo drugo fazo rekonstrukcije, dalje kemična'tovarna, ki je morala nujno obnoviti in modernizirati svoj tehnološki proces. Pri tem moramo ugotoviti, da so doslej vložena sredstva v industrijsko proizvodnjo, kakor tudi v druge stroke, v celoti dosegla svoj namen. Še več potrebe terjajo še nadaljnjo razširitev, oziroma povečanje obstoječih Zmogljivosti. Da bi se lahko posamezne panoge hrast-niške komune v prihodnje bolj'smotrno vključevale v gospodarstvo naše države, pa bi morala biti zainteresirana seveda tudi vsa družba.
Kratek prikaz obstoječih proizvodnih zmogljivosti in možnosti posameznih strok, oziroma delovnih
(Nadaljevanje na naslednji str.)
ivxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx\xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxv
DELAVSKA ENOTNOST - St. 25 - 2. julija 1964
I
(Nadaljevanje s prejšnje str.) organizacij, nam da naslednjo podobo:
Fizični obseg proizvodnje premoga pri obratih Hrastnik in Dol in velike zaloge premoga, ki jih ocenjujejo na približno 72 milijonov ton premoga in 15 milijonov ton škri-ljavcev ter ustrezna kvaliteta teh premogov za uporabo v metalurške namene, kažejo, da je usmeritev k povečani količinski proizvodnji v tem območju smotrna. Zato si v občini prizadevajo dobiti sredstva za modernizacijo tehnologije, da bi zagotovili večjo akumulativnost v tej panogi gospodarstva. Posebna pereča je mehanizacija transporta do nove separacije v Trbovljah, ki predstavlja v proizvodnji ozko grlo in katere zgraditev je nujen pogoj za uresničitev sedemletnega plana proizvodnje, ki naj bi dosegla v letu 1970 1,2 milijona ton. V rudniku bodo morali urediti tudi še notranji prevoz, ki predstavlja prav tako ozko grlo te proizvodnje.
Razvoj HRASTNIŠKE proizvodnje stekla je pripeljal do takšnih uspehov, da zdajšnja proizvodnja ne more zadovoljiti niti potreb domačega trga, niti vseh možnosti za plasma na tujih trgih. Vsekakor bi veljalo to konjunkturo izkoristiti z novimi investicijami, ki bi omogočile intenzivnejši porast proizvodnje — predvsem razsvetl j evalnega stekla in proizvodnje drobne embalaže na avtomatih. S takimi' naložbami lahko podjetje močno poveča svoj bruto produkt, ravno tako pa tudi izvoz. Hrastnipka steklarna namerava v prihodnjih sedmih letih povečati proizvodnjo za več kot sto odstotkov, kar pomeni, da bo v letu 1970 dosegla bruto produkt v višini 5,5 milijard dinarjev. Pri tem računa s tremi milijardami investicij, ki so delno že vložene, delno pa bodo ta sredstva angažirana za postopno mehanizacijo osnovne proizvodnje.
Izvršene rekonstrukcije v HRAST-NlSKI KEMIČNI TOVARNI so ustvarile solidne temelje za nadaljnji razvoj te stroke v Hrastniku. Namen teh naložb je bil predvsem, da se ustvari močna proizvodnja bazičnih kemičnih artiklov po sodobnih -tehnoloških postopkih in s sodobnimi napravami, s čimer naj bi preprečili uvoz tega blaga, zadovoljili vse domače potrebe in omogočili celo izvoz v precejšnjih količinah. Prihodnost vidijo v hrastniški kemični tovarni zlasti v razvoju fosforne in klorne kemije, predvsem za finalizacijo artiklov iz obstoječe rekonstruirane proizvodnje.
Glede na to, da se bo v prihodnosti še nadalje intenzivno razvijal potencial vseh gospodarskih dejavnosti v komuni, bo v čedalje večjem obsegu angažirano tudi gradbeništvo. Po planu za leto 1964 bo družbeni produkt gradbenega podjetja SGP Hrastnik porastel na 420 milijonov dinarjev.
Konfiguracija terena na območju občine, izpušni plini in saje iz tovarn, kakor tudi pomanjkanje mlajše delovne sile, ki odhaja pretežno vsa v industrijo, so poglavitni vzrok, da kmetijstvo v hrastniški komuni nima niti zdaleč takšne vloge kot industrijska proizvodnja. Proučujejo pa v socialističnem sektorju kmetijstva možnosti, da se pospeši sadjarska proizvodnja.
Na območju OBČINE HRASTNIK je bil v zadnjih letih dosežen napredek tudi na področju storitvenih dejavnosti, to je trgovine, obrti, gostinstva. Te stroke pa se x morajo spričo slabih materialnih razmer in splošne zapostavljenosti ubadati s številnimi težavami. Med pomembne gospodarske probleme, ki pa neposredno zadevajo družbeni standard občanov, pa sodi v Hrastniku zlasti organiziranje boljših prometnih zvez z drugimi območji naše republike in s sosedno Hrvatsko, potem intenzivnejša graditev stanovanj in drugih objektov družbenega standarda.
Kar zadeva povezavo Hrastnika navzven, je ta zadovoljiva samo prek železnice. Prav tu pa je spričo povečanih potreb po nakladapju in razkladanju proizvodov hrastniške industrije in pripeljanih surovin in reprodukcijskega materiala, čutiti potrebo po rekonstrukciji oziroma zgraditvi nove železniške postaje. Za Hrastnik pa bi bil, kar zadeva komunikacije, položaj veliko lažji, če bi imel boljšo povezavo tudi s
Nova osemletka ob športnem igrišču — v ozadju stanovanjsko nase;„e !..■>»
cestnim omrežjem, ki pa je danes takšno, da sploh ne dovoljuje dostopa s katerekoli strani v Hrastni-ško dolino. Zasavska cesta, katere graditev se bo nadaljevala, bo hrastniški komuni odprla pot do Ljubljane. Dejansko rešitev pa pričakujejo Hrastničani šele s povezavo te ceste od Zidanega mosta in Krškega, zakaj 30 odstotkov proizvodnje teea območja je povezanih s Hrvatsko, Srbijo, Bosno in Makedonijo.
Dinamika stanovanjske graditve v tej komuni žal ne teče v skladu z gibanjem števila zaposlenih in prirastkom prebivalstva. To je predvsem posledica dinamične rasti proizvodnje in zaposlenih, hkrati pa tudi pomanjkanje sredstev. Med negospodarskimi investicijami, ki jim dajejo v Hrastniku prednost, sodi graditev mrliških vežic na pokopališču Dol, dalje graditev kulturnega doma in kopališča, graditev zdravstvenega doma, ki naj bi bil dokončan do sredine prihodnjega leta. Prav položaj zdravstvene službe je bil pred nekaj leti v Hrastniku zelo . kritičen, zakaj na tem območju so delovale samo zdravstvene ambulante, ki niso bile sposobne zadovoljiti vseh potreb po zdravstvenih storitvah.
PRIHODNOST
sm v izvozu'
Stara, dolgoletna tradicija, velika pestrost asortimenta, nenehna skrb za usposabljanje kadrov, rekonstrukcija zastarelih in proizvodnih sredstev in močan, rentabilen izvoz — to so bistvene značilnosti razvoja HRA-STNISKE STEKLARNE.
V letih 1957 do 1959 je bilo podjetje v rekonstrukciji, zato je proizvodnja v teh letih počasneje, naraščala, v začetku za 2, pozneje pa za 7 odstotkov — po enakih stopnjah, kot se je hkrati večalo število zaposlenih. Leto 1950 je prineslo v dinamiko proizvodnje ' TTE \STNlSTCE STEKLARNE novo spodbudo, zakaj . v tis'cm času so se angažirala nova osnovna sredstva, proizvodnja pa se je v primerjavi z letom 1959 povečala za več kakor 17 odstotkov, medtem. ko se je zaposlenost v t°m času povečala samo za. okoli R odstotkov. Izredno usodim ie bila leta 1957 do danes tudi stoprva porasta produktivnosti dela. sai se ie nasorak po-‘ ra st v števila zaposlenih od 1 2"0 v letu 1957 na, 1603 v letu 196? povečal družben; bruto nroizvod v t°rn razdobju od 1.25 miRlardo na 3.39 milijarde. V tem ča v so se vlo-ena sredstva povečala od. nekaj več kat 500.090 na sknrai 1.4 mibiona dinarjev, skupno število efektivnih ur na eri 2.7 milijona skoraj n'a 3.6 milijona.
Pomembno vprašanje, ki se kot rdeča nit vleče skoti prnv.vodna prizadevanja kolektiva HRASTNIŠKE' STEKLARNE, je zaostajanje sicer precejšnje rasti proizvod ni e, za čedalje večjim povpraševanjem po steklarskih proizvodih, tako na domačem. kakor tudi »na tujem' Trgu. HRASTNlSKA STEKLARNA se je namreč začela po letu 1957 aktivno vključevati v izvoz. Izvoz je naraščal po povprečni stopnji ve: kakor 12 %, njegova udeležba v bruto produktu pa se je povečala od 3 odstotkov v letu 1957 že na približno 25 odstotkov v lanskem letu Ker je izvoz za tovarno rentabilen, oviralo še večjo udeležbo njene proizvodnje v plasmaju na zunanji trg predvsem omejene zmogljivosti. Pokazalo se
Steklopihači v hrastniški steklarni
je, da primanjkuje podjetju za nadaljnjo hitrejšo rast delovnih priprav, to pa sodi že v tfetjo fazo rekonstrukcije tovarne. Disproporec med naraščanjem tržnih potreb in naraščanjem proizvodnje se je v zadnjih letih še poglablljal. To velja za domači, kakor tudi za tuji trg.
O tem, kako hitro je naraščal iz-,yoz in kako pomemben je prispevek tovarne za izravnavo naše zunanjetrgovinske plačilne' bilance pričajo naslednji podatki: od 339.534 kg izdelkov v letu 1957, so lani povečali izvoz na 1,526.286 kg, vrednost teh izvoženih artiklov pa je narasla od 83,604.23 dolarjev v letu 1957, na 713.785.07 dolarjev v lanskem letu.
(
predelava steklene mase, dodelava steklenih izdelkov (brušenje in podobno), dekorativni oddelek, kjer se stekleni izdelki ^plemenitijo in oddelek za pripravo zmesi in taljenje mase. Tehnološko je proizvodnja razdeljena v ročno proizvodnjo vseh vrst izdelkov, polavtomatsko proizvodnjo stiskanih izdelkov (pepelniki, pladnji itd.) in polavtomatsko proizvodnjo steklene embalaže.
Zaključek prvih dveh faz rekonstrukcije je oblikoval leta 1962 dve novi proizvodni skupini, to je »strojno pihanj kozarci« in »strojno pihana razsvetljavna telesa«. V teh dveh . skupinah se je proizvodnja močno povečala, zlasti v skupini »strojno pihani kozarci« — do leta 1963 po povprečni stopnji 60 odstotkov, medtem, ko se je lani proizvodnja teh artiklov zmanjšala zaradi večje konkurence avtomatsko proizvedenih kozarcev v tujini. Dosedanje ugodno naraščanje proizvodnje pa se nadaljuje v skupini »strojno pihana raz-
Steklarna Hrastnik — v oddelku za izdelovanje kozarcev
Letošnji izvoz predvidevajo v steklarni v vrednosti nad 800.000 dolarjev.
Ves razvoj proizvodnje HRASTNIŠKE STEKLARNE spremlja nenehna skrb za povečanjem asortimenta proizvodov. Današnji asortiment tovarne predstavlja nad 2 tisoč različnih izdelkov in 75 milijonov kosov kozarcev, drobne embt>iaže (stekleničk za farmacevtsko industrijo, kozmetično in kemično industrijo in svetlobnih teles), oziroma okoli 9500 ton steklenih izdelkov ali 1500 vagonov. Pomemben porast je bil v zadnjem času zabeležen v proizvodnji ročno pihanih izdelkov (po letni stopnji več kakor 9 odstotkov). Prav v tej kategoriji proizvodnje pa gre večina artiklov v izvoz.
Proizvodnja v HRASTNIŠKI STEKLARNI je organizirana . predvsem po štirih proizvodnih enotah in sicer;
Steklopihači v hrastniški steklarni
\
svetijavna telesa«, predvsem zaradi njene uspešne vključitve v mednarodno blagovno izmenjavo. Proizvodnja te skupine artiklov je naraščala do lanskega leta po povprečni stopnji 76 odstotkov. Skratka, značilnost strukturnih sprememb v proizvodnji HRASTNIŠKE STEKLARNE je bila v zadnjem času v razvijanju strojne proizvodnje kvalitetnejših izdelkov, predvsem za izvoz, medtem ko opuščajo v tovarni polavtomatsko proizvodnjo večje steklene embalaže.
Zahvaljujoč vsm tem spremembam je postajalo podjetje na zunanjem trgu vse bolj konkurenčno — to pa je hkrati omogočilo razvijajoči se strojni proizvodnji velike serije in s tem večjo rentabilnost in konkurenčnost. Tesno povezana z izvoznimi prizadevanji je v podjetju tretja faza rekonstrukcije, ki je v pripravi. Ko bo ta rekonstrukcija dokončana, to je predvidoma leta 1968, se bo proizvodnja povečala od sedanjih 9500 na okoli 20.000 ton steklenih izdelkov in to predvsem zahvaljujoč intenzivnejši proizvodnji drobne steklene embalaže in razsvetljav-nih teles v najširšem asortimentu. Ta program, bo omogočil povečanje izvoza od sedanjih 800/100 na 1,5 milijona dolarjev. Pomembnost izvoznih dosežkov steklarne je večja zato, ker plasjra svoje proizvode predvsem v države s konvertabilnimi Valutami: v Nemčijo; Belgijo, Italijo, ZDA, Kanado, Anglijo, Libanon, Tunis, Saudsko Arabijo,... Če omenimo še dejstvo, da uvaža HRAljTNIŠKA STEKLARNA komaj za približno sedmino vrednosti izvoženih proizvodov, vidimo, da podjetju samofinan-ciranje uvoza ne povzroča preglavic.
V \zadnjem času se je občutno izboljšlala tudi struktura zaposlenih kadrov, ki se v preteklem razdobju n; gibala povsem zadovoljivo. Ta struktura se vse boli spreminja v znamenju večanja števila kvalificiranih in zmanjšanja nekvalificiranih delavcev. Prav tako je tudi politika štipendiranja v podjetju usmerjena h krepitvi števila tehničnih in ekonomskih kadrov. Spričo predvidene rekonstrukcije je takšna kadrovska politika, za podjetje tudi življenjsko nujna.
^xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX\VXXX\\\V,XXX\XXXX<XXXXXXXXXXXXX>XXXXXXXNXXN>XXXXXXXX\\\>XXXXXXXXXXXXXXX\XX<XXXXN\XXV,'.VvX««X«X'.S':XXXX«XXXV.\NX\\XXvX\X\XX\XXXXXXXXXX\XXX>X\\«XXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXXXXXXXXXXXXX\XXXXXXX\XXXXXXXXXV»l
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 25 - 2. julija 1964
oglavitnl problem
- fluktuaeija delovne sile
Življenje in razvoj Hrastnika in okoliških krajev sta bila že od nekdaj tesno povezana z obstojem hrast-niškega premogovnika, ki je sicer manjši med revirskimi premogovniki, ima pa podobno kemično sestavo premoga. Še prav posebno pa je zra-stel njegov pomen po osvoboditvi, ko je industralizacija terjala ogromne količine premoga, poglavitni odjemalec pa je postala Industrija.
Takšne potrebe so seveda zahtevale od hrastniških rudarjev izredne napore. Proizvodnja se je nenehno večala in je znašala v razdobju od leta 1954 do 1960 326.560 ton povprečno na leto ali 22,2 odstotka vse proizvodnje črnega revirja. Zaradi čedalje večje izčrpanosti trboveljskega premogovnika so si tudi stalno prizadevali povečevati proizvodnjo v hrastniškem premogovniku, zaradi česar so tudi odprli nov obrat na DOLU (leta 1960), kjer so še dokajš-ne zaloge premoga.
Nekako do leta 1957 so sicer menili, da so v hrastniškem rudniku zaloge premajhne, kar je imelo za posledico, da družba ni investirala skoraj nobenih sredstev v mehanizacijo in opremo rudnika. Jamske raziskave pa so kasneje pokazale, da zaloge zadoščajo za 80-letno normalno poslovanje rudnika pri letni proizvodnji 1,200.000 ton, kot je predvideno v sedemletnem perspektivnem načrtu rudnika. Po sedemletnem planu bo naraščala tudi rudniška storilnost dela, ki se je že lani povečala na 1,49 tone po zaposlenem nasproti 1,14 tone v letu 1957 — v letu 1970 pa naj bi znašala 2,2 tone, kar naj bi bilo nad povprečjem slovenskih premogovnikov.
Kot posledica premajhne skrbi družbe za naložbe v modernizacijo — vsa leta od osvoboditve naprej ni rudnik investiral v naprave drugega kot svojo lastno amortizacijo in 350 milijonov" dinarjev posojila za zgraditev obrata Dol. Zaradi takšne politike je bil kolektiv rudnika cesto prisiljen zmanjševati svojo stopnjo dohodka. Delitev čistega dohodka je prišla do tako kritične točke, da ustvarjajo le minimalne sklade. V nekaterih obdobjih je .variirala delitev dohodka 93:7 do 97:3 odstotka v ko-
rist osebnih dohodkov. V poletnih mesecih pa se je neredko primerilo, da sploh niso ustvarili nikakršnih skladov. Da so uspeli obdržati dohodke na normalni ravni in v skladu z naraščanjem produktivnosti. so zmanjševali sklad amortizacije.
Vsa amortizacija se je. doslej vlagala v enostavno in tekočo reprodukcijo, zato je prišlo do ozkih grl, ki bodo imela in že imajo občutne posledice za nadaljnjo proizvodnjo premoga. V sedanjem času tehnološko predstavlja ozko grlo separacija rudnika in prevoz, k; dela na tretjinskem principu — v treh izmenah vse delavnike in nedelje. Zaradi premajhnih zmogljivosti separacije se v celotni ekonomiki rudnika tudi ne more odraziti povečana jamska storilnost.
V	rudniku predvidevajo, da bodo lahko — če bo realizirana investicija v separacijo, letno proizvajali milijon dvesto tisoč ton premoga, poleg tega pa še dodatnih 400.000 ton za potrebe nove termoelektrarne v Trbovljah. Da bi to dosegli, pa bi morali investirati v razširjeno reprodukcijo že letos 1,118,000.000, prihodnje leto 1,269.000.000 dinarjev, nakar bi se v naslednjih letih, do leta 1970, dinamika investiranja zmanjšala — približno med 700 do 800 milijonov dinarjev letno. Za te investicije bi bilo samo v prvih treh letih potrebno 800 milijonov dinarjev družbenih sredstev, pozneje pa bi zadostovala lastna sredstva rudnika.
V	lanskem letu je bil rudnik prisiljen postaviti v redni plan proizvodnje tudi nedeljsko delo, če so hotel; izpolniti finančni plan in doseči potrebno stopnjo dohodka ter vsaj delno blažiti naraščajoče potrebe potrošnikov. Kljub še sorazmerno ugodnemu gibanju osebnih dohodkov v zadnjem času — ki pa še vedno zaostajajo za nekaterimi drugimi gospodarskimi panogami — pa je ena izmed poglavitnih težav, s katero se srečuje hrastniški rudnik, nenehna fluktuacija delovne sile in vsakoletno zmanjševanje staleža rudarjev. Tako se je stalež zmanjšal v primerjavi z letom 1957 v letu 1963 za 8.3 odstotke in do maja 1964 za 13,2 odstotka.
Problem nenehnega zniževanja staleža zaposlenih postaja vedno bolj pereč zaradi izpolnjevanja planskih nalog in splošnih perspektiv premogovništva. Podjetje ima izdelan program modernizacije, koncentracije in mehanizacije pridobivanja premoga, transporta in separiranja, s katerim naj bi pomagali pri reševanju problema zniževanja števila zaposlenih. Za izvedbo tega programa pa so potrebna precejšnja sredstva, ,na katera računa kolektiv rudnika pri Jugoslovanski investicijski banki in Splošni gospodarski banki. Ugotavljajo sicer, da bi morali rekonstrukcijo podjetja izvesti v maksimalnem obsegu. Ker pa sredstva za rekonstrukcijo še doslej niso zagotovljena, obstaja bojazen, da bo podjetje zaradi zniževanja staleža zaposlenih težko realiziralo perspektivni pro-

gram proizvodnje premoga. V zvezi z modernizacijo je predviden tudi prehod na 42-urni delovni teden.
Glede na večjo uporabo strojev v rudarstvu, lahko rečemo, da so se delovni pogoji v primerjavi^ s prejšnjimi leti nedvomno izboljšali. Odpadli so predvsem težki pogoji transporta, izboljšana je varnost dela v jami z uporabo železnega podporja, izboljšana je skrb za higiensko-teh-nično varstvo pri delu in drugo. Vendar pa obstajajo še težave. v zvezi z globino odkopavanja, ki se vedno bolj veča, z vodnimi vdori v posameznih revirjih ter iskanjem najprimernejših odkopnih metod, ki so za takšne pogoje najbolj ustrezne. Da bi bila varnost dela še bolj učinkovita, organizira podjetje za nove delavce uvajalne seminarje.
Omeniti velja, da ima podjetje tudi center za strokovno izobraževanje delavcev, ki deluje v okvjru kadrovskega oddelka. Ta organizira vsako leto številne tečaje za stroke, ki So angažirane pri delu v podjetju.
K
JRMR OJSTRO'
Vhod v jamo Ojstro
Kemična tovarna
pred finalizacijo proizvodnje
V KEMIČNI TOVARNI HRASTNIK, enem najstarejših industrijskih podjetij, so ustvarili lani družbeni nih sredstev) in obrat kloralkalne dinarjev, letos pa predvidevajo okoli 2,4 milijarde realizacije. Proizvajajo solno kislino, širok sortiment soli fosforne kisline za potrebe industrije pralnih sredstev, za celulozo, kožno in tekstilpo industrijo ter druge kemične proizvode kot so: tekoči klor, natrijev lug in natrijev hipoklorit, železooksidne barve, magnezijev in cinkov klorid ...
KEMIČNA TOVARNA HRASTNIK je več kot sto let stara industrija, zato sta tudi dosedanji razvoj in tradicija dobro znani ljudem doma kot zunaj meja naše ožje in širše domovine. Imajo pa v podjetju tudi širok program razvoja za v prihodnje. O tem so nam v upravi podjetja povedali naslednje:
KAKŠEN JE TEMELJNI RAZVOJNI KONCEPT TOVARNE?
Osnovni koncept razvoja Hrastni-ške kemične tovarne je v proizvodnji artiklov, ki se v naši tovarni bodisi še niso proizvajali, in ki pomenijo torej z ene strani za domače potrošnike novost v proizvodnji, z druge strani pa razbremenitev deviznih izdatkov za nakup takšnih artiklov iz uvoza. To so zlasti natrijev tripoli-fosfat kot osnovna surovina za proizvodnjo pralnih sredstev, ortofosfati in specialni kondenzirani fosfati za usnjarsko in tekstilno industrijo ter za industrijo celuloze in papirja. V nadaljnjem razvoju bo tovarna pristopila še k predelavi klora v finalne proizvode in osvojila področje specialnih fosfornih spojin za usnjarsko, tekstilno, živilsko, celulozno in papirno ter ostale stroke kemične industrije.
KDAJ SE JE PODJETJE ODLOČILO ZA REKONSTRUKCIJO IN KAKO JE POTEKALA?
Medtem ko se je do leta 1957 v temelju razčistil koncept nadaljnjega razvoja podjetja, so se v tovarni že leta 1959 odločili za prvo fazo rekonstrukcije, ki naj bi ji dala solidno osnovo za nadaljnji razvoj, katere vrednost naj bi znašala 1526 milijonov dinarjev. Prva faza je predvidevala zgraditi osnovo — obrata za proizvodnjo izdelkov, ki jih domača industrija bodisi ni proizvajala v zadostni količini ali pa smo jih morali doslej sploh uvažati. Tako sta nastala obrat za proizvodnjo fosfornih soli (tripolifosfata, za proizvodnjo pralnih sredstev) in obrat kloralkalne elektrolize soli za proizvodnjo tekočega klora, solne kisline in hipoklo-rita in natrijeve lužine kot pomožne surovine in surovine za kemično industrijo, oziroma veje kemične industrije. To 'so: industrija celuloze in papirja, tekstilna industrija, industrija organskih barvil, farmacevtska industrija in industrija organskih soli in spojin.
To je tipična proizvodnja bazične kemične industrije, zaradi česar so glede na spreminjajočo se situacijo rezultati te rekonstrukcije v finalnih pokazateljih bolj skromni. Ce jih, denimo, primerjamo s programom investicij kot je bil izdelan leta 1959, ko so veljali še stari pogoji in instrumenti, dobimo naslednja velika odstopanja: vrednost osnovnih sredstev je porasla v letu 1964 po rekonstrukciji za 49 odstotkov nasproti njihovi vrednosti v času, ko je bil program izdelan. To je posledica podražitve izgradnje v času rekonstrukcije, dalje $x>večanja carinskih stopenj od 1,2 na 1,4, dolarske paritete od 632 na 750 dinarjev. Dalje so se materialni stroški za predvideno proizvodnjo v letu 1964 povečali nasproti stroškom, ki so jih določali instrumenti v letu 1959 za 26,6 odstotka, stroški za električno energijo za 52,54 odstotka, investicijsko vzdrževanje se je podražilo za 62 gdstot-kov, amortizacija za 87,6 odstotka, obresti na kredite za 196 odstotkov. Tako so danes skupni poslovni stroški za 28,3 odstotka. višji kot bi bili po pogojih in instrumentih iz 1. 1959.
V tem času so se osebni (bruto) dohodki ob sicer manjšem številu zaposlenih povečali za 149 odstotkov (danes znaša povprečje osebnih dohodkov v tovarni okoli 40.000 dinarjev), kreditov za osnovna sredstva pa bi morali odplačati za 472,4 odstotka več kot so predvidevali (sedanja vrednost investicijskih kreditov, ki jih morajo odplačati v osmih letih, znaša 2,6 milijarde dinarjev. Tako bi morali odplačevati na račun kreditov
fosfatnih preparatov za potrebe usnjarske, tekstilne, celulozne in papirne ter živilske industrije, ki so prebitntigšf1 kitita, ki se1 kot tak zelo bili doslej izključno uvozni artikli in ki jih je tovarna do neke mere že usvojila. Razen tega se je pokazala potreba po povečanju zmogljivosti proizvodnje tripolifosfata in piro-fosfata za proizvodnjo pralnih sredstev. Druga smer pri nadaljnjem razvoju podjetja vodi v finalizacijo
^\\V\\\VV\\^\»\\\\\\NJNCCW^V^VCCCCCCC^V^\\\^^
Kemična tovarna Hrastnik — v obratu elektrolize — tiekompenzerji, kjer se loči živo srebro od natrija
Kemična tovarna Hrastnik — kompresorska postaja v obratu kloalkalne
elektrolize
na osnovna sredstva po programu letno 183 milijonov dinarjev, glede na obveznosti, ki so nastale z najemanjem različnih kratkoročnih kreditov, pa se je letošnja anuiteta povečala na 1,048 milijarde dinarjev). Spričo tolikšnih obveznosti tovarne, ki ji onemogočajo vsakršno akumulacijo — saj zadostujejo ustvarjena sredstva komaj za delno odplačevanje anuitet in izplačevanje osebnih dohodkov — je vsekakor upravičena težnja kolektiva, da si olajša svoj položaj vsaj z dosego daljših rokov pri odplačevanju naje,tih srgdstev.
V tem položaju nizke akumulativ-nosti, ki ga otežkočajo še kontrolirane čepe nekaterih proizvodov tovarne, z druge strani pa podražitve surovin, ki jih tovarna uporablja, je postala realizacija druge faze rekonstrukcije — ki je sicer nujno potrebna in ki bi morala logično slediti prvi — dokaj problematična. Med drugim, bo nujno potrebno pristopiti k finalizaciji na področju fosforne kemije, osvajanju finalnih izdelkov
prebitnega klora, ki se kot tak zelo težko plasira doma in na tujem trgh.
Celotna vlaganja, ki bi bila potrebna za realizacijo tega programa, so predvidena po sedemletnem perspektivnem planu podjetja do 1. 1970 in bodo znašala okoli 5 milijard dinarjev, medtem ko bo vrednost bruto proizvodnje znašala po končani drugi fazi rekonstrukcije oziroma letg 1970, blizu 10 milijard dinarjev, kar predstavlja 4-krat. večjo vrednost letošnje proizvodnje.
Ob vseh omenjenih težavah pa se hrastniška kemična tovarna bori še s kadrovskimi težavami. O tem najbolj prepričljivo govori podatek, da bi že danes potrebovali več kot 10 novih visokokvalificiranih strokovnjakov, po drugi fazi rekonstrukcije pa jih bodo potrebovali še za 10 do 15 odstotkov več kot jih ima j e' danes Za vse te ljudi bo treba poskrbeti stanovanja, za katera pa namenja kolektiv letno okoli 2 milijona dinarjev za štipendiranje 19 štipendistov in za strokovno izobraževanje‘15 delavcev.
i . . v v;
i ^
-Br
$	?iB-2
■■ ---------------———----
KOMUNALNO OBRTNO PODJETJE
Z intenzivnim razvojem industrije v hrastniški komuni se je pojavila neogibna potreba tudi po ustreznejši obliki opravljanja komunalnih služb Zato je _leta 1956 nekdanji občinski ljudski odbor v Hrastniku ustanovil Zavod za komunalno gospodarstvo — kot samostojno pravno osebo z družbenim upravljanjem. Naloga zavoda je bila, vzdrževati vse komunalne naprave, organizirati lastne delavnice, zgraditi poslovne prostore in se usposobiti za graditev in upravljanje komunalnih objektov.
V letu 1957 pa je ObLO Hrastnik ustregel željam kolektiva, da se tudi v tej organizaciji uvede delavsko samoupravljanje in spremenil status zavoda v podjetju z nazivom »KOMUNALNO GOSPODARSTVO« — HRASTNIK. Hkrati je tudi kolektiv razširil predmet poslovanja in začei opravljati obrtne storitve.
Prav pri obrtnih storitvah je podjetje v zelo kratkem času dosegle vidne uspehe. To je imelo za posledico. da so iz tega podjetja ustanovili dve organizaciji, in sicer ZAVOD . ZA KOMUNALNO GOSPODARSTVO, ki naj bi opravljal samo komunalne službe, in pa podjetje »ZDRUŽENE OBRTNE DELAVNICE« HRASTNIK za opravljanje obrtnih storitev. Ker se pozneje takšna ločitev ni pokazala za uspešno, sta se v letu 1962 obe organizaciji znova združili v gospodarsko organizacijo — »KOMUNALNO PODJETJE« HRASTNIK, ki se mu je pridružilo tudi »STROJNO MIZARSTVO« HRASTNIK. S tem se je praktično v Hrastniku združila vsa obrt lesne, kovinske, slikarske, pleskarske in gradbene stroke. Prednost te združitve se je pokazala v( smotrnejši uporabi osnovnih in* obratnih sredstev, v sorazmernem zmanjšanju zaposlenih in osebja v upravnem aparatu, v lažji izbiri kadrov in sploh v ekonomičnejšem poslovanju. Po združitvi so tudi prostori bolj funkcionalno izkoriščeni, ravno tako pa tudi stroji.
S svojimi enotami: obrat za predelavo kovin, izdelava kovinskih izdelkov za široko potrošnjo in opravljanje avtomehanskih storitev; obrat za predelavo lesa, polaganje parketa in steklarstvo, izdelovanje in pospravljanje pohištva, stavbnih mizarskih in drugih izdelkov; gradbeni obrat in avtoprevoz opravlja komunalno obrtno podjetje Hrastnik številne .potrebne usluge in ima še naslednje naloge: upravljanje, vzdrževanje in novogradnja vodovodov, preskrba s pitno in industrijsko vodo; vzdrževanje, rekonstrukcija in novogradnja ulic, trgov, cest in objektov za njih: upravljanje, vzdrževanje in novogradnja kanalizacije in drugih objektov nizkih gradenj v okviru komunalne dejavnosti; visoke gradnje za lastne potrebe; izvrševanje gradbeno strojnih in gradbeno prevoznih storitev; izdelovanje cementnih izdelkov; komunalno urejanje zemljiških kompleksov in gojitev okrasnih rastlin; izvrševanje remontnih del obrtniških dejavnosti...
VELIKI NAČRTI ZA BODOČNOST
PODJETJE »SIJAJ« — RAZSVETLJAVA, GALVANIZACIJA HRASTNIK je bilo ustanovljeno že 1952. leta. Spočetka je bila njegova dejavnost zelo raznolika — ukvarjalo se je z električnimi instalacijami, elektromehaniko, prodajo drobnega potrošnega električnega materiala in z radiotehničnimi servisnimi storitvami, pozneje pa še s površinsko zaščito kovin.
Dejavnost se je z leti spreminjala, nekatere so opustili, glavni poudarek pa sta dobili izdelovanje raz-svetljevalnih teles in površinska zaščita kovin. Ti dve dejavnosti sta se tako okrepili in razvili, da sta prerasli obrtniški način in prehajata v sedanji fazi razvoja podjetja v industrijski, serijski način proizvodnje. Značilna je dobro razvita kooperacija in sodelovanje z drugimi podjetji.
Ugodni razvoj podjetja v zadnjih letih ponazarja tudi njegov finančni uspeh. Tako je napravil SIJAJ v letu 1862 70 milijonov, leta 1963 pa
t§
Komunalno obrtno podjetje — avtomehanična dviav.r. .
194 milijonov dinarjev celotnega dohodka. Zdaj ima podjčtje preko sto zaposlenih.
Kakor je bila za podjetje v preteklih letih značilna omejitev na dve glavni vrsti dejavnosti, na izdelovanje razsvetljevalnega materiala in na galvanizacijsko površinsko zaščito kovin, tako določajo smernice razvoja v naslednjih sedmih letih velik porast proizvodnje in hkrati razširi-
Naloge, ki jih določa perspektivni plan, so znatne in. nedvomno bo moral kolektiv premagati marsikako težavo, zlasti v najzahtevnejši drugi etapi razvoja. Med problemi, ki jih bodo morali urediti, je zlasti važno vprašanje kadrov. Vendar so lepe možnosti, da zadane smotre uresničijo in da se tako še uspešnejše uveljavijo na domačem in tudi na tujem tržišču.
gradbena dela izven občine opravljalo le v izjemnih primerih.
Doslej je temu kolektivu v znatni meri že uspelo doseči ustalitev delovne sile, nabavil'je lažjo mehanizacijo, uredil pomožne obrate (delavnice za vzdrževanje strojev, žele-zokrivski obrat...). V prihodnosti mora zlasti skrbeti, da se še bolj organizacijsko utrdi, rešiti še nekatera kadrovska vprašanja, urediti prehrano za delavce (kar je sicer splošen problem v Hrastniku) in pospešeno nabavljati sodobno mehanizacijo.
Pri uresničevanju vseh teh nalog podjetje ne namerava Vpovečati de-'ovne sile, pač pa izboljšati kvalifikacijski sestav svojih kadrov.
Dosedanji uspehi podjetja — zla-■ti glede kvalitete del so vzrok, da bo v svojih prizadevanjih tudi uspel.
27 TRGOVIN SKB BI M DOBRO
PSSESKRBO H LASTNIŠKIH .OBČANOV
Ljudje pravijo, da je preskrba v hrastniški komuni dobro urejena, in to po zaslugi SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA , HRASTNIK, Podjetje je nastalo leta 1959 z združitvijo štirih dotlej samostojnih podjetij Poit: ožeč«, »Preskrbe«, »Potrošnik in »Kaše knjige«. Pozneje so se i priključili še obrtne delavnice »Ljudska oblačimica«, podjetje »Pekarna in slaščičarna« In trgovsko podjetje »Dol -pri Hrastniku«. S
m


Gradbeno podjetje
m
novi tovarniški objekti Steklarne Hrastnik (skladišče peska in zmesarna), ki jih je to podjetje zgradilo
tev asortimana v okviru obeh dejavnosti.
Prihodnji razvoj je zamišljen v treh etapah. Prva etapa, v letih 1964 in 1965, bo dosegla z razmeroma skromnimi investicijskimi vlaganji in drugimi ukrepi vsestransko ureditev podjetja kot celote. Dopolniti nameravajo strojni park in opremo v obeh glavnih obratih. Po planu na; leta, 1965 doseže bruto realizacija podjetja 500 milijonov dinarjev.
Druga etapa od leta 1966 do 1967 se logično navezuje na prvo. Zanjo je značilno izredno povečanje obsega podjetja, kar bodo dosegli z velikimi investicijami in s povečanjem števila zaposlenih. V obratu površinske zaščite bodo zlasti povečali proizvodnjo konjunkturnega nikljevega sve-tlovlečnega traku. Po planu bo realizacij^ leta 1967 narasla na 1200 milijonov.
V tretji etapi (1968 do 1970), ki bo ustvarila dokončno obliko podjetja kot proizvajalca z izrazito industrijsko produkcijo, bodo vlaganja sicer _jnanjša, vendar bodo ob koncu ustvarili že 3 milijarde bruto realizacije. Predvidevajo, da bo tedaj znašal čisti letni dohodek na zaposlenega preko dva milijona (zdaj nekaj čez pol milijona)!
Obrtno podjetje SIJAJ — v oddelku galvanizacije
USPEŠNO IZPOLNJEVANJE NALOG
V GRADBENIŠTVU
Pred štirimi leti, leta 1959, je bilo v Hrastniku ustanovljeno gradbeno podjetje z namenom, da opravlja dela pri nizkih gradnjah, zlasti pa, da gradi stanovanja. Ta organizacija se je formirala iz majhne skupine delavcev, tesarjev in zidarjev — vsega 130 ljudi, brez osnovne mehanizacije in tehničnega kadra ter denarnih sredstev.
To je bil začetek SPLOŠNEGA GRADBENEGA PODJETJA HRASTNIK, ki pa se je kljub omenjenim težavam kmalu začelo živahno razvijati. Kolektiv si je najprej zadal nalogo, čimprej urediti poslovne prostore, stanovanja delavcev z opremo, skladišča za material in podobno. Še važnejše pa je bilo nabaviti orodje, stroje, inventar. Po zaslugi rudnika Trbovlje-Hrastnik in Steklarne je kolektivu uspelo prebroditi začetne težave, tako da ima danes na voljo stroje in naprave v vrednosti več kakor 34 milijonov dinarjev.
Kakšne rezultate so rbdila prizadevanja kolektiva HRASTNIŠKEGA GRADBENEGA PODJETJA? 2e v prvem letu obstoja je 132-članski kolektiv zgradil vrsto pomembnih ■ stanovanjskih in drugih objektov in dosegel realizacijo 170 milijonov; v naslednjem letu je kolektiv zgradil že 48 dvo in trosobnih stanovanj z realizacijo 381 milijonov, leta 1961 pa je. začel graditi že prve industrijske objekte in druge objekte družbenega standarda, pri čemer je dosegel realizacijo 388 milijonov dinarjev. Še večji uspeh je kolektiv žel naslednje lefo, ko je ustvaril za več kakor 480 milijonov dinarjev realizacije — z zgraditvijo 100 stanovanj, industrijskih objektov v Steklarni, Kemični tovarni in različnih drugih objektov. Hkrati so pri tem nrecej izboljšali kakovost svojih storitev in skrajšali roke izdelave.
V svojih predvidevanjih za na-dalinii razvoj teži SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE HRASTNIK predvsem k naslednjemu: svo.ie zmogljivosti angažirati v glavnem samo na območju Hrastnika, medtem ko bo
temi združitvami so dosegli smotrnejšo uporabo sredstev, kar se je kmalu pokazalo tudi v boljših poslovnih uspehih.
Kolektiv zdaj upravlja 27 poslovalnic. Medtem ko so leta 1959 ostvarili nekaj nad 370 fnilijonov dinarjev prometa, upajo, da ga bodo letos že čez 1,2 milijardi. Perspektivni plan pa predvideva, da bodo imeli leta 1970 že blizu dve milijardi prometa. Znatno se je povečal tudi asortiman blaga. Ob ustanovitvi so imeli na prodaj okoli 4 tisoč predmetov, zdaj pa jih nudijo že blizu 12 tisoč.
Cene v prodajalnah SPLOŠNEGA TRGOVSKEGA PODJETJA so ugodne. To priča, da velik finančni uspeh podjetja ni dosežen na račun potrošnika, ampak na račun zelo povečanega obsega prometa, pa tudi s tem, da mnogo blaga nabavljajo neposredno pri proizvajalcih (nad 50 odstotkov).
Kolektiv stalno obnavlja zastarele prodajalne in skrbi za boljšo opremljenost in tudi kulturnejšo postrežbo. Načrti za bližnjo prihodnost pa se ne izčrpavajo v teh manjših izboljšavah. V planu imajo namreč tudi gradnjo komunalnega trgovskega centra v Zgornjem Hrastniku samo podjetje je investitor. Tu bo velika prodajalna tekstila in manufakture, krojaška delavnica, lepo urejena prodajalna tehničnih predmetov in servisna delavnica za popravilo električnih gospodinjskih aparatov. Slednjo bo upravljalo podjetje »Elektro« iz Trbovelj.
Spričo doseženih uspehov v vseh letih obstoja, lahko zaupamo kolektivu. da bo tudi te naloge dobro in uspešno opravil.
DOBRA POSTREŽBA V HRASTNIŠKIH GOSTIŠČIH
Tujec, ki ga zanese pot v hrast-niško komuno, se pokrepča z dobro hrano in osveži s pijačo v kakšnem izmed osmih obratov hrasniškega GOSTINSKEGA PODJETJA »JELKA«. Tu po potrebi tudi lahko prenoči, saj je na voljo 12 tujskih ležišč.
Zadnja leta je podjetje mnogo storilo za razvoj gostinstva:. pomislimo, da pred nekaj leti v nobenem gostišču niso imeli niti tople hrane, pa tudi tujskih sob ne. Finančni uspeh je dober: lani so realizirali 108 milijonov, letos pa sodijo, da bodo, presegli predvidenih 125 milijonov.
Zdaj se usmerjajo v poslovni turizem. V kolikor se bodo za to pokazale potrebe, lahko podjetje uredi še 5 tujskih sob z 10 ležišči in to v gostišču »ZASAVJE« poleg železniške postaje. Tu bo tudi na razpolago reprezentativen salon, verjetno pa se bodo uredili tudi kavarniški prostori.
Kolektiv, ki šteje 32 članov, dosega kljub nekaterim težavam lepe uspehe. Zanimivo je, da je ena izmed njih precejšnja konkurenca črnega točenja alkoholnih pijač, ki se je zadnje čase precej razpaslo.
Gostinsko podjetje »Jelka« obrat »Zasavje« pri železniški postaji

Gradnja trgovskega središča v zgornjem Hrastniku, katerega investitor je Splošno trgovsko podjetje Hrastnik, gradi pa ga Gradbeno podjetje Hrastnik