Naši narodi so dokazali, da so zreli, da se sami upravljajo; in ne samo to, temveč so tudi zreli, da sodelujejo v dogajanju na mednarodnem torišču, da se tudi tam sliši njihov glas.
Leto VI. - št. 29
KOČEVJE 15. julija 1961
Cena 15 din
RAZGOVOR Z NAČELNIKOM ODSEKA ZA GOSPODARSTVO IN KOMUNALNE ZADEVE ObLO - S. OCEPKOM
Več načrtnosti pri stanovanjski gradnji!
Stanovanjski problem še vedno akuten - Namesto 172 le 84 stanovanj - Zadružna in perspektivna gradnja-ni zanimanja - Premajhna zainteresiranost gospodarskih organizacij
Kočevje iz leta v leto menja svojo podobo, neprestano rastejo na vseh koncih novi bloki in manjše stanovanjske hiše. Sledovi vojne so že davno zabrisani, primanjkuje pa nam še veliko stanovanj. Da bi ublažili perečo stanovanjsko stisko, nadzidavajo in dograjujejo stare hiše. Vendar pa se problem vleče in zdi se, da stanovanj še ne bo kmalu dovolj. Tudi letos bodo v Kočevju vložili precejšnje investicije v stanovanjsko izgradnjo. Letos gradijo stanovanja Stanovanjski sklad, podjetje ITAS in KGP. O letošnji stanovanjski gradnji v Kočevju, o načrtih, zbiranju sredstev in o težavah pri |em smo povprašali načelnika odseka za gospodarstvo in komunalne zadeve ObLO tov. Staneta Ocepka.
>>P°, natečaju, ki je bil razpi-,je dejal tov. Ocepek, »bi se V letu 1961 moralo pričeti z izgradnjo 172 stanovanjskih enot (ta stanovanja bi finansiral Stanovanjski sklad). Od tega bi bilo 41 enosobnih, 102 dvosobni in
29 trosobnih stanovanj. Po operativnem planu, ki je bil na osnovi tega natečaja izdelan, bi lahko zgradili ta stanovanja do leta 1963. Kupci teh stanovanj (gospodarske organizacije, zavodi, ustanove itd.), bi morali po pogodbi natečaja do 31. junija prispevati določeno udeležbo za gradnjo. Le na ta način bi lahko te načrte izpolnili, gradnja pa bi potekala s sredstvi sklada in s predplačili kupcev ...«
Toda tu se je ustavilo! Vedno govorimo, kako so nam stanovali3 potrebna, kakšen problem j^edstavlja stanovanjska stiska Er 5?dobno, kadar pa bi morali n ®ditj in pri tem sodelovati, se v-'ie zatakne! Tako tudi tu ... ^er gospodarske organizacije in Sl bodoči koristniki stanovanj ?voje udeležbe, na katero so pri •zdelavi operativnega plana tudi računali, niso v celoti vplačali (od 15 predvidenih so plačale le tri gospodarske organizacije!), so se sredstva Stanovanj skega sklada občutno zmanjšala, zreduciral pa se je tudi obseg predvidenih gradenj. Namesto predvi-denih 172 stanovanj bodo lahko Pričeli graditi le 84 stanovanj! Glede na trenutno stanje so se odločili, da se zgradita dve stolpici in dvajsetorček v Šeškovi ulici.
“Udeležba pri gradnji stano-Vanj,« je poudaril tov. načelnik, *Pa bi morala biti toliko večja, zlasti če vemo, da bi morali ime-ll še okrog 800 družinskih sta-dovanj, ge k; hoteli stanovanj-Problem vsaj omiliti! Razlog ^ gospodarske organizacije ni-st vPlačale svoje udeležbe za h, ^ovanjsko izgradnjo je v poker 3kaiUu obratnih sredstev, v he morejo izločati sredstev j, *Uade, da bi lahko pravočasno Polnile obveznosti do Stanovskega sklada...«
Vsekakor pa tudi ta razlog ne od°re v celoti opravičiti takega jV.osa, ampak potrjuje vse pre-Vp) n° zainteresiranost za to-stno finansiranje družbenega »tandarda... v kolikor se bo n je glede sredstev izboljšalo,
selje. Predvidene so štiri osemnadstropne stolpnice, vendar pa bodo letos gradili zaradi pomanjkanja sredstev le dve. Po pogodbi bosta letos dve stolpnici pod streho, za dve pa bodo napravili le temelje do plošče. Nadaljevali bodo prihodnje leto.
Razen teh gradenj, ki jih finansira Stanovanjski sklad, gradi podjetje ITAS v Rožni ulici 15 družinskih stanovanj. Stanovanja bodo vseljiva verjetno že letos. KGP gradi v Kolodvorski ulici 30 stanovanj (dva bloka po 15 stanovanj). Gradnja prvega bloka napreduje zelo hitro, drugi pa je v začetni fazi.
Kakor smo omenili že v začetku, blažijo stanovanjsko stisko tudi z različnimi dozidavami in prezidavami starih hiš. Na ta način bomo letos pridobili v občini okrog 30 stanovanj.
stanovanjsko gradnjo v 1.1963,
1964, 1965, vendar je bila tudi za to vložena le ena ponudba železniškega podjetja!«
Perspektivni načrt gradnje stanovanj je nujna stvar, kajti le na ta način bo omogočena načrtna in smotrna gradnja, Stanovanjski sklad pa tudi ve na ta način razporediti svoja sredstva na več let, s čimer je omogočeno enakomerno koristenje sklada. To pa je tudi način, po katerem bi lahko pravočasno pripravili vso potrebno tehnično dokumentacijo, brez katere gradnja ni mogoča.
Zadržek pri gradnji stanovanj jc tudi tehnična dokumentacija, ki ni vedno pravočasno pripravljena, saj projektantske organizacije le redko opravijo pravočasno svoje obveznosti! Ravno
zaradi takih ovir je tudi delno Beograda bo izdelalo kompleten zastala gradnja stolpnic ob Rin- projekt za veliko žičnico v Paki-™	■	stanu. Podjetje bo prevzelo tudi
In še nekaj močno vpliva na nadzorstvo nad gradnjo tega ob-obseg gradenj — stalno dviganje jekta v bližini Karačija. Žičnica cen gradbenega materiala in bo dolga" okrog 40 km in bo na-uslug gradbenih podjetij (n. pr. menjena za transport rude. Ome-v letu 1961 so se v primerjavi z njeno podjetje je doslej uspešno letom 1960 cene gradbenega ma- opravilo vrsto del v Pakistanu, teriala in usluge gradbenih pod-
v majhnih, nezdravih stanovanjih. Tempo gradenj ne more dohajati naglega tempa življenja, ne more zadostiti vsem potrebam. Po eni strani tožimo, da ni stanovanj, po drugi pa zavračamo pobude, se ne zmenimo za hitre in cenene načine gradnje. Vse to pa pomeni, da se gospodarske organizacije vse premalo zanimajo za ta problem, ki utegne postati kmalu še bolj akuten. Pri tem pa bi morali sodelovati vsi, sodelovati perspektivno, kajti le tako bomo kos težkim nalogam, ki nas čakajo. (vec)
Naše podjetje v Pakistanu
Podjetje »Energoprojckt« iz
Pred proslavo v Ljubljani
OBČANI!
Vsi jugoslovanski narodi praznujejo letos velik jubilej — 20. obletnico vstaje. Tem proslavam se pridružuje tudi slovensko ljudstvo. 22. julija bo minilo 20 let od začetka revolucionarne vstaje slovenskega ljudstva, 20 let, odkar je počil prvi strel slovenskih partizanov! Osrednja republiška proslava bo 21. julija ob 20.30 uri v Ljubljani. Glavna prireditev bo na prostoru v severnem delu Tivolija, razne kulturne, športne in zabavne prireditve pa bodo po raznih mestnih predelih. Iz vse Slovenije se bo slavja udeležilo okrog 250.000 ljudi.
V Ljubljani urejajo že vrsto stvari, da bo proslava čim bolj uspela in da bodo dostojno sprejeli goste. Ustanove in organizacije pripravljajo kulturne in športne programe, hitro napredujejo dela za ureditev prostora na nekdanjem velesejmu v Tivoliju, popravljajo ulice in pločnike, Ljubljana dobiva vsak dan več sodobne ulične razsvetljave, pripravljajo načrte za doslej največji ognjemet v Ljubljani. Tudi trgovinske in gostinske zbornice se pripravljajo, da bodo lahko postregle vse udeležence proslave.
Da bo razpoloženje teh dni čim boljše, naj prispevajo tudi prebivalci naših krajev. Kočevska je znana iz narodnoosvobodilnega boja, znana je kot zibel slovenskega partizanstva. Spoštujmo to tradicijo ob spominu na vse borce, ki so parti-zanovali pri nas in na vse tiste, ki so za svobodo žrtvovali življenja. Pokažimo, da v nas še vedno živi spomin na osvobodilno borbo in težke dni začetkov naše revolucije. Okrasimo hiše čim bolj slavnostno, odenimo jih v cvetje in zastave ter uredimo njihovo okolico!
Proslave v Ljubljani se bo iz naše občine udeležilo okrog 1.500 ljudi. Priprave so v polnem teku. Doslej se je prijavilo samo iz Kočevja in bližnje okolice okrog 800 ljudi, precej pa jih bo tudi iz ostalih krajev. Mnogi bodo odšli na proslavo z lastnimi vozili. — Tudi iz ribniške občine se bo proslave udeležilo precej ljudi, vendar priprave še niso končane. V Ljubljano bo iz Kočevja vozil poseben vlak ter več avtobusov.
PREBIVALCI OBČINE!
Udeležimo se množično osrednje proslave 20-letnice revolucije 21. julija zvečer v Ljubljani in lepo uredimo naše domove ob tem velikem prazniku vseh nas!
Občinski odbor SZDL
od-
za
jetij dvignile približno za 30 stotkov!), priliv sredstev gradnjo stanovanj pa je enak!
»Se na nek način pridobivanja sredstev smo mislili,« je dejal tov. Ocepek,« »in sicer z udeležbo bodočih stanovalcev. Na ta
Skrb ia invalide

11	" * H
& *;■, »Mk	'1
'	V * :>v.	.

Gradnja novih blokov hitro napreduje
»Tovariš krajih se
^	v1'- sicuc sreastev lzootjsaio,
I bodo gospodarske organizaci-se h! , ° sodelovale pri gradnji o kasneje pristopilo k grad-
nii r,	pristopno K graa-
vend rV<v.tne®a števila stanovanj,
Č»OM,ul™|ČaSEradnle0b"
na-
Ocepek, v drugih ! že močno razvila t. i. zadružna gradnja. Lahko rečem, da je med ljudmi drugje za tako gradnjo stanovanj precejšnje zanimanje, saj predstavlja najcenejši in najhitrejši način gradnje. Kako je s tem v naši občini?«
»Žal ne morem odgovoriti pozitivno! Res je to najcenejši in najhitrejši način, da človek — pride do stanovanja, vendar pri nas ni vzbudil zanimanja. Stanovanjski sklad je izdelal natečaj tudi za zadružno gradnjo, vendar ni bilo nobenega odziva. Javil se ni niti eden!! Mi smo pripravljeni sodelovati in uvesti tudi ta način graditve stanovanj, pomagali bi vsakomur, če bi le bilo kaj zanimanja. Seveda bi bila taka gradnja toliko cenejša, kolikor več bi bilo »zadružnikov«. Toda če ni, ni! In drugo: Pripravili smo prednatečaj za
način bi lahko zbrali precej sredstev. Primer za to je Trgo-promet, kjer so bodoči koristniki stanovanj vplačali predplačila stanarine. Na ta način bodo zbrali okrog pet milijonov dinarjev. Dobro bi bilo, če bi to obliko uvedle tudi druge organizacije, zlasti še zato, ker denarja za gradnjo stanovanj res primanjkuje. Podjetja bi morala vplačati okrog 80 milijonov dinarjev prve udeležbe. Ker tega niso storila, razpolagamo s toliko manj denarja, kar pa se seveda že dobro pozna. Po drugi strani pa je po najnovejših zveznih gospodarskih ukrepih blokiranih 10 % sredstev Stanovanjskega sklada, kar znaša v našem primeru 20,5 milijona din. Skupno so se torej znižala sredstva za okrog 100 milijonov din!!...«
Kočevje se res hitro spreminja, toda vse prepočasi, kajti še vedno stanujejo številne družine
Na zadnji seji zbora proizvajalcev ObLO Kočevje so razpravljali tudi o delu podružnice Zavoda za socialno zavarovanje v minulem letu. Objavljamo kratek povzetek dela upravnikovega poročila.
Delo podružnice je bilo v preteklem letu zelo razgibano. V zvezi z zdravstvenim zavarovanjem so organi družbenega upravljanja obravnavali potrebe po boljši organizaciji zdravstvene službe, ker je Kočevje zelo oddaljeno od zdravstvenih središč. Zaradi tega se je pokazala potreba po gradnji novega zdravstvenega doma, ki bi nudil zavarovancem boljše zdravstvene usluge ter bi tako zmanjšali število potovanj na specialistične preglede. Nakazana je bila tudi potreba po ureditvi ambulante v Kočevski Reki ter zdravstvene postaje v Fari in Strugah, s čimer bi približali zdravstveno službo zavarovancem, posebno še zdaj, ko je uvedeno zdravstveno zavarovanje kmetijskih proizvajalcev.
Poseben problem je tudi zobozdravstvena služba. Najprej je bilo rešeno vprašanje otrok s tem, da je Okrajni zavod za soc. zavarov. poslal na naše območje potujočo zobno ambulanto.
Lep uspeh so dosegli tudi pri preprečevanju nesreč pri delu. Dejavnost za varnost pri delu se je močno razmahnila posebno v »Tednu varnosti« in še potem, poleg tega pa je občinska HTV komisija organizirala tečaj za higiensko-tehnično varstvo pri delu, ki ga je obiskalo 24 tovarišev iz podjetij.
Razpravljali so tudi o zaposlovanju in rehabilitaciji invalidov. To vprašanje postaja vedno teže, posebno še, ker se večkrat
sliši, da gospodarske organizacije niso socialne ustanove. Vendar pa podjetje ne more izgubiti ničesar, če zaposli invalida na primernem delovnem mestu. Zavedati se moramo, da ne smemo
izključiti invalida iz delovnega procesa. O tem bo potrebno še širše razpravljanje v okviru sindikalnih organizac., pa tudi ostali bodo morali temu posvetiti večjo pozornost.
Izlet v Partizanski Rog
Občinski komite Ljudske mladine Kočevje je organiziral v nedeljo, dne 9. julija izlet v Partizanski Rog. Izlet je bil namenjen predvsem mladinskim funkcionarjem, vendar so se ga udeležili tudi ostali mladinci. Pokazali so veliko zanimanje za zgodovino NOB. Budno so spremljali razlago o zgodovini Kočevske, ki jo je podal predsednik ObK LMS Milan Rus. Najprej so obiskali bolnico Jelendol in partizansko pokopališče, kjer so počastili spomin preminulih borcev, nato pa so odšli na Bazo 20, kjer so si ogledali partizansko naselje.
Izlet spada v vrsto prireditev praznovanja 20. obletnice vstaje. Partizanski Rog je do sedaj obiskalo že mnogo ljudi, med njimi tudi mladine. Do sedaj so obiskali Rog mladinci iz gimnazije, gojenci pred vojaške vzgoje pri AMD Kočevje, Občinski komite LMS, prihodnjo nedeljo pa bo odšla v Rog še mladina iz Rudnika. S kočevsko mladino so odšli na izlet tudi pripadniki JLA iz Kočevja, ki so z enakim zanimanjem spremljali razlago o dogodkih na Kočevskem med našo revolucijo.
Žagar
lastniki motornih vozil na proslavo v Ljubljano
Avto-moto društvo Kočevje bo organiziralo skupinski odhod lastnikov motornih vozil na centralno proslavo Dneva vstaje v Ljubljano dne 21. julija. Odhod bo ob 16. uri izpred prostorov Avto-šole — Tomšičeva ul. 5. Člani društva, lastniki motornih vozil, ki bodo odšli na proslavo, naj se tega dne zberejo pred prostori Avto-šole. Skupinski odhod na proslavo v Ljubljano bo za udeležence ugodnejši zaradi
na rezervira-
parklranja vozil nem prostoru.
Društvo bo z lastnimi vozili prepeljalo na proslavo gojence Avto-šole in člane mladinske organizacije mesta Kočevje.
Prepričani smo, da se bo kočevsko prebivalstvo udeležilo centralne proslave polnoštevilno in da bo s svojo udeležbo potrdilo ponovno svojo zavest in tradicije borb NOB.
Mladost na Travni gori
»Ne, prav nič mi ni dolgčas,« je dejal pri kosilu. Sonce je pripekalo, pesek pred domom, stene doma in šipe v oknih so se v sončnih žarkih bleščali, v senci kostanja, kjer so ob dolgih mizah jedli fantje, pa je bilo prav prijetno. Tu in tam se je skozi gosto kostanjevo vejevje prikradel osamljen sončni žarek in poplesal po mizi, otrocih ter radovedno poškilil v krožnik ...
»No, ja, od začetka mi je bilo res nekoliko dolgčas po domu, mamici, ostalim pa tudi; sedaj smo se že privadili... Pa tudi časa ni, da bi se dolgočasili. Tu na Travni gori je tako prijetno ...«
Tako nekako je pripovedoval mali junaček na koncu mize ter počasi zajemal juho. Bil je menda najbolj pogumen, kajti drugi so molčali in gledali v krožnike ali pa so naju radovedno opazovali.
»Od kje pa si doma?« smo ga vprašali.
»Iz Kočevja, pa tudi ti-le so iz Kočevja,« je pokazal na nekatere. »Nam je najmanj dolgčas« se je pobahal.
Okrog enajstih je bilo, ko je »Fičo« premagal zadnjo vzpetino in sva zagledala dom na Travni gori. Se zadnji ovinek in ustavila sva se. Prvič sem bil na Travni gori in kar prijetno presenečen sem bil nad lepoto kraja in doma, ki se je kopal v sončnih žarkih, nad mogočnimi smrekovimi gozdovi, ki ga obkrožajo in nad vsem, kar sem videl. Ogledala sva si ndtranjost doma. Lepo urejena točilnica s televizorjem v kotu, kjer obiskovalci ob večerih preganjajo dolgčas. Iz kuhinje se je oglašal vesel smeh. Kuharice so pripravljale za pionirje in ostale goste kosilo. Zajetna Micka iz Sodražice, ki z nekaterimi drugimi kuha za kolonijo, je ravno mesila kruh, vmes pa vedno katero povedala, da so se ji ostale smejale.
V spodnjih prostorih urejajo novo točilnico, na južni strani doma pa kopljejo vodnjak, od koder bodo napeljali vodovod. V dolini pod domom je nekaj koscev kosilo, upravnik doma pa jim je ravno nesel pijačo (ne vem, ali je bilo vino ali voda!). In nad vsem je sijalo sonce, drevje pa je v lahnem vetriču pritajeno šumelo.
Po dolgem izletu se jim je izdat no kosilo kar prileglo
Dom na Travni gori stoji na višini 940 m ter je lepo urejen in prostoren, saj ima okrog 80 ležišč. Travna gora ima vedno precej gostov, posebno živahno pa je ob sobotah in nedeljah, ko
Uted 40 Četi
POČITNIŠKA KOLONIJA KOČEVSKE MLADINE NA TRAVNI GORI # OTROŠKI ŽIV-ŽAV V ZELENIH GOZDOVIH • »DOLG C AS?« KJE PA! # NA IZLETIH, V IGRI IN PETJU JIM MINEVAJO DNEVI.
pridejo številni gostje z najrazličnejšimi vozili iz vseh krajev. Ko bodo dokončno uredili še cesto, bo promet še večji, do doma pa bodo lahko vozili tudi avtobusi, ki so sedaj še bolj redki.
Od 30. junija je na Travni gori posebno veselo; v gosteh imajo najmlajše člane kočevske občine. ObLO Kočevje je namreč v sporazumu z ribniško občino tu organiziral počitniško kolonijo. Otroci bodo na oddihu do 20. julija. Otroci so iz obeh osemletk v Kočevju ter iz ostalih krajev in jih je okrog 50. Kakor so nam povedali, se na Travni gori zelo dobro počutijo. Dobra hrana, čisti gorski zrak, krajši izleti v bližnjo in daljnjo okolico, razne igre in petje je tisto, kar jim preganja dolg čas. Na razglednicah, ki jih otroci pišejo svojim domačim, pišejo predvsem to, da jim je lepo...
In res jim je lepo! Se prav posebno lepo pa so otroci proslavili 4. julij, dan borcev. Pod večer 3. julija je na Travno goro prišla patrulja nekdanjih borcev, ki je popoldan krenila iz Grčaric po partizanskih krajih proti Gori. Zvečer so zakurili taborni ogenj in obujali spomine na nekdanje partizanske dni, otroci, ki so se pomešali mednje, pa so jih z velikim zanimanjem poslušali in spraševali o bojih in okupatorjevih grozodejstvih. Vse jih je zanimalo, borci pa so njihovi radovednosti z veseljem ustregli. Kako tudi ne, ko pa je bilo tako prijetno, potopiti se v spomine in v pravem partizanskem vzdušju ponovno doživljati vse boje in nevarnosti, vse hudo in trpljenje, ki so ga
pa je neusmiljeno tekel in prekmalu je prišla ura, ko je bilo treba iti v posteljo ...
»Naslednji dan so odšli na Goro tudi otroci,« je pripovedoval upravnik kolonije Danilo Škulj, »kjer so se udeležili proslave Dneva borcev ter odkritja spominske plošče. Kar prijetno je bilo, popoldne pa smo odšli v Sodražico in ostali del dneva izkoristili za kopanje. Prijetno utrujeni so se otroci že pred večerom vrnili na Travno goro ...«
Ko sva z Janezom prišla na Travno goro, otrok ni bilo doma. Odšli so na krajši izlet v okolico. »Take sprehode v naravo delamo vsak dan,« je dejal tovariš Škulj. »Doslej smo se seznanili že z vso bližnjo okolico, v Sodražico se hodimo kopat, pripravljamo pa se tudi na dva ce-
lodnevna izleta v Loški potok in v Jelenov žleb. V kratkem si bomo ogledali Jelenov žleb ter znamenito Brezno. Tega izleta, kakor tudi ogleda Loškega potoka, se otroci že sedaj veselijo. Prav navdušeni so, če si ogledajo kak kraj, znan iz NOB.«
Okrog poldne so se pripodili iz gozda in posedli ob mizah pred domom. Živahno so pripovedovali, kaj so videli in vsak je hotel imeti glavno besedo. Ko smo vprašali upravnika doma, kako je z njimi zadovoljen, je potožil, da so včasih malo preveč razposajeni, vendar smo videli, da tega ni mislil kdo ve kako resno. Tudi kuharice so bile mnenja, da so nekateri precej živahni, vendar pa se z njimi kar dobro razumejo. Vzgojiteljice jih že znajo brzdati! Sicer pa, kdaj otroci niso bili razposajeni! ...
Tako, čas je minil in odpravila sva se proti domu. Otroci, ki še niso pojedli, so radovedno gledali, kako je avto »plezal« po skalnati poti v klanec in nama mahali v slovo. Ostali jim bodo le lepi spomini na prijetno preživete počitnice... Dom na Travni gori, zaenkrat naše edino rekreacijsko središče, bo lahko sprejel nove goste ...
F. Grivec
Občni zbor lovske zveze Kočevje
'Uspešna dela laacea
Preteklo nedeljo je imela zelena bratovščina s področja bivšega okraja Kočevja redni letni občni zbor. Kljub oddaljenosti in slabim prometnim zvezam so se ga delegati v polnem številu udeležili, kar dokazuje visoko zavest in disciplino članov te organizacije. Poleg delegatov so se občnega zbora udeležili zastopnik LZS tov. Kelih, zastopnik Obč. LO Kočevje Peter Šobar, upravnik KGP gojitvenega lovišča Rog Lado Švigelj in zastopnik GL Snežnik.
morali prestati... V odmorih med pripovedovanjem, pa se je ob veselem plapolanju ognja oglasila ponosna partizanska pesem, nekdo je raztegnil harmoniko, pritegnili so še otroci; čas
Iz poročila predsednika LZ Kočevje Antona Ožbolta, podanega na zboru, se da ugotoviti, da ima podružnica Zveze včlanjenih 16 lovskih družin s 450 člani. Na zboru smo ugotovili, da je tudi lovska organizacija v preteklem letu napravila hitro razvojno pot v smeri decentralizacije v upravljanju z lovišči, s prevzemanjem novih kompetenc za samostojno usposabljanje lovskih družin, razpolaganjem s fondi in ostalimi sredr st vi. Ugotovili smo, da je potrebno še intenzivno delo pri strokovno-vzgojnem, teoretično-praktičnem nagibu, lovski morali, sodobno teoretičnih in praktičnih izkušnjah svojega članstva.
Statistika kaže, da še vedno šepa odstrel pri samicah in mladičih, kar gre na škodo spolnega razmerja posameznih vrst divjadi. Ugotovili pa smo, da so lovske organizacije dobro in pravilno gospodarile na tem zamotanem gospodarskem področju. Njihova gospodarska moč iz leta v leto raste, saj so družine investirale v svoja lovišča v tem letu nad milijon 200 tisoč din.
V pestri in živahni diskusiji smo ugotovili, da smo člani zelene bratovščine postali ne le lovsko zaveden in discipliniran ele-
ment v svoji organizaciji, ampak smo postali krepak političen faktor, ki sodeluje na najširšem področju družbenega samouprav. Na podlagi diskusije smo sprejeli več važnih sklepov, ki nam dajejo smernice za delo v tem lovskem letu. Izvolili smo tudi 21-članski UO LZ Kočevje, ki mu še vedno predseduje Anton Ožbolt.	j. C.
Obisk v tekstilni tovarni v Jurjeviči
Novi prostori ■ novi stroji
Pred nekaj meseci je stekla proizvodnja v tekstilni tovarni v Jurjeviči, obratu tekstilne tovarne »Sukno« iz Zapuž pri Begunjah. S tem je v ribniški občini prodrla industrija tudi v okolico, tako da je omogočena zaposlitev delavcev tudi bliže doma. Precej ljudi iz teh krajev hodi na delo v Ribnico in v druge kraje, vendar imajo do svojega delovnega mesta precej daleč. Veliko ljudi, predvsem žensk, pa se ni moglo zaposliti. V tem obratu pa se zaposlujejo lahko tudi ženske, ki doslej niso bile nikjer zaposlene ...
V obratu je sedaj zaposlenih 50 delavcev, od tega pa je le nekaj moških, vendar se bo to število še letos povzpelo na 100, do konca leta 1962 pa bo zaposlenih že okrog 230 ljudi. Tako bo problem zaposlitve ženske delovne sile v tem kraju rešen, obstaja pa še možnost nadaljnjega širjenja obrata.
Obrat v Jurjeviči je še vezan na matično tovarno, kjer je tudi delavski svet in vsi upravni organi. V kratkem pa bodo tudi tu izvolili obratni delavski svet, marca pa so ustanovili tudi sindikalno podružnico.
Zaenkrat še vedno delajo v stavbi zadružnega doma, dograjena pa je že nova hala, v katero sedaj nameščajo stroje. Obratuje tkalnica, v novi stavbi pa bo nova tkalnica ter predilnica. V tkalnici je zaposlenih 27 žensk ter trije moški, ostali pa delajo v zunanjih obratih. S prvim julijem so tudi zaključili poskusno obratovanje in prešli na redno delo.
Stroje, ki jih bodo montirali v novi hali, so dobili v Škofji Loki. Vendar to še ni vse, načrtov za izpopolnitev ln razširitev obrata je še več. Poleg te hale so pred kratkim pričeli graditi še eno. Oporni stebri so že gotovi in upajo, da bo letos gotova. Prihodnje leto pa bodo to halo podaljšali, tako da bo na tem mestu res prav kmalu zrasla lepa tekstilna tovarna. Vsa sredstva za gradnjo daje tovarna v Zapužah, gradbena dela pa opravljajo sami.
Delavci so plačani na uro, njihov končni zaslužek pa je odvisen tudi od odstotka doseženega uspeha. Vsekakor je obrat tekstilne tovarne v Jurjeviči lep dosežek teh krajev. Ljudje so s tovarno zadovoljni, prav tako pa tudi mojster, ki vodi delo, z delavci.
(vec)
Problem hribovskih kmetij
Znano je, da je kmetijska proizvodnja v hribovitih predelih nerentabilna. Pravzaprav je to že stara resnica, vendar so jo kmetovalci dojeli šele v zadnjem času. Kakor povsod drugje, je ta problem akuten tudi v kočevski občini, še najbolj v Kolp-ski dolini. Najprej je to spoznala mladina, ki se je raje odločila za druge poklice in za delo v to-
varnah. Na posestvih so ostali le starejši ljudje, ki delo komaj še zmagujejo. Zato so pričeli ponujati zemljo zadrugam in državnim posestvom v odkup ali najem, ker se njihova delovna zmogljivost z leti zmanjšuje, proizvodnja pa je taka, da ne kaže, da bi jo ohranjevali Kakor v dolini je ponujanje zemlje veliko tudi v hribovitih
Ta teden
Stavka v dobrepoljski Apnenici
Po končani prvi svetovni vojni in po borbah za slovensko Koroško sem se 1919. leta zaposlil v dobrepoljski Apnenici. Bil sem še mlad in za politiko se nisem veliko zanimal; tako tudi nisem vedel, da je v Rusiji zmagalo delavstvo. — Takrat smo v apnenici delali po 12 ur na dan. Jaz sem delal pri peči kot preddelavec. Lastnik apnenice je bil domačin Štih. 1920. leta je izšel zakon, da se mora v vsakem podjetju, ki zaposluje nad 17 delavcev, delati le osem ur. Toda naš gospodar se za to ni nič zmenil.
Med nami je bil tudi starejši Amerikanec, Franc Mohar iz Podpeči. Bil je zaveden delavec in socialist. Vsak dan je med opoldanskim odmorom prihajal k meni in prijatelju Novaku in nekega dne nama je povedal, da bi morali tudi pri nas imeti le osemurni delavnik. Zedinili smo se, da to lahko dosežemo le s stavko.
Od tedaj smo neprestano tuhtali, kako bi najlažje izvedli naš načrt in dosegli naše pravice. Vodstvo stavke sva prevzela z Novakom ker sva bila še mla-
da in bi lahko dobila službo tudi drugje, če bi naju iz apnenice nagnali. Tako je bilo nekaj mesecev, dokler ni napočil tisti julijski dan, ko smo izvedli načrt. Zjutraj je Novak povedal ljudem v kamnolomu, naj ob enih nihče ne gre delat. Ob enih smo sklicali vse delavce in jim povedali, kaj nameravamo. Z našim programom so se vsi strinjali ...
Malo pozneje je prišel paznik Koder in vprašal, zakaj ne delamo. Povedal sem mu naše zahteve in sklep, da bomo stavkali, dokler ne bomo dosegli osemurnega delavnika. Paznik je po telefonu poklical Štiha, ki je tudi takoj prišel. »Gospod Štih,« sem mu dejal, »po državnem zakonu smo upravičeni delati samo osem ur. Plačani moramo biti tako, kot za 12-umo delo. Ce se strinjate z našimi zahtevami, odidemo takoj na delo, sicer pa se bo stavka nadaljevala. In še to: ako bomo delali več kot osem ur, nam boste plačali nadure...«
Lastnik Štih je odšel na postajo k načelniku, kmalu pa se je vrnil in poklical na stran mene,
mojega namestnika in še enega delavca. Povedal nam je, da ugodi našim zahtevam, samo vrnemo naj se takoj na delo. Vsi delavci so bili z nepričakovanim uspehom zadovoljni, Mohar pa mi je čestital, ker sem stavko tako dobro izpeljal. Vendar pa smo našega zavednega delavca Moharja med nesrečo v kamnolomu kmalu izgubili...
Franc Zajc
Izlet velikolnških upokojencev
Upokojenci iz Velikih Lašč smo bili pred kratkim na enodnevnem izletu v Škocjanskih jamah. Tja smo prišli preko Leskove doline, Mašuna, Knežake in Ilirske Bistrice. Izlet je lepo uspel in smo bili vsi udeleženci zelo zadovoljni. Ogled Škocjanskih jam, ki so poleg Postojnske in Križne jame najlepše, je zapustil v nas globok vtis. Obiskali smo tudi Predjamski grad.
KOCA POPOVIČ V SOVJETSKI ZVEZI
Moskva, 12. julija. — Prvi namestnik predsednika ministrskega sveta ZSSR Mikojan je danes sprejel državnega sekretarja za zunanje zadeve FLRJ Kočo Popoviča. Razgovori, ki so se nanašali na vprašanja, ki zanimajo obe državi, so potekali v prijateljskem vzdušju. — Koča Popovič se že dalj časa mudi na obisku v SZ. Med drugim ga je sprejel tudi premier Hruščev. Njegov obisk v SZ ima namen utrditi prijateljske vezi med obema državama.
REFERENDUM V TURČIJI
Ankara, 12. julija. — V nedeljo so v Turčiji izvedli referendum o novi turški ustavi. Po dosedanjih podatkih je za ustavo glasovalo 60 odstotkov, protf njej pa 40 odstotkov volilcev. Sodijo tudi, da ni volilo okrog 30 odstotkov vpisanih volilcev. Šef vlade general Gursel je izrazil o tem zadovoljstvo in dejal, da
PO SVETU
je ljudstvo pokazalo zrelost na poti k demokraciji.
GOSPODARSKA DELEGACIJA V KOMBODŽO Beograd, 12. julija. — Danes je z letalom odpotovala v Kambodžo in Indonezijo jugoslovanska gospodarska delegacija, ki se bo v obeh državah razgovarjala o trgovinski izmenjavi in širšem gospodarskem sodelovanju.
PROSLAVA DNEVA VSTAJE V ČRNI GORI
Titograd, 13. julija. - Na ta dan pred 20 leti so v Virpazar-ju Počile prve uporniške puške proti italijanskim okupatorjem. Ta, dan slavi Črna gora kot dan vstaje. V vsej republiki so svečano proslavili ta veliki jubilej.
SPOR ZA JUŽNO TIROLSKO Rim, 12. julija. — Avstrija in Italija še vedno nista dosegli ugodnega sporazuma o Južni Tirolski, ki traja že precej časa. Razne ekstremistične skupine stalno terorizirajo prebivalstvo. Obe državi nameravata ponovno sprožiti to vprašanje v OZN.
Ljudska revolucija je začetek novega razcveta našiti, narodov
predelih in je precej opuščenih kmetij. Zadruge navadno ne vedo, kaj bi s to zemljo, ker mehanizirana proizvodnja ni mogoča, stari način obdelave £>a sploh ni rentabilen za zadrugo ali posestvo. Kljub temu pa kmetijskih zemljišč, ki jih lastniki ne morejo več sami obdelovati in jo ponujajo v najem, ne moremo prepuščati. Kmetijske organizacije bi bile dolžne, prevzeti tako zemljo.
Prav zaradi tega bi bilo treba prilagoditi način kmetijske proizvodnje na teh zemljiščih. Dejstvo je, da njivska obdelava ne bi imela smisla, ker je predraga, ampak bi jo morali obdelovati ekstenzivno. V poštev bi prišli predvsem pašniki. Doslej je v kočevski občini oddalo zemljo 14 kmetovalcev, največ KZ Fara, nekaj pa tudi v Banja loki in v Strugah. V Fari so to predvsem nižinski predeli, tako da bo zadruga lahko svoje površine aron-dirala, pričeli pa bodo tudi z melioracijo. Poleg tega pa je dalo tudi 12 lastnikov vso svojo zemljo državi, zanjo pa dobivajo dosmrtno rento.
V perspektivi je tudi načrt o opustitvi obdelovalnih površin v hribih in odročnih krajih in po-gozditev te zemlje ali pa bi jo spremenili v pašnike. To je tudi najboljša rešitev. Je pa še drug problem pri prevzemu nerentabilne zemlje:	kako preskrbeti
dosedanje lastnike, ki bodo kmalu nezmožni za delo. Za odkup zemlje ni sredstev. Pri nas so to vprašanje rešili tako, da dajejo starim lastnikom za zemljo najemnino, s katero se lahko preživljajo ...
Problem nerentabilnih kmetijskih posestev pa pri nas še ne bo kmalu urejen, posebno v Kolpski dolini. Zato bi morali na to misliti že sedaj in to vprašanje čim prej zadovoljivo rešiti.
(vec)

15. julija 1961 • »NOVICE« • Stran I
Mladi republiški prvaki
Redna in vztrajna vadba je že drugič v tem letu bogato nagradila pionirje TVD Partizan Kočevje. Res da je zadnja nagrada samo skromna diploma, vendar piše na njej »Prvaki Slovenije v pionirskem mnogoboju za leto 1961«. To je višek priznanja našim pionirjem, na katero so ponosni in ki jim bo vzpodbuda za nadaljnje delo. Končno je to priznanje tudi društvu, a še posebno vodniku amaterju Lojzetu Okornu, ki pionirje vzgaja in posveti ves svoj prosti čas delu v telovadnici.
Konec junija je bilo v Ljubljani republiško tekmovanje v »Partizanskem mnogoboju pionirjev« za prvenstvo Slovenije v letu 1961. Mnogo ovir je bilo treba premagati in le polagoma so se nabirale točke za oceno. Tekmovanje je bilo v deseteroboju. Poleg zahtevnih prostih vaj in vaj na orodju so tekmovali še v teku, metu žoge v cilj, plezanju in v hoji na 10 km. Tako je vrsta TVD Partizana Kočevje, v kateri je bilo 10 izbranih pionirjev, nabrala skupno 730,20 točk ali 89,59 odstotkov, kar je zadostovalo, da so postali republiški prvaki. To je brez dvoma najvišji uspeh, ki so ga doslej dosegli pionirji Kočevja na zelo zahtevnem polju telesne kulture. Vsem onim, ki tako radi podvomijo v delo društva, so dali pionirji temeljit odgovor. Postati prvak Slovenije ni mogoče slučajno. Za to je bilo po-
trebno kolektivno nešteto vadbenih ur preko celega leta in mnogo požrtvovalnosti mladih ljubiteljev telovadbe. Poleg tega so dosegli tudi kot posamezniki vidna mesta, saj je talentirani Dušan Bižal dosegel II. mesto za komaj 0,40 točke razlike od prvega, pa tudi III. mesto pripada našemu Torkarju.
V skupni oceni so dosegli posamezniki:
Prvi nastop težkoatletov
Bižal Dušan
Torkar N.
Lunder Rajko
Kovačič
Čebin
Žagar
Klarič
Sobar
Lindič
Valentinčič
76.30 74,80
73,60
73.20
72.80
70.80 70,50 69,70
68.20
66.30
2
3
4 6 7
10
12
21
22
29
Takoj po ustanovitvi težko-atletske sekcije dvigalcev uteži pri TVD Partizan Kočevje so pričeli z rednim treningom. Kot novinci so se kar hitro privadili tej zahtevni panogi. Imeli so že prvi nastop in sicer so se pomerili z dvigalci Novega mesta, kjer to panogo športa gojijo že dalj časa. Namen tega nastopa v Novem mestu je bil, da so videli
>N
S
naši dvigalci, kako poteka tako tekmovanje in da smo jih lahko uvrstili v posamezne kategorije po pravilih z ozirom na njihovo osebno težo. Dviga se na tri načine t. j. tezno, s potegom in s sunkom. Uspehe vseh treh dvigov se šteje za končni rezultat vsakega posameznika v svoji skupini. Dosegli so naslednje rezultate:
Mladim telovadcem iskreno čestitamo in jim želimo še nadaljnjih uspehov in napredka.
Pirc Rudi Nared Milan Polajnar Peter Meljo Janez Sega N.
Krašovec Stanko Bačnik Anton
60
S
3
59 p. lah.
76 poltež.
80 poltež.
72 srednja 55,0 71 srednja 62,5 65 lahka 45,0 78 poltež. 55,0
57.5
67.5
75.5
60 -M
S g
a s
60,0 81,0
70.5	105,5
75.5	95,0
65.0 57,5
55.0
50.0
85,0
75.5
72.5
75.5
O
c
o.
3
M
198.5
243.5
246.0
205.0
195.5
172.5
180.5
Proslava Dneva vstaje v Žužemberku
.. .P”Icf centraIne Proslave Dneva vstaje, 22. julija, v Ljubljani bodo velike svečanosti tudi v drugih krajih. Tako bo za novomeški okraj proslava v Žužemberku, kjer se vneto pripravljajo na slavje. Računajo, da se bo proslave v Žužemberku udeležilo okrog 11.000 ljudi iz novomeškega okraja in drugih krajev. Ce bo lepo vreme, bo tudi iz Kočevja odšlo v Žužemberk precej ljudi, predvsem tistih, ki so se med vojno borili v teh krajih.

Gibanje prebivalcev Zahvale Jieodam ZzguMjena Jxehlici
gibanje prebivalstva
KOČEVJE
V	ljubljanski porodnišnici so rodile: Jerše Danijela iz Kočevja, Rožna ulica št. 24 — dečka Aleša; Cvitkovič Judita, uslužbenka iz Kočevja, Trg svobode st. 17 — deklico Marijo; Knavs Angela, delavka iz Dolge vasi st. 57 — deklico Darjo; Novak Ivanka, delavka iz Salke vasi
43 — dečka Ludvika; Tom--r,’ ,	delavka iz Kočevja,
Kudmk 23	- dečka Bojana;
gorska m°fija iz Kočevja’ Pod’ w J Uca št. 1 - dečka Mar-o-v, '°onik Marjana iz Kočevja,
■ ka 13 — dečka Andreja.
Poročili so so: Knavs Josip, Strojni risar iz Kočevja, Trata 2, star 23 let in Judež Alojzija, uslužbenka iz Ljubljane, Rojčeva 19, stara 22 let; Meglen Alojzij, kmetovalec iz Potiskovca št. Š, star 43 let in Hegler Kristina, poljedelka iz Potiskovca št. 2, stara 34 let.
V	Ljubljani pa so se poročili: ing. Prezelj Ivan iz Kočevja, Kolodvorska ulica št. 2, star 33 let in Osterman Vanda iz Kočevja, Podgorska ul. št. 25, stara 23 let; Ing. Tanko Jožef iz Kočevja, Trg svobode št. 21, star 29 let in Poklač Marija, uslužbenka iz Kočevja, Reška cesta št. 7, stara 21 let; Štajdohar Marjan iz Kočevja, hotel Pugled, star v° let in Molnar Slavica iz Ko-ŽfTj8, svobode št. 40, stara
Urnrl je Rožič Ivan, osebni bPokojenec iz Stare cerkve 31, star 79 let.
VELIKE LASCE
Umrla je Centa Aha, socialna Podpiranka iz Sela 2, stara 79 let.
DOLENJA VAS
Poročila sta se Šteblaj Maks, gozd. tehnik iz Grčaric, star 29 let in Sega Ema, gospodinjska Pomočnica Iz Grčaric 14 stara 21 let.
LOŠKI POTOK
Rodili sta Košmrlj Danijela, gospodinja iz Malega loga št. 30 ~~ dečka Miroslava; Kordiš Antonija, gospodinja s Hriba št. 85 ~~ dečka Rudolfa.
RIBNICA
= V Ljubljani sta se poročila Svg- Tanko Jože iz Kočevja, Trg
21 in Poklač Marija iz
°Č6vja, Reška 7.
la ^°dila je Hočevar Nežka, de-Jank iZ Bukovice 2 — dečka
J^ICE« — glasilo Občinskega Izh °.ra 8ZDL Kočevje in Ribnica. flsJ* In tiska CZP »KOČEVSKI niški ^ v Kočevju. Urejuje ured-ja * odbor. Odgovorni urednik *a v 5*erhar- Uredništvo in upra-l4/„v Kočevju, Ljubljanska cesta 3go ’ *e,®fon uredništva in uprave 850 di^r?Čnlna J® 500 din, polletna Oanrei »° ,jo je treba Plač**! ▼ I ampri*i ,no*e«nstvo 1000 din oz. 800-78-1-pele dolarje. Tekoči račun: Ljubita« pr* Komunalni banki lana, podružnica Kočevje
V Ljubljani so rodile Kranjc Doroteja iz Ortneka 2 — deklico Ireno, Klemenc Slavica, učiteljica iz Ribnice 179 — deklico Miri j am, Rigler Frančiška, gospodinja iz Gor Pod pol j an 4 — dečka Metoda, Lesar Darja, uslužbenka iz Ribnice 212 — dečka Mirana, Lovšin Cecilija, gospodinja iz Gašpinovega 3 — deklico Cito.
PRODAM
Prodam dobro ohranjeno spalnico. Cena ugodna. Kočevje, Podgorska 17.
★
Ugodno prodam ali zamenjam za les osebni avto »Opel Kadet« Kočevje, Prešernova 5.
Čestitke
Anici Rugole, Kanada, iskrene čestitke za god prijateljica Ančka Lešnjakova.
Dragemu očetu Jakobu Kotniku iz Dolge vasi za 80. rojstni dan in za god ter materi za 73-letnico iskreno čestitajo in jima kličejo še na mnoga zdrava leta sinovi in hčerka z družinami.
★
Ančki Šercer in Anici Urick iz Indianopolisa želijo za god vse najboljše, posebno pa zdravja — sestre Micka Mavrin, Julka Vukan in Marica. Ostalim pa lep pozdrav.
★
Ljubemu možu Francetu Lesarju v Nemčiji želijo za rojstni dan vse najboljše žena Rezka, Andrejček, Erika in mama.
PREKLIC
Preklicujem besede, izrečene v gostilni v Šalki vasi o Turk Marici iz Kočevja, Roška 75, kot neresnične in se ji za to opravičujem.
Heindler Štefan, šalka vas
JADRAN, Kočevje: od 14. od 16. julija ameriški barvni vista-vision film »Imitacija življenja«, 17. julija amer. barvni film »Teodora« od 18. do 20. julija jugoslovanski barvni vi-stavision film »Bolje je vedeti«, od 21. do 23. julija jugoslovanski barvni cinemascop-ski film »Kapetan Leši«.
SVOBODA, Rudnik: 15. in 16. julija sovjetski barvni film »Dekle brez naslova«, 22. in 23. julija italijanski barvni film »Vstajenje«.
RIBNICA: 15. in 16. julija ame-riško-italijanski barvni cine-mascopski film »Gola Maja«, 22. in 23. julija jugoslovanski film »Naša pota se razhajajo«.
SODRAŽICA: 15. in 16. julija poljski film »Pepel in diamant«, 22. in 23. julija italijanski barvni cinemascopski film »Spomini iz Italije«.
Tako se je razvila v Kočevju nova športna panoga, katero gojijo po večini delavci kot razvedrilo po težkem delu, pa tudi za tekmovanje. K njihovemu vztrajnemu delu in začetnim uspehom jim čestitamo.
OB KONCU KULTURNO-PROSVETNE SEZONE V KOČEVJU
Obračun dela
ZAHVALA
Ob izgubi naše drage mame, sestre, tete, svakinje, babice in prababice.
JOŽEFE KOCJAN,
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, nadalje SZDL Rudnik, kolektivu »Tekstilane«, vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za darovane vence in cvetje. Posebna zahvala dr. Cilenšku in zdravniški sestri za lajšanje bolečin, duhovščini in vsem, ki so sočustvovali z nami. Žalujoči otroci z družinami
ZAHVALA
Po težki izgubi in zahrbtni bolezni smo 5. julija pokopali našega ljubega, zlatega očeta
FRANCETA HENIGMANA
iz Stare cerkve, brusača v pokoju Zahvaljujemo se župniku Stanku Dobovšku za vso pomoč in govor ob odprtem grobu, Skrb-čevi mami iz Slovenske vasi za ves trud, pevcem za ganljivo PBtje, vsem darovalcem vencev in šopkov ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Še enkrat prav vsem najlepša hvala.
Žalujoči: žena Marija Henigman, sinova in hčerke z družinami.
RAZPIS
KMETIJSKA ZADRUGA V RIBNICI razpisuje
• MESTO ZA SAMOSTOJNO ADMINISTRATIVNO MOC s petletno prakso in verzi-rano v strojepisju.
Nastop službe takoj ali po I mesecu. Ponudbe z navedbo izobrazbe in delovne dobe pošljite takoj na našo zadrugo.
2^ velikimi šolskimi počitnicami se je v glavnem končalo tudi prosvetno delo DPD »Svoboda« Kočevje in smatramo, da bo kar prav in koristno tudi za ostala sorodna društva naše občine, če se ogledajo v zrcalu kulturno-prosvetne dejavnosti kočevske »Svobode« v sezoni 1960-61. Čeprav je Kočevje sedaj že kar čedno velik industrijski kraj z dvema osemletkama, gimnazijo, Delavsko univerzo in mnogimi zelo razgibanimi množičnimi organizacijami, je bilo zadnja leta nekam težko pridobiti za prostovoljno kulturno-prosvetno delo sposobne in dela voljne ljudi. Z lansko združitvijo obeh naših »Svobod« pa se je obrnilo na bolje. Novi upravni odbor je koj spočetka izdelal temeljit koncept
svojega dela v sezoni 1960-61 in sc_ ga. več ali manj posrečeno držal. Ce vemo, da je vse kulturno-prosvetno delo bilo na ramah petih ali šestih ljudi, moramo priznati, da so veliko dosegli. Uspehi bodo še večji, ko se bomo otresli stare prakse, da naj pri kultumo-prosvetnem delu gara vedno ena peščica ljudi!
DPD »Svoboda« Kočevje ima naslednje sekcije:	drama tska
skupina, lutkovni oder, pevski zbor »Jakob Gallus«, godba na pihala in harmonikarski zbor.
Dramatska sekcija si je zastavila nalogo uprizoriti tri odrska dela in je svojo nalogo do začetka počitnic tudi izpeljala. Ste-fančevo igro »Včeraj popoldne« je režiral Janko Zupan. Bile so štiri predstave na domačem odru in dvoje gostovanj: v Fari in Kočevski Reki. Igro si je ogledalo 796 ljudi. — V počastitev 20-letnice vstaje naših narodov
Šoferski izpiti v Kočevju
AMD Kočevje obvešča kandidate, da sprejema društvo Prijave za šoferske amaterske izpite, ki bodo meseca avgusta, do vključno 31. julija .t 1.
Informacije v zvezi z izpiti dobite v pisarni društva.
UO AMD KOČEVJE
KOLEKTIV PODJETJA »AVTO« KOČEVJE
čestita vsem šoferjem in avtomehanikom za praznik
13. julij-
ter jim želi mnogo uspehov IN SREČNO VOŽNJO!
so uprizorili Ocvirkovo dramo »Ko bi padli oživeli« (27. aprila). Režija: Marjan SaVinšek. Na domačem odru dve predstavi in gostovanji v Strugah in Kočevski Reki. Pri gostovanju v Kočevski Reki sta sodelovala tudi lutkovni oder in harmonikaši. Obiskovalcev je bilo 651. - Pavla Golie »Triglavsko bajko« je dramska sekcija uprizorila s sodelovanjem pionirjev osnovne šole »M. Bračiča« in v režiji M. Baržalorsky štirikrat: 2 predstavi za šolsko mladino in 2 za odrasle. Predstave je obiskalo 1025 otrok in 531 odraslih. Predstave so bile 3. in 7. junija.
Lutkovna sekcija: Za Novoletno jelko so naštudirali igrico »Težave Peteršiljčkove mame«. Pri 6 predstavah si jo je ogledalo 997 otrok. Igrico je režiral M. Glad, ki je tudi izdelal lutke in nov prenosni lutkovni oder, .za kar je prispeval 215 brezplačnih ur.
Najbolj požrtvovalna in kvalitetno najuspešnejša je bila pevska sekcija: mešani pevski zbor »Jakob Gallus«. Pod vodstvom priznanega glasbenega pedagoga in skladatelja Miloša Humeka je v minuli sezoni priredil tri celovečerne koncerte: za občinski praznik 2. oktobra 1960; za Prešernovo proslavo 8. februarja, pri kateri je sodeloval tudi gimnazijski pevski zbor in nekaj godbenikov godbe na pihala »Svobode«; v počastitev 20-letnice vstaje, 6. junija, je pevski zbor nastopil v celovečernem koncertu s povsem novim sporedom umetnih in narodnih pesmi s takim uspehom, da je zadovoljil tudi najbolj zahtevne ljubitelje petja. 16. junija je zbor s svojim pevskim nastopom zelo poživil prireditev v čast naših krvodajalcev. — Uspešno so izpeljali revijo mladinskih pevskih zborov občine Kočevje. Nastopilo je 11 pevskih zborov. Veličastno sliko na tej reviji je nudil nastop 490 mladih pevcev. — 3. junija so izvedli po zamisli občinskega sveta »Svobod« Sektorsko revijo zabavne glasbe pod geslom »Po delu razvedrilo«. Odziv občinstva, ki pri vseh glasbenih nastopih ni varčevalo s priznanjem, je bil vedno zelo velik. (Konec prihodnjič)
SPORED RTV LJUBLJANA
LOŠKI POTOK: 16. julija fran-cosko-italijanski film »Zakon je zakon«, 23. julija francoski film »Moderna devica«.
VELIKE LAŠČE: 15. in 16. julija češki film »Volčja jama«, 22. in 23. julija i tali j. barvni film »Evropa ponoči«.
KOČEVSKA REKA: 15. in 16. julija ameriški barvni film »Valentino«, 19. julija slovenski film »Pet minut raja«, 22. in 23. julija poljski film »Likvidacija«.
PREDGRAD: 15. in 16. julija amer. barvni film »Osamljeni maščevalec«, 22. in 23. julija francoski barvni film »Pustolovščine Arsena Lupina«.
BROD NA KOLPI: 15. in 16. julija francoski film »Inšpektor ljubi gnečo«, 22. in 23. julija angleški barvni film »Ker veter ne zna brati«.
SOBOTA, 15. JULIJA
5.00—8.00 Dobro jutro! (Pisan glasbeni spored) —	5.10—5.30
Nekaj domačih — 6.30—6.40 Reklame — 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu —
8.30	Pionirski tednik —	8.50
Hammond orgle — 9.00 Ura romantične glasbe — 10.15 S sprejemnikom na dopust — 11.00 Po svetu jazza — 11.30 Za ljubitelje popevk — 12.00 Nekaj novih posnetkov iz Zagreba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Po domače
—	12.45 Godalni orkester — 13.15 Obvestila in zabavna glasba —
13.30	Nekaj razpoloženjske glasbe — 14.00 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 14.30 Prireditve dneva — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
—	15.15 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 15.40 Vilim Markovič: Rapsodija v A-duru
—	16.00 Humoreska tega tedna
—	16.20 Orkester Marty Gold — 16.40 Moški zbor »Zarja« iz Tr-
bovelj — 17.00 Lokalni dnevnik — 17.15 Orgle in orglice — 17.30 Po kinu se dobimo — 18.00 Prizor iz 1. dejanja opere Gioconda A. Fonchielija — 18.20 Pozdrav z gora — 18.45 Okno v svet — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Na Gorenjskem je fletno... — 20.20 Radijska komedija — 21.07 Melodije za prijeten konec tedna — 22.15 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Plesna glasba — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
NEDELJA, 16. JULIJA
6.00—6.30 Jutranji pozdrav — 6.30 Reklame — 6.40 V vedrem ritmu z majhnimi ansambli — 7.15 Francis Popy: Orientalska suita — 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva — 7.35 Godalni orkestri in naši pevci zabavne glasbe — 8.00 Mladinska radijska igra — 8.30 Iz albuma skladb za otroke — 8.45 Četrt ure z orkestrom Norie Paramor — 9.05
Z zabavno glasbo v novi teden
—	9.53 Marjan Kozina: Tri pomladne pesmi na besedila Lili Novy — 10.00 Še pomnite, tovariši ... — 10.30 Dvajset minut v domačem tonu — 10.50 Nedeljska matineja — 11.40 Silvo Matelič: Razcveteli kosovski božur
—	12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Za našo vas — T3.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri — 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. — 15.15 Reklame — 15.30 Majhen mozaik melodij — 16.00 Igramo za vas
—	17.00 Športno popoldne — 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba — 19.30 Radijski dnevnik — 20.00 Zabavni zvoki za vse — 21.00 Športna poročila
—	21.10 Življenje velikih romantikov — 22.15 Plesna glasba — 23.05 Modest Musorgski: Odlomki iz opere Hovanščina — 24.00 Zadnja poročila in zaključek oddaje.
Zanimivosti od tu in tam
0 kopališču v Ribnici
TOVARIŠ UREDNIK!
V	eni zadnjih številk Vašega lista je bil natisnjen članek s podpisom — »Poni«, s katerim želi pisec prikazati potrebo po ureditvi kopališča v Ribnici in vprašuje po vzrokih današnjega stanja.
V	nekaj besedah bi v imenu občinskih mož, ker se na te nanaša članek, pojasnil Poniju in ostalim, ki tega še ne vedo, da se je na občini že pred leti razpravljalo o tem in je ureditev kopališča tudi v našem planu.
Kdo si ne želi imeti sodobno urejeno kopališče? Odgovor je jasen in preprost. Da pa še ni gotovo, niti ne bo še dotlej, dokler ne bo urejena regulacija, ki je vezana na načrte in druge finančne ovire, ni naša krivda.
Zato bi vsako delo na kopališču pomenilo le trenutno rešitev, vsaka investicija pa bi bila negospodarsko in nesmotrno vložena.
Strinjam se, da nam je sodobno kopališče nujno potrebno, vendar sem mnenja, da se s tem še počaka, dokler se z regulacijo ne uredi strugi pot in šele potem pristopi k načrtnemu izvajanju tega vprašanja.
Občinski mož
Šiviljski tečaj v Kočevski Reki Preurejen
Konec junija se je v Kočevski Reki zaključil šiviljski tečaj, ki je trajal štiri mesece. Tečaj je organiziralo predstavništvo podjetja »Singer-« v Ljubljani, vzbudil pa je precejšnje zanimanje med ženami. Za tečaj se je prijavilo 50 kandidatk, ki so bile razdeljene v dve grupi, delale pa so v izmenah.
1. marca se je začel začetniški tečaj, ki sta mu sledila še dva nadaljevalna. Vsaka udeleženka je za posamezni tečaj prispevala 2200 din, stroje pa je
podjetje Singer dalo v uporabo brezplačno.
Tečaj je vodila Betka Poklju-kar in je svojo nalogo kot učiteljica in vodja tečaja zelo dobro opravila.
V začetnem tečaju so delali papirnate kroje, v obeh nadaljevalnih pa je vsaka udeleženka delala zase iz blaga. — Vse tečajnice so bile s tečajem in s potrpežljivostjo učiteljice Betke zadovoljne in pravijo, da so se marsičesa naučile. Vse kaže, da se bo na pobudo žena tečaj v jeseni zopet nadaljeval. NIL
trgovski lokal
Trgovina Grmada iz Velikih Lašč preureja trgovski lokal, ki več ne ustreza sodobnim zahtevam, saj je star že okrog 70 let. Nabavili bodo nova izložbena okna ter vso notranjo opremo, uredili pa bodo tudi razsvetljavo in vodovod. S tem bodo uresničene želje potrošnikov, ki si tako trgovino že dolgo želijo. Otvoritev bo predvidoma že ta mesec.
J. P.
»ŽEPNI« TELEVIZOR
Tehnika je na vseh področjih na neustavljivem pohodu. Na sliki je tranzistorski televizijski sprejemnik kakršne so začeli izdelovati na Japonskem. To je prenosen aparat na drobno baterijo. Globok je komaj 23 cm, širok 20 in visok 15 cm. Ima vgrajeno anteno in gre vse skupaj lepo v torbo — nato pa kjerkoli v naravi, neodvisno od električnih vodov, družina ali družba na izletu lahko spremlja tudi televizijske oddaje.
Ii Predgrada
Ob zaključku šolskega leta je šolska mladina iz šole v Starem trgu uprizorila v Predgradu igro »Teta prihaja iz Amerike«. Igro si je ogledalo veliko ljudi, vsi pa so bili z delom otrok zadovoljni.
•
Lovsko društvo Predgrad je imelo pred kratkim v gosteh lovca iz Amerike. Že prvi dan lova se mu je nasmehnila sreča — ustrelil je srnjaka šestaka. Z lovskim uspehom je bil zelo zadovoljen. ^
Pred zadružnim domom v Predgradu je še vedno odprt požiralnik, ki požira vodo, poleg pa je globok jarek. Preko njega sta padla že dva kolesarja in motorist, lahko pa se zgodi še kakšna večja nesreča. Zadnji čas je, da se to uredi in prepreči nadaljnje nesreče.	^ ^
Prireditev v Karlovici
Aktivna osnovna organizacija v Karlovici je pripravila v počastitev obletnice vstaje prireditev, ki so se je udeležili tudi zastopniki množičnih organizacij iz Velikih Lašč. Prireditev je lepo uspela, čisti dobiček pa bodo porabili za nabavo invalidskega prapora.
Jeklo po znižani ceni
Jugoslovanske železarne so zni-tale cene plemenitih jekel povprečno za 15 odstotkov, z veljavnostjo od 1. junija letos. To znižanje se nanaša na polne prodajne cene. S tem znižanjem se vsklajujejo cene domačih plemenitih jekel s cenami istih proizvodov na svetovem tržišču.
FRANCE TRAMPUŠ:
Predsednikova jesen
/T\ ogo je odšel mimo okna. /-< Malo mi je odleglo, a ven-|_V dar je v meni obležalo nekaj grenkobe. Ne zaradi tisočaka, ki sem mu ga posodil in ki mi ga ne bo nikoli vrnil. Pri mladostnem prijatelju in sorodniku to pozabiš. To, kar je obtičalo v meni je bila nejevolja nad izgubljenim človekom, ki je moj bratranec. Pokvaril mi je dan. Poslušaš ga, potem pa se trudiš, da bi vse, kar si slišal, čim preje pozabil. Nadležna misel pa se vrača tem raje, čim bolj jo odganjaš. Vrača se in vrača, vrta v možgane, ne prepodiš je z ničemer. Morebiti bi hasnilo delo. A danes je bil v laboratoriju miren dan. Dela komaj za dve uri. Potem pa prelistavaš stare revije, v katerih poznaš že sleherno sliko. Hitro sem se naveličal. Položil sem jih nazaj na omaro. Pogled mi je obstal na zgornji polici, kamor spravljamo kemikalije, ki se redko rabijo. Manjkala je ena steklenica. Namesto nje je ostal kolobar, ki ni bil zaprašen kot vsa ostala deska. Kdo je le stikal tod? Pogledal sem po laboratoriju. Ne, tu je ni. Katera pravzaprav manjka? Hitro mi je bilo jasno: metanol. Sekundo za tem se je sprožila misel: morebiti jo je vzel Bogo. Zakaj? Kot strup?
Govoril mi je, da mora nekoga spraviti s sveta, potem pa še sebe. Pomislil sem: pol decija pokonča človeka, Bogo pa je vzel skoraj liter metanola.
Dolgo sem omahoval. Ure so minile. Potem sem se odločil. Ko sem užgal vespo, sem se že jezil nase, zakaj se nisem tako dolgo odločil. Hitro sem pognal. Vespa je zvesto brnela in požirala kilometre. Najprej po avtomobilski cesti s polnim plinom, nato po stranski poti, kjer je bilo treba neprestano pretikati v nižjo in potem spet v višjo prestavo ter vrteti ročico za plin. Vožnja me je pomirjala, samo motor na ovinkasti, blatni cesti je motil spokojnost jesenskega gozda. Slednjič se je izza drevja razkril pogled na domačo dolino. Preden sem ustavil pred gostilno, je na števcu še trikrat preskočila številka.
Bilo je prav, da sem šel takoj na Milino stanovanje. V vežo se je slišal Bogov glas. Obstal sem pred vrati. Kaj naj rečem? Zakaj da sem prišel? Na to doslej nisem pomišljal. Prisluhnil sem in ni mi bilo treba več razmišljati.
— Boš videl, kadar ti odklenka! Na cesti te tisti, ki so te še včeraj na deset metrov vnaprej pozdravljali in se ti prijazno na-
smihali, ne vidijo več. Gredo mimo kakor mimo psa. Kakor mimo garjevega cucka. Prokleto. Vsakomur, s komer govoriš, se mudi. Boš že še skusil. Nihče ni vse življenje predsednik ...
— No, Bogo napravi že tisti tvoj koktajl. Bo že, kar bo. Se bo že videlo... To je bil Milin glas.
— Kar potrpi. Za tak koktajl se izplača počakati. No, če sta nestrpna ,se bom podvizal.
Oglasil se je žvenket stekla in prelivanje tekočine. Potem sem zaslišal glas, ki ga nisem poznal.
— Bogo, sam si kriv. Zakaj pa si poneveril? Funkcija ti je stopila v glavo. Meni že ne bo. Ti si mislil, da si smeš vse privoščiti. Zapil si se ... Videl si, da te ljudje ne marajo. Pred leti so bili drugačni časi. Ti si kot živina, vse delaš s silo.
To je Bogo preslišal. Čez nekaj časa je dejal:
— Nalijmo si.
Vzdrgetal sem. Minila je minuta.
— Močan, ampak dober. Ti pa znaš. Dobro sem te naučila Kako kmečki si bil v začetku. Sedaj si me prekosil. Slab učitelj, ki ga učenec ne prekosi. Mila se je zasmejala.
(Konec prihodnjič)
ČUDNO PISMO
Ko je bil S. Tešlč, kmet iz Bariča, vojni ujetnik v Nemčiji, je pisal svojemu očetu Iliji nenavadno pismo. Za razliko od drugih pisem je bila na papirju nalepljena znamka in poleg mnogih stavkov je bil še stavek: »Ko dobite pismo, odkrijte opeko na hiši!« Čeprav je bil oče nepismen, je takoj vedel, katero opeko je mislil sin. Velel je vnuku, naj previdno odlepi znamko, pod katero je pisalo: »Hitler bo sigurno izgubil vojno. Zmaga je naša!«
LOV NA JASTREBA
Jastreba težko ubijemo celo s puško, še teže pa ga je ujeti živega. Dragi Todorovič iz Male Ježevice pa je vendarle prinesel v Požego živega jastreba. Ujel ga je z zvijačo. Pred letom mu je jastreb odnesel kokoš, Dragi pa je vedel, da se ropar vedno zopet vrne na kraj, kjer je uplenil kokoš. Nastavil mu je past in jo spretno zakril s kurjim perjem. Ko se je jastreb spravil na »kokoš«, ga je past zgrabila in se zaprla. Ropar je svojo požrešnost drago plačal.
Namizni tenis
Kljub temu, da so bili v tem letu izredno težki pogoji za treninge v namiznem tenisu, so igralci dosegli v pomladanski sezoni v celoti lep uspeh. Ker so zasedli paviljon na stadionu delavci, v telovadnici pa je redna vadba zaradi drugih prireditev in priprav otežkočena, niso vadbe tako redne, kakor bi morale biti in je zato doseganje uspeha toliko težje. Udeleževati se nismo mogli tudi večjih turnirjev, ki so osnova za ocenjevanje dela društva.
Namiznoteniška zveza Slovenije je izdala listo točkovanja za jakostno lestvico 1960-61 za posameznike in delo društev. Po tej listi se je uvrstilo kar pet
igralcev TVD Partizan Kočevje med prvo polovico članov kategorije A, in to Obranovič, Novak, Kapš, Lunder, Pirc. Obranovič Branko se je uvrstil celo na odlično 18. mesto. Ekipno so se člani uvrstili od 22 ekip na 7. mesto, a društvo od 30 društev in klubov na 13. mesto.
Iz tega je razvidno, da bi se namizni tenis v Kočevju lahko kmalu dvignil na stopnjo, kot jo je enkrat že imel, kakor hitro bodo urejene razmere za redne treninge, kar bo pa edino možno v novem domu telesne kulture, ki postaja iz dneva v dan po-trebnejši in bi bilo vsako zavlačevanje gradnje v veliko škodo mladine.
»Čuval bom prapor, kot smo v Dneva borcev, 4.
borbi čuvali puško!« Proslava julija, v Grčaricah
NEVSAKDANJI ČOLN Neki 19-letni angleški študent se je odločil, da bo preplaval Rokavski preliv na originalen način — v navadni kadi. Kad bo v notranjosti imela majhen motor. V kadi bo sam, spremljala ga bo množica novinarjev in fotoreporterjev v udobnih motornih čolnih.
VULKAN POD MORJEM Poleg otoka Vanua Leva, enega največjih otokov na Fidžiju, je brizgnila v zak velika množina vode. Steber vode je bil visok okrog 30 m. Ugotovili so, da je na tem mestu pod vodo izbruhnil velik vulkan, zaradi česar je okrog nastala močna plima. Ob izbruhu je bila nedaleč od tega mesta neka ameriška ladja, ki se je lahko rešila le s spretnim manevriranjem.
GOSPODINJSKI TELEFON
V	Parizu so patentirali poseben telefon, s katerim je lahke tudi iz velike daljave vključevati ali izključevati električne aparate v gospodinjstvu, kot hladilnike, pralne stroje, aklimatiza-cijske naprave itd.
ZAHODNA NEMČIJA — DEŽELA MILIJONARJEV
V	Zahodni Nemčiji so našteli 1959. leta 3502 milijonarja. Od tedaj pa do danes se je to število zvišalo. Po sedanjih cenitvah pride v tej državi na vsakih 14.000 prebivalcev po en milijonar.
KOLIKO JE ČRNCEV V ZDA?
Število črncev v ZDA narašča sorazmerno hitreje kot belcev. V preteklih desetih letih se je število črncev povečalo za blizu 4 milijone. Sedaj živi na ozemlju ZDA okrog 19 milijonov črncev. Prirastek znaša skoraj 25 odstotkov, pri belem prebivalstvu pa le za 20 odstotkov.
KATASTROFA JE TERJALA 19 SMRTNIH ŽRTEV
Pred kratkim je prišlo v pariškem predmestju Clamart do hude katastrofe, ki je terjala 19 smrtnih žrtev in 49 ranjenih. V nekem delu tega predmestja so se nenadoma pojavile razpoke in čez nekaj časa se je z zamolklim bobnenjem vdrla zemlja. Na površini približno enega kilometra so se pričele hiše podirati in pogrezati v zemljo. V 20 metrov globokem žrelu je v nekaj trenutkih izginilo 25 hišic, ena trinadstropna stanovanjska hiša in neka tovarna. Reševanje je bilo pretresljivo. Pravi razlog katastrofe še ni znan, vendar domnevajo, da jo je povzročilo deževje in eksplozija plina.
PRVI LADIJSKI DIESEL MOTOR IZDELAN NA REKI
Reška ladjedelnica »3. maj« je po licenci švicarske tvrdke izdelala diesel motor, ki ima 7800 konjskih sil. To je prvi ladijski motor, ki ga je izdelala reška ladjedelnica »3. maj«. ui-esel motor bodo vgradili za nijsko ladjo »Josef Conrad« (za »Poljsko oceansko linijo«), ki ima 10.500 ton nosilnosti. Ladjo gradi ista ladjedelnica.
V EVROPI 50.000 MRTVIH
Prometne nesreče v Evropi terjajo letno okoli 50.000 smrtnih žrtev. Promet po cestah je vedno večji, temu ustrezno se veča tudi število prometnih nesreč.

Gray je priprl oči in razmišljal, kdo bi mogel biti morilec v temi. Zoe Herrick? Ce lahko napravi nekaj korakov, bi lahko hodila vsaj nekaj časa kot normalna ženska, če bi se ji to zahotelo. Pa tisti glas za vrati v Fergusonovi sobi. Ali bi mogel biti znižan ženski alt? Zoe je bila Igralka, torej ...
Stresel se je in vključil motor. Nekdo se me boji, si je dejal. Tisti nekdo je Fergusonu za vselej zaprl usta. Gray je bil prepričan le o tem, da Eileen ne prihaja v poštev, vsaj pri tem umoru ne.
Sklonjene glave je sedela Eileen in z nohtom na palcu praskala po naslanjalu.
»Kaj naj bi storil?« jo je prijazno, tiho vprašal Gray.
Zganila se je, pogledala pa ga ni. Tudi solze je niso oblile. Prisilila se je, da Je mirno sedela In poslušala. Vsaj nekaj, si je rekel Gray.
»Morali bi mi dovoliti, da bi vse skupaj naredila po svoje,« se je oglasila pritajeno, v očitni zadregi. »Zakaj mi ne daste miru? Ne morete mi pomagati, nihče mi ne more. Kaj mi mar psihoanaliza, ko pa bom umrla!«
»Zgodbo poznam,« je rekel Gray, »zgodbo o pacientu, ki je nekega dne rekel zdravniku, da se počuti strašno slabo. Strašno se počutite, je zdravnik ponovil za njim. In je rekel pacient, da ga mika skočiti skozi okno. Zdravnik je ponovil njegove besede. Potem je bolnik vstal, stopil k oknu, ga odprl in skočil.«
Najprej ga je presenečeno gledala, potem pa se je glasno zasmejala.
»Vidite, tako nanese, da človek mora poseči vmes,« je rekel Gray. Skoraj pol ure sta se mimo pomenkovala. Iste reči sta obdelovala z različnih zornih kotov. Grayu se je zdelo, da se po ovinkih počasi le bližata tistemu, kar bi lahko označili kot luč v temo njene stiske.
»Saj ne veste, v kaj se vtikate,« je bila Eileen huda. »Nisem vam govorila o mojem — o Neilu in Beverly Bondovi. Hočem reči...« Vrgla mu je pogled. »Nisem vam povedala vse do tistega dne v vaši ordinaciji, ko je prišla policija. Zdaj si želim, da bi vam bila že prej povedala, pa je prepozno. Ubila sem jo, ali ne?«
Gray je molčal.
»Pa sem jo ubila!«
»Eileen, ali se spominjate, kako sva odkrila nekaj vzrokov vaše nesreče?« jo je vprašal. »Govorila sva o vaših sanjah, asociacijah in takih rečeh, menila sva se, kako bi morali gledati na nekatere dogodke, da bi jih lahko pozabili. Na primer o vaših čustvih do staršev.«
»Ali hočete reči, da ga ljubim in sovražim
hkrati?« ga je počasi vprašala.
»To je del vsega. Večkrat ste se pričkali z očetom, najbrž pa tudi sami veste, da ima marsikatera hči rajši očeta kakor mater. Najdejo se dekleta, ki vidijo v materi tekmico pri očetu, ta ali ona si želi, da bi mati umrla, samo da bi imela očeta čisto zase. Ugotovila sva, kolikšni del vašega občutka krivde izvira iz trenutka, ko je vašo mamo doletela nesreča.«
»No, to je jasno, ali ne?« ga je spet pogledala. »Ko se je mati ponesrečila, sem mislila, da sem jaz kriva vsaj polovice vsega, ker sem ji
želela slabo.«	,, ,
»Ali ste se bali, da bodo vaši starši ugotovil v da ste vi pripravili tisto nesrečo?«
»Nisem je pripravila! Bila je le zelja...«
»Kakor vsako čustvo je bila tudi ta želja pomešana z drugimi.«
»Že prav, to zdaj veva! Ljubosumna sem bila na mater. Ne bi si priznala, da imam očeta zares rada, čeprav je včasih grob z menoj. Že prav. Bila sem ljubosumna na...« In utihnila je.
»Na koga?« se je nagnil k njej.
»Na Neila,« je rekla. »Na Neila Pollarda. Tako zelo je podoben očetu. Seveda sem bila ljubosumna, ko sem izvedela, da je Neil hodil spat k Beverly Bondovi. Bilo je spet vse tako kot z mojimi starši.«	.
Gray je začel: »Neil je hodil? Saj ste morali vedeti, da je vaš oče...« Utihnil je, ker se je tisti trenutek premislil: ne bo še govoril o tem, naj kar ona pove svoje. »Ali je bila Beverly Bond podobna vaši materi?«
Pogledale so ga njene oči pod visoko izbočenimi obrvmi. Gray je segel v žep po cigareto. Ko
jo je že držal med ustnicami, se je spomnil. Ponovno je vzel zavojček iz žepa in ji ponudil. Zamišljeno je segla po cigareti, ki ji jo je prižgal. Izdihnila je dim in rekla:
»Pravzaprav ne. Pa sem mislila, zdelo se mč je...« Utihnila je. Cigareto je držala tako, da je bil njen tleči konec bliže ustnicam.
Gray se je prijazno nagnil k njej: »Na kaj; mislite?«
Zagledala se je v tlečo cigareto in rekla: »Bala sem se, da boste videli.«
»Kaj naj bi videl?«
»Ne vem. Oh, ne vem!«
»Kako ste se počutili?«
»Streslo me je,« je zamišljeno rekla. Cigareta je položila v vdolbinico na pepelniku in spet strmela vanjo, kakor bi je ne bila še nikoli videla. »To je čudno. Zdi se mi, da sem hotela, da bi vi opazili — toda kaj?«
»Kaj bi storil, če bi opazil?«
Tisti trenutek se je obrnila k njemu. Nenadoma ji je nekaj spreletelo obraz, ki je otrpnil-
»Ubili bi me!«
Gray je čutil, da se napoveduje nekaj pomembnega, vendar je obstal miren, hladen.
»Zakaj bi vas ubil?« jo je vprašal.
Zaprla je oči. »Zato, ker bi vedeli... Vedel11 bi, kaj sem storila. Jaz sem bila kriva. Ubil® sem...«
Grayev glas je bil kot dih: »Koga?«
Odgovor je bil bolj vzdih kot beseda: »Mamo-mamo!«	..
Potem se je zganila, se spet vsa spremenil® in se celo nasmehnila. Gray je bil razočaran. Tat-ko blizu tistega sva bila, je pomislil.