Poštnina plačana v gotovini. P"*-1*®*®1'®«!* oin Štev. 8. V Ljubljani, dne 23. februarja 192*$. »eio ms. Upravnišlvo,.Domovine" v Ljubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 72 a « __«_ I Raročalaa za tuenatvo: četrtletaa l-SI BI«, polletno IS Dl», ccloira. Iznaia VSaK CetrteK I " Di«! " ta«era»t«.: četrtletna It Dla, polletno 24 Dla, celoletna 1 I «8 Ola. - Ratag poštne braallalce, po4r«Jalct t L;nt>l]aal. 10 Tli. Nove vlade še vedno ni Vsi dosedanji poskusi sestave nove vlade so se izjalovili zaradi radikalov in Marinkovičevih demokratov, katerih načelo je: srbi-jaasko nadvladje — Važnejših ministrstev ne dado iz rok — To le za Srbijo ugodno politiko podpirajo naši klerikalci in bosanski muslimani — Kmetsko-demokratska koalicija odklanja sodelovanje v vsaki vladi, katera ne sprejme njenih zahtev — Za poštenost in enakopravnost V Beogradu sestavljajo vlado že celo KDK (Kmetsko-demokratske koalicije) je po vrsto dni. pa ne pridejo do zaključka. Letos posvetovanju z Marinkovičem soglasno od-bomo praznovali desetletnico naše države in klonil sodelovanje v taki vladi, ki bi se sicer se vsi poštenjaki v državi, ki priznavajo in imenovala koncentracijska, a ne bi dala pre-zahtevajo enakopravnost vseh državljanov čanom niti enega važnejšega ministrstva, na vseh poljih, prizadevajo, da bi prišlo do zlasti ne finančnega, zunanjega in notranjega, viade, sestavljene iz vseh strank, do tako' Pri biagajni in policiji hočejo ostati Srbijanci. zvane koncentracijske vlade. Nedvomno Prečanske pokrajine naj še kar dalje plaču umestno bi bilo, da bi važno desetletnico proslavili vsi državljani v miru in slogi. Toda radikaiska politika gre za tem, da onemogoči iskreno sodelovanje vseh strank, kajti radikali hočejo nadvladje Srbije. Oni hočejo sami vladati s priveski, ki plešejo, kakor oni žvižgajo. Prečanske pokrajine tvorijo večino, pre- Tekom zadnjih tednov se razvija v organiza čanske pokrajine plačujejo znatno višje davke' cijah SDS v mariborski oblasti živahno življenje, kakor Srbija, prečanske pokrajine so napram Kljub seziji, ki je bila posvečena bolj zabavam Srbiji v vsem zapostavljene in vladajo in ni bila posebno prikladna za netit čn> delo, se nam srbijanski radikali. Žal, s pomočjo ne- je vendar tudi to razvijalo intenzivno v vseh katerih zas.epljenih prečanskih strank, ki delih naše oblasti. Naša dolžnost je, da kratko pljujejo v lastno skledo in pomagajo, da se v registriramo tozadevne dogodke izza našega zad-državi ne uveljavi splošna enakopravnost, ki njega poročila. nerazumljivo je. da plešejo po srbijanskih vi* žah slepo in brez ugovora tudi naši klerikalci. Nečuveno in sramotno je to in mora se maščevati nad izdajicami. Slovenija ječi pod splošno gospodarsko krizo in pod davčno obremenitvijo, a večinska stranka Slovenije je v Beogradu pozabila na slovenske pravice. Sedaj bi bila prilika, da stopijo tudi klerikalci na plan in vržejo srbijansko nadvladje. Brez klerikalcev in bosanskih muslimanov bi radikali ne bili tako samozavestni. A klerikalci so nazadnjaki kakor so nazadnjaki radikali. Enaki ptiči pa vedno skupaj lete. Večina slovenskih volilcev se vedno bolj zaveda, kaj je storila, ko je poslala v Beograd tako nesposobne ljudi, ki se vdinjajo najhujšim nasprotnikom Slovenije. Na klerikalcih je ogromen del krivde, da Slovenija gospodarsko propada in da bo tudi po novem davčnem zakonu še nadalje preobremenjena z davki. Razočaranje med klerikalnimi volilcl je vedno večje in pri prihodnjih volitvah bodo klerikalci videli, da tudi mirno slovensko jejo večje davke, odločilne besede pa ne smejo imeti. Da Srbijanci vodijo tako politiko, je še. ..v.^.., razumljivo, čeprav to početje ni pošteno, a I ljudstvo ni igrača Gibanfe SDS v mariborski oblasti je temelj vsake države in temelj ljudske za-dovoljnosti. Enako podpira radikale tudi del srbijan- V Križevcih pri Ljutomeru je krajevna organizacija SDS, ki šteje danes blizu 50 članov, dne 15. 'anuarja obnovila svoj odbor. Za predsednika skih demokratov, in sicer tako zvanih marin- je porovno izvoljen g. Jakob Senčar. kovičevcev, dočim se davidovičevci kolikor j v Sv. Štefanu pri Šmarju se je vršil občni toliko strinjajo s samostojnimi demokrati in zbor strankine organizacije 22. januarja ob za-radičevci ter zahtevajo koncentracijsko vla-; dovoljivi udeležbi članstva. Organizacija deluje v do. ki naj bi vladala pošteno ter ne dolala težkih razmerah, ker tamošnji g. župnik skuša v razlik med pokrajinami. 2al le. da so davido-1 kali zatreti <-Sako napredno gibanje in zlasti iz-vičevci premalo odločni. Seveda, oni se boje trebiti «Domovino» iz svoje župnije. Vendar se radikalov, ki bi se grdo maščevali nad njimi pa organizacija pod predsedstvom odličnega po svojih znanih nasilnih metodah, s katerimi......... si znajo vedno dobiti večino v Srbiji. Tudi v Srbiji so vedno številnejši glasovi, da je treba enkrat napraviti red v državi. Ako hočemo biti evropska država, se mora kmetovalca g. Janka Koprivca lepo razvija V Št. Ilju v Slovenskih goricah, kjer pred nekaj leti sploh ni bilo mogoče misliti na kakšno napredno gibanje, obstoja danes pod predsedstvom g. Sfiligoja že močna organizacija, ki je nehati nadvladje in se prečanske pokrajine 'zbrala svoje člane na občnem zboiu 29. januarja, ne smejo zapostavljati. To pa se ne bo prej Začasno obsega organizacija tudi še občino Cer- doseglo. dokler ne bodo radikali na tleh in v ropotarnici, kamor edino spadajo no svojem brezmejnem nazadnjaštvu. Cilj vseh strank v državi bi moral biti. da se zlomi radikaiska šak, ki so si jo pri lanskih občinskih volitvah na-prednjaki osvojili, in pa občino Selnico. Organizacija okolica Šmarje pri Jelšah je bila | ustanovljena šele lansko leto, pa je že pri jesen reakcija, ki si že domišljuje. da ie vsakdo, ki skih občinskih volitvah pokazala, da vrši svojo je proti radikalom, tudi proti državi. Radi- nalogo dobro. Za 2. t. m. je sklicala občni zbor, kalija ni država in si večino vzdržuje le z na katerem je sreski tajnik g. Malgaj podal po- nasiliem. rcčilo o položaju. Odboru organizacije predseduje Da so marinkovičevci slični radikalom, se ponovno vrli posestnik in gostilničar g. Martin je izkazalo te dni, ko je Marinkovič dobil Tojnko. mandat za sestavo koncentracijske vlade. Iz načina, kako ie on vodil Dogajanja z raznimi strankami, je jasno razvidno, da je dela! ood enim klobukom z Vukičevičem. voditeliem najbolj nazadnjaške struje med radikali. Klub V Sv. Marjeti na Dravskem polju se je organizacija iz skromnih začetkov pred dvemi leti razvila do danes v močno skupino, ki šteje že nad 50 organiziranih članov. Dne 5. t. m. je imela svoj dobro obiskani občni zbor? na kater 3m je bil za predsednika ponovno izvoljen agilni posestnik in tesar g. Ivan Mendaš. Organizacija, v katere odboru je tudi naš oblastni poslanec g. Joško Finžgar, je pri lanskih občinskih volitvah dosegla odličen uspeh. Zal se je druga napredna skupina po volitvah vezala s klerikalci. Zborovalci so na občnem zboru izrekli zahtevo, da se ukine taksa na šolska naznanila, ter so se tudi odločno izrekli proti nameravani uvedbi šolnine. Gospodarsko in politično društvo za II. okraj v Mariboru, ki je pod tem imenom tvorilo doslej krajevno organizacijo stranke za ta okraj, je za 9. t. m. sklicalo občni zbor ter kot društvo likvidiralo in se pretvorilo v krajevno organizacijo stranke. Šteje danes blizu 200 članov. Za predsednika je bil ponovno izvoljen profesor g. Luka Brolih. V Sv. Barbari v Halozah se je lansko leto pod predsedstvom uglednega kmetovalca g. Franca Jurgeca iz Paradiža ustanovila ena izmed najmlajših strankinih organizacij, katera se pa razvija v eno izmed najtrdnejših organizacij v Halozah. Na občnem zboru 12. t. m. so zborovalci izvolili odbor z dosedanjim predsednikom, odličnim posestnikom g. Franom Jurgcem na čelu. V Jarenini se je istotako 12. t. m. vršil občni zbor naše organizacije, katera je tudi pri lanskih občinskih volitvah kljub velikemu nasprotovanju vsemogočne klerikalije dosegla znaten uspeh. Organizacija šteje že danes nad 40 članov. Ponovno izvoljeni predsednik g. Lubienski je zbo-rovalcem orisal politični položaj in cilje Kmečko-demokratske koalicije. V Žetalah je na občnem zboru tamošnje organizacije 12. t- m. poračal o položaju sreski tajnik g. Malgaj. Tudi ta organizacija pod predsedstvom uglednega kmetovalca in župana g. Simona Ko-larja lepo narašča. V Sv. Barbari t Slovenskih goricah, kier klerikalni prenapeteži pred štirimi leti niti niso pustili do besede g. dr. Pivka, je danes trdna organiza-J iija SDS z nad 50 člani. Dne 12. t. m. so se člani zbrali pri predsedniku g. šabedru, kate-ega so ponovno izvolili. Izrekli so tudi željo po zopetni uvedbi dnevne poštne z vere s Sv. Lenartom, dalje naj bi se cesta skozi občino Zimico v dolgosti 2 km izvedla do broda v Zg. Dupleku! dalje naj bi se cesta v občini Zikarce v dolgosti 1% km skozi Dolge njive zvezala z okrajno cesto Sv. Ru-pert-Ptuj. Izrekli so tudi razne druge želje gospodarskega značaja, katere se bodo sporočile na merodajna mesta. V St. Juriju ob južni železnici je na občnem zboru krajevne organizacije SDS 15. t. m., katerega so se udeležili tudi številni zastopniki SKS, podal poročilo o političnem položaju narodni poslanec g. dr. Pivko. Organizacija je obnovila svoj odbor pod predsedstvom g. Frana Hajnšeka. V St. Pavlo pri Preboldu se je v nedeljo 19. % m. dopoldne vršil pri g. Francu Vedeniku lepo obiskan občni zbor tamošnje krajevne organizacije, na katerem je narodni poslanec g. dr Pivko ob splošni pozornosti zborovalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj pristašev SKS, poročaj o najnovejših političnih dogodkih. Organizacija je obnovila svoj odbor. Ker 6e je prejšnji predsednik g. Pilih pred meseci odselil iz občine, je bil izvoljen za predsednika g. Jernej Zaveljtina, tov. delovodja. Popoldne se je vršil istotako lep občni zbor krajevne organizacije, v Braslovčah pri g. Vran-koviču. Po odobrenju poročil odbora je bil izvoljen nov odbor pod zopetnim predsedstvom župana g. Josipa Omladiča. V odbor so izvoljeni zastopniki vseh vasi obsežnih občin B^aslovče in Polzela. Organizacija šteje danes že nad 150 članov. Radi obsežnosti delokroga se je sklenilo, da se v doglednem času ustanovi za občino Polzelo posebna strankina organizacija. Tudt tu je narodni poslanec g. dr. Pivko podal politično poročilo, za katero je žel burno odobravanje. Sklenilo se je tudi na obeh zborovanjih, v St. Pavlu in v Braslovčah, da se bodo vršila v obeh krajih dne 25. marca od organizacij sklicana zborovanja, na katerih bo strokovnjak predaval o novem davčnem zakonu. Lepo obiskan zbor samostojnih demokratov v Hudi jami Proti kleroradlkalskemu pravilniku za bratovske skladnice in za Žerjavov pravilnik — Za povzdfgo kmetijstva — Vprašanje inozemskih rentnikov naj se reši brez odlašanja V nedeljo 19. t. m. se je vršil redni občni 'zbor krajevne organizacije Sv. Krištof v prostorih g. Videčnika v Hudi jami. Zborovanja se je udeležilo okrog 145 članov, po večini kmetov in rudarjev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem znanega strokovnjaka v so-cijalnlh zadevah g. dr. Bohinjca. Stvarno in obširno poročilo govornika je napravilo na posameznika.najgloblji vtisk. Potrebna je odločna borba proti vsem onim, ki s svojim brezvestnim ravnanjem uničujejo interese delavcev in nižjih slojev. Čuti se potreba za intenzivnejše delovanje članov, posebno za razširjenje «Domovine», pridobivanje članov Itd. Soglasno je bila sprejeta naslednja resolucija; I.) Zbrano članstvo odločno obsoja in protestira proti spremembi pravilnika bratov-skih skladnic, na nodlagi katere se predpisuje 40!etno polnopravno čianstvo. povišanje prispevkov v pokojninski sklad od 5 na 7 odstotkov in znatno znižanje dosedanjih pokojnin. Strankino vodstvo se naproša, da zastavi vse sile za odpravo krivic, katere je napravil novi pravilnik kleroradikalske viade prizade^-tim članom bratovskih skladnic. . K sanaciji bratovskih skladnic naj prispeva država in stavi znatne zneske v proračun po načinu drugih držav. Da bi posledice povojne krize trpeli v največji meri člani, je nesocijalno. ker se nahaja delavstvo v skrajni bedi. Pravilnik, katerega je sestavil minister g dr. Žerjav, naj ostane v veljavi z dodatk- da se najde kritje za povišanje pokojnin staro-upokojencem. Proti socijalnim krivicam, ki so se izvedle za časa dr. Gosarja kot ministra socijalne politike, se naj izvaja stroga kritika potom naših časopisov. — 2.) Vodstvo stranke naj podvzame potrebne korake za oživotvorjenje kmetskih kreditnih zadru". ker je kmetski stan resno ogrožen. Večina posestnikov se nahaja v velikih dolgovih, ki že presegajo v veliki meri vrednost posestva. Ceneni krediti za povzdigo kmetijstva so nujno potrebni, sicer zabrede kmetijstvo še v večjo gospodarsko krizo. — 3.) Ukrene naj se vse potrebno Pri nemških zavarovalnih in naših socijalnih zavodih, da pride čimprei do arbitražne pogodbe med našo državo in Nemčijo. Rentnikom, ki so prejemali rento iz Nemčije, se je renta po prevratu ukinila in živijo delanezmožni brez premoženja in dohodkov v največji bedi. Kakor so se slične pogodbe med Madžarsko. Avstrijo in Češkoslovaško na eni ter našo državo na drugi strani že izvršile, naj se to pereče vprašanie uredi tudi z Nemčijo. Strankino vodstvo naj proti zavlačevanju tega vprašanja izvaja odločno kritiko. — 4.) Strankino vodstvo naj skuša izvesti misel za ustanovitev splošnega družinskega zavarovanja, in to v tem smislu, da prispeva delodajalec dve tretjini, delojemalec pa eno tretjino v tozadevni zavarovalni fond. Delavske dmžine se nahajajo v bednem položaju, zaradi pičlih dohodkov niso v stanu si nabavljati najpotrebnejše življen-ske potrebščine. Izvedba družinskega zavarovanja je zaradi sedanjega in pretečega so-cijalnega položaja de!avcev nujno potrebna. Zbrano članstvo izreka vodstvu stranke SDS popolno zaupanje in je prepričano, da bo vodstvo ukrenilo vse potrebno, da se krivice, storjene za časa kleroradikalske vlade, v prid vseh prizadetih slojev« čimprej odpravijo. Po raznih formalnostih se je izvolil naslednji odbor: predsednik Anton Pečnik.podpredsednik Zvonko Kajtna. tainik Josip Kap-la, blagajnik Vojteh Hribar: odborniki: Franc Šopar, Josip Majer. Ivan Cencelj. Peter Pod-bevšek, Jože Krivec. Franjo Šuhelj, Jakob Zelič, Fran Koblič. Miha Užmah. Miha Zdouc. Jože Jenčič, Ivan C viki. Anton Kokal. Franc Knez, Albert Sipek. Anton fience. Josip Hor- Soteščan: V vrtincih usode (Povest nesrečne žene.) (Dalje.) Deoele solze so ji zalile besedo. Obraz si je zakrila z rokami ter je pretresljivo za-i plakala. »Ubožica,* so jo milovale ženice iz okolice, ki so prodajale radovednost. «Tako se obnaša, kdor trpi po nedolžnem ...» »Po krivdi zakonolomca.* je dostavila Leonora, ki je čula pomilovalne opazke. Srdito je zvila listine ter jih je vrgla grofu v obraz. »Tukaj jih imaš, krivičnik!* se je ponovno razvnela. »Povem ti pa. da ne bom mirovala prej. dokler ne najdem pravih papirjev in tedaj bom neizprosna v svojih zahtevah pred brezvestnimi sleparji. Borim se zase in za svojega otroka.* •Odstranite jo,* je Tulipan namignil služabniku, ki je čakal na njegovo naročilo. Služabnik jo je zgrabil za rame ter jo je Vlekel s prizorišča. Ljudstvo se je razdelilo v dva tabora: nekaj jih je držalo z Leonoro, drugi pa so soglašali z graščakom. Nastalo je splošno prerekanje in zmešnjava. »Stoj!* je zagrmelo ko strela iz vrste plemenitih povabljencev. Mlad plemič je razmikal množico, hitel je na pomoč preganjani Leonori. »Izpusti jo!» je zapovedal strežniku in potegnil sablo. »Zabodel te bom. ako se je ponovno dotakneš.* »Emil, ali noriš?® so planili pred plemiča njegovi tovariši. «Pomisli, za koga se zavzemaš!« . «PremisliI sem in vem. kaj delam,* jih je pehal od sebe. »Žena je govorila resnico, zato jo moram braniti.« «Tvoje počenjanje ni plemenito,® ga je posvaril njegov prijatelj. »Pomagati zatiranim ni sramota,* ga ie zavrnil. «Močnejši mora podpirati slabotnika, to je plemenito.* «0dnehaj, sicer se boš kesaL* mu je grof Tulipan ošabno zapretil. «Nikdar!» je porasel pred grofom. »Tukaj mi zapoveduje vest, kateri sem pripravljen dati odgovor.* Branilca preganjane Leonore je obkrožila gruča plemenitih tovarišev, ki so zahtevali, naj opusti nečastno ravnanje, ob grofu pa so se trli podložni okoličani, poizvedujoči, zakaj zagovarja povabljenec sramotilko plemenitega graščaka. «Kakor vidite, bi rad preprečil poroko.* je Tulipan razlagal s prisiljenim nasmeškom. »Emil, plemeniti Turničan, je bivši častilec moje hčerke, ki ga je na mojo željo odklonila.* »Kaj govoričiš?* se je Emil zadri nad grofom, ko je slišal njegovo pojasnjevanje. Vnovič je potegnil sablo ter jo je zavihtel nad njegovo glavo. »Emil, miruj!* so kričali svatje. »Tukaj ni mesto za bojevanje * Tudi grof je zgrabil meč ter ga je dvignil nad nasprotnika. Svatie in občinstvo ju je komaj zadržalo« da se nista udarila. «Poroka se bo vzlic temu sklenila.* je pihal Tulipan pred razdraženim plemičem. «Nobena sila je ne bo razdrla.* Mladenič ga je zaničljivo pogledal, vtaknil je meč v nožnico, poslovil se ie od tovarišev ter se je odpravil k neznanki. »Poj-diva!» ji je namignil. »Tukaj sva opravila, drugod bova iskala pravice. Povsod vam bom branitelj. pomočnik in svetovalec.* —-Prijateljsko ji je ponudil desnico ter jo je od-vedel z dvorišča za obzidje, kjer ji je pomagal na voz. s katerim sta se odpeljala. «Pozivam te na dvoboj!* ie graščak Lam-bert tulil za odhajajočim vozom. »S krvjo boš opral to dejanje in potem naj sodišče izreče končno obsodbo.* Ponosno se je vzravnal pred ljudstvom po teh besedah, na kar se je priklonil svatom, katerim se je oprostil zaradi neprijetnega motenja. Zopet so stopili v vrsto in odšli v kapelico. Ženin in nevesta sta pokleknila pred oltarček, poroka se je pričela. Po končanem cerkvenem obredu je sledilo razkošno ženitovanje z zvenečimi napitni-cami, čestitkami in pokloni. Obrazi plemenitih povabljencev so žareli veselja, v srcih pa so se še vedno poznalj vtisi odigranega dogodka, ki jih vse grofovo prizadevanje ni moglo izbrisati. Vsaka graščakova kretnja je oznanjala prisiljenost in nezadovoljstvo, z nevestinega obličja je odsevala duševna potrtost. Trudila se je. da bi vsaj na videz mogla ohraniti mir in veselost. a nobena zabava je nI mogla razvedriti, še pred polnočjo se je poslovila od svatov, dočim je ženin ostal pri njih v slavnostni dvorani. - «domovina» jak in Karel Golob. Novoizvoljeni odbor jamči. da bo s svojo požrtvovalnostjo vsestransko ščitil interese občine Sv. Krištof. Pri občnem zboru se je priglasilo 16 novih naročnikov na «Domovino», kar pomeni, da bo v dosedanji klerikalni občini zavladala napredna misel. Politični pregled V Beogradu se vrste dogodki za dogodki, sestavlja se vlada, a se nc sestavi. Po Vuki-čeviču je dobil mandat za sestavo koncentracijske vlade Marlnkovič. ki tudi nI uspel in je najbrže mandat že odložil, ko pišemo te vrste. Marinkovlčeva pogajanja z raznimi strankami so bila tako ne-re'sna, da se je takoj videlo, da mu ni za koncentracijo ter da dela skupno z Vukičevi-čem, ki na vsak način hoče imeti vlado, v kateri bi radikali In morda še marinkovi-čevci kakor doslej imeli prvo in zadnlo besedo. Radikalija hlepi po srbijanskem nad-vladju in je v te svoje cilje, žal. vpregla celo manjše prečanske stranke, zlasti pa naše klerikalce. Klerikalci trobljo v protiprečanski radikalski rog in se mi zastonj vprašujemo, zakaj so klerikalci tako uslužni radikalom, od katerih doslej Še niso izbi,i nlkakih koristi za Slovenijo. Celo za novi davčni zakon, ki je krivičen za prečanstvo, so naši klerikalci glasovali z radikali. Zdi se, da klerikalci naravnost silijo v pogubo In da se na vsak način hočejo uničiti ali pa vodijo svojo blazno politiko v domnevi, da slovensko ljudstvo ni dovolj razsodno. Bodočnost bo pokazala, da tudi mirni Slovenci ne preneso vsega. V zunanjem svetu ni mnogo dogodkov. Veliko senzacijo je povzročil ruski predlog za oooolno razorožitev tekom štirih let. Stavila je Rusija zadevni predlog glavnemu tajništvu Društva narodov. Predlog pred- V samoti l'čne grajske sobice se je njena otožnost spremenila v temno obupnost. Strgala si je z g.ave poročni venec, vrgla ga ie na tla in pohodila. Nato je odložila belo sva-tovsko obleko, glasno je vzdihnila in položila roko na srce. Curkoma so se ji vlile solze po bledem licu. »Prodali so me, moja mladost je pokopana,* je bridko zaihteJa. Vroča solza ji ie kanila na poročni prstan — znamenje njenega suženjstva in trpljenja. »Oh, da nisem poslušala nesrečne Leo-nore!* se je zvijala v grenkem kesanju. »Namesto v varno pristanišče sem prispela na razburkano morje, čolnič mojega življenja je Izročen valovom in viharjem. Kje si. moj krmar, da me povedeš do rešilnega obrežja 1» II. V predmestje nekega mesta je pridrdrala Imenitna kočija s plemičem Emilom in gospo Leonoro. Emil ji je pomagal izstopiti, za kar «nu je hvaležno stisnila desnico in hotela oditi. »Ali že odhajate?* jo je skušal zadržati. »Nimam besed, da bi se ti dostojno zahvalila. Sram me je svojega uboštva. Kako rada bi te obdarila zaradi pogumnega dejanja.* «Ne govorite o zahvali. Zavest, da sem pomagal siroti, mi je bogato plačilo. Kje nameravate prenočiti?* Leonora je zardela, po kratkem molku mu je pokazala na preprosto gostilno. »Tam ni primeren kraiza daljše biv~"*xe.» jI je odsvetoval. »Ali ne mislite počakati tukaj glavne razprave?* «Ne vem, ali bi kazalo uvesti sodno po- gt. 8 " videva popolno razorožitev, ki bi se postopno izvajala in dovršila v četrtem letu. Jasno pa je, da pri današnjih razmerah ni misliti na izvršitev tega predloga, ker je na svetu še preveč držav, ki rade rožljajo s sabljami. GORNJI LOGATEC. V nedeljo se je poročil v Zagrebu tukajšnji gostilničar g. Pero Antičevič s svojo rojakinjo gdč. Mikico Marjanovo iz Jelše na otoku Hvaru. Mlademu paru iskreno čestitamo in želimo vso srečo! — Sokolova maškarada je privabila v Sokolski dom toliko ljudi, da l i bila prostorna dvorana z galerijo vred kmalu premajhna. Prijatelji iz Hotederšice in Dolnjega Logatca so se v lepem številu odzvali našemu vabilu. Maske so bile lope in originalne. Razpoloženje odlično. Le težko je bilo iti narazen. Samo ob sebi je umevno, da smo izvolili tudi Miss Logatec. Seveda ne brez zamer. ŽIROVNICA. Minuli teden ste poročali, da je SLS priredila v svrho kljubovanja delavskemu društvu veselico v Prosvetnem domu. Medtem, ko je bila delavska veselica sijajno obiskana, je moral nekdo Prosvetnemu društvu založiti denar, da so mogli plačati godbo z Jesenic. Isto se je ponovilo zadnjo nedeljo, ko je priredPo Pevsk > in tamburaško društvo cStol» svojo običajno predpustno veselico v obliki kmečke svatbe. Člani klerikalnega društva sami niso do petka zvečer vedeli, da bo v nedeljo igra, kajti vabila za to prireditev je razposlal g. kaplan šele v soboto. Tokrat pa se je še temeljiteje urezal, dasi je pozval v zadnjem trenutka godbo iz Ljubljane, obstoječo iz treh mož. Vsa fara je bila na cesti, da je opazovala sprevod svatov društva cStob, medtem ko je bilo v dvorani pri igri samo nekaj ženic. Še pristašem SLS takšno početje ne prija. RIMSKE TOPLICE. (Smrtna kosi). V četrtek 16. t. m. je umrla na Globokem po dolgi težki bolezni ga. Marija Paradižnikova, soproga pro-govnega paznika v pokoju. Udeležba na sobotnem pogrebu je jasno pokazala, kako spoštovana je bila pokojnica, ki je bila vzorna gospodinja in mati. Naj v miru počiva, preostalim naše sožalje! RIMSKE TOPLICE-ŠMARJETA. Naš mladi sokolski odsek je imel prošlo nedeljo svoj 1. letni stopanje? Kako naj dokažem, ako so mi ponarejene listine. Na kaj naj se sklicujem?* »Na onega, ki je Izdal poročni list in krstni list vašemu otroku.* »Ne morem, ker je umrl...» »Vseeno. Listine so vpisane v zapisnik v njegovem uradu.* »Ne verjamem. Mož, ki jih je izdelal, ni bil uradnik, imel je le zasebno pisarno.* »Potem ni drugega izhoda kakor uvedba sodnega postopanja. Dal vam bom naslov svojega prijatelja, ki je izkušen odvetnik. Ta vam bo brezp.ačno pomagal. Kje imate svojega otroka?* »V mestu pri znani osebi.* «No, potem si morate pač priskrbeti primernejše stanovanje. Na žalost, vam ga ne morem poiskati.* — Dal ji je zavitek z denarjem in z odvetnikovim naslovom, pod katerega je v naglici napisal kratko priporočilo. «Najemite si stanovanje pri .Zvezdi',* ji je pokazal ob razstanku na boljšo gostilno. »Tam vas bom jutri obiskal, želim namreč videti vašega otroka in dognati, komu je podoben. Ako ste v denarni zadregi, računajte na mojo podporo!* 0 Pomignll je vozniku, naj odpelje nesreč-nico k «Zvezdi» na prenočišče, sam pa se je odpeljal z drugim vozom proti domu. Zaprl se Je v sobo in spustil v naslonjač. »Vse je minulo!* se mu je Izvilo Iz srčne glo-bočine. »Za vse življenje se je zvezala z nJim. ki je ne ljubi in je ne bo mogel ljubiti. Prodaia se mu je za denar, za mrtvo kovino, ki ji bo kmalu v pogubo. .Vredna je, da jo vržem Iz spomina.*. • postavljeno na slovensko postajo): pšenica: baška 390 do 392 50 Din, slavonska 380 do 387 50 dinarja; t u r 9 č i c a: 287 50 do 305 Din; oves: baški 300 Din; moka <0»: 530 do 535 Din. ŽIVINA. Kupčijski položaj v glavnem nespremenjen. Le izvoz je morda za malenkost slabši. Cene na slovenskih sejmih brez bistvenih sprememb. HMELJ. Položaj na inozemskih tržiščih brez sprememb. ___ Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo 16. t m. v valutah: 1 ameriški dolar za 5622 do 56*42 Din: dne 21. L m. pa v d e v i z a h: 100 nemških mark za 1357 25 do 1360*25 Din; 100 madžarskih pengov za 995*07 Din; 100 avstrijskih šilingov za 800*40 do 803*40 dinarja; 1 ameriški dolar za 56*91 Din; 100 francoskih frankov za 222*89 do 224*89 dinarja; 100 češkoslovaških kron za 168*39 do 169*19 dinarja; i00 italijanskih lir za 300*55 do 302 55 Dii\, Sejmi 24. februarja: Moravče (okraj Kamnik), Bučka, Laško, Zubna, Cermošnjice, Lesce (okraj Radovljica), Slovenska Bistrica, Kozje, Rogatec. 25. februarja: Boštanj, Cerknica (okraj Logatec), Beltinci. 27. februarja: Vrhnika, Toplice (okraj Novo mesto). 1. marca: Planina (okraj Brežice), Videm (okraj Litija), Nova vas (okraj Logatec), Konjice, Marenberg. 2. marca: Veliki Cirnik. 3. marca: Vransko, Oplotnica, Vuzenica, Koprivnica. voščila. Veš. ko sem še v tejle vasi životaril, sva se precej dobro razumela.* Boštjanova harmonika je utihnila, a za-bavljač je drzno nadaljeval: «No, saj ni ostalo brez vsega!» «Molči, otrok je moj, da boš vedel*. je kriknil Boštjan in vstal. «Tvoj, ha. ha. trapa, ali si ob pamet, kako neki*. se je drl pijani krojač, a že naslednji trenutek je zajavkal in se pograbil za ramo. Boštjan je namreč dvignil nad njim harmoniko. ki je divje zakričala in lopnila krojača po hrbtu. Krojač se je zvijal od bolečine, med gosti je nastal nemir, a udarjeni šivankar je vpil: «Ti si hudič, tvoja harmonika zna gosti tudi po hrbtu, pošteno sem jo skupil.* Gostje so se jeli smejati, a Boštjan je resno dejal: «Za enkrat sem te poučil, da boš drugič vedel pustiti mojo ženo in otroka pri miru. Da veš. otrok je moj. ali razumeš, moj je in od nikogar drugega*, je zavpil Boštjan in pobral harmoniko. Tedaj se je v možganih pijanega krojača zasvitalo: «Godec jo ima res rad. žrtvuje se. sramoto hoče zbrisati z nje.* Hipno se je začutil krojač ponižanega pred godcem, skoro sram ga je postalo ob misli, da ta človek skrbi z vso vnemo za otroka, ki je zanj tuj. a on, ki je res Tomažkov oče. se ne zmeni zanj. Boštjan se pa za krojača ni zmenil, mirno se je spet naslonil na stol in zaigral svatom novo pesem. Ko je trkala na okna jutranja zarja, so se nekateri svatje poslovili. Tudi godec ie zadel svojo harmoniko in počasi odšel proti domu. = Stran 5 -------- I Kratke vesti i = Zborovanje živinorejcev v Kamnika bo priredil živinorejski odsek okrajne blagajne za kamniški sodni okraj 26. t. m. ob pol desetih v prostorih Kamniškega doma. K obilni udeležbi so vabijo zavedni živinorejci. = Za brdske živinorejce. Zborovanje živinorejcev s predavanjem bo priredil živinorejski odsek za sodni okraj Brdo 3. marca t. 1. ob pol 15. v prostorih Društvenga doma na Brdu. K obilni udeležbi se vabijo živinorejci. I DOMAČE NOVOSTI * Nabiranje novih naročnikov za «Domovino> prav lepo napreduje. Najlepša hvala vsem našim prijateljem in prijateljicam, ki se žrtvujejo za dobro stvar. Prosimo samo, da se delo za razširjenje našega priljubljenega lista nadaljuje bre* prenehanja. Vsak naš prijatelj in vsaka naša prijateljica naj se odzove našemu pozivu vsaj z enim -ovopridobljenim naročnikom. Glejte tudi na to, da bo novi naročnik takoj tudi plačal vsaj del naročnine. Dosedanje naročnike in naročnice prosimo, da ne zastajajo s poravnavanjem naročnine. «Zvestoba za zvestobo, bodi naše geslo. * Naša kraljica v Bukarešti. Kraljica Marija je 19. t. m. s prestolonaslednikom Petrom in princem Tomislavom v spremstvu kneginje Olge odpotovala v Bukarešto. Zatrjuje se, da je njeno potovanje v Bukarešto v zvezi s skorajšnjo zaroko romunske princese Ileane.. * Proslava desetletnice mornariškega upora. V Dubrovniškem sokolskem društvu se je vršila 19. t. m. spominska svečanost desetletnice upora jugoslovenskih in češkoslovaških mornarjev na vojnih ladjah bivše Avstro-Ogrske. Proslave so se udeležili tudi zastopniki Češkoslovaške *251etnica Zveze obrtnih zadrug. Kakor poroča za nas mrtvi*, je odvrnil Boštjan. «Res je, prav imaš, ampak bala sem se zaradi tebe; ta človek ima jezik, ki zastruplja«, je dahnila Marina. Boštjan se je skrbno ozrl po ženi in otroku, se prijazno nasmehnfl In vpihnil luč. Pod oknom je pa stal krojač. Začuti! je v sebi dolgočasno samoto, ki se je zaradi prečute noči v njem še stopnjevala. Udaril se je s pestjo po čelu in siknil: «Temu godcu sem prepustil svojo srečo, sam je nisem znal ceniti, zavrgel sem jo. Z Bogom. Marina!*: Boštjan je živel srečno in zadovoljno s svojo ženo ter dosledno in pošteno ni pustil nikdar reči niti besedice zleea čez nieno čast ekih) in 9432 umrlih. Umrlo je po "»arosti do B let 2699 oseb, od 5 do 15 let 258, od 15 do 30 let 810, od 30 do 50 let 2057 in v starosti nad 70 let 2620 oseb. Največ oseb, in sicer 1367, je umrlo za tuberkulozo, 650 za prirojeno življeusko slabostjo, 732 za pljučnico, 525 za srčno napako, 431 za kapjo, 302 zaradi novih tvorb zločeslega značaja, 170 za raznimi infekcijskimi boleznimi, 62 za boleznimi na ranah, 24 za difterijo, 67 za dušlji-vim kašljem, 31 za škrlalinko, 20 za ošpicami, BI za trebušnim legarjem, 44 za grižo, 84 za kolero inflatum, 16 za otročniško vročico, 2 osebi pa zaradi prenosne živalske bolezni. 245 oseb je umrlo zaradi slučajne smrtne nezgode, samomor pa je izvršilo 83 oseb: obesilo se jih jo 40, zastrupilo 15, utopilo 14, ustrelilo 11, v zaporu se je obesila 1 oseba, zabodla 1, zaradi zareze z britvijo pa je izkrvavela 1 oseba. Umorjenih je kilo 20 oseb, in sicei: umorjene so bile 4 osebe, ubitih je bilo 5, ustreljenih 6, zabodene v te-pežu 3, ubite v tepežu 4, razbojniško ubita s sekiro 1, z bencinom politi in zažgani 2, obešena je bila 1, dete pa so umorile 3 nezakonske matere. * Nova cesta iz Št. Ilja proti Mariji Snežni je že nekaj časa izročena prometu in se kmetje pritožujejo, da je po njej težko voziti z govejo živino, ker je vrhu ceste samo debel in oster prodec. Prebivalstvo prosi oblastni odbor, naj d 6 nasuti več peska. ! * Zlata poroka. V nedeljo 12. t. m. sta v Gornjem gradu obhajala zlato poroko v ožjem krogu najbližjih sorodnikov zakonca posestnik Ivan Trepel ter njegova soproga Marija, rojena Ver-totova. Oba sta za svoja leta dobro ohranjena. Poročila sta se 10. februarja 1878. ter izhaja iz njiju zakona 10 otrok, od katerih je danes živih še 6. Še mnoga letal * Pomlad bo kmalu. Te dni je bil *sv. Valentin, ki ima ključe od korenin*. No, in res je baš te dni začelo solnce topleje sijati. Narava te že pričenja buditi in ptice se že oglašajo. Vendar pa je februar še zelo opasen in bi nikakor iie bilo želeti, da bi se narava prehitro zbudila. ; • Šaljiv lisi . Prejeli smo: Novi ljubljanski šaljivi list «Skovir> se že precej uveljavlja, kar je znamenje, da tudi Slovenci potrebujemo lahkega razvedrilnega štiva v našem jeziku. Opozarjamo na opozarjamo tudi naše rojake v Zedinjenih državah, Kanadi, Franciji, Nemčiji i 11 drugod. Naroča se na naslov: Uprava , Prešernova ulica 54 n Ljubljani Stane broširana 35 Din, vezana pa 45 Din brez poštnine. * Strašna lakota v Dalmaciji. Na otoku Braču in v okolici Knina vlada strašna lakota. V neki ^asi so zadnje dni umrli trije ljudje zaradi pomanjkanja V več vaseh na otoku Braču vlada iako silna lakota, da so šolski otroci podobni > kostnjakom. Enako žalostne razmere so v mno-■>ih drugih krajih Dalmacije in Hercegovine. Naj- aUistnejše pa je, da je umiranje zaradi lakote . ugoče v državi, ki izvaža velike množine kmetijskih pridelkov. * Smreka ubila mladeniča. Od Sv. Duha pri Dravogradu nam pišejo: 201etni posestnikov sin Matevž Okrogelnik, po domače Jamnikov pri Sv. Duhu pri Dravogradu, in še neki drugi delavec sta v torek 14. t. m. šla podirat smreke. Ko sta drugo smreko do polovice nažagala, je potegnil veter ter zanesel smreko na drugo stran. Smreka je padla in pokopala pod sabo Matevža, ki mu je zdrobila prsi. Matevž je bil v trenutku mrtev. Ponesrečenec je bil še prejšnji večer zelo vesel in zabaven, a drugi večer je ležal že na mrtvaškem odru. Lansko leto je bil pri naboru in bi moral letos odriniti k vojakom. Bil je pošten fant; nikoli ni-bilo slišati o njem kaj slabega, zaradi česar so ga imeli vsi radi. V svojih cvetočih 20 letih je moral leči v prezgodnji grob. Naj mu bo žemljica lahka! Njegov oče Valentin Je obhajal žalosten god, ker se je nesreča zgo- splošno bolnico. * Pozor pred sleparjem. Zadnje čase jc zopet nastopati med občinstvom našim in : v skim varnostnim oblastvom dobro znpni : Uhl. To pot se predstavlja kot zastopnik t Julija Meinla. Mariborska policija opozarja nost, da ne naseda sleparju. * Kozolec je zažgal. V nedeljo se je ig:a 71etni dečko Leopold F. iz Sela pri Ljubljaui družbi še nekega dečka pod kozolcem posestnika Dimnika v Mostah. Polde je med igro nenadoma privlekel na dan vžigalice ter jih jel Jrgniti ob škatlico. Gorečo vžigalico je nato vtaknil v kup krme na tleh in naenkrat je bd v ognju ves kozolec. Nastala je velika nevarnost za sosednje gospodarsko poslopje, vendar so ogenj omejili na lice mesta prihiteli moščanski gasilci * Kolesar povozil šolarja. V nedeljo je v Središču ob Dravi nepreviden kolesar povozil letnega fanta Karla Šavora ter mu zlomd nogo Kolesar je bil iz Medjimurja ter jo je hotel po nesreči takoj pobrisati, vendar ga je redar še pravočasno aretiral. * Sumljiv potnik. V sredo zvečer 6e je neki potnik zabaval v Toplicah pri Zagorju s tremi dekleti, ki jim je obljubljal dobre službe v Zagrebu. Aretiran je izjavil, da je doma iz Hrastnika in da zastopa neko firmo iz Ljubljane. * Velik pretep na Vodah pri Trbovljah. V sredo, ko je bil plačilni dan, je več razgrajačev vdrlo v Delavski dom, kjer so izzvali prepir, tekom katerega sta bila ranjena z nožem krčmar g. T. in neki rudar. Ko so prišli stražniki, so tudi te napadli. Priti so morali na pomoč orožniki, ki so razgrajače aretirali in odvedli v sodne zapore v Laško. * Posknšen umor. Nedavno zvečer je nena doma prenehal v Središču ob Dravi električni tok in naenkrat je bil ves trg v temi. Kake četrt ure za tem se je raznesel glas, da gori pri posestniku Krničarju na Grabah. Zares je gorelo njegovo gospodarsko poslopje. Gasilska društva iz Središča, Grab in Obreža so hitro stopila v Z dvema prijateljema, Rusom Vasilijem Grbonovom in Latišem Jakobom Rungajnom, torej sklenemo, da odrinemo v Aldan, pokrajino z enako imenovano reko, severno od Amurja, med reko Leno in Ohotskim morjem. To sem storil tem rajši, ker sem poznal oba tovariša kot poštenjaka, zanesljiva človeka, ki so jima bile seveda prav dobro znane razmere v teh krajih. Bil pa jc Grbonov kozaški kmet, a Rungajn po poklicu mehanik, v resnici pa večni lovec. Težko mi je bilo zapustiti prijazni Blago-veščensk. Mesto šteje kakih petdeset tisoč prebivalcev, ki so po stanu večinoma kmetje in trgovci. Okolica je lepa. Bogata in raz-sežna so polja in temni sozdovi. Glavni pridelek je pšenica, ki jo tudi izvažajo. Enako izvažajo dokaj mesa. Zelo je razvita trgovina s kožuhovino, zlatom in lesom. Splošno vlada v mestu blagostanje, kakršnega si naš človek ne more predstavljati, ako sliši govoriti o Sibiriji ali Daljnem vzhodu. Prebivalci, dasi versko in narodnostno mešani, so prijazni in ljubeznivi ljudje, tako da se jih tujec kmalu privadi in se sprijazni ž njimi. Kadar mislim na to mesto, mislim nanj z nekšno toploto in, skoraj bi dejal, z domotožjem. Kajti tam sem povsod naletel na gostoljubnost, nehlinjeno prijaznost in usluž-nost, nikjer pa na lokavost. Po veri prevladujejo pravoslavni. Zato je v mestu tudi več pravoslavnih cerkva. Poleg tega imajo tudi katoliki — Poljaki — svojo cerkev, dasi jih ni mnogo, ter židje svojo sinagogo. Razen teh imajo svoja svetišča (molebne im pravijo) razne verske sekte: vialakani, baptisti, dijhoborci. K njim se še povrnemo pozneje. Po narodnosti imajo večino Rusi. Poleg njih je kakih deset odstotkov Kitajcev, ki so v prvi vrsti in skoraj izključno sami trgovci. Dalje so Japonci, Angleži in Amerikanci, ki jih privablja sem zlato in razne koncesije. Nekaj malega je tudi Tatarov in Poljakov in seveda židovskega življa. ki ga na vzhodu menda nikjer ne manjka. Prebivalstvo je inteligentno in zelo na-obraženo; kajti jedro sibirskih naselbin so stvorili politični izgnanci in kaznjenci, ki jih je carski režim pregnal iz evropske Rusije semkaj. Mnogo jih je med njimi, ki so se v nove razmere tako vživeli, da smatrajo zdaj Sibirijo, kamor so morali za kazen, za svojo pravo domovino. Tako je carizem s preganjanjem sebi nasprotnega življa vršil tudi veliko dobro delo: naselil in odprl je prometu in civilizaciji prostrane pokrajine, polne neprecenljivih zakladov. Zemlja v teh krajih ni ob rekah samo zelo rodovitna, ampak ima tudi prekrasne gozdove, a v svojem naročju hrani nebroj rud in rudnin. Nahaja se todi polno železa, svinca, grafita, premoga, vendar za enkrat še ni mogoče vsega tega prav izkoriščati, ker manjka prometnih zvez in pa potrebnega kapitala. O tem bogastvu priča v Biagoveščensku zlasti muzej s svojo prekrasno zbirko rud in rudnin. : f,-^,-.^. Tudi za šole je preskrbljeno. Poleg ljudskih šol ima Blagoveščensk gimnazijo, realno učilišče, a razne verske sekte vzdržujejo še svoje verske šole. V mestu je lepo gledališče, a za razvedrilo in zabavo je poskrbljeno z dvema kinoma. Najlepši del vsega mesta je pač široka nabrežna ulica ob Amurju. Tam se razvija najbolj pestro življenje, cvete trgovina in valovi promet, da je veselje. V zimskem času je tu zbranih včasih do 240 parnikov, med njimi zlasti lepi in veličastni oni volškega tipa (z reke Volge) do 2000 tonaže in še čez. Pogled na to pestro «povodno mesto» je naravnost veličasten in zapusti v tujcu tako močan vtisk, da ga pač nikdar več ne pozabi. Amur je namreč že todi po dva do tri kilo* metre širok, a pozneje, od Habarovska dalje proti morju in blizu izliva doseže celo veličastno širino do sedem kilometrov, tako da plujejo po strugi celo veliki prekooceanski parniki. V Biagoveščensku je bil tudi državni zavod za govedorejo ln konjerejo. Gojili so govedo švicarske pasme in angleške konje, tako da je bilo že pri kmetih poleg domačega, mršavega in majhnega goveda videti tudi švicarsko živino in iskre angleške konje poleg domačih, ki so majhni in skromni. Dasi je Blagoveščensk postaja mandžur-ske železnice, se vendar razvija glavni promet po vodi, po reki Amur in njenih pritokih. Na eni stran! je transport blaga po vodi mnogo cenejši, po drugi strani pa seveda man-džurska železnica daleko ne bi zadostovala; za živahno prometno gibanje v teh krajih.' Rečna plovba je zelo razvita. Mene so zanimali zlasti tako zvani «boks!rnikl», nekaki parniki-vlačilci, Id vlečejo s seboj po tri h* celo do pet «barž». Barža je tovorna ladja, 15 do 20 metrov dolga in po kakih 10 metrov š!ioka. a brez lastnih strojev. a? ' 'Qalie prihodnjič.} akcijo in požar je bil kmalu omejen. Okoli polnoči je zopet tudi zasvetila električna luč. Naslednjega dne zjutraj je našel nadzornik daljnovoda falske elektrarne g. Ivan Remc na vodu, ki vodi do mlinske industrije Jak. Zadravca, viseti kos lesa, na katerem je bila navezana žica. Ta kos lesa je bil prejšnji večer vržen preko električnega voda in posledica stika je bila, da se je trg naenkrat znašel v temi. Kmalu po tej najdbi se je oglasila na orožniški postaji delavka Marija Krnjakova in prijavila, da jo je prejšnji večer zvabil delavec Joža Klobučar na polje, vrgel kos lesa, na katerem je bila navezana žica, preko električnega voda, in jo nagovoril, da je z roko prijela za žico. Krnjakova je ubogala. Zabliskalo se ji je pred očmi in jo strahovito streslo, na kar se je onesvestila in padla po tleh, Klobučar pa je zbežal. Na podlagi njene ovadbe je bil Klobučar takoj aretiran. Marija Krnjakova ga obdol-žuje, da jo je hotel s pomočjo električnega toka spraviti v smrt, in sicer zaradi tega, ker ji dolguje 3000 Din, pa se je hotel na ta način znebiti upnice. Orožništvo vodi z vso marljivostjo nadaljnjo preiskavo. Osumljeni Klobučar trdovratno zanika vsako krivdo. * Z nožem pod srce. Te dni so popivali domači fantje v gostilni Podkrižnik pri Hočah. Seveda popivanje ni ostalo brez prepiranja in pretepanja. Največ jih je skupil Franc Cveček, 241et-ni posestniški sin s Selniškega Pohorja, ki ga je Miroslav Repnik sunil z nožem v levo stran prsi in mu prizadejal težko rano. * Tatvina tobaka. V Domžalah sc> vlomili neznani tatovi v trafiko Ivane Japljeve in ji odnesli veliko množino tobaka za cigarete in pipo, yeč sto zavojčkov cigaretnih papirčkov, cigar in cigaret in nekaj drobiža. * Meso t šupnišču jim je dišalo. V šmarjeti pri Rimskih Toplicah so tatovi izpodkopali zid v župnišče, vlomili v shrambo in odnesli iz nje vse meso in slanino. Za tatovi ni sledu. * Zlobno poškodovanje. V Radečah pri Zidanem mostu so neznani zlikovci vlomili v avto-garažo g. černeta ter mu na dveh avtomobilih razrezali vse sedeže in gumijeva kolesa. Škoda znaša nad 30.000 Din. Gre bržkone za maščevalnost. * Roparski napad pri Norem mestu. Te dn' se je vračal iz Novega mesta proti svojemu domu v Gotno vas 591etni Janez Cečelič, dninar posestnika in mlinarja Bona v Gotni vasi. Na nekem ovinku pa ga je napadel neznan moški in ga trikrat udaril po glavi. Cečelič se je takoj zgrudil. Ker se v hipni omotici ni ganil, je napadalec očividno mislil, da Je mrtev. Prebrskal mu je vse iepe in iskal po denarju. Ker pa ni našel primernega plena, je svojo žrtev jezno sUnil z nogo ter nato Izginil v temno noč- O napadalcu zaenkrat ni nobenega sledu. * Zaradi težke telesne poškodbe je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen na štiri tedne ječe 251etni Franc Pečnik, čevljarski pomočnik iz Koprivnice. V Trbovljah je slučajno naletel na neki pretep, v katerega je takoj posegel. Njegov nasprotnik se je umaknil ter ga izzival za neko ograio z gnojnimi vilami. Zaradi tega je obdolženec odtrgal od bližnjega plota lato ter jo zalučal proti nasprotniku. Ta jo je pobral in jo vrgel zopet nazaj, na kar je obtoženi Pečnik pobral velik kamen ter ga vrgel izzlvajočemu naravnost v čeljust tako, da se je poškodovanec pri priči zgrudil na tla. * Roparski umor. V januarju je v Slamni gori ■ubil in oropal neki Marko Frkovič, rodom iz Like, rojaka Jožefa ŠeŠka. Ropar ga je ustrelil v gozdu s karabinko, na kar mu je vzel žepno uro, zimsko suknjo in druge predmete. t • Poboj na Grosupljem. cPri Rusu» na Grosupljem se je vršila domača veselica. Po končani veselici so se odpravili čevljarski mojster France Perne, posestnik Anton Omahen ter posestnik Janez Strubelj skupno proti domu. Ko so stopali y živahnem pomenku po cesti, so jih na samoti nenadoma zahrbtno napadli fantje s Perovega, ki so nameravali napasti fante iz vasi Blatno. V pijanosti pa so se zmotili in so jeli udrihati po mirnih možeh. Vsi trije napadenci bili močno oklam, najhuje pa Janez Strubelj, ki je ranjen na glavi, na rokah in na hrbtu. Grosupeljski orožniki so tri pretepaške pijance aretirali. * Pregnani tatovi. Iz Kuršencev nam pišejo: Kakor je «Domovina* že sporočila, so tatovi nedavno okradli g. Ludovika Kranjca v Kuršencih. Kmalu nato so ga dolgoprstniki zopet obiskali, a so bili pregnani. * Sedaj je najugodnejši čas, da si zagotovite prihodnjo jesen obilo sadja. Škropite z a r b o -r i n o m tvrdke Chemotechna, Ljubljana, Mestni trg 10. * Pri srčnih boleznih, zapnenenju žil, nagne-nju h krvavitvi možgan in kapi povzroča naravna grenčica cFranz Josef* brez vsakega napenjanja lahek stol. Znanstvene preiskave na klinikah za krvne bolezni so dognale, da grenčica f F ran z Josef* posebno starejšim ljudem dobro služi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. * Opozarjamo vse živinorejce in posestnike goveje živine, konj in prešičev na današnji oglas v Mariboru, Kopališka ulica 11. 51 Jasno, da v takem ornatu ni kazalo nadaljevati vožnje. Zato sva na prvi postaji izstopila. Cim pa prideva na prosto, je Ivanov sladki okrasek zamrznil, tako da ni mogel niti skloniti glave in se je moral držati pokonci ko drog. Zatekla sva se po pomoč k strojniku, ki nama je dal vrele vode, na kar sva začela izpirati Ivanove plave lase. Ker je nosil Ivan dolge lase, kakor nekdaj kotlarji po naših krajih, sva imela dokaj truda, da sva jih očistila. «Vidiš, Ivan,> sem mu dejal potlej, cpusti ženske lepo v miru. Zdaj si bil za pokoro masten in rdeč, ali Bog ve, kaj se ti pripeti drugič, ako se spet zaletiš v katero,> Ivan se je dobrodušno smejal moji šali in potrdil, da je s tem res sama z in ctvoje* je bil čisto izgubil veljavo. Kdor je tedaj potoval po železnici sam, gotovo ni bil dolgo lastnik svoje prtljage. Zato je bila sreča za naju, da sva se z Ivanom vedno zvesto držala drug drugega... V Irkutsku je bilo torej treba zlesti v tovorni voz. Za potniški promet so bili ti vagoni prirejeni v toliko, da je stala sredi voza peč. Pri vratih je stražil vojak, menda zaradi reda. Bil pa je potnikom bolj v nadlego in napotje nego v korist. Stopnic v vagon, kakor so pri osebnih vlakih, seveda ni bilo. Treba je bilo preizkusiti spretnost svojega mišičja in se pognati na voz. Bolj ko je bil kdo spreten, boljše je bilo zanj. S prijateljem Ivanom nekaj časa premišljujeva, kako in kaj bi, dokler se ne odločiva tako, da se požene Ivan v vagon in zagotovi še meni prostor, a jaz da medtem čuvam najina kovčega. Rečeno, storjeno. Plavolasi Ivan se požene v vagon. Ker pa pri tem ni bilo mogoče uganjati nič kaj dosti obzirnosti, se zaleti Ivan v žensko, ki je imela s seboj koš varenja (nekak kompot iz rdečih jagod in močno sladak) in prekucne vse skupaj nase, vendar pa se ne zmeni dosti za to nezgodo. Vesel je, da je notri. Za njim zlezem še jaz in potegnem oba kovčega s seboj. Takoj! poleg vrat ob steni se vleževa in kmalu sladko 1 zaspiva. V polspanju se mi je še zdelo, da nekje1 v moji bližini nekaj teče in curlja in vendar se' nisem zbog tega mogel predramiti. Proti jutru je moralo biti, ko me Ivan predrami, češ: «Ti, kaj je neki z menoj, ko imam tako mastne prste ?> Bilo je še temno v vagonu, zato mu odvrnem: cPočakaj, da se zdani, potem bova pogledala.* Ko pa se skušam obrniti, začutim, da sem prilepljen k steni vagona. «Ivan,» pravim nekam neprijetno presenečen, cjaz se pa obrniti ne morem. Kaj bo neki spet to?> Počakati je bilo treba jutra. Ko se je zdanilo, sem spoznal, da sem primrznjen k steni. Nekdo je bil sinoči nekaj polil po steni, a čez noč je to zamrznilo. S trudom se rešim ledenega lepa in se obrnem k Ivanu. Oj, ta prizori Ivan je imel lase vse polne rdečega varenja. Z las se mu je bilo nacedilo po obrazu in zadaj po tilniku, za vrat in po suknji, da je bilo vse spriieto in zlepljeno. Žena železniškega čuvaja V veži železniške čuvajnice so se pripravljali štirje otroci na pot v šolo, proti svoji navadi mirno in tiho, da bi ne zbudili bolnega očeta, ki je dremal v sosednji sobi. «Imate vse knjige in zvezke v redu?» vpraša mati z zamolklim glasom. «Da; toda--> odvrne Anica, hoteč še nekaj pristaviti. cKaj bi rada?> Anica, dvanajstletna, razumna deklica, najstarejša med čuvajevimi otroki, je svoji materi že prej v gospodinjstvu pomagala; sedaj pa, ko je bil oče bolan, ji je bila prava opora «Ali bi ne bilo boljše,> odgovori, cče bi jaz ostala doma? Vi tudi zadnjo noč niste zatisnili oči, mama, in če bi jaz ostala doma, bi se vi lahko malo odpočili.> «Meni bi že bilo prav,» odvrne mati, cLjubi Bog bo že pomagal,* ga je tolažila žena; cmilostljiv in usmiljen je in bo tabe meni in najinim otrokom ohranil še mnogo let pri življenju.* Bilo je opoldne. cSedaj pride brzovlak,* reče čuvaj svoji ženi, ko je zvonček zazvonil pred čuvajnico v znamenje, da so na sosednji postaji ravnokar odpravili brzovlak v smeri proti čuvajnici; je kričal bolni čuvaj, tresoč se po vsem telesu; cveš, da imamo samo eno proga, neizbežno mora brzovlak treščiti v osebni vlak — teci brzovlaku nasproti — ta bo prej blizu čuvajnice nego osebni vlak — teci — kriči — ustaviti ga moraš na vsak načinli S tresočo roko zgrabi žena zvito rdečo čuva-jevo zastavico, jo razvije in teče, kakor hitro jo le noge nesejo, sredi po progi z razvito zastavico prihajajočemu brzovlaku nasproti. V daljavi že čuje zamolklo drdranje, že se tresejo tračnice, bel dim se bliža — vlak prihaja. Tedaj kriči žena na ves glas, naj vlak ustavijo, in daje znamenje, da proga ni prosta. Ze je brzovlak čis'o blizu — tedaj na mah obstane le nekaj korakov pred junaško ženo. Strojevodja brzovlaka vpraša ženo, ki še ni mogla priti do sape: Strojevodja je razumel in takoj je ustavljeni brzovlak oddrdral nazaj na prejšnjo postajo. Globoko in nekako pomirjena se je oddahnila čuvajeva žena ter je zopet zvila rdečo zastavico, rekoč sama pri sebi: cHvala Bogu, prišla sem še pravočasno.» Potem pa je odhitela v smeri proti Čuvajnici. Teči ni več mogla, za to ji je že nedostajalo moči. Hitela je in hodila, kakor hitro je pač mogla; toda Čim bolj se je bližala čuvajnici, tem težje ji je postajalo pri srcu; končno se je je polastil neizrečen strah. Še enkrat je 7brala vse svoje moči in je tekla od proge v čuvajnico in v stanovanje. Naglo odpre vrata in plane v sobo k postelji svojega moža. Ta je ležal na postelji bled in se ni več ganil — bil je mrtev. Kmalu nato je v drugič drdral brrovlak v smeri proti čuvajnici. Ob zaprti pregraji je zopet stala točno po predpisih z zvito zastavico v roki čuvajeva žena. «To je naša rešiteljica^ je dejal strojevodja kurjaču, <žena bolnega železniškega čuvaja.> Tedaj pač še ni vedel, da je žena, ki je vedno vestno t opravljala posle železniškega čuvaja, pred par minutami postala vdova. Ko so se otroci vrnili iz šole domov in pripeljali tudi zdravnika s seboj, je ta samo še mogel ugotoviti žalostno dejstvo, da je boln >ga čuvaja aadela kap zaradi velike razburjenosti ob misli, da bi brzovlak mogel trčit« v osebni vlak. Tri dni pozneje so pokopali čuvaja. Vsa vas se je udeležila pogreba. Tudi mnogo železniških uslužbencev je prispelo od blizu in od daleč, da izkažejo zadnjo čast svojemu dragemu in vestnemu tovarišu in da izrečejo svoje sožalje tako hudo prizadeti vdovi. Pomilovalno so se ozirali pogrebci na mater in njene štiri otroke, ki so bili s smrtjo svojega očeta pahnjeni v največjo revščino. Dolge, dolge noči je prebdela mati, a končno se je vdala v svojo usodo. Že je v duhu videla naslednika svojega moža; prej ali slej se mu bo morala umakniti in oditi z otroki kam drugam. Čestokrat je obupavala, če je mislila na svoje otroke, ki jih bo treba oblačiti, sititi in vzgajati. Nekaj dni po pogrebu svojega moža je sedela pred čuvajnico in se je z razumno hčerkico Anico razgovarjala o njihovem položaju in o njihovi bodočnosti. Tedaj pride pismonoša. Na pismu žena takoj spozna pečat železniškega ravnateljstva. Naglo odpre pismo in ga prebere. Soj za hvaležnosti se ji pokaže na licu. «Poglej,> reče hčerki Anici, V odloku je železniško ravnateljstvo uvodoma hvalilo s toplimi besedami vdovo železniškega čuvaja, ki je s svojim junaštvom preprečila veliko nesrečo; nato pa ji je sporočilo, da ji izroča vse posle njenega pokojnega moža in da bo dobivala pokojnino po rajnem možu in polno plačo železniškega čuvaja. In tako je leto za letom opravljala posle železniškega čuvaja žena; vselej, kadar je drdral št. 8 ' mimo Čuvajnice kak vlak, so jo spoštljivo pozdravljali strojevodje in vlakovodje ter so svojim mlajšim tovarišem pripovedovali o junaštvu žene železniškega čuvaja. ŽENSKI VESTNIK Domači vrt Ze v mesecu februarju lahko sejemo nekatere rastline, in sicer v drugi polovici meseca, če je vreme lepo in toplo. Ponekod imajo kako gredico tik hiše, tako da hišna streha sega napol nad gredo. Tam lahko prav zgodaj poseješ solato-berivko. Moraš jo pa seveda pokrivati s smrekovimi vejami ali kako drugo odejo, da jo obvaruješ nočnega mraza. Kmalu bo vzklila in imel boš zgodaj svežo zeleno solato. Na prosto pa lahko poseješ koncem meseca: peteršilj, korenje, čebulno seme, črni koren in tudi že čpinačo. Vsa ta zelenjava je neobčutljiva proti mrazu in potrebuje tudi več tednov, preden vzkali. Zemljo pa je treba po setvi dobro pritisniti z lopato ali pa z deskami, da se seme bolj oprime zemlje. Ako je ugodno vreme, v tem času lahko tudi brez skrbi podtakneš čebulček in česen. Katera gospodinja ljubi sobne cvetlice, mora tudi že sedaj skrbeti zanje. Ako si imela cvetlice čez zimo v pretoplem prostoru, so ti divje pognale dolge in tanke poganjke. Zlasti belegonije in pe-largonije kaj rade zdivjajo. Ker ima rastlina po dva ali več debelih, to je starih vrhov, so na koncu teh vrhov pognali poganjki. Zato brez skrbi lahko skrajšaš debele (stare) vrhove za približno eno tretjino. Na ta način pomladimo rastlino, bi se potem bolj nizko razvija iz mladih ooganjkov. Postavi cvetlice tudi na bolj ugoden in svetel prostor in jih sedaj po potrebi zalivaj. Tudi jih presadi, če je zemlja že slaba, ali pa jih vsaj po-gnoji. Porezanih vrhov od rastlin, ki si jih pomladila, pa tudi nikar ne zavrzi. Iz njih se dajo narediti novi podtaknjenci. Seveda ne iz vseh. Belegonije, pelargonije, fuksije i. dr. se razmnožujejo s podtaknjenci. Vršiček, ki mora :meti vsaj 4 do 5 očes (taka očesa spoznaš na primer na vejici belegonije kot grčico, kakor pri drevesu), vsadiš v lonček tako„ da pridejo vsaj 2 ali 3 očesa v zemljo. Iz njih poženejo potem korenine, iz tistih nad zemljo pa listje in cvetje. Za kuhinjo Krompirjevi štrnblji. Testo naredi kakor za krompirjeve valjance in ga razvaljaj na prtu 7a pol centimetra debelo. Na masti zarumeni dve pesti drobtin in jih potresi po testu. Če imaš drobnjak, ga drobno zrezanega potresi, a lahko izostane. Strkljaj skupaj, kakor če delaš štruklje, samo jih kuhaj v prtiču pol ure- Ko so skuhani, jih razreži na male kosce in zabeli z mastjo, v kateri si zarumenila še malo drobtin. Praktični nasveti Za razpokane roke zelo pomaga to-le: V ste-kleničico nalij sok ene limone in dvakrat toliko glicerina, dobro zmešaj in namazi s tem večkrat razpokane roke. Proti nahoda: Deni v lonec malo kafre, nalij kropa in to soparo vdihavaj skozi nos, a usta imej zaprta. Ponavljaj to večkrat na dan, in sicer v topli sobi ali pa v kuhinji, najbolje pa zvečer, ko ne greš več ven iz hiše. SOKOLSTVO s. Občni zbor Sokolskega društva ▼ Brcgani. Dne 29. januarja 1.1. se je vršd občni zbor Sokolskega društva v Bregani. Otvoril ga je brat starosta Peter Rajčevič, ki je pozdravil navzoče ter prešel na dnevni red. Članstvo je z velikim zanimanjem sledilo poročilom posameznih lunkcio- — Stran 9 - narjev, bi so vršili svojo dolžnost z veliko in nesebično vnemo. Iz poročil je bilo razvidno, da je društvo vse leto vestno delovalo, ker se je zavedalo dolžnosti in nalog Sokolstva. Da članstvo zaupa svojim funkcionarjem, je dokazalo s tem, da jih je zopet vse izvolilo v odbor. Starosta je Peter Rajčevič, podstarosta Slavko Kalin, tajnik Feliks Kalin, blagajnik in načelnik M. Jelinek. načelnik bulturno-prosvetnega odseba Z. Dolinar; odbornibi so: Franc Bratanič, Amalija Hribarjeva, Anton Šetinc, Ivan Vegelj, Josip Kalin mL, Josip Garašič, Andrej Ivanjšeb, Milan Biščan, Josip Kolarič, Vid Vugrinec, Jakob Zobarič, Franc Unetič; nadzorni odbor: Franc Bratanič, Anton Šinkovec, P. Stanko Staničič. — F. K—n. IZ POPOTNIKOVE TORBE Gornjesavinjsko pismo Ljubno ob Savinji, februarja. Dne 11. t. m. je umrla tukaj obče spoštovana posestnica gospa Jožefa Tesovnikova, po domače Fludrnica- Pokojnica je bila marljiva in dobra gospodinja ter zato širom obširne fare priljubljena. Zlasti jo bodo pogrešali siromaki, za katere je vedno imela radodarno roko. Noben berač ni odšel od nje praznih rob. Utrujenim popotnikom je Tesovnibova hiša dobro znana, saj je bil vBabdo dobro došel, dobro postrežen in je tudi dobil zmeraj vsab svoje prenočišče. Mnogi se je spominjajo še izza svetovne vojne, bo je mnogim utešila glad. Ko je ležala na mrtvašbem odru, so jo hodili ljudje v celih gručah bropit in prosit Boga za njen večni mir. Da je bila med tubajšnjim prebivalstvom vobče priljubljena, je pričal njen veličasten pogreb, babršnih je bilo še prav malo pri nas. Udeležili so se ga od blizu in daleč. Bog ti bodi milosten plačnib, žalujočim pa naše iskreno sožalje 1 Pred bratbim je zlobna roba s ponarejenim bljučem odprla vrata tubajšnje električne centrale in z nekim ostrim orodjem prerezala na-viteb v dinamo-stroju pri tabo zvani špuli. Prerezanih je bilo večje število žic in je bil za o obrat ustavljen. Drugega dne so takoj poklicali Prava uteha bolnim na živcih je moje delo, ki je ravnokar izilo! V njem se razlagajo na podstavi mnogoletnih izkušenj vzrok, postanek in zdravljenje ilvčnih bolezni. Ta evangelij zdravja pošiljam vsakomur brezplaino, ki »e obrne do spodaj naznačenega naslova. Na stotine zahvalnih pisem priča o stvarnem uspeha nepretrganega znanstvenega in naučnega dela za blagor človeltva, Id toliko trpi. Kdor pripada ogromni množici onih, kiboinjejo na živcih, kdor trpi zaradi raztresenosti, strahu od mesta, kjer se nahaja, slabega spomina, nervoznega glavobola, nespečnosti, pokvarjenega ielodca, prevelike občutljivosti, bolečin v členldh, popolne ali delne telesne oslabelosti in ostalih neitetib pojavov, na] si naroči mojo tolažilno knjižico! Kdor jo pazljivo čita, dosele prepričanje, ki mu je v tolažbo, da obstoji povsem enostavna pot k zdravja in veselju do življenja! Ne čakajte, marveč pilite le danes! ERNST PASTERNACK Berlin, S. O. MichaelMrchplatz No. 13. — Abt. 775. veščega monterja, ki je do noči popravil ta defekt in smo imeli že isti večer spet luč. Domneva se, da je bil storilec Človek, ki je že bil pri enakem obratu zaposlen, kar je izjavil tudi poklicani monter. Storilca pridno zasleduje tukajšnje orožništvo. V nedeljo 12. t. m. je imelo naše prostovoljno gasilno društvo predpustno veselico v prostorih g. Matije Fludrnika, po domače Tanizeja. Prireditev je bila dobro obiskana. Zal, so jo razni tukajšnji pretepači razpršili in so se ljudje deloma razšli. Pri tepežu sta mirili razburjene duhove tudi dve ženski, kar se pa jima je slabo povrnilo. Eno je neki pretepač udaril s kamnom po glavi, da se ji je kar kri pocedila, drugo pa z nožem po nosu ter ji zadal precejšnjo rano. Obe ranjeni sta poklicali zdravnika. Pri tem je bilo, seveda, tako vpitje, da so se vsi v okolišu stanujoči prebivalci prebudili in je nekdo naznanil zaradi kaljenja ponočnega miru baje kar 16 oseb. Gasilno društvo bi moralo gledati na to, da ne bi prišlo do takih izgredov, ki mečejo slabo luč na društvo. Ce pa ni tega zmožno, naj se takih stvari ne loteva. Sredi t. m. je začela po dolgem dolgem času zopet biti stolpna ura pri farni cerkvi. Menda je prej zamrznila in se ob sedanjih toplih dnevih otajala. Bog nas varuj še kakšnega prehudega mraza! Želeli bi še, da bi začela zopet enkrat po dolgem času enako nepričakovano svetiti v cerkvi tudi elektrika, če je še niso snedli molji. Šmartinske novice Šmartno, koncem februarja. G. urednik, ne mislite, da smo Šmartinčani že pozabili na Vas in na našo ljubo «Domovino*, ker se letos še nismo oglasili. Prosimo, da to pot Šmartinčanom daste nekoliko več prostora za novice iz naše vasi. Povemo Vam odkrito, da šmartinčani nismo vajeni vsako stvar sproti obdelati v časopisju, zato hočemo danes pokazati sliko našega kulturnega, prosvetnega in političnega dela v fari. Da Šmartinčani nismo zaspani, izpričuje že to, da imamo poleg drugih društev tudi tri napredne organizacije, kamor prištevamo tudi krepko krajevno organizacijo SDS, iz katere vodi nit demokratske misli po vsej fari. Preko 73 organiziranih mož in fantov predstavlja krepak kader naprednjakov v fari, ki je nekdaj razen par Častnih izjem bila najbolj črna v ljubljanski škofiji. Politični uspeh skupnega dela naprednjakov tvori 9 mož, katere smo pri lanskih občinskih volitvah izvolili v občinski odbor. Naši možje so pokazali svojo agilnost in razsodnost pri občinskem proračunu s predlogi, ki bodo v korist vsem občanom. Le žal, da večina menda iz strankarske eagrizenosti ni sprejela vseh predlogov. Pribi- REVMATIZEM. Zahvalna izjava. Q. drja. L Rahlelevu Beograd Kosovska ulica iS. Laboratoriju Radio Balsamlka Vaše zdravilo Radio Balsamlka zasluži nepo-pisliivo zahvalo In se ga mora priporočiti vsakomur ki trpi na revmatizmu. Trpela sem polnih Sest let na revmatizmu. Kadar so me napadle bolečine nisem mogla pregiba ti nobenega uda. Po uporabi še ne cele steklenice Radio balsamlke pa sem se popolnoma preporodlla, tako da se sedaj zopet lahko gibljem. Tako naglo ozdravljenje me je začudilo In ne vem. kako nai se Vam zahvalim. Ostale steklenice, ki ste ml |ih poslali, sem dala drugim. Vsem je Vaše zdravilo pomagalo In se Vam obenem r menoj zahvaljujejo. Prosim Vas. da mi poSHete še eno steklenico tudi za nekoga drugega. Tudi za naorel bom VaSe zdravilo vsakomur priporočala. 2ellm Vam dober napredek in beležim z odličnim spoštovaniem Lenk« Cvitanovič, žena Matina. Baska voda (Dalmacija). 19. 4. 1927. Zdravilo ..RADIO BALSAMIHA" izdeluje, oro-daia in razpošilta oo povzet i u laboratorij ..RADIO BALSAMIKA" drla. /. Rahle Jeva v Beogradu, Kosovska ulica 43, 292 jemo dejstvo: če bi se upoštevali naši predlogi, bi bil občinski proračun najmanj za 15.000 Din manjši. Tudi v prosvetnem oziru nočemo zaostati, o čemer pričajo prireditve igralcev Sokolskega odra, ki so v tej seziji uprizorili «Velejo», «Enaj-sto zapoved*, ^Navihanega Maksa* in nas poleg tega razveselili na Silvestrov večer kar s tremi enodejankami. Kakor čujemo, se nam bodo predstavili v marcu s cSkampolom*, na kar prijatelje Sokolskega odra že danes opozarjamo. Tudi telovadimo vmes. Da pa je bila bolj mastna pustna nedelja, smo se tudi parkrat zavrteli v veliko jezo «Domoljuba», ki hoče skrbeti za nas, ne da bi navedel, da tudi klerikalci ob odsotnosti gospodov prav radi zaplešejo. Poleg vsega drugega imamo v Šmartnein tudi kmetijsko šolo. Moramo reči, da splošno napredujemo kljub temu, da gazimo po zelo zanemarjenih cestah, katere pa so vendarle pričeli posipati. V nedeljo 26. t. m. bomo šli ob 15. uri v sokolsko telovadnico na občni zbor krajevne organizacije SDS, kamor bo prišel poročat o političnem položaju delegat iz Ljubljane. Pridite! Stari Slovani, stvaritelji in posredovalci evropske omike V zadnji številki smo podali splošno sliko stanja omike naših pradedov v dobi, ko so prebivali še vsi Slovani v svoji prvotni domovini ter govorili še en jezik. Iz te slike smo posneli, da so bili Slovani že takrat zelo izomikan narod, ki je bil trdno naseljen ter se je pridno bavil s poljedelstvom in živinorejo. Od Slovanov so marsikako kulturno pridobitev prevze.i tudi drugi narodi. Omika se je vedno širila tako, da so si narodi izmenjavali med seboj kulturne dobrine. Glede domačih živali in gojenih rastlin pa je Evropa mnogo več dobila od drugod kakor pa je sama ustvarila. V tem oziru nam je dala Azija največ. Iz Azije imamo večji del domačih živali In vse žitne rastline razen koruze, potem sočivja, pre-divne in najvažnejše oljne rastline, sadno drevje; iz Afrike smo dobili prav malo, tudi Amerika nam je dala v tem oziru prav malo; nekaj pa, kar nam je dala Amerika, je postalo za nas silne važnosti, tako v prvi vrsti koruza, krompir in fižol. Iz Azije smo torej dobili največ domačih živali in pitomlh rastlin. Nastane torej vprašanje, kateri narodi so bili pri tem posredovalci. Tu moramo takoj poudariti, da so nas S! Natakar: «Zato, ker mežnar vleče za vrv.* Ne pozna krav. ., Gospodična (na deželi): Oče: cTo pomeni, da se pripravljajo na vojno.* Tonček, z odgovorom zadovoljen, se poda k mamici in vidi, kako se ta pudra in maže, pa prihiti nazaj k očetu ves preplašen: «Atek, atek. naša mamica se tudi pripravlja na vojno...* Muha in slon. Jakec: cTeta, napravi mi slona!* Teta: «Tega pač ne znam.* Jakec: B.: A.: «Ne veste za nobeno boljšo partijo?* B.: «Ne. Veste, to je tako: če moj blagajnik pobegne z mojim denarjem, bo vsaj moja hčerka imela nekaj od tega.> Ne poina šale. Janez je dobil zaušnico in je razburjeno zakričal: cFrance, ali je to resnica ali je šala?> ♦Resnica,> odvrne France. cTvoja sreča,> beseduje Janez, ckajti jaz šale ne poznam > Sumničenje. Katehet (je vprašal v šoli Tončka): cKako se Je imenovala Mojzesova mati?> Tonček: