Ua ive rsa Ljubi jana Poštnin« plačan« v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST kraljevske banske uprave dravske banovine 17. kos. V LJUBLJANI, dne 28. februarja 1934. Letnik .V. VSEBINA: 119 Zakon o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki. Zakon o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o taksah. Zakon o izpremeinbah in dopolnitvah zakona o državni trošarini. 152. Zakon o izpremembab in dopolnitvah členov ‘29., 34., 40., 43., 56. in 166. carinskega zakona. 150 15' 153. Objava o razrešitvi dolžnosti člana banskega sveta za mesta Krško. 154. Odločba o podaljšanju roka za zameno bankovcev stare izdaje, vzetih iz obteka. ,155. Odločba o uporabi začasno vezanih dinarjev za izvoz blaga. 156. Odločba o veljavnosti potrdil o zavarovanju valute 157. Razne objave iz ; Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 149. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji XI. redni seji, ki jo je imela dne 6. februarja 1934. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji VIII. redni seji, ki jo je imel dne 12. februarja 1934. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki,* ki se glasi: § 1. Četrti odstavek člena 3. zakona o neposrednih davkih 6e izpreminja in se glasi: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1934., št. 41/X/82. — Zakon o neposrednih davkih gl, »Uradni list« št. 75/25 iz 1. 1928. »Začasno oproščeni davek in davek, ki se odmerja po nižji stopnji zaradi davčne olajšave, se odmerja in vpisuje v celotni davčni predpis za dotičnega davčnega zavezanca in ta del davka se s pozivom na dotično oprostitev obenem odpiše davčnemu zavezancu.« § 2. V točki 15. člena 32. zakona o neposrednih davkih* se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »V krajih, kjer uživajo zgradbe kmetovalcev trajno oprostitev, se odmerja zgradarina samo na dejansko prejeti znesek najemnine, če oddaja kmetovalec del zgradbe, v kateri stanuje, samo za čas sezone.« § 3. V točki 1. člena 34. zakona o neposrednih davkih se dodaja za prvim stavkom: »Letna najemnina se dokazuje z najemno pogodbo med hišnim lastnikom in stanovalcem«. § 4. Poslednji stavek v šestem odstavku člena 37., II. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: Če se vloži prošnja za davčno olajšavo po tem roku, sa računi olajšava od dneva vložene prošnje; za čas pa, kolikor je prošnja kesneje vložena, se izgubi pravica do olajšave in se odmeri davek v popolnem znesku.« Za razpredelnico v členu 37., III.** se dodaja nov odstavek, ki se glasi: »Ta določba ne velja za zgradbe v vaseh, kjer je sedež sreza in ki leže v mejah okoliša, določenega po Členu 32. zakona o neposrednih davkih.« Na koncu člena 37. zakona o neposrednih davkih** se dodaja: »Davčna osnova nikakor ne sme biti nižja od osnove po točki III. tega člena. Na zgradbe iz člena 37., III. se ne smejo nalagati samoupravne doklade v znesku nad 1009o.< * Uradni list« 1. 1928., str. 163, in 1. 1929., str. 295 ** »Službeni list« 1. 1930., stran 116. § 5. Za četrtim odstavkom člena 48. zakona o neposrednih davkih se dodaja nov odstavek: »V krajih, za katerih območje obstoji več davčnih uprav, se davek ne odmeri na novo zbog prenosa sedeža obrata med davčnim razdobjem z ozemlja ene davčne uprave na ozemlje druge.« § 6. Poslednji odstavek člena 52. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: »Nezavisno od čistega dohodka plačujejo ta davek pred začetkom poklica zavezanci druge skupine, točke 3. člena 42., kakor tudi potuj( či agenti in trgovinski potniki, omenjeni v drugi skupini, točki 1. a člena 42., nadalje zavezanci 3. skupine čle a 42. zakona o neposrednih davkih. Prodajalci srečk državne razredne loterije, agenti zavarovalnih družb in mali obrtniki v krajih, za katere veljajo določbe toč :e III. člena 37. zakona o neposrednih davkih (točka 2 b člena 42.), plačujejo davek v stalnem znesku po členu 59. zakona o neposrednih davkih.« § 7. V členu 53. zakona o neposrednih davkih se dodaja: »Davčna osnova za vsa industrijska, rudarska, bančna, železniška, brodarska, tramvajska in mednarodna transportna podjetja, če preseza njihov letni promet znesek 500.000 dinarjev, se določa po bilanci, zasnovani na knjigah, ki jih morajo vsa ta podjetja in obrati voditi. Ocena davčnih osnov spada tudi glede teh podjetij v področje davčnih odborov. Glede preizkusa knjig in računov veljajo določbe družbenega davka. Davčna osnova glede vseh zavezancev za pridobnino nikakor ne more biti manjša: od dvakratnega zneska najemnine za stanovanje, če najemnina ni večja od 6.000 dinarjev na leto; od dva in polkratnega zneska najemnine za stanovanje, če je večja od 6.000 dinarjev, a ne preseza 12.000 dinarjev na leto; od trikratnega zneska najemnine, če je večja od 12.000 dinarjev, a ne preseza 24.000 dinarjev na leto; od tri in polkratnega zneska najemnine, Če preseza ta 24.000 dinarjev na leto. Določenemu znesku najemnine za stanovanje se dodaja po kraju in legi obrala 10 do 30% najemnine za obratovalnico. Pri družbenih obratih se vzame za izračun minimalne osnove: če imata obrat dva družabnika, 75% skupne najemnine za stanovanje obeh družabnikov; če pa ima obrat več nego 2 družabnika, 50% skupne najemnine za stanovanja vseh družabnikov; najemnina za obratovalnico se vzame, kakor je spredaj rečeno. Za obrate, katerih laGuiki stanujejo v inozemstvu, se minimalna osnova določi s primerjavo s podobnimi obrati. Določena najemnina za stanovanje se zmanjša za 10% za vsakega maloletnepa ali nepreskrbljenega otroka; toda zmanjšba ne sme preseči 40% najemnine za stanovanja. Z najemnino se razume odškodnina, ki se je določila v minulem letu za odmero zcrradarine za stanovanje ali lokal. Če se vodi obrat v zgradbi, ki ni zavezana zgrada-rtni. se izračuniio minimalne postavke s parifikaciio ali * oceno nalomnine MiVOmolne nostavke ae izračuniio po teh določbah tudi, če je zgradba, odnosno stanovanje v posesti žene ali drugega rodbinskega člana. Reklamacijski odbor ugotovi na pritožbo davčnega zavezanca po predhodno pribavljenem mnenju pristojnega davčnega odbora davčno osnovo tudi pod zgoraj določenim minimumom, če zavezanec dokaže, da njegovi dohodki ne presezajo določenega minimuma. V tem primeru mora izdati reklamacijski odbor svojo rešitev v treh mesecih od dne vložitve pritožbe.« § 8. V členu 59. zakona o neposrednih davkih* se dodaja nov odstavek: »Mali obrtniki (točka 2. b člena 42.) v krajih, /.a katere veljajo določbe točke III. člena 37. zakona o neposrednih davkih, plačujejo kot davek 120 dinarjev, za vsakega pomočnika pa 60 dinarjev na leto; zavezanci tretje skupine člena 42. pa plačujejo na leto 80 dinarjev, za vsakega pomočnika pa 40 dinarjev v krajih do 10.000 prebivalcev. V krajih od 10.000 do 20.000 se poveča davek za 25%. V krajih od 20.000 do 50.000 se poveča davek za 50%. V krajih nad 50 000 se poveča davek za 75%. Avtotaksi plačujejo 50% več od gornjih vsot. Ti davki se morajo plačati v rokih, določenih v prvem odstavku člena 148. zakona o neposrednih davkih. Za osnovo odmeri samoupravnih doklad pri teh davčnih zavezancih služi 80% letnega davka.« V členu 59., točki 1.,** se črtajo besede: »tretje skupine ____4%«. § 9. V členu 64. zakona o neposrednih davkih se dodaja: »če se odmerja po davčnem razporedu. To velja tudi za tiste primere, ki so dobili oprostitev po prejšnjih predpisih«. § 10 Prvi odstavek člena 69., 11.*** se izpreminja in se glasi: »II. Davek na rente, ki se pobira po členu 71. posredno po dolžniku, znaša 6% za obresti iz hranilnih vlog in tekočih računov. Davek, ki ga plačujejo podjetja iz člena 71. zakona o neposrednih davkih po točki I. tega člena, ni zavezan samoupravnim dokladam.« ' §11. Za točko 8. člena 76. zakona o neposrednih davkih se dodaja nov odstavek: »Zadruge iz točk 7. in 8., če poslujejo z nečlani, nimajo pravice do oprostitve; vsak odstopek od predpisov v teh točkah kakor tudi prodaja luksuznega blaga iz spiska, ki ga določi minister za kmetijstvo sporazumno z ministrom za finance, in prodaja alkoholnih pijač pa imajo za posledico trajno izgubo davčne oprostitve.« § 12. V členu 81. zakona o neposrednih davkih se dodaja nov odstavek, ki se glasi: * »Uradni list« 1. 1929., str. 295, in »Službeni list« 1. 1932.. stran 602. ** »Uradni list« 1 1928., stran 166. *** »Uradni list« 1. 1929., stran 296. »Če pa »o storjena poedina pravna dejanja ali sklenjeni posli podjetja, ne da bi se prejela enaka vrednost, a>i pa drugače ob okolnostih, ki dajejo opravičenega razloga, da se vzame, da se je z njimi nameroma zmanjšal čisti dohodek podjetja, se morajo pri Izračunu davčne osnove vračuniti v pravi vrednosti vsa plačila, dajatve in prejemki podjetja, storjeni na osnovi takšnih pravnih dejanj ali poslov. Prav tako je postopati, če v bilanci vrednost poedinih aktivnih ali pasivnih postavk ne ustreza okolnostim. Te določbe ni uporabljati po izvršeni odmeri davka.« § 13. Točka 1. člena 82. zakona o neposrednih davkih* se izpreminja in se glasi: »neposredni davek, plačan po tej obliki, in samoupravne doklade do zneska tega davka. Ostali neposredni davki in samoupravne doklade se vnašajo v davčno osnovo v popolnem znesku;«. Za točko 11. v istem členu se dodajata naslednji novi točki: »12. obresti, kamor spadajo tudi vse postranske dajatve (provizije, odobritve garancije in temu podi.) na posojila, kredite kakršnekoli vrste, posredovanja, financiranje in temu pod., ki se odobrujejo upnikom v inozemstvu z zneskom, ki preseza obrestno mero 8%. Na zneske, ki so zavezani po predhodnem odstavku družbenemu davku, se davek na rente ne pobira; 13. izgube pri borznih spekulacijah v inozemstvu, kolikor niso v zvezi z osnovnim poslom podjetja in kolikor niso dokazane.« § 14. V točki 6. člena 83. zakona o neposrednih davkih se dodaja: '»in če so vpisane te izgube pod posebno postavko računa dobička in izgube«. Točka 7. člena 83. zakona o neposrednih davkih* se izpreminja in se glasi: »7. vsote, ki so v bilanci odpisane in vložene v posebne, toda ne občne rezervne fonde, namenjene za pokrivanje zmanjšbe vrednosti zgradb, ki niso zavezane zgradarini, nadalje strojev, orodja ali druge poslovne ureditve gospodarskih, obrtnih, tvorniških, prometnih in rudarskih podjetij. Glede izgube v substanci rudnikov veljajo določbe iz člena 54., točke 5., zakona o neposrednih davkih.« V točki 8. člena 83. zakona o neposrednih davkih se dodaja: »tak pokojninski fond mora biti samostalen in mora imeti svojo ločeno upravo«. § 15. Drugi odstavek člena 86. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: »Vendar pa ne sme znašati osnovni davek z dopolnilnim davkom manj nego 2%», t. j. 2 dinarja na 1000 dinarjev blagovnega kosmatega prometa; pri zavarovalnih družbah pa ne sme biti manjši od 2°/oo, t. j. 2 dinarjev na 1000 dinarjev letnih kosmatih premij (kamor spadajo tudi pozavarovane premije) po obitku storniranih poslov in bonusa. Pri denarnih zavodih in podjetjih, ki se bavijo z izvozom osnovnih kmetijskih proizvodov, ne smeta osnovni in dopolnilni davek biti manjša od 2#/oo. * i. 2 dinarjev na 1000 dinarjev vložene glavnice. * »Službeni list« 1. 1930., stran 117. Ce se odmeri davek po členu 80. zakona o neposrednih davkih začasno, se odmeri z 2%o, t j. 2 dinarjema na 1000 dinarjev vložene glavnice, odnosno čiste imovine, če ni vložene glavnice. Samoupravne doklade se smejo nalagati samo na 50% minimalnega davka.« V členu 86. zakona o neposrednih davkih se dodaja za šestim odstavkom: »Od tako izračunane vložene glavnice se odbijejo zaradi izračuna donosnosti tisti bilančni zneski, katerih dohodki ne spadajo v davčno osnovo.« Na koncu člena 86. se dodaja: »Na dividende, ki jih izplačujejo delniške družbe, in na viške, ki jih izplačujejo zadruge na zadružne deleže, se plačuje 10%. Družbe in zadruge so dolžne, ta davek pridržavati in ga izročati državni blagajni najkesneje v 15 dneh po izplačilu. Na ta ■davek se samoupravne doklade ne smejo nalagati.« § 16. Poslednji stavek člena 95. zakona o neposrednih" davkih se izpreminja in se glasi: »Davek na dohodek hišnega služabništva znaša na leto 50 dinarjev za vsako osebo. Za dokaz o plačanem davku služi davčna karta, ki se mora nabaviti za vsako osebo najkesneje do konca meseca januarja vsakega leta, odnosno v 15 dneh po sprejemu v službo. Davčna karta velja za leto dni za eno služabniško osebo, neglede na osebo, čas zaposlitve in Višino dohodka. Poslodavec, ki davčne karte vobče ne nabavi ali je ne nabavi pravočasno, plača za kazen petkratno vrednost davčne karte. Karta se glasi na ime poslodavca in jo mora ta nabaviti; plačani davek pa si lahko nadomesti od uslužbenca.« § 17. V členu 108. zakona o neposrednih davkih se dodaj* za točko 4.: * »5. vse strokovne zbornice (obrtne, trgovinske, industrijske, lekarnarske, odvetniške itd.) in uradi za zavarovanje delavcev; in 6. vsa privatna transportna podjetja kakršnekoli vrsten § 18. Člen 127. zakona o neposrednih davkih se izpreminja in se glasi: »Posebej in mimo razloženega postopanja ugotavlja davčno oblastvo davčne osnove in odmerja davek: 1. če je predmet prehodnega značaja; 2. če nastane davčna obveznost med davčnim letom; 3. družbam, zavezanim za javno polaganje računov. Davek odmerja v teh primerih prvostopno davčno oblastvo v obliki posebnih rešitev, ki jih priobči pismeno davčnemu zavezancu. Zoper višino davčne osnove in tako odmerjenega davka je dopustna pritožba na višje davčno oblastvo v 30 dneh od dne priobčitve rešitve. Pritožba se podaja pismeno ali pa na zapisnik pri oblastvu, ki je rešitev izdalo; toda s podano pritožbo se ne zadrži plačilo davka, razen v primeru iz člena 152. Rešitve o odmeri po točki 3. prvega odstavka tega člena se morajo predhodno po finančni direkciji pregledati in odobriti. Oddelek za davke ima pravico, te rešitve v dveh letih od vročitve pregledati in postaviti nanje pripombe, ki so za finančno direkcijo obvezne. Finančna direkcija izda po pripombah oddelka za davke rešitev in jo priobči koi svojo rešitev. Zoper to rešitev se sme davčni zavezanec pritožiti na upravno sodišče v 30 dneh. Če se ugotove v že opravljeni odmeri davka kakršnekoli vrste računski pogreški ali pogreški v tehniški sestavi davčne osnove, jih popravi davčno oblastvo s posebno rešitvijo. Poprave pogreškov takega značaja v korist davčnega zavezanca se opravijo lahko na prošnjo davčnega zavezanca in po službeni dolžnosti. Pristojno, izdajati take rešitve, je oblastvo, ki je davek odmerilo. Ob odmeri davka po točki 3. prvega odstavka tega člena je davčno oblastvo upravičeno, zahtevati od podjetja pojasnila o vseh dejstvih, ki so bila podstava sestavi bilance, in pregledati v zvezi s tem v poslovalnici podjetja knjige podjetja in podloge, na katerih osnovi so se opravile vknjižbe; po potrebi tudi zaslišati priče in izvedence in opraviti ogled. Kolikor ni v tem zakonu drugih določb, je postopati po §§ 79. do 105. zakona o občnem upravnem postopku z dne 9. decembra 1930. Glede davka, ki se pobira od davčnih zavezancev ppsredno (člena 71. in 99.), je dolžnost davčnega oblastva ta, da sprejema in vknjižuje pobrane vsote in kontrolira uporabljanje dotičnih določb.« § 19. Na koncu člena 136. zakona o neposrednih davkih se dodaja: »Kolikor ni v zakonu določeno kaj drugega, velja pritožni rok iz tega člena tudi v vseh drugih primerih.« § 20. V členu 142. zakona o neposrednih davkih se dodaja za drugim odstavkom: »Določbe tega člena veljajo za vsa dejanja davčne utaje, storjena pred davčnimi oblastvi, davčnimi in reklamacijskimi odbori.« § 21. Na koncu člena 146. zakona o neposrednih davkih se dodaja: »Če se prenese posestvo, premičnina ali pravica od moža na ženo in obratno, jamčita mož in žena vzajemno drug za drugega za odmerjeni in dolgovani davek. Če se obrat ali podjetje proda, jamči kupec za davek, ki obremenja ta obrat.« § 22. § 11. zakona o davku na neoženjene osebe in davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki* se izpreminja in se glasi: »Tisti davčni zavezanci po zakonu o neposrednih davkih, ki imajo devet ali več živih otrok, so oproščeni plačevanja neposrednih davkov in doklad (razen samoupravnih), ki se odmerjajo na te davke. To velja tudi za zadruge, če izpolnjuje vsaj en zakonski par prednje pogoje. Do oprostitve imajo pravico samo osebe, katerih davek po vseh davčnih oblikali ne pre«eza 500 dinarjev ln ki njih najmlajši otrok ni starejši od 14 let. Pravica do davčne oprostitve se oceni po tej določbi tudi pri osebah, ki so po prejšnjih zakonskih določbah oproščene plačevanja davkov.« § 23 Odstavek (2) § 3. zakona o skupnem davku na poslovni promet** se izpreminja in se glasi: * »Službeni lisk 1 1931 , str. 73 in 1. 1932., str. 602 ** »Službeni list« 1. 1930., stran 361. »(2) Davčni zavezanec, ki mora ob nabavi plačati skupni davek, je dolžan, vpisati drugi pogodbeni stranki v račun posebej skupni in luksuzni davek poleg cene za nabave in usluge. Kdor ne ravna tako, o njem velja, da za dotični promet ni plačal davka. Kupec, ki sprejme blago brez računa ali brez zaračunanega davka, plača za dotično blago skupni davek na poslovni promet, kakor da bi bil blago sam proizvedel.« § 24. Drugi stavek odstavka (s) § 4. zaKona o skupnem davku na poslovni promet* se izpreminja in se glasi: »V obeh primerih je treba po določbi člena 6. zakona o davku na poslovni promet dodati uvozno carino in ostale državne davščine, kolikor niso obsežene v računu, odnosno v deklarirani vrednosti. Transportni stroški se dodajo s tisto vsoto, kolikor znašajo od dobavnega kraja do naročnikovega kraja.« § 25. § 8. zakona o skupnem davku na poslovni promet** se izpreminja in se glasi: »Kot davčna osnova za skupni davek glede davčnih zavezancev, omenjenih v §§ 6. in 7., se smatra vse, kar se da med enim koledarskim letom, odnosno poslovnim letom v promet.« § 26. Vse dosedanje določbe o davčni zavezanosti zgradb in višini stroškov za njihovo vzdrževanje, upravo in amortizacijo (členi 32., 36. in 37., Ul. *** zakona o neposrednih davkih) veljajo tudi zanaprej neglede no iz-premembe, ki jih je povzročil zakon o občinah z dne 15. aprila 1933.« § 27. Vse tiste prihrane (rezerve), ki obstoje v podjetju, a doslej po bilanci niso bile izkazane, se morajo prijaviti v davčni prijavi za leto 1934. Na tako izkazane ali ugotovljene vsote se predpiše davek 6%. Na tako odmerjeni davek se ne smejo nalagati nikakršne doklade. Davčno oblastvo, kateremu je poverjena odmera davkov, mora le vsote upoštevati, jih vpisati v evidenco rezerv in ob porabi predpisati davek po redni davčni stopnji. § 28. 1. Do konca lela 1932. dolgovani državni neposredni davki se plačajo s tekočim davkom vred v 11 letih začenši z letom 1934. in sicer: Če je dolg dvakraten ali večji od zneska enoletnega predpisa, v 11 letih; če znaša dolg 7» enoletnega predpisa, v 10 letih; « « « 7» « « « 9 « € « « 7* « « « 8 « « « « 7« « « « 7 « « « « 7» « « « 6 « « « « 7» « « « 5 « « « « 7* « « « 4 « « « « 7» « « « 3 « « « « V. « « « 2 < če pa je manjši od ‘/s, dospe v plačilo leta 1934. * »Službeni list« 1. 1930., stran 361. ** -Službeni list« 1. 1930., stran 362. *** Cl. 32.: »Uradni list« 1.. 1929 stran 295. »Službeni list« 1. 1930., stran 116, in 1. 1932.. stran 610- čl 36.: »Uradni listo 1. 1923 stran 164; čl. 37., III.: »Službeni list« l. 1930.. stran 116. 2. Tako določeni znesek se pobira v rokih po zakonskih določbah, ki veljajo za tekoči davek. 3. Z enoletno davčno zavezo se razume tista vsota neposrednih davkov, ki je predpisana davčnemu zavezancu v davčnem letu 1933.; če pa se za to leto predpis ni izvršil celoma, se smatra za enoletni predpis predpis istega prejšnjega leta, za katero se je izvršil celoma. 4. Za zakesnela plačila davčnega dolga se plačujejo obresti samo od dne dospelosti, določenega s tem paragrafom. 5. Če je po veljavnih predpisih in naredbah za dosego izvestne pravice ali dovolitve (odobritve) treba potrdila o plačanem davku, se izda potrdilo, če ugotovi pristojno davčno oblastvo, da je dospeli del tekočega in dolgovanega davka plačan. Ob izselitvi iz države se zaideva plačilo celotnega dolgovanega in dospelega rednega davka. § 29. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj postopajo po ujem, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 18. februarja 1934. Aleksander s. r. Minister za finance dr. Mil. H. Dordevic s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde B. Maksimovič s. r. Predsednik ministrskega sveta Nik. T. Uzuuovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 150. Mi ALEKSANDER I.. po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji XII. redni seji, ki jo je imela dne 7. februarja 1934. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za'dan 20. oktobra 1933., v svoji VIII. redni seji, ki jo je imel dne 12. februarja 1934. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah,* ki se glasi: § 1. Na koncu točke 6. člena 5- zakona o taksah je dodati nov odstavek: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1934., št. 41/X/83. Upoštevan je tudi popra-Vek, objavljen v »Služb, nov.« z dne 23. febr. 1934., št. 44. »Tujci se smejo koristiti s to pravico, če predlože potrdilo, da naši državljani na isti osnovi ne plačujejo takse v njihovi državi.« § 2. Člen 31. zakona o taksah* se razširja na vse ozemlje in se mu dodaja kot četrti odstavek: »Dokler ne nastane možnost, voditi taksne registre, morajo vsa oblastva, družbe in naprave, ki pobirajo po zakonu takso za državo, voditi o pobranih taksah podatke na način, kakor ga predpiše minister za finance sporazumno s pristojnimi ministri.« § 3. V tar. post. 8. taksne tarife je v točki 1. namesto »0-25« postaviti: »1«, namesto »5« pa postaviti: »20«. Točka 2. se izpreminja in se glasi: »2. za vse napisane in naslikane objave ali reklame, ki se obešajo na raznih krajih ali so izdelane na zidovih, ograjah, tramvajih itd. v kakršnikoli obliki, kakor tudi za svetlobne reklame (objave) bodisi s pomočjo kombinacije svetlih točk, ki sestavljajo razne črke in temu pod., in sicer: a) pod pol m2 na leto ...... Din 60— b) od pol m2 do 1 m* velikosti na leto „ 120-— c) nad 1 m* do 4. m2 velikosti na leto 240-— č) nad 4 m* velikosti na leto .... „ 500-—« Tarifa v točki 8. se izpreminja in se glasi: »3. Za vse oglase v časnikih, koledarjih, periodičnih časopisih, knjigah in temu podobnem, za vsako razglasitev, in sicer: a) za drobne oglase do 20 cm2 po- vršine .................................Din 2*— b) za oglase nad 20 do 50 cm2 po- vršine za vsako razglasitev . . „ 5-— c) za oglase na'd 50 do 100 cm2 po- vršine za vsako razglasitev . . „ 20-— č) za oglase nad 100 do 400 cm2 površine za vsako razglasitev . . „ 40-— d) za oglase nad 400 cm2 površine za vsako razglasitev...................„ 80-— V krajih z manj nego 30.000 prebivalci se pobira taksa iz točke 3. samo s 50%. To velja tudi za vse tednike.« Kot pripomba 4. se dodaja: »Davčne uprave so dolžne pošiljati vse operate o plačilu te takse vsak mesec oddelku za davke zaradi cenzure.« § 4- V tar. post. 10. taksne tarife je postaviti kot pripombo 1.: * Pri nas doslej ne objavljeni člen 31. zakona o taksah se glasi: »Vsa državna oblastva morajo voditi register taks, pobranih za državo. V register se vpiše vsaka taksa, pobrana pri tem oblastvu, in se vpišejo tudi takse, ki jih je pobrati, pa se je zaradi njih plačila zaprosilo pristojno oblastvo. Prav tako so dolžne voditi register o dnevno pobrani taksi delniške in zavarovalne družbe, ki pobirajo takso za državo. Ti registri se začno voditi z dnem, ko objavi minister za finance v .Službenih novinah*, da je za to nastala možnost.« »Za pismene pogodbe o razdružitvi kakor tudi za pismene pogodbe o razveljavitvi sklenjenega pravnega posla se plačuje polovica takse, določene za sklenitev dotične pogodbe.« Pripombe 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. postanejo pripombe 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. § 5. V tar. post. 31. taksne tarife je namesto >0-60« postaviti: >1«, namesto >1*20« postaviti: >1*50«, namesto »6-20« postaviti: »6'50«, namesto >9'80« postaviti: >10« in namesto »13’20« postaviti: »IS'50«. § 6. Tar. post. 34. taksne tarife se izpreminja in se glasi. >1. Na račune, note, poročila in podobne spise, ki jih izdajajo trgovci in obrtniki o terjatvah in dobavah, ki izvirajo iz njih posla, drug drugemu ali drugim osebam, neglede na to, ali se v njih potrjuje izplačilo ali ne in ali so jih izdatelji podpisali ali ne, kakor tudi na potroške in oddajanje sob v hotelih, restavracijah, gostilnah (mehanah), kavarnah (kafanah), penzijah, ljudskih kuhinjah in v vseh lokalih, kjer se trošita jed in pijača, — če v njih ni označena vsota ali če znaša 20 do 100 dinarjev . . . Din 0-50, če pa znaša vsota nad 100 dinarjev „ 1—. Z računi je razumeti tudi izpiske računov, z notami pa tudi popise blaga in njihove prepise (fakture). 2. Na obračune denarnih zavodov in delniških družb o eskomptiranju menic, zadolžnic in temu pod. . Din T— 3. Na knjižice, v katere zapisujejo trgovci ali obrtniki poedinim osebam blago, ki so ga jim od-premili ali oddali, na leto ... „ 0’— Pripomba 1. Računi, ki se predlagajo državnim ir samoupravnim blagajnam ali blagajnam tistih naprav, ki so v upravi države, če se potrjuje na njih prejem vsote, označene v računu, a se ne prilaga posebna pri-znanica o prejemu te vsote, so zavezani taksi iz tar. post. 33. taksne tarife. Če se predložita račun in prizna-nica, se plača za račun taksa po točki 1. tar. post. 34. taksne tarife, za priznanico pa taksa po tar. post. 33. te tarife. Pripomba 2. Izdajati račune, note, poročila in podobne spise o terjatvah, dobavah in potroških, omenjenih v točki 1., in obračune, omenjene v točki 2. te tarifne postavke, je obvezno za vsakogar. Pripomba 3. Za neplačano ali ne predpisno plačano takso iz te tarifne postavke je kazen petdesetkratni znesek neplačane ali ne predpisno plačane takse. Pripomba 4. Taksa za račune, note, poročila in podobne spise se pobira z uporabo taksnega papirja (taksni monopolizirani obrazec). Pripomba 5. Če mora kdo zbog notranje ureditve svojega obrala izdajati račune, note, poročila in podobne spise v več izvodih/lahko naroči in nabavi sam zanje potrebne bloke; vendar pa mora pred uporabo vsakega bloka tega taksirati. Pripomba 6. Imetnikom uporabljenih računov, not, poročil in podobnih spisov, omenjenih v točki 1. te tarifne številke, se vrne četrtina zanje plačane takse, če predlože najmanj sto (100) izvodov davčni upravi. To povračilo se opravi v gotovem denarju brez prošnje takoj, ko se preda potrebno število izvodov davčni upravi, in obremenja redni dohodek od taks v tem letu. Taksne obrazce, po katerih se je povračilo opravilo in v knjigah izvedlo, uniči komisijsko finančna direkcija.« § 7. Tar. post. 40. taksne tarife se izpreminja in se razširja na vse ozemlje kraljevine in se izpremenjena glasi: »Na listine o kakršnemkoli drugem pravnem poslu, ki ni izrečno omenjen v tem zakonu, se plačuje taksa: a) če je storitev, nasprotna storitev ali ena izmed obeh ali če je razveljavljena pravica ali razveljavljena obveznost, predmet pa ocenljiv, po vrednosti od 100 dinarjev ................................Din 1— b) če je predmet absolutno neocen- Ijiv..................................... 100-—.« § 8. Tar. post. 44. taksne tarife se izpreminja in se glasi: »Za prevajanje aktov in listin, če to opravljata in overavljata državno oblastvo in zaprisežen tolmač, se plačuje taksa, in sicer: a) za prevod iz evropskih jezikov v službeni jezik naše kraljevine do 100 besed izvirnika................Din 40-— za vsako nadaljnjo besedo pa še po „ 0-25 b) za prevod iz neevropskega jezika v službeni jezik naše kraljevine do 100 besed izvirnika .... „ 60-— za vsako nadaljnjo besedo pa še po „ 0 50 c) za prevod iz našega službenega je- zika v evropske jezike do 100 besed izvirnika.........................„ 60-— za vsako nadaljnjo besedo pa še po „ 0-50 č) za prevod iz našega službenega je-, druge evropske jezike do 100 besed izvirnika........................... 100-— za vsako nadaljnjo besedo pa še po „ 0-75 d) za prevod iz evropskega jezika v druge evropske jezike do 100 besed izvirnika........................... 100—• za vsako nadaljnjo besedo pa še po „ 0-75 e) za prevod iz evropskega jezika v neevropski jezik do 100 besed izvirnika.................................. 120-— za vsako nadal jnjo besedo pa še po „ — f) za prevod iz neevropskega jezika v drug neevropski jezik do 100 besed izvirnika........................... 200-— za vsako nadaljnjo besedo pa še po „ 1-25. če se opravljajo ti prevodi in overovitve pri upravi za zaščito industrijske svojine, se pobira ta taksa s polovico gorenjega zneska.« 8 9. V tar. post. 53. taksne tarife je v prvem odstavku Pred besedama ."državnem svetu« dodati: >upravnem sodišču ali«. § 10. V tar. post. 73. taksne tarife je postaviti: »Pripomba. Ta taksa se plačuje za spis, s katerim se zahteva kakršenkoli dokaz z izvedenci, če zanj ni določena kakšna večja taksa.«* § 11- V tar. post. 99. a taksne tarife je namesto >10%« postaviti: >20%«. § 12. V tar. post. 101. taksne tarife je v prvem odstavku za besedama »pri tramvajih« postaviti: »avtobusih in tovornih avtomobilih«. V isti tarifni številki je v točki 1. a namesto >15« postaviti: >20«; v točki 1. b namesto »10« postaviti: >15«, za besedo »tramvajih« pa postaviti: »avtobusih«; v točki 2. te tarifne številke namesto »1« postaviti: >15«; v točki 3. te tarifne številke pa namesto »15« postaviti ,20«. V pripombi 1. k tej tarifni številki je dodati nov odstavek, ki se glasi: »Minister za finance se pooblašča, da določi lahko to takso za tramvajske vozovnice v povprečnem letnem znesku, če je tramvaj last občine.« § 13. Tar. post. 167. taksne tarife se izpreminja in se glasi: »Za potrditev vseh trgovinskih, bančnih in drugih knjig, ki se morajo po določbah zakona voditi, se Dlačuje taksa, in sicer: a) za potrditev (parafiranje) glavne knjige, kontokorentne in saldo-kontne knjige od vsakega lista po........................... . . . Din 1— b) za potrditev (parafiranje) vseh ostalih knjig (dnevnika, strace, blagajniške knjige, prima-note, knjige računov, skladiščne knjige, inventarja, bilančne knjige, registrov itd.) neglede na to, ali so vezane ali pa sestoje iz po-edinih nesešitih listov, od vsakega lista po...........................„ 0-50 Pripomba 1. Te potrditve in pobiranje takse vrše na enoten način davčne uprave. Vse tiste knjige, ki so potrjene in taksirane po dosedanjih predpisih pri drugih oblastvih, se morajo predložiti v 60 dneh po uveljavitvi tega predpisa pristojni davčni upravi na vpogled. Pripomba 2. Te takse ne plačujejo knjige za kopiranje in žepne knjižice, ki jih nosijo trgovci in drugi s seboj, tudi ne trošarinske knjige, ki se vodijo po zakonu o državni trošarini (če niso trgovinske knjige); ki Se vodijo po tar. post. 99. a zakona o taksah in po zakonu ° davku na poslovni promet; registri za kupovanje in * Ta tarifna postavka ne velja za ozemlje Dravske banovine. — Op. ur. prodajanje deviz in knjige te vrste, namenjene za prodajo, in rezervne trgovinske knjige, ki jih denarni zavodi in delniške družbe še ne uporabljajo. Prav tako niso zavezane tej taksi knjige kmetovalcev. Ce se te knjige ne prijavijo zaradi plačila te takse, je kazen petkratni znesek neplačane takse, poleg plačila redne takse. Osebe, ki ne predlože po drugem odstavku predhodne pripombe v določenem roku knjig na vpogled, se kaznujejo v denarju od 100 do 500 dinarjev.« 8 14. K tar. post. 238. taksne tarife je dodati kot pripombo 7.: >Ce pobirajo inozemska oblastiva ob vidiranju potnih listov od naših državljanov kakšne posebne takse poleg takse za vizum, pobirajo naša oblastva od dotičnih inozemskih državljanov po pravilu vzajemnosti poleg taks©, predpisane za vizum, tudi ustrezne posebne takse v enakem znesku, kakor se pobirajo od naših državljanov.« § 15- . Za tar. post. 259. taksne tarife je dodati nove tarifno postavko 259.a, ki se glasi: »Tar. post. 259.a. — Za gradbeno dovolitev glede zgradb vseh vrst, če znaša proračunska vsota do 50.000 dinarjev ...............................................0t5 % nad 50.000 dinarjev do 200.000 dinarjev . . 1 % nad 200.000 dinarjev ......... 1-5 % To takso pobirajo v gotovini oblastva, ki dajo gradbeno dovolitev, in jo izročajo pristojni davčni upravi. Ta taksa se pobira tudi na dovolitve, izdan© po predhodni tarifni številki.« § 16. V tar. post. 303. zakona o taksah se točk© I., III., IV. c) in V., 1., 2. in 3., izpreminjajo in se glase: >1. Za vpis plovnega objekta v državni register: a) za parne ali motorne plovne ob- jekte: potniške in mešane za vsako indiciirano konjsko silo pogonske jakosti po .... . w remorkerje in ostale tipe za vsako indicirano konjsko silo pogonske jakosti po ................... b) za vlačilce za vsako tono nosil- nosti po............................ o) za lesene ladje za vsako tono nosilnosti po............................... č) za deregli je za vsako tono nosilnosti Po.................................. •za vsako tono nosilnosti, odnosno za vsak kvadratni meter zavzetega prostora po...................... III.: a) za parmske patente..................... b) za patente ostalih plovnih ob- jektov: do 50 ton nasilnosti ...... nad 50 do 300 ton nosilnosti . . nad 300 ton nosilnosti................ Din 3— Din 250— „ 25— IV.: c) za vlačilce, lesene ladje, čolne in ostale plovne objekte na leto: do 50 ton nosilnosti.......................... *5'— nad 50 do 200 ton nosilnosti ... „ 58’— nad 200 do 400 ton nosilnosti . . „ 116.— nad 400 ton nosilnosti .... „ 174'— V. Za vsak plovni objekt brez razlike zastave, ki prčplove v pristanišče naše kraljevine ali na drugo točko rečne obale in opravi tam trgovinsko operacijo, se mora plačati pristaniški kapetaniji taksa: 1. Za plovne objekte, ki prihajajo iz inozemstva ali odhajajo v inozemstvo dn pristajajo v istem koledarskem lotu: a) od prve in druge vožnje: parni ali motorni plovni objekti: potniški in mešani za vsako in-dicirano konjsko silo pogonske jakosti.............................Din 0'60 remorkerji za vsako indiicirano konjsko silo pogonske jakosti . „ 0-60 ostali objekti za vsako tono nosilnosti ............................................ 0'80 d) od vsake nadaljnje vožnje: parni ali motorni plovni objekti: potniški in mešani za vsako indicirano konjsko silo pogonske jakosti..............................„ Odo remorkerji za vsako indici rano ' konjsko silo pogonske jakosti . „ 0-40 •s-tali plovni objekti za vsako tono nosilnosti .................................„ Odo 2. Če opravljajo notranjo plovitev, t. j. med pristanišči v mejah naše kraljevine, neglede na število voženj: a) parne in motorne potniške in me- šane ladje za vsako indicirano konjsko silo......................„ 0-60 b) remorkerji za vsako indicirano konjsko silo......................„ 0-60 c) ostali plovni objekti za vsako tono nosilnosti....................................... 0-50 Te takse po točkah 1. in 2. se plačajo vnaprej z.a 80 dni od dne, ko so prvikrat pripluli v pristanišče in plačali takso; zato v tem času niso zavezani tej taksi v vseh domačih pristaniščih in vseli drugih točkah rečne plovitve naše kraljevine. 3. Plovni objekti brez razlike zastave, ki opravljajo na podstavi vpisnega lista ali odobritve ministrstva za promet izključno plovitev samo v mejah naše kraljevine, smejo plačati to takso hkratu za tekoče koledarsko loto in tedaj plačajo; parni in motorni plovni objekti-potniški in mešani za vsako indicirano konjsko silo ......... Din 4-— remorkerji za vsako indicirano konjsko šilo .......................................„ . 4 50 ostali plovni objekti: do 50 ton za vsako tono nosilnosti . „ 2-— nad 50 ton za vsako tono nosilnosti . „ 5-—.< § 17. Tar. post. 318 a taksne tarife se Izpreminja in se glasi: »Za pohajanje vseh državnih šol in šol s pravico javnosti se plačuje šolnina: 1. na univerzah, ekouomsko-komerci-alni visoki šoli, višji pedagoški šoli in drugih šolah iste veljave, za vsak semester Din 200-— 2. na srednjih šolah, in sicer: a) v I. in II. razredu na leto ... „ 100-— b) v III. dn IV. razredu na leto . . „ 150-— c) v V. in VI. razredu na leto ... „ 200-— č) v VII. in VIII. razredu na leto . . „ 250-— Na učiteljskih šolah, srednjih tehniških šolah, višjih obrtnih šolah, trgovinskih in pomorskih akademijah, bogoslovnicah, železniških prometnih šolah, šolah za sestre pomočnice, trgovinskih šolah, babiških šolah, meščanskih šolah, gozdarskih šolah in vseh ostalih šolah iste veljave se plačuje taksa, navedena pod 2.; vendar se plačuje, če traja na kateri teh šol pouk štini leta, v prvem in drugem letu šolnina iz točke 2.c, v tretjem in četrtem letu pa šolnina iz točke 2.č; če pa traja na kateri teh šol pouk dve leti, se plačuje v prvem ietu šolnina iz točke 2.c, v drugem letu pa iz točke 2.č. Na strokovnih moških in ženskih obrtnih šolali se plačuje, če traja pouk štiri leta, v pripravljalnem razredu, prvem in drugem letu polovica takse iz točke a, v tretjem in četrtem letu pa polovica takse iz točke 2.b; če traja pouk dve leti, se plačuje v pripravljalnem razredu in v prvem letu polovica takse iz točke 2.a, v drugem letu pa polovica takse iz točke 2.b. Pripomba 1. Privatni učenci morajo plačati pred opravljanjem izpita trikratno šolnino za vsako leto po predpisih te tarifne postavke. Pripomba 2. Šolnine iz te tarifne postavke na plačujejo: a) učenci osnovnih šol, vojaških akademij, specialnih kmetijskih šol, rudarskih šol in občnih obrtno-trgovin-skih šol; b) učenci državni gojenci; c) učenci srednjih in nižjih kmetijskih šol; č) učenci, ki so s svojimi roditelji vred siromašni v smislu točke 6., člena 5., zakona o taksah. Ce pa ti učenci razred ponavljajo, plačajo predpisno šolnino Pripomba 3. To šolnino pobira upravitelj, (direktor) dotične šole ali oseba, ki jo on določi, po posebej osnovanem dnevniku in izroča pobrano vsoto najbližji davčni upravi kot dohodek od taks. Samoupravne davščine se iz naslova šolnine ne sunejo uvajati. Pripomba 4. Natančnejše odredbe za izvrševanje te »tarifne številke predp:še minister za finance sporazumno z ministrom za prosveto s pravilnikom, v katerem lahko določi da se smejo učenci, ki so dovršili prejšnje šolsko leto z odličnim uspehom, a njihov n njihovih roditeljev davek ne preseza 1000 dinarjev id leto, oprostitvi plačila šolnine, in da phrajo učenci, ki so dovršili prejšnje šolsko leto s prav dobrim uspehom, a njihov in njihovih roditeljev davek ne preseza 1000 dinarjev na leto, lahko samo polovico šolnine.« § 18. Predpisi § 5. stopijo V veljavo 30 dni po razglasitvi, § 6. pa 60 dni po razglasitvi. § 19. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrb© za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, uaj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 18. februarja 1934. Aleksander s. r. Minister za finance Predsednik dr. Mil. R. Dordevič s. r. ministrskega sveta Videl Nik. T. Uzunovič s. r. in pritisnil državni pečat (Sledijo podpisi ostalih čuvar državnega pečata, ministrov.) minister pravde B. Maksimovič s. r. 151. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji XII. redni seji, ki jo je imela dne 7. februarja 1934. v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji VIII. redni seji, ki jo je imel dne 12. februarja 1934. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembi in dopolnitvi zakona o državni trošarini,* ki se glasi: § X- V točki 2. člena 72. zakona o državni tmošarini je namesto >400« postaviti: >800« § 2. V točki 12. tega člena je izpustiti besede: »izdelano iz lesa«. § 3. Za točko 13. je dodati novi točki 13. a in 13. b, ki se glasita: >13. a. Plinsko olje: Na plinsko olje in vse tiste destilate sirove nafte, ki imajo svojstva plinskega olja. najsi se pojavljajo s kakršnimkoli imenom, za 100 kg 100-—Din. Pripomba: Ta trošarina se plačuje neglede na to, v kateri namen se plinsko olje uporablja. Vendar ne plačujejo državne trošarine na plinsko olje vodne zadruge, ki ga uporabljajo za pogon svojih črpalk in strojev. Trošarina se mora pobirati pri uvozu iz inozemstva, pri domačih rafinerijah pa, preden se dfi olje v promet.« 13. b. Olja in tolšče za mazanje: Na vsa olja in tolšče za mazanje, neglede na to, iz Česa se proizvajajo, za 100 kg 200-— Din. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 20. februarja 1934., št. 41/X'84. — Zakon o državni trošarini gl. »Službeni list« št. 151/25 iz 1. 1930. Pripomba: Trošarina se mora plačati pri uvozu iz inozemstva, pri domačih rafinerijah pa, preden se d& blago v promet. Vodne zadruge ne plačujejo državne trošarine na olje in tolšče za mazanje, ki jih uporabljajo za mazanje svojih naprav. Kolomaz ni zavezan državni trošarini.« § 4. Ko zadobi ta zakon moč, se popišejo zaloge trošarin-skih predmetov iz točk 2., 13. a in 13. b člena 72. zakona o državni trošarini pri prodajalcih na drobno in na debelo in se pobere razlika, odnosno novo uvedena trošarina. Količine do 5 kg kave in do 50 kg ostalih predmetov se ne popišejo in se od njih ne pobere trošarina. § 5- Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 18. februarja 1934. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde B. Maksimovič s. r. Aleksander s. r. Predsednik ministrskega sveta Nik. T. Uzunovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 152. Mi ALEKSANDER L, po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji XII. redni seji, ki jo je imela dne 7. februarja 1934. v Beogradu, iu senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933. na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933., v svoji IX. redni seji, ki jo je imel dne 13. februarja 1934. v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili in proglašamo zakon o izpremembah in dopolnitvah členov 29., 34., 40.. 43., 56. in 166. carinskega zakona z dne 23. januarja 1899., izpremenjenega in dopolnjenega dne 23. februarja 1904.,* ki se glasi: § L Členu 29. se dodaja nov, drugi odstavek, ki se glasi: »Ocarinjanje blaga je predložitev deklaracije, izračun davščin, pregled blaga in vplačilo davščin.« * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna 20. februarja 1934., št. 41/X/85. Členu 34. se dodaja nov, drugi odstavek, ki se glasi: »Po izvršenem ocarinjenju ni dovoljeno, predlagati listine; niti se na njih osnovi ne more zahtevati povračilo plačanih davščin, razen v primerih, določenih s posebnimi zakoni.< Členu 40. se dodaja na koncu pripomba, ki se glasi: »Ne smatra se, da je pregled blaga ukinjen, če se pošlje blago zaradi ugotovitve kakovosti v strokovni preizkus.« Členu 43. se dodaja na koncu pripomba, ki se glasi: »Zapisnik, sestavljen po dobljenem poročilu o izvrženem strokovnem preizkusu blaga, se smatra za zapisnik, ki se je sestavil takoj po opravljenem pregledu blaga.« Člen 56. se izpreminja in se glasi: »Pogrešno 'in nezakonito pobrane davščine, ki se pobirajo pri carinarnicah, se vračajo na zahtevo lastnika blaga v šestih mesecih izza dne, ko so bile plačane.« Prvi odstavek člena 166. se izpreminja in se glasi: »Kdor v deklaraciji ne prijavi blaga ali kdor prijavi manjšo količino, drugačno kakovost ali manjšo vrednost, ki bi imela za posledico plačilo manjših davščin, pa se to zasledi s pregledom, izvršenim po členih 40. in 41. tega zakona, se kaznuje s plačilom petkratnih davščin na tako blago (carine, trošarine, skupnega davka, postranskih taks i. dr.), poleg plačila rednih davščin.« § 2. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše, obvezno moč pa dobi, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V Beogradu, dne 18. lebruarja 1934. Aleksander s. r. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde B. Maksimovič s. r. Predsednik ministrskega sveta Nik. T. Uzunovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 153. Objava. Z odlokom gospoda ministra za notranje posle z dne 14. februarja 1934., III. broj 5951, je bil gospod Pfeifer Joško, predsednik občine in posestnik v Krškem, na lastno prošnjo razrešen dolžnosti člana banskega sveta za mesto Krško. 154. Podaljšanje roka za zameno bankovcev stare izdaje, vzetih iz obteka.* Gospod minister za finance je pod štev. 11-24650 z dne 22. februarja 1934. izdal naslednjo odločbo: »Da se rok za zameno iz obteka vzetih bankovcev, in sicer: 50 dinarskih, ki nosijo datum 1. avgust 1914., 20 dinarskih, ki nosijo datum 5. januar 1905., 10 dinarskih, ki nosijo datum 2. januar 1903.. podaljša do 31. marca 1934. s tem, da se ta rok dalje ne more podaljševati. Oddelek državnega računovodstva izroči to mojo odločbo vsem banovinam v kraljevini s prošnjo, da jo na običajni način tako po svojih uradnih organih kakor tudi po občinskih oblastvih razglase ljudstvu.« Iz oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance v Beogradu, dne 22. februarja 1934.; br. 11-24650. 155. Uporaba začasno vezanih dinarjev za izvoz blaga.** Gospod minister za finance je pod štev. 11-22660 z dne 17. februarja 1934. izdal naslednjo odločbo: »Da se kljub predpisu točke 1., odst. 5. odločbe br. 11-115.400 z dne 26. septembra 1933. smejo uporabiti »začasno vezane« dinarske terjatve za plačilo razen predmetov, ki jih našteva odločba br. 11-109.544 z dne 3. oktobra 1933., tudi pri izvozu , 1. ottobov, 2. krmne moke s tem, da se za plačilo teh predmetov smejo uporabiti samo »začasno vezane« dinarske terjatve onih držav, v katere se ti predmeti izvozijo in s katerimi ima naša država dogovor o plačilnem prometu. Opravičba potrdila o zavarovanju valute za izvoz oznaijenih predmetov se mora opravili 9 |K>trdili denarnih zavodov o izplačilu protivrednosti za te predmete izvoznikom v breme računa »začasno vezanih« dinarjev onih držav, v katere se ti predmeti izvažajo.« I2 oddelka za državno računovodstvo ministrstva za finance v Beogradu, dne 17. februarja 1934.; br. H-22660. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. februarja 1934., št. 45. ** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 24. februarja 1934., št. 45. 156. Veljavnost potrdil o zavarovanju valute.* Gospod minister za finance je pod štev. 11-22650 z dne 17. februarja 1934. izdal naslednjo odločbo: Od 1. marca 1934. dalje veljajo vsa potrdila o zavarovanju valute samo mesec dni po dnevu izdaje. Iz oddelka za državno računovodstvo, dne 17. februarja 1934.; br. H-22650. 157. Razne objave iz ^Službenih novin“. Številka 9 z dne 12. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 18. oktobra 1933. je napredoval v V. položajno skupino Grum Rado, sreski šolski nadzornik v Ljubljani, dosedanji uradnik VI. položajne skupine. Z ukazom z dne 5. decembra 1934. so bili upoko-Je’ l s pravico do pokojnine, ki jim pripada po službeni« .etih: Mohorko Ivan, učitelj v Račah, uradnik .V. položajne skupine; Kovačič Terezija, učiteljica v Goričah pri Kranju, uradnik V. položajne skupine; Siapar Jakob, učitelj v Primskovem, uradnik V. položajne skupine; Rupnik Marija, učiteljica v Kamniku, uradnik V. položajne skupine in Ježovnik Antonija, učiteljica pri Mariji Snežni ter uradnik VI. položajne skupine z drugim periodskim poviškom. Z odlokom ministra pravde z dne 29. decembra 1933., štev. 121620, so napredovali iz X. v IX. položajno skupino kanclisti: Štukelj Jakob pri sreskem sodišču v Kozjem, Puschauer Štefan, pri sreskem sodišču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah, Majnik Ivan, pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Koren Josip, pri sreskem sodišču v Murski Soboti, Keržan Ivan, pri sreskem sodišču v Velikih Laščah, Jagar Anton, pri sreskem sodišču v Ložu, Majerič Aleksander, pri sreskem sodišču v Žužemberku, in lladner Albin, pri sreskem sodišču v Gornji Radgoni. Številka 10 z dne 13. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. decembra 1933., štev. 120748, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih dr. Pajtler Fran, sodnik okrožnega sodišča III. položajne skupine 1. stopnje v Mariboru. Številka 11 z dne 15. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1933., štev. 33913, so bili odlikovani na Predlog ministra za gradbe: z zlato kolajno za vestno službovanje: Ucman Franc, cestar pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Novem mestu, Jenko Ivan, poštar pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Kranju, Sergije Franc, cestar pri tehničnem razdelku * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne *4. februarja 1934., št. 45. sreskega načelstva v Ljubljani, Muhič Ivan, cestar pri tehničnem razdelku sreskega načelstva sreza Maribor levi breg, in Primožič Mihael, cestar pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju. številka 12 z dne 16. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. novembra 1933., III. 45304, je bil postavljen po potrebi službe za policijskega inšpektorja V. položajne skupine ministrstva za notranje posle Batagelj Anton, policijski inšpektor iste položajne skupine kralj, banske uprave Dravske banovine. številka 13 z dne 17. januarja 1934. Z odlokom ministra za promet z dne 27. decembra 1933. je bil premeščen po potrebi službe Kokalj Albin, poslovodja VIII. položajne skupine iz podružnice delavnice strojnega oddelka generalne direkcije drž. železnic v Ptuju, v strojni oddelek delavnice v Mariboru. Številka 14 z dne 18. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 27. novembra 1933. so napredovali: v V. položajno skupino Mol Oskar, nastavnik meščanske šole v Trbovljah, Ojstriš Ana, nastavnica dekliške meščanske šole v Ljubljani, dosedanja uradnika VI. položajne skupine; v VII. položajno skupino Jankovič Bratislav, nastavnik meščanske šole v Ljubljani, Senčar Milica, nastavnik meščanske šole v Ptuju, Vajd Franc, nastavnik meščanske šole v Sv. Lenartu pri Slov. goricah, dosedanji uradniki VIII. položajne skupine. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 26. oktobra 1933. so napredovali v VII. položajno skupino: Zvan Andrej, učitelj v Koroški Beli, Likar Marija, učiteljica v Rušah, Lešnik Terezija, učiteljica v Podovi, Leskovec Amalija, učiteljica na Krki, srez litijski, Unger Matilda, učiteljica v Rušah, Zupančič Andrej, učitelj v Mokronogu, Uršič Anton, učitelj v Horjulu, Omerza Zdravko, nastavnik šole za defektno deco v Ljubljani, Jaklič Vida, učiteljica v Grlincih, srez murskosoboški, Apih Marija* učiteljica v Hočah, Ivanuša Angela, učiteljica v Fikšincih, srez murskosoboški, Mahnič Ivanka, zabavi! ja v Zagorju na Savi, Mrak Marta, učiteljica v Mengšu, Podboj Elza, učiteljica v Begunjah, Brezov-ni k Ivanka, učiteljica v Mokronogu, Bizjan Lea, učiteljica v Tržišču, srez krški, Šobar Marija, učiteljica v Toplicah na Dolenjskem, Šavnik Renata, učiteljica v Tržiču, Damjanič Dragica, učiteljica v Celju, Novak Gregor, učitelj na Vrhniki, Štravs Berta, učiteljica v Dobrni, Klinc Draga, učiteljica v Senovem pri Brežicah, Koricki Marija, učiteljica v Šmartnem pri Litiji, Korman Alojzija, učiteljica v Vuhredu, Hribernik Edvard, učitelj v Zireh, Frece Valentin, učitelj v Koprivnici, Furlani Ladislav, učitelj v Gornjem jezeru, srez logaški, Gradišar Ana, učiteljica v Brezovici, Gselman Roza, učiteljica v Cvenu, Svetek Pavla, učiteljica v Šmarjeti, srez krški, in Lešnik Jožef, učitelj v Podovi, dosedanje učiteljice, odnosno učitelji, uradniki VITI. položajne skupine. Častni sodniki v področju apelacijskega sodišča v Ljubljani. Minister pravde je postavil z odlokom z dne 29. decembra 1933., štev, 114954, na osnovi čl. 1. uredbe o častnih sodnikih in po predlogu zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za leto 1934. v področju apelacijskega sodišča v Ljubljani za častne sodnike: pri okrožnem sodišču v Ljubljani: Bahovca Ivana, trgovca, Čepona Janka, trgovca, Erjavca Franca, trgovca z železnino, TOstija Avgusta, elana uprave iu ravnatelja Kreditnega zavoda za trgovino in industrijo, Franke ta Vladimirja, trgovskega zastopnika, Goloba Karola, trgovca, Heinricherja Frana, trgovca, Verbiča Antona, trgovca, Medena Viktorja, trgovca, Nickelsbacberja Ferda, trgovca, Tu ječ a Evgena, trgovca, Urbanca Josipa, trgovca, dr. Pavlina Cirila, ravnatelja in prokurista Združenih papirnic Vevče, Goričane, Medvode d. d., Sch'Singerja Riharda, bančnega ravnatelja, Zemljiča Joška, trgovskega nameščenca, Jerasa Ivana, ravnatelja tvrdke »Sladkor«, Demšarja Metoda, trgovskega nameščenca in Šeška Alberta, trgovskega nameščenca, vse iz Ljubljane; pri okrožnem sodišču v Mariboru: Oseta Miloša, trgovca, Pintarja Ferda, trgovca, in Rogliča Draga, trgovca, vse iz Maribora; pri okrožnem sodišču v Celju: Ravnikarja Ivana, t rgovca, Leskovška Franca, t rgovca, in Kramer j a Josipa, trgovca, vse iz Celja; pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Kastelica Edmunda, trgovca, in Pavčiča Josipa, trgovca, oba iz Novega mesta. Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 1‘2. januarja 1934., štev. Kns 1906, na osnovi Čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in prodajanje prve številke mesečnika »Književna kovačnica«, ki se tiska v Zagrebu. Številka 15 z dne 20. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. januarja 1934. so bili odlikovani na predlog ministra za notranje posle: z redom Sv. Save IV. stopnje Ger.žinič Alojzij, policijski svetnik uprave policije v Ljubljani; z redom Sv. Save V. stopnje Jelenc Maks in Kuhar Jakob, upravno pisarniška uradnika uprave policije v Ljubljani; z zlato kolajno za vestno službovanje Vrečar Anton, podnadzornik policijskih agentov I. razreda uprave policije v Ljubljani; s srebrno kolajno za vestno službovanje Zorc Joža in Kajin Anton, policijska stražnika I. razreda uprave policije v Ljubljani. Dovolitev uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranjo posle z dne 11. januarja 1934., I. štev. 1163, je dovoljeno uvažati v našo državo in v njej razširjati list ? T ti z h e 1 y«, ki izhaja v Budimpešti. številka 16 z dne 22. januarja 1934. Z ukazom Niegov^a Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1933., I. štev 45538, je bil postavljen pri drž. tehniški srednji šoli v Ljubljani za profesorja IV. položajne skupine 2. stopnje ing. Novak Leon, profesor V. položajne skupine iste šole. Z odlokom ministra za promet z dne 31. decembra 1933., štev. 29691/33, so bili postavljeni pri direkciji drž. železnic v Ljubljani v ustrezne položajne skupine in zvanja sledeči uradniški pripravniki: v IX. položajno skupino za prometne uradnike: Pater n ost Jožef, Šegula Jakob, Topolovec Anton, Jordan Dragomir, Hrovatin Franc, Sušanj Oktavian, Caf Ivan, Derganc Jožef, Izlakar Janez in Adam Ciril, za administrativnega uradnika iste položajne skupine Lasič Bogomil, v X. položajno skupino za pomožnega prometnika Ben in i Karol, za pomožna nadzornika električnih naprav Erjavec Leopold in Štrajher Miroslav, za pomožnega nadzornika telegrafa Robič Jožef. številka 17 z dne 23. januarja 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1933., K. o. štev. 5266, je bil odlikovan z redom Sv. Save V. stopnje Čuček Josip, tehnični uradnik direkcije pošte in telegrafa v Ljubljani. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. decembra 1933., št. 49670, je bil premeščen po potrebi službe Kalin Ivan, katastrski geometer VII. položajne skupine, od katastrske uprave v Ljubljani, h katastrski upravi v Mariboru. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dna 28. decembra 1933., štev. 96089, je bil posta vij' " iq potrebi službe ,za davkarja VIII. položajne skupine a v■* čne uprave v Metliki Šetina Božidar, davkat 'ste položajne skupine davčne uprave v Črnomlju. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo z dne 4. januarja 1934., I. štev. 418/0, je bil postavljen na drž. strokovni tekstilni šoli v Kranju za strokovnega učitelja IX. položajne skupine Stupica Maksimilijan, uradniški pripravnik iste šole. Z odlokom ministra za promet z dne 27. decembra 1933. so bile postavljene pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani za računovodje VIII. položajne skupine Vidmar Marija, Balog Irma, Bricelj Ana in Juvančič Ljudmila, arhivski uradniki IX. položajne skupine iste podružnice. Z odlokom ministra za promet z dne 27. decembra 1933. je bila postavljena za poštnokranilničnega uradnika IX. položajne skupine pri podružnici Poštne hranilnice v Ljubljani Florijančič Marica, uradniški pripravnik po § 45., odst. 2., zakona o uradnikih. Izdaja kraljevska nanska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna Merkur d. d. » Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 17. kosu V. letnika z dne 28. februarja 1934. Razglasi kraljevske banske uprave vi. No. 1000'5. 438 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 1. feb. do 7. feb. 1934. Po naredbi ministrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. O — © > 3.2 Srez 3 00 O c o o -O T O S 'C •J S D H O ► o Skupina tifuznih bolezni. Celje................. Celje (mesto) . . . . Ljutomer ............. Maribor levi breg . Maribor (mesto) . . Slovenjgradec . . . . Šmarje pri Jelšah Vsega 9 Griža. — Dysentcria. Litija Škrlatinka Scarlatina. Celje 2 — 1 — 1 Dolnja Lendava .... 1 1 — — 2 Kranj t — — — 1 Kočevje 2 — — — 2 Laško 1 — — — 1 Litija 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 3 2 — — 0 Ljubljana (mesto) . . . 2 — — — 2 Ljutomer — 1 — — 1 Maribor desni breg . . 1 — — — 1 Maribor levi breg . . . 2 — — — 2 Maribor (mesto) .... 2 — 1 — 1 Prevalje 4 1 — — 5 Vsega . . 22 5 2 — 25 Davica. — Diphtoria et Croup. 4 1 Brežice ................. Celje.................... Dolnja Lendava . . . Gornjigrad .............. Kamnik................... Kranj.................... Kočevje.................. Konjice ............. Krško ................... Litija................... Logatec ................. Ljubljana (srez) . . . Ljubljana (mesto) . . Maribor desni breg . Maribor levi breg . . Maribor (mesto) ,». . Murska Sobota Novo mesto............... Prevalje................. Ptuj . . ................ Radovljica............... Vsega .. 117 19 26 1 — 1 — — 1 Vsega . . 1 -1- — 1 2 108 Srez Ostali 2= O V °*3 z ° *© ► e TJ M O 6 tD II Dušljivi kašelj. — - Pcrtussis. Liutomer - 60 - - 50 Vsega . . | — I 50 Šen. — Erysipelas. - - 50 Brežice — 2 — — 2 Celje 2 — 1 — T Črnomelj 1 — — — i 1 — — i Kočevje — 1 — — i Laško 1 — — -— i Litija 1 — — — i Ljubljana (mesto) . . . 1 1 — — Maribor desni breg . . — 1 — — i Maribor levi breg . . . 1 — — — t Maribor (mesto) .... 2 1 2 — i Metlika 1 — — i Prevalje 1 — 1 — — Vsega . . 12 r> 4 14 Otručična vročica. — puerperalis. Scosis Brežice 1 — — — l Kranj 1 — — — 1 Ljubljana (srez) .... 1 — — — 1 Maribor levi breg . . . 1 — — — 1 Vsega . . 4 — — — 4 Vnetje primševne slinavke. — Parotitis epidemica. Konjice . . . Ptuj ...... Ptuj (mesto) 1 7 — 7 8 4 5 — 7 4 5 3 — 6 Vsega . . 12 16 8 - 20 Otrpnjenje tilnika. — Polyomyelitis aeuta. Črnomelj .............. 1 — — — 1 Ljutomer .............. 1 — — — 1 Slovenjgradec . . ■ ■ . . 1 — — 1 Vsega . . 3 — — 1 Ljubljana, dne 12. februarja 1934. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani. VI. No. 4770/1. 383—3—3 Razpis. Na osnovi zakona o državnem računovodstvu čl. 82. do 105. in oddelka B — pogodbe in nabave — se razpisuje pismena ofertna licitacija za dobavo mesa in mesnih izdelkov ter slanine, mleka in mlečnih izdelkov, špecerijskega in kolonialnega blaga ter hišnih potrebščin, kolikor posamezni zavodi katerih potrebščin ne oskrbujejo v lastni režiji ali ne krijejo na drug način, v proračunskem letu 1934./35., to je za dobo od 1. aprila 1934. do 31. marca 1935. za naslednje zavode: 1. Splošna bolnica v Mariboru, 2. Javna bolniea v Celju, 3. Javna bolnica v Murski Soboti, 4. Javna bolnica v Slovenjgradcu, 5. Javna bolnica v Brežicah, 6. Javna ženska bolnica v Novem mestu, 7. Javna bolnica in banovinska hiralnica v Ptuju, 8. Banovinska hiralnica v Vojniku, 9. Banovinsko zdravilišče na Golniku, 10. Gluhonemnica v Ljubljani, 11. Banovinski dečji dom v Ljubljani, 12. Banovinski dečji dom v Mariboru, 13. Zave l za slepo deco v Kočevju! Licitacija se bo vršila v petek dn® 9. marca 1934. ob 10. uri dopoldne v upravni pisarni navedenih zavodov za vsak zavod posebej. Za splošno bolnico v Mariboru in banovinski dečji dom v Mariboru bo stolpna licitacija v upravni pisarni bolnic®, za gluhi nemnico v Ljubljani in baaue-vinski dečji dom v Ljubljani pa l>o skupna licitacija v pisarni gluhonem uide. Podrobni dražbeni in dobavni pogoji ter izkazi potrebščin vsakega zavoda so interesentom na razpolago pri upravi zavoda, ki mu hočejo ponudita dobaivj>. Dobavna pogodba se more na vsak)® tri mesece 8 dni pred potekom tromesečja obojestransko odpovedati, sicer 9® pa avtomatično podaljša za nadaljuj® tromesečje. Dobavo je pa treba ponuditi za vso dobavno dobo. Pogoje in navodila za udeležbo pri licitaciji dajejo interesentom upravo zavodov. Kraljevska banska uprava Dravefe® banovine v Ljubljani, dne 13. februarja 1934. Za bana pomočnik: dr. Pirkmajer s. r. VIII. No. 502/3. 444 2—1 Razglas. »Jugosvilac. d. z o. z. v Mariboru namerava dograditi še prostore za mehanično tkalnico bombaža, za apreturo in pripravi talnico na parcelah št 250/17, 250/18, 250/20, 250/22 in 250/24 k. o. Orešje. Podrobnosti so označene v predloženih načrtih. O tem projektu se na podstavi §§110. in 122. ob. z., § 84.. odst. 2., § 89., odst. 3., gradb. z., zadevnih cestnih predpisov in § 73. i. sl. z. u. post. razpisujeta komisijski ogled na kraju samem in obravnava na torek. 6. marca t. 1., s sestankom komisije ob 10. uri pri tovarni. Interesenti še obveščajo, da so načrti nameravane naprave razpoloženi do dneva komisijske obravnave pri podpisanem uradu na vpogled in se poziv-1 jejo, naj morebitne ugovore vlože do dneva obravnave pri kraljevski banski upravi, na dan obravnave pa v roke vodji komisije. Poznejši ugovori se ne bodo upoštevali, temveč se bo o projektu odločilo neglede nanje, kolikor ne bo javnih zadržkov. Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 24. febmarja 1934. 4 Štev. 17- Razglasi sodišč in sodnih oblastev II Po 8/34. 446 I) Po 9/34. Oklic* G. Karolini Czifrak, roj. Berzsenyi, vdovi po odvetniku v Murski Soboti, je vročiti v menični stvari Prekmurske banke d. d. v Murski Soboti, zastopani po dr. Pinterju Nikolaju, odvetniku v Murski Soboti, menični plačilni nalog z dne 23. februarja 1934. opravilna štev. II Po 8/34 in II Po 9/34, s katerim se Karolini Czifrak nalaga plačilo zneskov po Din 50.000-— in Din 50-000-— s prip. Ker je bivališče Karoline Czifrak neznano, se postavlja za skrbnika gosp. dr. Makso Šnuderl, odvetnik v Mariboru, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. II., dne 24. februarja 1934. * II P 235/34—1. 447 Oklic. Tožeča stranka Okorn Albert, stavbni polir, Celje, zastopan po dr. Zanggerju Frid., odvetniku v Celju, je vložila proti toženi stranki Laznik Jelki, zasebnici v Celju, sedaj neznanega bivališča, radi ugotovitve neobstoja vknjižene terjatve in na vknjižbo izbrisa k oprav. štev. II P 235/34 tožbo. Narok za ustno razpravo je določen na 30. marca 1934. ob 9. uri dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 6, razpravna dvorana. Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja skrbnikom na čin dr. Riebl Walter, odvetnik v Celju, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Celju, odd. II., dne 17. februarja 1934. * Og 8/34—2. 454 Amortizacija. Na prošnjo tvrdke Kocjančič & drug, tvornica obvezilnega materiala v Domžalah, se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostnega papirja, ki ga je prosilec baje izgubil, ter se njega imetnik pozivlje. da uveljavi tekom 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, ,-icer bi se po poteku tega roka proglasilo, da je listina brez moči. Oznamenilo vrednostnega papirja: Rc-verz obč. drž. bolnice v Ljubljani štev. 1009'33 dep. od 24. XI. 1933., glaseč se na ime predlagateljice in na znesek Din 5000—. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 23. februarja 1934. * Og 53/33—9. 453 Amortizacija. Na prošnjo Žagar Ivane, rudarjeve žene v Šmartnem pri Litiji št. 21, se uvaja postopanje za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila ter se njih imetnik pozivlje. da uveljavi tekom 6 mesecev po tem razglasu svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so brez moči. Oznamenilo vredn. papirjev: Vložna knjižica Mestne hranilnice ljubljanske št. 178.551, noe Žagar Ivana, z vlogo Din 5790-61. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V., dne 23. februarja 1934. * Og 5/34—2. 458 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Juričan Jožef,,roj. 7. marca 1896. v Lastniču, pristojen v Št. Peter pod Sv. gorami, je odrinil spomladi 1915. k 26. domobranskemu pehotnemu polku v vojaško službo, pisal začetkom leta 1916. zadnjikrat domov in baje padel na bojišču 15. januarja 1916. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastbpiia zakonita domneva smrti v smislu § 1. zak. z dne 18. marca 1918., št. 128. drž. zak., se uvaja na prošnjo Juričana Karla, pos. v Lastniču 10. postopanje za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sodišču. Juričan Jožef se pozivlje, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. .septembru 1934. bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim. Okrožno sodišče v Celju. odd. III., dne 20. februarja 1934. sjj I 665/33—7. # 366 Dražbeni oklic. Dne 28. marca 1934. dopoldne ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba V- nepremičnin: zemljiška knjiga k. o Konjiška vas. vlož. štev. 23, k. o. Tolsti vrh, vlož štev. 60. Cenilna vrednost: Din 21.765-20. Vrednost pritikline:« Din 820-— do polovice. Najmanjši ponudek: Din 14.510-80. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v Škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki ie nabil na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Konjicah, dne 3. februarja 1934. *j» E 1565/32—11. 367 Dražbeni oklic. Dne 28. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Oplotnica, vi. št. 727. Cenilna vrednost: Din 152.725*80. Vrednost pritikline: Din 3.647—. Najmanjši ponudek: Din 101.817-20. Pravice, ki bi no pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski lega sodišča. Sresko sodišče v Konjicah, dne 7. februarja 1934. •J* I 743/33—2. 380 Dražbeni oklic. Dne 2 8. marca 1 934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pekcše, vi. št. 84, obstoječih iz stanovanjske hiše št. 30 z gospodarskim poslopjem, skednjem j'1 hlevom za dve kravi in zemljiških parcel. Cenilna vrednost je Din 20.993-—, najmanjši ponudek Din 13.995. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je bil že razglašen v prilogi k »Službenemu listu« št. 81 iz 1. 1933., stran 415. Sresko sodišče v Slovenski Bistrici, cdd. II., dne 12. februarja 1934. * E 484/32—12. 306 Dražbeni oklic. Dne 28. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 18 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Pristava, vi. št. 59, 60, 208, 289, in zemljiška knjiga Roginska gorca, vi. št. 430. Cenilna vrednost: Din 95.363-30. Vrednost pritikline: Din 5.670—. Najmanjši pcnudpk: Din 50.549-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Šmarju p. J., dne 20. januarja 1934. * E 392/33—22. 386 Dražbeni oklic. Dne 2 8. marca 1 934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin-zemljiška knjiga k. o. Vitanje, vložim št. 8; zemljiška knjiga k. o. Stenica, yl-št. 5; zemljiška knjiga k. o. Skomarje, vi. št. 72. Cenilna vrednost: Din 58.625*20. Vrednost pritikline: Din 400—• Najmanjši ponudek: Din 39.083-46. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draz-benem naroku pred začetkom dražbe* sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, Ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na družbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Srcsko sodišče v Konjicah, odd. II., dne 11. februarja 1934. E 267/32. 407 Dražbeni oklic. One 29. marca 1934. dopoldne ob uri bo pri podpisanem sodišču v sobi st. 1 dražba nepremičnin: zemljiška Knjiga: Rakek, vi. št. 570 in 10/508 ink. v'l- št. 226. Cenilna vrednost: vi. št. 576 st. pare. t92 Din 450.000—, vi. št. 576 z. pare. 993/67 Din 58.750— in 10/508 vi. št. 226 Din 500—. Najmanjši ponudek: za st. pare 192 Din 254.375’—, za z. pare. 993/67 Din 30.166-66, in za 10/508 vi. št. 226 dinarjev 333-32. . Pravice, ki bi ne pripuščale dražba, |e priglasiti sodišču najpozneje pridraž-nenern naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Slede nepremičnine v škodo zdražitelja, ni je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Sresko sodišče v Cerknici, dne 13. februarja 1934. H* 1 46/34—3. 414 Dražbeni oklic. Dne 29. marca 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v Sobi št. 22 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga aj št. Lambert, vi. št. 103; •D Roviše, vi. Št. 163. Cenilna vrednost, dveh cenitev — povprečje: ad a) Din 11.195-10; dtto: ad k) Din 2.015-60. Najmanjši ponudek: ad a) 8.750— dinarjev; ad b) 3.000-— dinarjev. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati klede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri V ostalem se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča. Sresko sodišče v Liliji, dne 15. februarja 1934. v 1 2470/33—7. _ 855 Dražbeni oklic. Dne 30. marca 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v *°bi št. 16 dražba nepremičnin: hiša 162 v Dravljah z vodnjakom, dvoriščem in vrtom, zemljiška knjiga k. o. Dravlje, vi. št. 633. Cenilna vrednost: Din 163.235-—. Pritiklin ni! Najmanjši ponudek: Din 108.823-50. , Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe. J® priglasiti sodišču najpozneje pri draž-kenem naroku pred začetkom dražbe, s*cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 24. januarja 1934. •J* E 20/33—16. 171 Dražbeni oklic. Dne 30. m a r c a 1.934. ob devetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Kovor. vlož. štev. 53, 54, 195 in 213 in 2. Zvirče, vlož. štev. 88. Cenilna vrednost: Din 224.981-—. Vrednost pritikline: Din 19.546-—. Najmanjši ponudek: Din 162.356-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Tržiču, dne 10. januarja 1934. E 1457/33/51 408 Dražbeni oklic. Dne 30. marca . 1934. dopoldne ob 9. uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Sv. Janž II., vi. št. 52. Cenilna vrednost: Din 92.393-08. Najmanjši ponudek: Din 61.595-38. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabil na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Marenbergu, dne 16. februarja 1934. Konkurzni razglasi 186. St 7/34—7. 455 Konkurzni oklic. Razglasitev konkurza o imovini tvrdke Jugošporb, reg. zadruge z o. z. v Ljubljani, registrovane pod firmo Jugošport reg. zadruga z o. z. v Ljubljani. Konkurzni sodnik: Avsec Anton, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani. Upravnik mase: dr. Smole Albin, odvetnik v Ljubljani. Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140, dne 26. marca 1934. ob 9. uri. Oglasitveni rok do 10. aprila 1934. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 26. aprila 1934. ob 9. uri v sob; št. 140. Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 17. februarja 1934. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 1180/1. 452 Razglas. Ribolov zakupnega ribarskega okraja št. 139, Kočevska reka, se bo oddajal na javni dražbi v zakup pri tukajšnjem Breškem načelstvu, soba št. 6, ob 10. uri na dan 2. III. 1934. za dobo 10 let, t. j. od 8. IIL 1934. do 7. III. 1944. Izklicna cena znaša Din 600—, vadij pa tudi Din 600-—. Če ta dražba ne bi bila uspešna, se bo čez 8 dni vršila ponovna dražba na istem mestu brez posebnega oklica. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri tukajšnjem sreskem načelstvu med uradnimi urami. Sresko načelstvo v Kočevju, dne 22. februarja 1934. •j* No. 701/1. 453 Predmet: Dražba lovišča bivše občine Kompolje. Dolenja vas, Turjak in Sušje. .Razglas. Dne 9. III. 1934. se bodo oddajala v zakup na javni dražbi pri tukajšnjem sreskem načelstvu soba št. 6 naslednja lovišča: 1. ob pol 10. uri bivše obč. Kompolje v izmeri 1029.83 ha za dobo od 1. IV. 1934. do 31. IIL 1937. Izklicna cena znaša Din 500—, vadij pa tudi Din 500-—. 2. ob 10. uri bivše občine Dolenja vas v izmeri 4208.0102 ha za dobo od 1. IV. 1934. do 31. IIL 1939. Izklicna cena znaša Din 2000-—, vadij pa tudi Din 2000-—. 3. ob pol 11. uri bivše obč. Turjak v izmeri 2326.90 ha za dobo od 1. IV. 1934. do 31. III. 1937. Izklicna cena znaša Din 1000-—, vadij pa tudi Din 1000-—. 4. oh 11. uri bivše občino Sušje v izmeri 252.3145 ha za dobo do 31. III. 1935., t. j. preostale zakupne dobe. ker prejšnja dražba ni bila odobrena. Izklicna cena znaša Din 250-—. vadij pa tudi Din 250-—. Če dražba za katero lovišče ne bi bila uspešna, se bo čez 8 dni vršila ponovna dražba na istem mestu brez posebnega oklica. Dražbeni pogoji so interesentom na vpogled pri tukajšnjem sreskem načelstvu med uradnimi urami. Sresko načelstvo v Kočevju, dne 22. februarja 1934. * B roj- 6148/1934. 445 Oglas licitacije. Središnji ured za osiguranje radnika a Zagrebu održaee na dan 13. inarta 1934. u prostorijama Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju u 10 sati pre podne treču javnu pismena oferlalnu licitacija za tapetarske radovc za novogradnji) zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju. i to: Grupa I. skupina a) konstrukcije, b) zastori za pro-zorc. Grupa II. skupina a) konstrukcije, b) sunčane plahte. Ponude se imadu podneti prepisano taksirane prema odredbama T. Br. 25 taksene tarife Zakona o izmenama i do-punama Zakona o taksama od 25. marta 1932 (Sl. N. 26/3 br. 196) na originalnom formulam ponuda in predračuna i to na jedinične cene, stalne u dinarima, te priložiti potpisane uslove za licitaciju i opšte uslove, kao i mustre ponudjenog materijala. Ponude mogu se staviti na sve grupe zajedno, na pojedine grupe ili na pojedine skupine raspisanih radova posebno. Ponude, koje tnoraju biti opremljene po uslovima licitacije, imaju se predati ili postom dostaviti u zapečačcnom omotu do gore označenog roka Okružnom uredu za osiguranje radnika u Skoplju. Na omotu valja napisati: .»Ponuda za izradu tapetarskih radova na novogradnji zgrade Okružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju, na oglas licitacije broj: 6418/34«. te tačnu adresu ponudjača. Kauciju u iznosu od 5% za domače državljane, a 10% za strane imade svaki nudioc položiti na dan licitacije kod blagajne Okružnog ureda .za osiguranje radnika u Skoplju, do 9-30 časova ili na blagajni Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu najkasnije do 13. marta 1934. Kao kaucija mogu služiti: 1) nevinku-lirane uložne knjižice koje velebanke ili gotov novac, 2) državni vrednosni papiri računaj uči ih po otpisu Ministar-stva finansija, odeljenja državnog računovodstva od 27. decembra 1933, broj II. 166.546 (»Službene Novine« od 29. decembra 1933, broj 300), 3) uložnica Državne hipotekarne banke, založnice i komunalne obveznice, koje je Ministar finansija oglasio podesnima za kaueije i priznao im pupilarno sigurnost sve po berzanskom tečaju ali ne preko no-minale, konačno 4) garantno pismo nov-čanog zavoda prvog reda koji je regi-strovan kod generalnog inšpektorata Mi-nistarstva finansija kao ovlašten na iz-davanje garantnih pisma, samo kao pri-vremena kaucija, koju dostaoc u roku od 8 dana izmenjuje sa jedilom od ostalih spomenutih kaucija. Dostaoc radnje imade ovu kauciju po-visiti prigodom potpisa ugovora na 10% (strani na 20%) ugovorne sume. Ponudjači dužni su ponudi priložiti pismenu lzjavu, da su im uslovi licitacije poznati te da pristaju po istima nad-metati se. Ujedno imadu priložiti pismeno očilovanje, da su im sve mesne prilike kao i one gde se radovi imadu izvesti, dobro poznate. Svaki ponudjač imade komisiji pri-doneti pismeno uverenje svoje nadležne trgovačko-zauatlijske komore (esnafa ili sindikata) ili uverenje Ministarstva gra-dlevina o pravu učestvovanja kod javnih licitacija, o državljanstvu, uplače- nom porezu. te potvrdu o položenoj kauciji. Isplata zaslužbine izvršavače se pri-znanicama providjenim taksenim markama u iznosu od 0-5% svote koja se podiže nakon odbitka državne takse prema odredbama T. Broj 262 i 263 taksene tarife Zakona o izmenama i do-punama Zakona o taksama od 25. marta 1932 (Sl. N. 26/3 br. 196). Prigodom isplate zaslužbine plača poduzetnik 1% ugovorene takse, na ime državne pristojbine za pravni posao, te banovinsku prenosnu taksu. Ponude, koje nebi odgovarale pro-pisanim uslovima, neče se uvažiti, isto tako i naknadno te brzojavno podnese-ne ponude. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu nije obvezan prihvatiti ni jedmi ponudu, kao ni prihvatiti najjefti-niju, te nije dužan obrazložiti svoj po-slupak o izboru dostaoca. Sve uslove licitacije mogu nadmetači dobiti kod Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, te kod Okruž-nog ureda za osiguranje radnika u Skoplju. Cena uslova i predračuna je Din 20-— za jednu grupu raspisanih radova. Za vreme raspisa mogu interesenti dobiti eventualna nužna razjašnjenja u tehničkom otseku Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu, Mihano-vičeva ulica broj 3 soba 417, te kod Ojjružnog ureda za osiguranje radnika u Skoplju. U Zagrebu, dana 24 februara 1934. Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu. Razne objave 449 Vabilo na XI. redni občni zbor, ki ga bo imela Tovarna zaves »Štora« d. d. v št. Vidu nad Ljubljano, dne 15. marca 1933. ob 11. uri dopoldne v posvetovalnici Zadružne gospodarske banke d. d. v(Ljubljani, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v letu 1933. in predložitev bilance ter računa izgube in dobička za poslovno leto 1933. 2. Poročilo nadzorstvenega sveta. 3. Odobritev bilance za leto 1933. in sklepanje o razdelitvi čistega dobička. 4. Volitev članov nadzorstvenega sveta. 5. Slučajnosti. Opomba: Občnega zbora se smejo udeležiti oni delničarji, ki so položili pri blagajni Zadružne gospodarske banke d. d. v Ljubljani v smislu čl. 14. družbenih pravil vsaj 3 dni pred zborovanjem najmanj 10 delnic z nezapadlimi kuponi. Delnice morajo ostati založene do zaključka občnega zbora. Na občnem zboru daje v smislu čl. 16. družbenih pravil vsakih 10 delnic po e» glas. Delničarji, ki se osebno ne udeleže občnega zbora, se ga lahko udeleže po pooblaščencih, katerim ni treba, da so delničarji. V Ljubljani, dne 26. februarja 1934. Upravni svet. * 454 Vabilo na retini občni zbor Celjske posojilnice d. d. v Celju» ki bo v sredo, dne 14. marca 1934. ob 5. uri pop. v sejni dvorani Narodnega donia v Celju, z naslednjim dnevnim redom- 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju v 1. 1933. in predložitev bilance. 2. Poročilo revizijskega odbora. 3. Sklepanje o predloženi bilanci pro 1933. 4. Sklepanje o razdelitvi čistega dobička po določbi § 24. družbenih pravil- 5. Dopolnilna volitev revizijskega odbora. Upravni svet. * 4ol Objava. Izgubil sem dovoljenje za prebivam6 in zaposlenje v kraljevini Jugoslaviji >z 1. 1930. in 1933., izdani na ime: Bevk Josip, Stara vas 11, p. Žiri. Proglašam ju za neveljavni. Bevk Josip s. r- * 441 Objava. Ukraden mi je bil orožni list. ki m1 ga je izdalo sresko načelstvo Maribor 1. br. v letu 1931., in se glasi na im6 Dopler Jurij, posestnik na Grušeni 23. občina Sv. Jurij ob Pesnici, sedal Sv. Kungota v Slov. gor. Proglašam ga za neveljavnega. Grušena, dne 15. februarja 1934. Dopler Jurij s. r- * 455 Objava. Izgubil sem prometno knjižico štev. 56.190 za bicikel. Proglašam jo za neveljavno. Strukovei, dne 22. februarja 1934. Melin Josip s. r- ❖ 440 Objava. Izgubil sem vozno dopustilo št. 65/25 polic, komis, v Mariboru ter tudi Smer-sko izpričevalo št. 88, na ime Alojz Zni* derič. Proglašam ju za neveljavni. Alojz Žniderič, Maribor, Ob jarku o. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.