Let« VIII. štev. 134. Poitnlna plaCina v gotovini. V Krškem, v torek 16. septembra 1924. Današnja štev. 1— Din Izhaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredniitvo in upravništvo: KRŠKO. Naslov za dopise: »Naprej«, Krško. Čekovni račun: št. 13.807. [začasno še tudi 13.321] NAP REJ Stane mesečno 25 Din, ža inozemstvo 35 Din, Oglasi: prostor 1x87 mm 1 Din Mali oglasi: beseda 50 p, najmanj 5 Din Dopise frankirajte in pddplspjte, sicer se ne priobčijo. Rokopiai se ne mčajO. Reklamacije za list so poitn. proste vodstvo glasilo Socialistične stranke Jugoslavije. Socialistična sredstva. Socialistične organizacije se bojujejo za odpravo današnjega ekonomskega sistema. Boj zahteva strategije, kajti bojevati se tjavendan brez vsakega načrta nima smisla. Socializem kaie delavstvu, kakšna je moč njegovega nasprotnika, zato da more proletariat organizirati svoj boj proti kapitalizmu in ga uspešno voditi. Kajti, če se hočem bojevati, moram poznati nasprotnika, njegove čete, sile. trdnjave, njegovo oroije in njegove metode. In nasproti mu moram stopiti na tem bojišču, na kBterem ga najdem. To je neizpodbitna resna resnica. Pa vendar se čuje zadnja leta toliko utopistič-nih razlaganih načinov, kako mora iti delavstvo v boj za strmoglavljenje kapitalističnega sistema. Uto-pistične razlage in metode smo imeli tudi v prošio-sti. toda ker je bilo delavsko gibanje takrat še šibko. niso napravile toliko škode delavski stvari kakor danes. Politična moč se zametava. In prav tisti, ki so jo obsodili, so se sedaj premislili, pa sklenili poseči tudi v politični boj. Zmote pa niso pripozna-li. Če ima kapitalizem politično moč. pa me z njo tepe. ovira svoj razvoj, onemogočuje mojo organi* zscijo. tedaj je logično, da se mora proletariat tudi politično postaviti na svoje noge in si osvojiti moč tudi na tem polju; kajti to je eden izmed pogojev kočne zmage. Zametavati tega pomeni šhodo-vBti delavski stvari in socializmu sploh. Sodišča, policije, zakonodajna telesa itd. so politične institucije. V rokah kapitalističnega razreda pomenijo najboljše orožje v boju proti delavskim interesom. Zakaj pa sO te reči v rokah nam nasprotnega razreda? Ne zato ker je politika slaba, ampak zato. ker je večtna delavstva politično nezrela. Ta večina omogoča maloštevilnemu kapitalističnemu razredu, da vlada nad zavednim in nezavednim delavstvom enako. V stavkah je najizdalnejše kapitalistično oroije proti delavstvu politična moč. Policija, vojaštvo, župani. glavarji itd. so večinoma v kapitalističnih rokah. Delavci protestirajo, trosijo tisočake za advokate v dragih sodnih procesih, se zgražajo nad političnimi oblastmi, na dan volitev pa zopet glasujejo za svoje »prijatelje" v demokratski, klerikalni, radikalni itd. stranki. Na ta način se z volitvami za delavski razred rep ne bo .nikdar ničesar doseglo", toda doseže se toliko veS za kapitalistične interese. Krivda za take razmere je torej pri delavstvu, ne v politiki kot taki S politiko prodira kapitalizem neprenehoma v področje delavskih pravic Kakšna logika je to, če pravim tedaj, da me politika nič ne briga ... Volitve imamo in delavstvo ter kmečko ljudstvo je o-gromno v večini. Kapitalisti torej niso v večini. Da vladajo, je torej krivda v politični nezrelosti ljudstva. Dolžnost zavednih delavcev torej je. da izobrazijo maso. Hujskati male skupine je zelo slabo sredstvo v boju proti kapitalizmu. Pravijo, da je politika postala kupčija. Prav zato jo je treba iztrgati kupčevalcem iz rok in napraviti iz nje to, kar mora biti, da bo koristila ljud-stvu in ščitila njegove interese. Ves kapitalistični sistem je prežet korupcije Ker so v njem pogoji za korupcijo, jo je najti ne samo v politiki, ampak celo v cerkvah, dobrodelnih institucijah in v političnih zastopstvih je je seveda največ, ker iščejo korumpirani interesi v njih zaslombe in varstva. Korupcija ne bo izginila čez noč. Korupcija pa še niti ni iztrebljena, ker še niso iztrebljeni vsi pogoji zanjo in kar je glavna ker ljudje še niso tako daleč, da bi jim bila poštenost največja svetost. Proglasi nekaterih prerokov in odrešenikov, da ni tako, kakor je, ne spremene resnične situacije. Zanikava se lahko vsaka reč, le da se s tem nič ne doseže. Ako je nebo veečrno, pa trdim, da ni oblakov, ne bom s vsvojim utajevanjem preprečil nevihte. Vprašanje med menoj in teboj je le moč sile, ki jo posedujeva. Na temelju te sile se bojujeva. In tako viži delavstvo svoj boj na političnem polju v trdni veri, da so mu dani vsi pogoji za zmago. Politika je velika sila, in če tajim to dejstvo, ne opravim nič drugega, kakor da mi bo še bolj nevarna. Politična moč v kapitalističnih rokah koristi kapitalizmu. V delavskih rokah bi koristila delavstvu. Tako kakor y politiki kaže socializem delavstvu povsod kapitalistične postojanke in mu jih po- maga spoznavati, da se mu ni treba na slepo zaganjati v nasipe, katerih ni mogoče osvojiti z golo roko; kaže mu nasprotnikove sile, da se ne bi zgodilo. da osvoji delavstvo trdnjavo, do katere ga je kapitalizem namenoma izvabil, potem ga pa za hrbtom napade z neopaženo silo in ga pobije. Delavsko gibanje postane prava sila, kadar se bo zavedlo svoje resnične moči. Danes so posebno mase delavstva še preveč zaverovane v slepomišenja kapitalističnih politikov, ki ga odvračajo od resnične delavske politike. Zato je delo za socializem še tako težko. Za socialista ni dovolj reči. da je socialist. On mora poznati socializem, poznati njegove metode, poznati moč svojih nasprotnikov in njihova bojna sredstva, poznati in razumeti delavstvo med katerim agitira za socializem. In Organizirano mora delati. Mase je treba učiti socializem tak6, kakor ga bo v začetku najlažje razumela. Da se bo v znanju izpopolnjevala, jo je treba navajati k či-tanju socialistične iiteratnre. socialistične organizacije morajo obdržavati diskusije in predavanja v interesu starih in novih članov, kajti s takimi metodami se vežba naša armada in postaja jačja in jačja. Milijone delavcev pozna danes socializem, žal ne tako, kakor bi bilo potrebno. Znamenje, da bo treba še ogromno organizacijskega dčla. Človek, ki je postal čez noč radikalen in se pridruži h kaki utopistični frakciji, bo' govoril masi o svoji struji kot edini, ki bo rešila svet. Tak agitator je podoben verskim pridigarjem, katerih vsaki trdi o svoji veri, da je edino zveličavna in vse pruge so krivoverske. Ta čudna, zastarela propaganda se je naselila tudi v delavsko gibanje posebno nekaj časa po vojni. Ker ni vse človeštvo ene vere in ker ni vse delavstvo pri eni stranki, ga taki načini samo begajo in ovirajo misliti trezno in razumno. Tako nastajajo fanatiki, ki se po izgorelem ognju navdušenja zopet pogreznejo v staro brezbrižnost. Znanje je sila, ki bo ubila suženjski duh v delavskih masah in jih vsposobilo za novo družbo pravičnosti za vse človeštvo. Do znanja se pride samo s poukom In do zmage s treznim, premišljenim, sistematičnem bojem. Proletarec. »Socialistične« zadruge. Uratnik se je kot »socialistični teoretik" na Slovenskem smatral za poklicanega nekoč izjaviti, da zadruge ne bodo rešile proletariata in da so te lahko tudi kapitalistične, in prav je imel. Da je temu tako, da imamo .socialistične" zadruge z vodstvi, ki o pravem socializmu nimajo niti pojma, temu v dokaz naj služita sledeči ilustraciji: O mizarski zadrugi na Viču pri Ljubljani veliko govorijo, da je socialistična. Recite le Bradešku ali Tokanu, da ni, pa boste največji .razbijači". Pri zadnjih občinskih, volitvah na Viču je pa kandidiral na demokratski listi poslovodja dotične mizarske zadruge Lojk, ki je pristen Sokol in baje tudi skrit orjunaš. Torej zato so tukaj »socialistične" zadruge, da bi vzdrževale nasprotnike socializma in delavstva sploh kakor tudi pristaše ubijalcev naših sotrpinov. In te »socialistične" mizarske zadruge je odjemalec zopet druga naša »socialistična" zadruga, Konsumno društvo za Slovenijo, ki je nabavilo svojčas pri njej opremo za svojo šišensko prodajalno v približnem znesku 25.000 Din. Tako neve-doma podpirajo socialisti po krivdi svojih nesocialističnih vodstev potom svojih zadrug svoje največje sovražnike. More priti na ta način proletariat do končne odrešitve? Dalje smo zvedeli, da je ob priliki pogreba padlih orjunašev kot uniformiran njihov član korakal žojimi tudi neki Grbec, izučen klepar in sicer v .socialistični Jugometaliji". Torej čestitamo k takemu »socialističnemu" delu »socialistične" zadruge pod vodstvom bivšega inštruktorja komunistične omla-dine Otorepca, preje mežnarja ene izmed številnih ljubljanskih cerkva, čestitamo takšnim možem, ki niti tekom triletne učne dobe ne znajo poleg strokovne izobrazbe svojim učencem vcepiti niti najprimi-tivnejših pojmov o razrednem stališču in boju. Ko lansko leto v Ljubljani ni bilo nadaljevalne obrtne šole, so se gospodje od Jugometalije v .Delavcu’ zelo bahali, kako skrbe sami za vzgojo svojega obrtnega naraščaja v strokovnem in socialističnem oziru, pri čemer no sodelovali r^zni Uratniki, Hladniki, od katerih zadnji kot bivši ključavničar in današnji risar n. pr. trdi, da ima pravico na »boljšo" vzgojo svojih otrok nego pa navadni delavec. To je torej sad dela patentiranih teoretikov in različnih štreber-jev v delavskem gibanju, ko niti mladine v svojih podjetjih ne znajo dovolj socialistično orientirati Vodi jih pač površnost v socialističnem delu med proletariatom in izgovor, da delavno ljudstvo še ni zrelo. Pa če kdo kBj poudarja, da to ali onO po socialističnih principih ni v redu, ta je največji »raz-dirač", ki ne goji razrednega boja in piše le o svojem esperantu traparije in oslarije. In z ljudmi, ki vrše tako svoje socialistične naloge naj se »vkup vse-demo in se porazgovorimo" ? Ali more še kak pameten človek biti za to, dokler se vse to odkritosrčno ne spremeni? Jugometalija ima svojo podružnico v Trbovljah, okrog katere se z zaupanjem grupirajo tamkajšnji rudarji, ker menijo, da kar iz Liubljane pride, mora biti tudi brezpogojno dobro. Toda 1. junij 1924. je bil insceniran tudi največ iz Ljubljane, pa vemo, da ni bil za rudarje v Trbovljah posebno dober. Trboveljski rudarji imajo na vsak način izvrstno priliko, čvrsto oprijeti podružnice Jugometalije, Centrala v Ljubljani ho s svojim izvrstnim vodstvom že skrbela, da bo vzgojila nadaljnje Grbce, ki bodo z drugimi grbd ob priliki zopet pričeli po grbi ali po glavah tepsti magari člane iste zadruge, pri kateri so se izučili. Pa vas ne bodo tepli zato, rudarji Trbovjah, ker bi vi morda nad zadružno mislijo obupali, ampak zato, ker niste pravočasno poskrbeli za potrebne remedure pri vodstvu v Ljubljani. — Virga. Razno. Obtožnico proti bivšemu pravosodnemu ministru dr. Lazi Markoviču je končana. Obtožen bo zaradi 14 zločinov, po večini korupcionarnih koncesij državnega imetja zasebnikom. Tej rajdi vseh dobrot se pridruži pozneje še 15 drugih. Obtožnica bo dana narodni skupščini v sprejem, To je velikanska komedija. Če bi bilo našim klerikalcem n. pr. do tega, da-se Markovičeve korupcije kaznujejo, bi glasovali za aretiranje tega lepega gospoda že prvi krat. ko je prišla zadeva pred parlament, ne pa da so jo pocedili z vso svojo opozicijo. kolikor je ni tam ostalo za štafažo, is parlamenta. Plemenske zastave je notranji minister dovolil vsem društvom, samo protidriavnih napisov ne sme biti na njih, Če bi se ljudje 20. veka že vendar enkrat naučili požvižgati se na zastave, pa bi zato rajši pokazali barvo svoje pameti in stvarne-ga dela. bi tudi takšnih odlokov ne bilo treba. V Zagrebu se bo vršila 18. t m. izseljeniška konferenca, na katero so pozvani sami strokovnjaki med njimi minister Behmen, No. da, samo to je hudič, da takšnim strokovnjakom ni nikoli namenjeno, da bi šli za nekaj časa na lastno kožo poskušat izseljeniško vprašanje. Letošnji dež preklinjajo gotovo povsod po svetu, v zapadni Češki so ga gotovo veseli. Poročajo, da je zraslo užitnih gob tam v tolikšnem številu, da jih hodijo ljudje kar s srpom v gore žet badja in drugih takšnih dobrot ni letos po za-padnočeških vrtovih nič prida, zato pa imajo ljudje svoje največje veselje z najboljšimi gobami, ki jim rasejo takorekoč skozi okna v hiše. Zanimivo, da na oni strani čeških lesov, v sosedni Bavarski skoro nič gob ni zato jih hodijo Bavarci na to stran nabirat. Nemčija je odplačala že drugi obrok po Da-wesovem načrtu v znesku 20 milijonov zlatih mark. Izginjajo. Po umoru s. Matteottija fašizem na Laškem ne more več iz kriz. Hotel je pqbasativse Italijane v svojo malho, a pobral je le vse lopove in zločince, poštenjaki mu niso hoteli priti blizu. Kaže se vedno bolj, da bo fašizma na Italijanskem kmalu konec, njegov brat na Španskem bo izkrvavel menda v Maroku, na Nemškem pa hoče životariti še nekaj časa v blatu z drugimi najbolj reak-ciunarnimi meščanskimi skupinami. Kako je na Laškem kaže umor Casalinija, fašistovskega poslanca in podtajnika njihovih sindikatov. 12. t m. dopoldne ga je v Rimu ustrelil neki Giovanni Corvi. Ko so morilca po aretaciji vprašali, ali je socialist ali komunist, mož ni vedel odgovora. Casalini je bil znan kot breobziren in nasilen človek in politik. Ni šs dolgo, kar to poročali, da se je na ulici pre- tepel z nekim bivšim fašistom in še druge stvari. Ni izključeno radi tega, da so inscenirali njegov umor fašisti sami: da se ga iznebijo in da bo obenem njih mučenik. To bi ne bilo nič tako čudnega, takšna sredstva so porabljali vsi veliki lopovi, po-roča zgodovina. V Italiji se zadnji čas na vseh koncih in krajih ponavljajo krvavi spopadi med fašisti in njihovimi nasprotniki. Na italijanski neredni praznik 20. sept. je pozvanih v Rim 25.000 mož fašiatovske milice. Najbrže pride takrat do velikih spopadov. Pa ne vemo, če pojde Mussolinija vse tako po sreči kakor bi mn bilo všeč. Švedska komunistična stranka se je razcepila, ker se velik del njenih članov ne strinja z diktatom iz Moskve, ki je odstavil glavnega njihovega voditelja Hoglunda. Gospodu Zinovjevu se vedno bolj mudi spremeniti III. internacionalo v internacionalo izključencev. * Francoski vojni proračun je bil na Herriotovo iniciativo znižan za 130 milijonov frankov. — Zato so pa našega napram lanskemu podvojili, ker hoče biti naša vlada s Hemotom v žlahti. Brezposelnost na Angleškem je obsegala po zadnjih statistikah 1,172.700 oseb, za 12.622 več nego 25 avg., toda za 122.923 manj nego 31. dec 1953. V sovjetske srednje in meščanske šole so uvedli baje tudi pouk o politični špionaži in kot o> bligaten predmet po eno uro na teden aviatike. Kdor nam prvo dokaže, dobi cekin — čeprav verujemo, da so boljševiki vsega slabega zmožni; drugo pa verujemo, ne da bi razpisovali nagrade. Katolicizem in otroško delo. Ameriško Osrednje katoliško društvo se je izreklo te dni na svojem kongresu proti prepovedi otroškega dela, V svoji resoluciji pravi, da naj otroci le delajo, ker je to bolje, kakor če so doma. Klerikalci so vsi enaki, od rimsko katoliških do protestantov in pravoslavnih, kapitalistični hlapci so vsi. Ti ameriški klerikalci. ki izročajo otroke kapitalistom v najpodlejše izkoriščanje, pa nosijo pred vsemi kravji zvonec. Kaj pravi Jezus; Pustite male k meni priti. Stavimo glavo za bučo, da se izgovarjajo ti njegovi verniki na ta izrek, ko tako mirnodušno izročaio otroke kapitalističnemu ugonabljanju, Kjer se pojavi človek, tem se pojavijo tudi stenice, ščurki, bolhe in slična simpatična zverjad. Kjerkoli izbruhne v Ameriki kakšna .revolucija", tam se pokažejo tudi oboroženi odposlanci wallstreet-skih mogotcev. V honduraškem pristanišču La Cei-ba je izkrcala ameriška vojna ladja 100 mornarjev, da .bi branili tamošnji ameriški konzulat". Muhe imajo med rade, še bolj po dišijo kapitalistom v Zedinjenih državah razni petroleju Revolucija v Čiliju je tudi delo ameriških kapitalistov, ki se ne strašijo pogneti celo liudstvo v meščansko vojno; da si natrpajo svoj žep. Resolucija čilenških soldatov ima fašistovski značaj, Ustvaril se je direktorij, ki je že sklenil razpustiti parlament. Ta parlament je imel kakor senat tudi demokratično večino, pa je še vprašanje, če se bo v Čiliju posrečilo to, kar se slavnemu vzorcu Primu de Riveru na Španskem sedaj ponesrečuje. Tudi Arabci imajo vročo kri. V Hedžasu se je pleme Wahabitov uprlo hašimitski dinastiji. Vstaši prodirajo proti Meki Običajni francoski in angleški vojni brodovi so že prispeli .branit lastne: interese". Kopnita čevlja samo z znamko .Sloga". Ako piješ »BUDDHA* čaj, vživaš že na zemlji raj! RADI JASNOSTL Sodrug Fr. Oset se v članku .Buh pa kic!" v Napreju štev. 131. z dne 12. septembra 1924 zavzema za strankipo disciplino in atrankino javnost, ter opisuje zgodovino Trboveljskega kongresa. Jaz se z njegovimi članki docela strinjam, da, nekatere celo podčrtavam. Tudi s člankam »Buh pa kic* se strinjam skoraj v celoti Ugovarjati moram le trditvi, da ata bila člana Jos, Gorjanc in Peterman izključena radi tega iz stranke, ker niso imeli člani nič besede. Strinjam se pa z njegovo pripombo., da bi lahko P. kot kapelnik veliko koristil so* cializmu, Izključitev teh dveh članov se je izvršila popolnoma v soglasju članstva oz. od članstva poverjenega krajevnega odbora socialistične atranke, ker sta se zagrešila s kršitvijo socialistične razredne zavednosti, ki je obstajala v tem, da kot merodajna faktorja pri godbi nista preprečila, da bi člani te godbe (2—3 po številu] bili ob priliki Westnove stavba stavkokazi; niti nista poskusila napako popraviti, tedaj ko jih je Strokovna komisija po naloga stavkovnega odbora v to poklicala. Trdovratno sta vztrajala na stališča, da je železničarska godba .internacionalna" ter neodvisna od vseh instanc. Sklicevala ata se na veliko vrednost Inventarja, [godbenih instrumentov in drugo] ki jih godba poseduje in neglašala, da bi se vse uničilo, ako bi se gOdbeao vodstvo po naših zahtevah ravnalo* Trdila sta, da godba brez stavkokazov ne mora igrati. V tem tiči vse. s. Oseti V tem se je izkazalo, da je bil 15 ali 20 letni socializem brez rszredae zavesti. Železničarska organizacija je v Celju obstajala že pred vojno in imela lepo knjižnico, ali ial mnogo teh kajig niti čttanih ni bilo. ital, niti razrezana niao bila broširane knjiga, ki jim jih je Duaajska centrala poalala. V tem je vse povedanoi Železničar ji pod