Poglejte na feevilke poleg naslova za dan, ko Vasa naročnina poteče. Skušajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano.
GLAS NARODA
1942
List slovenskih« delavcev^ Ameriki.
Telephone: CHelsea 3-1242
CUm Matter fitpfehtr t&ih. 1M> rt the Poet Office a* New Vort. N. Y.
Act *l Cwcreee of March Srd, 187».
[2
VEC KOT
NADIR DOBIVATI J
C "GLAS NARODA"
PO POŠTI NARAVNOST M I (i i?W DOM (trn«« «M I >I mMI ta iranik«).	, i
Citajte, kat V mm rsninfl V« , ,

No. 1 3 — Ste v. 1 3
NEW YORK, TUESDAY, JANUARY 20, 1942— TOREK, 20. JANUARJA, 1942
Volume L. — Letnik L.
HITLER ZAHTEVA UNIČENJE ČETNIKOV
NEMŠKO POVELJSTVO ZAHTEVA, DA GEN. NEDlC IZSTRE-B I JUGOSLOVANSKE CETNIKE. — RIBBENTROP IN CIANO IZPOSLUJETA PRI HORTHY-JU MADŽARSKO POMOČ.
Pod pritiskom enmških vojaških oJbla-sti je ministrski predsednik feldmaršal Milan Nedie naročil notranjemu ministra Milanu Ačimoviču, da zatre čet nlško
Srbiji.
Tudi Italjani nimajo nobene sreče v bojih prot i * nerednim' četam in je 'bil vsled tega general Vittorio Ambrosio, poveljnik druge okupacijske armade na Hrvatskem, v Srbiji
Nemčija zahteva pomoč
Admiral Raeder pregovoril bolgarskega kralja, da je poslal v Slovenijo infanterijiko divizijo, da vzdržuje red namesto Nemcev in Italjanov.
FELDMARSAL VON REICHENAU UMRL
Nemškšf |K>veljnik v Ukrajini I	*
feldmaršal Walter von Reiche-'uem poveljstvu zavladal velik
ifbanje po celi stari i,,im 'e M,i»tu s fr°ufye \ Xeu'-i jo neuadoma umrl. Zadela ga
je kap.
^ Feldmaršal von Reicbenau je poveljeval nemški armadi, ki je šla od zmage do zmage v bojih proti ruski armadi pod poveljstvom maršala Budennyja. Najprej je vrgel Budennvjevo
in C rnigorh, odstavljen in na |	,
njegovo mesto je bil imenovan Iarmado eez »n^per, nato pa šef italjanskega ge
štaiba Mario Roatta. Posebno. HHH se je general Anibrosio zam«-»henko	' da st> Je umaknri
ril Benitu Mussoliniju, ko nje-
linenovanj .	""J^Fy*	H«
»nmlnega'8e P°«naI Kuse 12 Harkova. PnaoSnin ,<Pozneje n>a ga je maršal Tiino-
kova armada prve dni januarja v bitki ofl> Drini ni mogla premagati četnikov.
.VčimoV-1c je''•v svoji prvi kampanji /.a "uničenje" četiii-kov poslat vsem okrajnim voditeljem (gaulajterjem) iztrebila navodila ter jum prepustil, na kak način izvrše ta nalog.
Ačimovič je v desetih točkah povedal, *kaj imajo okrajni voditelji storiti, ni jim pa povedal, na kak način morajo izvesti njegovo naročilo.
Te točke so:
1. Vsi prizadeti okraji morajo biti takoj očiščeni četnikov;
'2. Od sedaj naprej je prepo-; v veuano vstati o vit i kako novo politično stranko; stranke, ki so bile do sedaj dovoljene, morajo (biti takoj razpoščene;
."i. Okrajni voditelji se poživljajo, da sestavi j oorganizac.ije za vzdržavanje, popravljanje in varstvo cest, mostov, brzojavne in telefonske -zveze;
4.	Vsi župani morajo biti takoj odstavljeni; na njih mesta morajo biti postavljeni "mladi in odločni" možje z 'zdravim političnim ozadjem*;
5.	Pričeta se mora dejanski boj proti občinski korupciji in povišanim eenam;
fi. Pomoč mora 'biti n ud ena Srbom, ki <so trpeli vsled delovanja "komunistov'*;
7.	Posebna pažnja mora biti posvečena zalaganju me«t in večjih vasi % živežem in drugimi potrebščinami;
8.	Ker lažniva poročila po radio iz Londona. Moskve in Karre "povzročajo moralno katastrofo" med Srbi. mora biti prebivalstvo poučeno o resničnem položfiin in morajo »biti r>oJ>rani radiji:
Krajevni voditelji morajo skrbeti, da je obdelane kar na jveč zemlje: zemlja mora obdelana ne samo za prehrano krajevnega prebivalstva, temveč bodo o^-všni pridelki poslani v Nemčijo in T.taliio v zameno zq industrijske izdelke:
10. V teb navodilih so okrajni vodMelji preieli splošne smernice izve<fbo povelja; njim pa je naložena popolna
iz Rostova in od tedaj naprej >*o nemške armade doživljale poraz za porazom.
Kmalu potem, ko so se pri-tMirtksti uffltMif armade t Rusiji, so pričela prihajati poročila, ki so naznanjala, da se bo feld maršalu von Reichenau nekaj pripetilo." Moskovska radio | »ostaja pravi, da je v nemškem vrhov-
nesporazum, ko je bil odstavljen felumaršal v. Bra udi i t se h. Feldmaršal Wilbelm Keitel, je "nenadoma obolel." Več generalov je vložilo prošnje za odstop; general Henzi Guueriau in general Paul Ludvig von Kleist. bosta kmalu razrešena svojega poveljstva.
Hitler zopet čisti vrste poveljnikov, ker mnogi generali nasprotujejo njegovim načrtom v Rusiji. Dva osebna pribočnika feldmaršala von Brau-clkiitsdlia sta bila aretirana.
Inozemski vojaški krogi nikakor me verjamejo, da bi feld-' odpoklical« iz maršal« voir ~Bwtbviiana !a kap, kajti znano je, da je bil med vsemi nemškimi poveljniki najbolj močan in zdrav in tla je bjl velik športnik. Vsakdo je mnenja, da je Hitler von Rei-pbeuaua "sčistil."
Iver so bile nemške in ita-ljanske armade (poslaue v Grško iu v Južno lita I i jo za nemško pomladuu ofenzivo, je Nemčija od Madžarske in Bolgarske zahtevala 8 divizij, ki naj 'bodo poslane v Jugoslav^ jo, da uničijo armado generala Draže Mihajloviča in zasede večja mesta v Srbiji, na Hrvatskem, v Dalmaciji in Albaniji.
Inozemski vojaški poizvedovalni uradi v Ankari, prestoli-eiTurčije, poročajo, da je nemški vnanji minister Joachim v. Robbentrop že prejšnji teden, ko je bil v Budimpešti, od re-gonta admirala Horthyja in vna njega ministry dr. Ladisa-va de Bardossyja zahteval vojaško pomoč.
Amer. parnik torpediran
Tanker 4'Malay" zadet od torpeda, je prečno priplul v ameriško pristanišče.
Ameriški tanker Malav
F
zadel torpedo nemške podmornice in parnik je bil poškodovan, vendar pa je priplul v neko ameriško pristanišče. To je že čet rti ameriški tanker, ki je bil tor|»ediran ob atlantski obali v .enem tednu.
Bojne ladje in aeroplani i-Šcejo iKidmomiee, katerih juc»-ra biti več kot pa samo ena, toda moriubiiški flepartment ni .ijK»ročil, ako je že bila kaka' podmornica |K»tupljena. Mornariški department tudi ni ob-
Isto zahtevo je admiralu |Javil kakih po«M>iiosti o tor-Hortthyjtt nekaj dni pozneje jl^diranju parnika Malay, po-preiiložil italjan.^vi vnanji ini-
ninter grof Galeftzzo Ciano, ki mu je ]Jo"vedal, da je Italija že Dalmacije, IIr-
daja pa nekoliko več podatkov o tor^>ediranju tankerja, Allan Jackson. Lzmed '»."» mornarjev jih je bilo 13 ubitih, ali pa so
vojni
Med-ameriška konferenca
Stavljena bo resolucija, da naj ameriške republike prekini jo zveze z osiščem.
med-ameriški konferenci
Xa
Rio de Janeiro bodo vnanji ministri proti koncu tedna stavili resolucijo, po kateri bodo ameriške republike prekinile diplomatske zveze z osiščem, ne glede na to, kaj napravite .Argentina in Chile.
S tem je bilo Argentini prepuščeno, da se odloči, kaj hoče •toriti. Chile se vozi z Argentino v istem eolnu, toda delegati mnogo bolj upajo na Chile, da se jim l>o pridružila v skupni resoluciji, kot pa pričakujejo od Argentine. Pa tudi srlede Argentine še niso izgubili vsega upanja.
odgovornost za skrbno izvedbo tega naročila.
Skoro oib istem eaKU, ko so bila objavljena navodila, pa sc je tudi izvedelo, da sta se v Bu dimpešti nemški vnanji mitni-ster Joachim von Riib/bentrop in italjanski vpanji minister grof Galeazzo Ciano dogovorila, aa b opo rablje no madžar-!f«ko in 'bolgarsko vojaštvo da bo skrbelo za javni, red v Jugoslaviji, da bo mogoče psla-ti nemške in latške armade iz 'itfti Jugoslavije na vzhodno fronto.
V soglasju s tem dogovorom je v nedeljo že vkorakala ena madžarska divizija v severni del SAije, včeraj pa so prišle v Srbijo tri bolgarske divizije. Kot pravi poročilo iz Beograda, bo prihodnje dni prišlo še več madžarskih in bolgarskih divizij.
Medtem ko ima konferenca svoje zasedanje, pa so poslaniki držav osišča na delu ter z vsemi silami hočejo na konferenci zasejati nesoglasje. Ita-Jjanski in nemški iposlanik sta zagrozila Braziliji s "^vračilom", ako prelomi diplomatske zveze. Brazilija pa se je še tem bolj približala Združenim državam.
Neko poročilo iz Santiago, Chile, tudi pravi, da je japonski jjoslanik zapretil, da bo Japonska Chile napovedala vojno, ako bi ž njo prekinila diplomatske "zveze.
Z vsem tem skušajo države osišea zanesti na konferenco razdor in preprečiti, da »Združene drŽave v svoji vojni z o-sitščem ne bi mogle dobiti po- j i«> iz Jugoslavije
štvo, aeroplane in ves materjal.
Bolgarski je nemške zahteve predložil admiral Erich Raeder, ki je pregovoril kralja Bonijsa, da je tekom božičnih praznikov poslal v Slovenijo eno infanterijsko divizijo. Večina vojaštva pa je bila odpoklicana in v Jugoslaviji se nahaja samo še okoli 800 bolgarskih vojakov, ki straži jo važno železniško rogo Beograd - Niš-Ca rrbrod.
Preobrazba, jugoslovans k e vlade v Londonu in podpis ju-gosk>vansko-grške zveze sta napravili globok utis v Bolgariji, v Turčiji fpa naravnost senzacijo, kajti diplomatski krogi se še spominjajo, kako je leta 19t>8 tedanji turški predsednik Ataturk skiL^al združiti bal kan ske države.
Diplomatski krogi smatrajo imenovanje generala Draže Mihajlovica za jugoslovanskega vojnega ministra za zelo dobro diplomatsko potezo, kajti Mi-hajlovič je pravi vojaški ženij, bo združil vse Jugoslovane boi'ibi ^>roti osišču. Prav pa je tudi. da je vojni minister tam, kamor spada, namreč v
«rbiji.
Zadnja poročila, ki prihaja-Ankaro,
voja- jpogr^šaiii,	J1' lK>to-
pljen ne<1eljo r»b atlantski o-
Boji v Aziji
Vojn« department v Wash-in gtonu naznanja, da je pet a-merlških bombnikov na/j)adlo japonsko vojaško letališče pri tMenado na otoku Celebes in so izstrelili 9 japonskih aeropla-liov. AnierikaiK'i ko izgirbili dva bombnika, tretji pa je bil poškodovan, štirje letalci pa so bili ranjeni.
Japonci zavzeli Tavoj v južni Burmi
Japonci so zavzeli Tavoj v južnem delu Burme, kakih '23-1 milj jugovzhod, od Ranguna. Angleži so se umaknili prea mnogo močnejšo japonsko ifr-mado v boljše postojanke.
Na Malaji so Avstralci pod generalom Henryjem Gordon Ben net torn pričeli iproti Japoncem protiofenzivo 90 milj severno od Simgapnra in so prišli blizu izliva reke Muar.
Boji na Filipinih
Vojni department naznanja, da je imel gen. Douglas Mac-A rti i ur 24 ur nekoliko odmora, ko je odbil močan japonski napad. MaoArtbur še vedno t rdno drži 15 milj dolpro fronto na polotoku na Luzonu.
vodi s hriba
bali. Mornarji, ki so se rešili, pripovedujejo, kako so veslali
po razburkanem morju, na katerem je gorelo olje.	/
Prva dva tankerja, ki sta bi-l:i potopljena, sta N(«*ness, ki je bil potopljen v sredo 60 milj od Montauk Pointa na Long Islandu, in (..'oimtbrj^ ki je bil [hj topi jen v četrtek blizu Ijong Islanda. kakih HM) milj od New Vorka. Mornariški urad ni na-znaniL, koliko mornarjev je bilo rešenih in koliko jih je bilo u-bitih ali pa kolikih jih je utonilo.
Ker so bili vsi štirje parni- i «»<»»" ki, ki so bili torpedi,-anu lall. [} ojne operaetje
korji. je ja-no, da nemške ix^l-j'11 ,la J,r/ni	<**>*<>
mor nice v prvi vrsti hočejo o- J>ot ^mordlntm umik proti za-vira t i , Ciljanje i»ctroleja in	** ** vedno ob-
ga>olina, vsled ^sar je wash- ^lada trdnjava C<>rreg;dor. imrtonska vlW^^lfeT^TI^ ^******* atni^i«. - ki jf^ktr
pedai mnogo močnejša kot a-■»jveriška. še velno ciobiva nova
petrolej od sedaj naprej več i -1 noma poslan po železnicah.
Nova močna ruska ofenziva
ojačenja ter išče kak bolj da-rot en kraj v ameriški črti.
Okoli 100,000 dobro oboroženih udeležuje bojev za Možaisk.
moči od svojih sestrskih latin-! naznanjajo, da Mihajlovičcvi
Po več dnevih, tekom katerih so bili ruski uspehi le drugovrstni. je rdeča armada pričela zopet 7. vso silo prodirati okoli Možaiska in je zavzela Ve rejo, 14 milj jugovzhodno od Možaiska.
Motorizirana ruska annada, ki je zasedla Ve rejo, se je naglo olbruila proti severu, da odreže Nemcem umik izpred Možaiska.
Ocnoral (iri^orij Iv. Žukov, ki |M»veljuje operacijam proti iMožaisku je zelo ojačil svojo armado severno oil mesta v bli-
žini (loloviue, k.H'r so se Nemci pripravljali na protinapad. X Možaisku je še vedno nad 100;000 Nemcev, ki so opremljeni z najlKiljšim orožjem. A ko ImmIo Rusi zavzeli Možaisk, l»o to zelo krvitva zmaga.
Po večjih uspehih v nedeljo okoli Kaluge, kjer so zavzeli Plontijani zavod, so Ru>i prodirali dalje in zavzeli Kondro-
vo.
Sletitem ko Hnsi na osrednji fronti dobro napredujejo, ui-tmajo takih unpeliov na Krimu, kjer so Nemci zavzeli The-
Japonci rabijo strupene
Nemcev sejp^ine
Kot pravi poročilo iz < 'uu--jkinga, se Japonci v obupu poslužujejo strupenih plinov v vojni proti Kitajcem. Posebno so uporabljali pline, predno so se umaknili izpred Kingliena na ■zj«padnem bregu reke Han.
odozijo. Moskovska radio postaja ne priznava, da so Nemci zavzeli Theodozijo, pravi pa, da so okoli'mesta v teku vroči boji. Na zajpadni strani Krima pa Rirsi iz £>e(ba.«topola in Jalte prodirajo proti Simferopo-hi.
V Ukrajini so v teku hudi boji za Orel in Harkov.
holandska guiana pod zaščito zdru2enhi držav
skill republik.
O potopu tankerja "Allen Jackson"
Tanker Alleu Jackson, ka je bil last Standard Oil Co., je bil torpediran in potopljen blizu ofbrežja North Caroline v nedeljo popoldne. Pozno popokale je nek parnik rešil in pripeljal v Norfolk 13 moti narjev izmed 35, ki so bili na krovu potopljenega ipamika. S sdboj so tudi pripeljali mrtve mornarje.
Ime Imlje, ki je rešila mornarje, ni bilo objavljeno.
otniki •posebno delujejo v 0r-?iisrori in Dalmaciji. Italjani se umikajo od Cetinja proti Ko-od koder se bodo odpeljali v Bari in Vcrono. Nepptr-iena .poročila tudi pravijo, da nisrorlovanske podmornice zelo nadloarujejo Haljansko paro-brodstvo po Jadranu.
Angleži bombardirajo Sicilijo
Italjansko vojaško povelj-štiri naznanja, da so angleški aeroplani (bombardirali August« in Sirakireo na Siciliji; — Nemci in Italjani pa so bombardirali Malto.
Slika predstavlja rudnik v hol andski kolonij Guiani, nedaleč od brazilske obali. JJi.i z dovoljenjem holandske vlade v izgnanstvu zasedlo am eriško vojaštvo.
no je
-CLAB NABOD A" - New Ymk
Tuesday, January 20, 1942
važna konferenca v rio
Prejšnji četrtek se je v Rio de Janeiro, glavnem mestu Brazilijo, pričela najvažnejša konferenca v zgodovini zapa-one poloflbie. Sestali so se zastopniki 21 ameriških republik, da objasnijo sToje stališče v sedanji vojni in da se združijo v skupni fronti proti državam osišča.
Na predvečer zgodovinske konference pa so se nemške podmornice pokazale pred nevvvorbkiui pristaniščem in so pričele |K)tapljati ladje. Dva tovorna parnika sta 'bila tcr-pedirana in potopljena nedaleč od Long Islanda; eden v sredo, <lrugi pa naslednjega one. Včeraj je bilo zopet poročano, <lu je bil torpediran že tretji to v orni parnik, toda do sedaj tozadevnega potrdila od mornariškega departments še ni. Xajbrze pa 'bo poročilo odgovarjalo resnici.
Ali je bil napad nemške podmornice samo slučajen, ali pa namenoma izveden, ni znano. Ako je bil izveden namenoma, tedaj je botela Nemčija ameriškim državam pokazati, da morejo njene, podmornice potapljati parnike pred njiihovimi vrati in jih s tem hotela prestrašiti, da bi se bale skleniti kako ostro zvezo proti oslšču.
Xapad nemške podmornice pa je dosegel popolnoma nasproten namen. Prepričevalne 'besede ameriškega državnega podtajnika Stunner Welle-sa so vplivale na zastopnike tako zelo, da sedaj ni nobenega dvoma več, da bo med ameriškimi republikami zavladalo popolno edinstvo in da bodo vse kot ena sama celota nastopih proti osišču.
Welles pa latLnskili dr žav ni prosil za vojaško j>omoč, niti Zii surovine, temveč jim je dokazal, da so Združene države močne in tako močne, da morejo brez kake tuje pomoči voditi vojno proti vsem državam osišča. Države zapadne po-oble je samo prosil, da ne dovolijo ncfbeui državi osišča nobene mornariške ali lertalske postojanke na -svoji zemlji. Ravno tako jih je prosil, da naj ne dovolijo nalbenemu agentu kake države osišča, da ibi v njihovi deželi vodil propagando za osi-sče proti kaki ameriški repiibliki.
Zato je predagal, da vsaka ameriška država opusti vsako "klasično" nevtralnost in naj prekine diplomatske odno-Šaje z osiščem, naj izžene nemške, italjaske in japonske diplomatske zastopnike, ki ne opravljajo svoje sluiJbe tako, kot bi morali po mednarodnem pravu, temveč so pravi vohuni za pvoje vlade in skušajo tudi na tej poloibli razširiti naeijski in lašistični nauk.
To so, kot je rekel Welles, najmanjši pogoji pod katerimi more«konferenca v Rio de Janeiro izdelati svoj o-brairibni načrt.
Konferenca ameriških vnanjih ministrov bo na^brže dosegla popolni uspeh, kajti brazilski predsednik Getulio D. \ argas je časnikarskim poročevalcem rekel, da je Brazilija že prišla do svojega sklepa in da ni več nevtralna, odkar so pričele nemške podmornice potapljati ladje ob ameriški ofba-li. S tem je predsedsednik Vargas ostalim delegatom pokazal pot, po kateri jim je treba hoditi, ako hočejo odvrniti nevarnost, kj jim preti od strani držav osišča. Vargas je tudi v * Talnem razgovoru z argentinskim predsednikom Bamonom b. Castillom ter se more z vso gotovostjo pričakovati, da se bo tudi Argentina, ki se je dosfcdaj še vedno -upirala (pokazati osišču kako nasprotno stališče, pridružila večini ameriških republik in bo slednjič zavzela proti osišcu nasprotno stališče..
Do sedaj pa argentinski vnanji minister Enrique Rtiiz-(»iiinazu še ni pripravljen glasovati za resolucijo, da ameriške države prekinejo diplomatske zveze z osiščem.
Medtem pa si nemški in italjanski poslanik v Rio de Janeiro na vse kriplje prizadevata, da Ibi zbudila nesporaizum med delegati na konferenci. Brazilskemu vnanjemu ministru dr. A ranili sta sporočila, da ibo ined Nemčijo in Italijo na eni strani in med ameriškimi državami, ako se izrečejo proti Nem-'čiji in Italiji, na drugi strani takoj nastalo vojno stanje.
Na to svarilo obeh poslanikov je predsednik Varga« že odgovoril, ko je časnikarskim poročevalcem rekel, da je Brazilija že prišla do svojega sklepa in fla ni več nevtralna, odkar so nemške podmornice pričele potapljati itd je na tej strani Atlantika.	. _
USTANOVLJEN L. 1SII
Verujem, da *te vslod sedanjih razmer zelo prizadeti toda pomagati se liemore, moramo pač živeti v razmerah, bilo dobro ali sialbo.
Vsaki dan molim prosim Boga, > da bi naše brodovje zmagovito konečno porazilo in premagalo japonske po-morbke kri mina lue roparje!
Rusovrika japonska vojna se je vršila nekako pred osem i-n tridesetim i leti, sedaj jaz kot to pišem nimam nikakili podatkov v rokah kako dolgo je od onega časa. To sem omenil samo zato, ker so se tedaj Japonci poslužili istega trika. Vzhodno azijsko rusko bro-dnvjp. ki je imelo pvoj pristan j v lift-i pod trdnjavo Port Ar-itur.i ne sploh ni udeležila ni-Jkakih bojev tedaj 'L japonsko j pomorsko floto. Admiral Maka rov je bil tedaj zapovednik rusko vzbodnoazijj^keara bro-dovja. Nekega dne, ko je plul 7. svojo zastavno ladjo Petro Pavlovski je Ma'karov ponesre. čil svojo ladjo. Ladja je na odprtem morju zadela mino in
je lii-tro potopilo. Z ladjo je tedaj utonil tudi admiral Ma-karov. Vse dogodke, <ki .ie tedaj olbjavil v niš list Glas Naroda, ?»em točno zasledoval.
(Rusko-japonska vojna <se je pričela 6. februarja, 1904; Port Artnr se je predal 2. januarja, 1905. — Op. ured.)
Ladja Petrov Pavlovski za-eno z poveljnikom, se je potopila tedaj, ko je rusko baltiško brodovje bilo na i>oti proti vzhodni Aziji pod admiralom Roženi veil ski jem. Dru-'gi admiral po imenu Nebogatov je z nekaj ladjami bil na i>oti proti japonski morski ožini, kjer je admiral Togo čakal in noč in dan prežal na rusko brodovje, kdaj se bodo ruske ladje pokazale kot tarča za njega. Ko so se prve ruske ladje prikazale v ožini, je petdeset japonskih ladij začelo streljaftii na eno rusko ladjo. Ko se je prva pogreznila v morje so začeli streljati na drugo in tako so bile vse ruske 'bojne ladje ena za drugo potopljene. Ta japonska strategija je povzročila pravo paniko med ruskimi pomorščaki. Admiral Roženst ven-
ski je bil ,v bijki smfctuo rail jen in Japonci so ga bili vje-li in ga oddali v bolnišnico na Japonskem. Admiral je pozneje okreval in je bil po koneu vojne poslan nazaj na Rrniko.
Ko je tedaj ruski admiral Nebogatov opazil veliko nesrečo, ki se je »tedaj odigravala iiad luiskim brodovjem, je iz-pre videl, da, je edina rešitev beg in poslužil se je onega izhoda. Na ta način je srečno re
JEHRY KOPKrVŠEtt In njegov orfceater na ploieab
Tereztoka Polka
Na ptaniiicali^-TuKMc Žtv. M 575 ~ in DtQUESKE UNIVERSITY T.V31BURICA — Stv. M 571
Za tnz. cenik ln cent? *plo3č se brnite na: JOHN MARSICH Inc. 463 West 42n<l Street, New York
onega časa že dolga vrsta let.
Meni se pa zdi, da se je zgodilo ono pred letom dni. Čas hitro minevcu. 2«a človeka ni preteklost vredni čisto docela ne
------v« uacu t)C amuu a- Pekovega oreha. Važnost in
šil precejšnje »tevilff.bojnih la- (vroclllo«t za človeka je sjuno dij. Ko jelbii na poti domov v jsedanjost in tekoča-prihodnost. Rusijo, se je u*iavil na zapa-' .	»eduj tukaj v Floridi
du Združenih državah, mislim, rivim pravo meniško življenje, da je bilo to v pristanišču San . ^edaj pa ako bode katerega Franciscu. Ajnerikanci so mu	Slovencev veselili iti v
Franciscu. Ajnerikanci mu bili dali potrebni premog in ko doapel s svojim rešenim brodovjem nazaj v Rusijo, ni bil kaznovan, ker je utekel Izpred žrel japonskih topov v japonski morski ožini.
Poveljnik tedanje trlnjave Port Ar tur se je toll zadnjičas, videč, da je pora:z njegove trdnjave neizogiben ud al Japoncem in ko je bil po sklenitvi
Florido in si tukaj iaposlovati kakih štirideset akrov državne zemlje. Jaz sem dobil pravila od Homestead Laud. Prejo! sem jih iz asliiiisftona. Xaslov.iz-poslovSti si praviia je sledeči: United States Department of
| . To in |
j O no I
2Cekaj o varčevanju. — Slovencem skoro ni tre^a dosti govorito o varčevanju, ker že iz rane mladosti so se učili varčevati. In spfloh Taokošnost in Caz'ipljenje ni miša navada. Ravno sedaj, ko je dežela v vojni je trdba gledati na to, da sl prihraitkuo kolikortoliko mogoče vojno potrebnih tva-rin.
Vlada nas opozarja, da naj Uporabimo,, kar največ mogoče kar smo nekdaj na stran položili kot pono«eno i» Jcar ni bilo več za posabno rabo.
Nežni ■sppl <bo nekoliko mrko pogledal, ker bo - mislil na modo. Ker pa tvarina, ki jo
KUPUJTE
I,lte^or' General Land Ujada potrebuje največ,' je vi-Oiiiee, W-a^hington, D. C. l„arki sploh že do}go ]et ni bila
L»a si je- novo loto že pretolklo, vam vsem uradnikom vseli
miru poveljnik Stesel zopet do- jdepartinentov vašUi uradov, spel naoaj domov na Rusko, bil i voščim srečno tekoče leto 1942
zaslišan in ker je se predal, kaznovan na 1(T let ječe v Petro-povlovski trdnjavi. 'Mislim, da nobeden izmed omenjenih bo-rilcev več ne živi, ker je že od
Toraj Bog vam daj, kar si vsaki izmed vas najbolj želi. Bog
vas živi!
Frank Kebe. Palatka, Florida.
Za jugoslovanske vojne ujetnike
Pod pokroviteljstvom orga- gun) so članice društva "J>al-nMEaorja American JViends of maftnislce K^eri" zelo pridne v Yugoslavia, pripravljaj Slo- pletnju:
venfke, Hrvatice in Srbkinje ,po Mrs. Mar>- Balieb, Ait^. Ma-v^-b- krajih Zdi uženili držav ry Batisticli. Mfcs Anna Bozo-obleko in razne druge potrt-b- vich, Mrs. Anna Bozovich. Mrs *čme za jugoslovanske vojne Jurjvicli, Mrs. Anna Lu>icli ujetnike. Prva jx^iijatev žabo- Mi*. M. Sulkdi. jev z dbloko, swetwji; čevlji in , . ... „ drugim bo v kratkem šla s pur- ,	vlan,ee Kol>
irifcom in bo poslana v tabori- flh Wara ,m 8iov-Sšča jugoslovanskih ujetnikov	^ ^ torek in p^tek
v Nemčiji	*	»eetajajo v .uigoslovau^kejii
'	fcaiaarfabu. 744i — 3th A-\e., da
Pri tent človečanskefn delu pletejo nogavice ali sweterje
^nfiljenja se v Xew Torka po- od 3. oOpol. do 6. »večer;. Čla. ______
Rebrno udejstvuje.io članice Slov. mice An*;!r. Hrvatskoer Ženskoe rr ^ - i. , Wke ^.An^og-Hr- Udruženja pa s< >^jajo vsaT^^ ***** llllJ"
četrtek na 236 \V. 40th St.
Katerakoli jugoslovanska žena ali dekle v New Yorku ali bližnjem New Jr&ey želi pri ten* pomagati, da bo tuoROČe našihrt vojnim ujetnikom pr>-fclati kar mi j več potrebnih stvari, naj se zglasijo pri Mi«s Ma-rv Vidosich na 8 West 40th St.,
dosti vpoštevana^v.modi, se bo
bitro ]>otolažila. Kar se pa tiče tivile, so- pa že zdaj ua raz? polago t^ariue, ki se prilezejo ravno tako dObro.
Ko so odpovedali svilene'nogavice, so že bili na trgu izdelki iz-uykma. Z<laj pa. je vlada zahtevala zase vso proizvodnjo nvlona. Kaj bo pa -zdaj? Xi se tre"ba bati. Že več let ^tTokov-njalci ugibajo o nadomestilih. Zdaj je na trgu tkavina, ki je mešanica celuiza in pavole, ki,
is
defense bonds stamps
"^M Rr m-jst Tur
WWA
IIIUIIII!illll!!tlllll!illlilllllll!lll(i!lllll(IL
iTrockijev zdravnik umrl
Dr. Ruben Lenero, ki je med svoje bolnike »tel tudi Leona Troekcga in bivšega mehiškega predsednika Lazaro Caixlena-t-a, je umrl za legarjeui, ki ga je na lezel od nekega bolnika.
Dr Lenero je bdd brat Oar-denasovega ostibuega tajuika in je zdravil bivšega predsednika na njegovem posestvu v Jiquilpanir. ' -
Tudi laški generali
padajo	--
• A' Rimu je bilo uradno naznanjeno, da je bil odstavljen kot šef. italjauskegii. generalnega štaba general Mark) RoaUa in je bil na nj^ovo mfes^o imer jiovan general Vittorio Ambro-sio, dosedanji poveljnik 11. armade.	• -	- .
T n E NEW
ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE
8pual znani profesor n* Stevens Institute of Technology r angleS£inl
GEORGE W. BARNWELL
PocUago z a mebaniChio znanje si morete dobiti s knjigo NEW ENCYCLOPEDIA OF MACHINE SHOP PRACTICE fv nngJeSCIni). Ta velika knjiga popisuj«* in v sLiknh pukaKe temeljna dela meliauike. Razloži vse natanko, ku mora znati na jboljSl mehanik;
pojagmije rporabo vsakega stroja, o-rodja in meril. PouCi vas, kako je treba vjwrabifii načrte <blue prints) ter vam tudi daje mnogo raeunskib tabel, da morete pospešiti svoje delo. Ne glede na to, ali ste dele poCetnik, vam bo ta knjiga zelo koristna ln mnogo vredna. 1000 slik in risb. 576 stran!, trdo vefana knjiga stane
Samo $1.98
\ at«kwr Žemfskaef društva in Kola SipsJtLh Sestara in zlasti naslednje žene in dekKta: :
^Ijs. Ivan Sul)otie, Mrs. Z. Balokovič, Mrs. Bilac, Bi-lac, Mi§. B. Bogdauovieh, Marica Čok, Mrs. P. Čabrilovič Mrs. Oook (Cuik). Mi«. Ol^a Denis, Mi^. J. W. Frothin^-liant, Mrs. Fijan, ^Ers. Marie Gerla-dv Mi«. J. Gkrrtear, irrs. (Harri*berg-,	MTdan Her-«
zo^. Mns. Ivan IvanovUe, Mrs. Vladimir Ivanovih, Mrs. B. Jetftie, Mre. Milka Jovanovicli, Mrs. Helen Jnstiz, Mrs. ]Mary Justin Mrs. Nt^tie Justiz, Mrs. Karman, MJrs. O. K*o(privica. Mlrs. S. Momjljanovič, Mrs. Ana Kostora, Mfrs. Anna Krasna, Mrs. Vladimir I^azovieh. Ma's. Patridk Maitland, Mis. R. Mol-lio. Ml«. Milica Paalkov, ilis« X«nco Pcrcfi, Entina Pc-tro^-iah, Mis. Ol^a Potrovioh, iflr^. jSEarta P^^kir-Lyom. Mil«.
D. Piljurovich, 'Mtb. Ma^da Pivan, 3£iss Protic, MHss K. Puteka-rioli, B. Ranko\nd3 itfp. Anica Retljo-Morin, Mie. TC Sancer, Mifc. Sdhlesin^eir Mrs. S. Sclrkaff, Mte. Se«e, Mrs. Simon Mife. Zdortka Sokic, Mrs. Heleiri Srbinovich, Mrs. R. Sifljinmncli-Lowis, Miss Ana jStaneio. Mrs. I>. 3VL Stanojovie. Mis^s Bojana Tpbovidh, Mrs. Ružii Trfbovicli. Mi^. Ana Tro-janovi eh-Krn? i c. Mrs. An ton i a Vidosie; A['i5< Mar>- Vidosic.
Mns. Ivanfka Ziikraisek, ik Klara "Rres, ^fris. Iva Onrlnšif, Mrs. Milka Uovro-rč, Mrs. Niko-lina LiovroviČ, Mrs. Anna Se-lig-A-
'V New Jei-sey (North Ber-
reklo "ompf"vki jo iina-sviltt, je pa jbolj trjxriua. In nekaj je tudi treba modi žrtvovali v teli
čas ilu.
V vaši garaži je morda kakšen u£>ro£ 3a k<wo, ki >fte ga misDli že zdavnaj stran za^na. -ti, panitfte-prišH do tega. Ohranite ga ako je kavčug na njem samo obra/bljen in ne ne vidi tkivo. Tak obroč je mogoče * prenoviti, in «bo vam se prav I-rrLšel, ker cela zaloga kavču-ga v Združenih državah bo u-pora Ona v vojni inuustri ji iu Samo v najpotrebnejših slučajih 4>o vam dano dovoljenje «a nakup novega obroča. Ako pa je obroč do tkanine obrabi jen/bi
fcjtr ima svoj mad American Friends of Yugoslavia, ali pa ftiaj telefonirajo na PEluiisvlva-liia 8-^8261.
American. Hriemls of Yugoslavia. Xe wYork.
sivalke!
žna male stroje. — Mnogo dela, ilolga sezona. — Vprašajte pri SANDRA HATS 40 WEST 37th ST., i - NEW YORK GITY
ADVERTISE in Glas Naroda
\arw5ft4? jjri:
KNJIGARNI
Glas Naroda
216 West 18th Street New YorK
liUIHIIIItlllillilllllllllllllllllllllllllllllllil U A I N - E X> E L L E R
TRGANJE IN BOLEČINE V MIŠICAH? Hitr* pomoč dobite ■ P*i»»E*j*ll«r- —— čudovitim mazilom, ki rabijo tisoči. U mlljoaov pro«Wb tUddok k « ijjeeove dobrodelnosti. Zahtevajte i i Pajn ■ Ejcpeikr s Sidrom n ikatijici.
m
m

Najboljši prijatelj
v nesreči vam je;
SLOVENSKA NARODNA
PODPORNA JEDN0TA
-. ,, . ' ' * • i, 1 . ■ BRATSKA, DELAVSKA
PODPORNA USTANOVA
Sprejema* možke in ženske v letih od
16. do 50,
in otroke do 16. leta starosti.
ČLANSTVO: 52,000
FBEMOŽENJE: $6,00QtQQQ QQ
.	" '	.T V	4 «■ >*••	A	■ "	■ *
Za ožje informacije glede zavarovanja
vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ lj
S
Glavni ftaa:
j 2657-59 S. Lawndalc Ave., Chicago,
......IHB""
i-otndi nima tisto, kako bi že 'bilo nevarno ga preobleči z novim kavčligom. ker današnja brzina vožnje je prehitra in ofbrot: more/biti dovolj varen za vsako bi^rost in za v*ak slučaj, Ologooe je vulkanizirati novo preobleko samo na kavčug in ne že raiiljeuo tkanino. Nevarne obroče lahko prodate, ker je mogočo od njih pridobiti nekaj kavčuga.
Varčujte vašo karo in prihranite gn«oIin iil olje.*^- Voj-ua. bo dolga in kara je vaui-ue-o!bbouiio i>otr(.4>jia. »Posobno mladini je svetovati, da uc rabijo kure kar tjaveudan.
Vlada itudi priporoča, da ako A nate v podstrežju ali v klotu rita re časopise, nia^raziije, stare cninje in drugo starino, da jih prodate. Ddbite zanjo ddbro ceno in potrebni .<o -za vojno industrijo.
Poglejte tudi ako imate kakšne pokvarjene bakrene, me-.•fingaste, in (svinčene predmete, ali iz kake druge kovine, ki jih ne rabite več.
• Zek> je pomanjkanje kovine in dobite skoro polovico cene, ki ste plačali, t. j. sorazmerno po teži, ne pa izdelavi.
Gospodinje naj bodo opozorjene, da ni fcrdba nakupičiti razne rolbe. Kupujte samo toliko 4cot rabite za teden ali dva, o-zironui do ča^a kot boste šli zo. pot na trg kupovati.
Nakupieenja hrane pomeni za vas skorogotovo inflacijo v cenah in pomanjkanje vsakdanjih potrebščin.
Ainerikanci niso bili nikoli dosti podučeni v varčevanju. Vse je bilo izotbilo. Govorilo se je vedno, da je treba varčevati denar 2a deževen dan, ni se pa dosti goyorilo o varčevanju na šili naravnih bogfistev.
Samo poglejmo malo na naše gozdove. Sekali so jih tako, kakor da bi za vedno, in .Če ne bi vlada in gotovi privatniki se vmešali, ne bi več noben gozd ostal v. dežela. Rojaki, ki so delali po šumali v Minneso-ti, Michigan«, Washingtonu jn po drugih državah vedo koliko 'milijonov čevljev lesa', je bilo izgubijenega zaradi nepriudar-jeuosti konipanij.
Res je , da smo nekoliko pozno začeli, ne pa še toliko pozno, da bi rekli, da je prokasmo. Če celoten narod skupaj potegne, bo leto 1942 najbolj pr<y duktivno leto v celi zgodovini inuustri je tv naši deželi. — Zatorej vsi skupaj na delo.
"GLAS NARODA"
___(foici or mi raapij)_*
o«Md ud PiMlibed b, 81«v«rtc PabitaUaf	(A Oorpormttaa^.
rrsak Bakwr, PrMktoat; J. Lopiht, 8«c. - Pkw» of trailnMa ot tb« MT9M«tUm ud iddrttm of aHove officer«: 216 WEST 18th STRUT, NEW TOBK, W. T.
'	49 th~Year
Naroda" U t mow] every day except 8atnrday», Bandars and HoUdaya
flotoecrlptlo« Yearly |6.—. Advertlsemeot oo Agreemenl.—
Ze "t*o leto velja Ust m Ameriko Id Kanado	ta i>ol leta $*J~-;
m tem leta 11.00. — Za Ne« Tort aa cslo leto 17. -; aa iioi leta tS.M. Za laoaeaatTo sa celo leto S?.—; sa pol leta 93 50.
"(Mas Naroda'' labaja vsaki dan larceasil sobot, nedelj in praanlkov.
-OLAJ8 NARODA." II« WF.8T lit h STREET. NEW YORK, H. I. Telephone; CHelaea I—1241
Star naročnik seje oglasil
■GLAS NARODA"- New fwfc
Tuesday, January 20, 1942
^fT^^^r——1 ii -- i
TSTANOTLJKH L 1 « > »
■ ---■'III"—i	ii	i	. .
* r r - • «•*	•»•' jr-wr-^^S ^ » < ^ ,
Kratka Dnevna Zgodba
žlič A
>*iwt lii»-a je nahajala ravno v si odi precej dolge va«i, v kateri -»ta bili dve vn*ki krilil, i tia v špedicij, drujja r«- v .Lrorii.h-m konca.
Tako miki *e tudi varani delili v :-podnječaue in v z^o r<»vK*ane. To se je po-t>l>;o «»-. pazilo <pii fantih na valovanju in pa pri voHtvi zuoana i« sto bila vedno na sproti; a kandidata vf#a ki<vnarja.
Bili pa *o tudi nekateri v.-i->r-ani, ki «o si znali, kakor zvit: diplomat je, v^tvariti tako lepo nevtralnost, da so V»iJi skoraj zaželi Ivo sprejeti v e:;i a! i v dru^i vaški krčmi.
jPoleg tiru, da ,>o ti lisjaki po navadi pili na 4;k<vdo." jim je bila kreda dostikrat iz-brisana, «amo sa «*> izdali, oziroma prenašali bolj intimne tajnodti iz enega konca vasi v dru^e^u.
Med temi je bil po-ebno zvit lisjak '-špehanov Peter" možak srednjih let in ~am c. De-lati je znal vse. ]M>%ebno je pa bil, Jako »zvežban krovec za slamnate strehe. Po dobri strani jo imel vse čednosti drugih I ljudi, -sjuiio pil je kakor žolna.I jedel pa vedno .za dva. Največja njegova napaka je pa. bi-J In- da je bil len kakor deževna lu/.a. ki se niti ne z™an<% ko skoči žaba vanjo.
Poieti je Peter i i vel kakor lastovka, ki si s, parurniin pol<^-toni po solnčnem zatonu napolni želodec z muŠicaJini in je zopet dobra do drugega, večera.
Tudi Peter se jo jako rad prklmžil (kusceni v zarod njih
jutranjih urah, ker so po navadi kosp nabmsili s peli nov -eem, in ko je ro^na trava pa-dala, ako se jo je le kc^a dotaknila.
iKo je bil pripravljen za ju trek, ki so era brhka dekleta ■jirinasšala koscem in ko .je pogledalo žarcVe solu.ee izza bližnjih .pora, je Peter izra'bil prvo priliko za bližnjim groničevjem kjer je ostavil koso in izginil s polnini želodcem. -
K a strehi naše hiše je odpovedala srabotua trta, katere
naloga je bila. okržu-ti yydorav-aio 'ležeči* preide alonidiate , stixihe. Že neštetokrat je Peter obljubil očetu, da .popravi' ta nedoe»tatek na -tr.hi in si ob i vsaiki taki .priliki napolnil usta k deibelirn eikoiUb tako da se j® dkoraj pokazalo dno očetovega tobačnega mehurja.
1 J« sva je prrhajalu; v skrbeh je oče gledal pretipano trto, z i t>ojaizuijo. da mu ojinski vetrovi raztrgajo strelio. In ke; (Peter ni držal besedo, je bil priuioran 'poiskati drugega krovca.	>
fBrta na strehi je bila nado-mtVačunti, zinJa ji- potrkala na a*rata in tudi na Petrov želode«'. f>aj pozimi ni bilo skoraj j nolH-noga dela in za.-lužka. post bno takega ne, kakor si ga jo Peter želel.
'"novjača," ki ie sem pa tam priletela v Petrov žep, se je kaj hitro raitopiht v "jem-»u'\ Kar je pa "drugega zahteval Pet lov želodec, j: Peter dflft>il s toui. da je najraje vas:ovni po liišoli tflkrat, ko je bile. dj*užina .pri oJvedai. Saj je I bil narodni obiraj, da so v ta-I kem shira ju gosta povabili da prisede,	*t
j 'Nekega zini-kega dne, [to je burja tulila okoli hišnega vogala. kaikor otekla volkulja hi nam zaineila okna s snegom liravdo vrha, tako da smo bili v topli sobi skoraj hvaležni, da nf.-nio videli, kaj se dogdlti zunaj. |mo nimo posedli k to-plroim ko>ilu„ kign nam je mati postavila na mizo.
Po kratki molitvici pved obedom, in "ko ravno .posežemo po
jedilnem orodju, se odtoro vrata na sredi sobe pa zagledamo Petra. takega kakor bi pa burja prinesla naravnost iz severnega tečaja.
Videl sem, kako se je mešala rd čk-a z bledico na oeeto-vem obrazu. Pol ear tr4ra. da je bil ore po naravi doTwxga in šaljivega značaja, je bil pa tudi dostikrat pomešan z krutim maščevanjem.
Do Petra je pojil prikrito jezo. Ne že toliko zaradi ne-
stor jene obljube- kakor zaradi čutm^ga ponižanja Petrovega " potici jaja."
iZato je ravno ob tej pri-liki zdelo očetu, da se inažKmje nad pol znfirzigenini Petrom. Po krallkem pomisleku ae obrne proti Petim in lini reče:
. ,<4vXo, Peter, ako iJu^Š žlico, pa labke f>rLs<deš in se naješ."
!Pri teh besedah je Pet*r ^arežal tako na široko, da mu je ol) nntepu obraznih ]>ofie?.' nroQioma odpadel hd od košatih lntk. -ki pa mu je Trttz\ti Imr-ja prilepila na. nje. Sepel je v notranji žc<p lahkepa povi*š-,eika in privlekel žtteo iz nje-»a. .
Jieseda je držala. Peter je prjsedol in po par dofatili udarr cih v družinsko skledo je pod Petrovo žlico aapinila zlato i"u-mena krupola ocvirkov, ki sq pokriv-ali rahle ajilove žpaace. . CK1 same jeze j*' oče odložil žlico in siknil skozi zoIh*: 1 " Pa meje hud i i' zojiet en-! krat! V .......
Ameriška vzajemiiost podlaga —----konference—---
Kazvoj vzajemiue,pa razumevanja in sodelovanja med na-rodi amor&kih ivpuliUk tekom teh zadnjih. L t je omopočil prvo posvetovanje ameriških republik, ki se je kedaj vršilo tekom kake svetovne vojne — namreč tretji sektam (k ministrov SMinanjih zadev ameriških ivpu-blik, ki .se više v Rio de Janeiro; kakor to izjavlja urad uneditelja aiiierinkili .zadev — (M't*ce of the Oooivlinator of Inter-iMm^orican Affail's.
Ta lazvej metfedborpie^ra ra-zusnevanja, dodatno k 115 letom r**mepa delovanja s strani ljudstev in vlad teli raznih re-puWik, je posledica skupnepa pri-zodevanja s strani vbulnih iai neuradnili orpanizacdj Zdru ženili dr žav in drupih i*epnb-lik.
Iloeim je.nuiopo vladnih in dnuplh apencij in i^Osamcziii-kov v Združenih državali že dolpo delalo za tesnejše sodelovanje in .boljše ramiuevanje med ameriškimi deželani\ bil storjen pciiK-Joben korak za soured »te v t. »pa delovanja, ko je pl cd sodnik Roosevelt v me--ocu avpustu leta 1940 i>otom sksekutivne naredbe iis-tanovU uriiid ko-oi-ldinartofrja trgovin-, skill in kulturnih 'idnošajov med ameriškimi republikami, kat.'ro ime je bilo 30. julfcia 1941 • spi^emeujcno v ono Urada ko-otxl kna torja nKdameri-škili zjidev. Ta nrad v tesnem sodelovanju z državnini do])artntentom in drupimi or-kanizaeijami paspe-šuje in spravlja v sklad vsa delovanjii za boljše trpovinske m kulturne o<inofs*v'o nfcd 21 republikami zapadno liemisfere. .
MedUini pa so sile osišča povečale -svojo prapapando in ipo^podarske nakane, da bit ustrvarile neelopo ined aanieri-: <>kiknii delffeamd. Potrebno je bilo za. vJajtlo Združenih držav, da pomaga preprečiti polom, pofeJpodarskLh razmer v drupilv repufhlikah- ki so radi vojne izgubile toliko svoja tržiača. kc likor vire svojih zal op v Evropi in ostalem Vahodu,- Potrebno j« bilo preprečiti ono po^po-dareko 4>edo, ki- so rodoritna tla, v katetrih diktatorji sodijo semena me&lope, fiuminičnja m bovrai^tva v narodih samah iu sosednjimi narodi.
Ko-oixlwiirani propram. vlado 2Jdm|ernik držav je zaeel - na potil api predpoatavika, da po-znavanj^ je 0Gfdlapa -rascu-movaaja. JLotil se. je zatorej naloge, da v Združenih državali poveča pocamvanje Ijoiid^tev, knltar, gotfpodaibtva, apodovi-ne, pfrirodtniii bopa»tev in zem-jfcleipesa ostalih dvajsetih ne-publik. Lotil se je tudi nalo-pe, da povooa <v .teh- drupih re-pniblikah poenavanje Zdmže-Uth držav. V tt*nie propramu so je rabilo vsako sredstvo pro-meia io. vzgoje — veeje in boljL ho tečaje v flolaii in vsewcUi-Bčiji. več medfctfxtfno zamenjave dijakov in učiteljem, voč ssa-tpe«a«ve veeti in literature-ter umk^tnosti vseii vi?&t,- vec sode-kxvanja v humanitarnem, «ociH jnkieirt iji wkawpbwneia delu.
>it»jnoetni pioiblem pa je- bil
VA2NO za naročnike
Poleg mbIotb Je razvidna do kdaj limite plafieno naročnino. Pm	v
številka pom ep i muec, droga dan ln tretja pa lato. Da nam prlOne	J
nI te oapotrebnega dela ln atrottov. V« proalno, da akolate naročal-	V
no pravočasno poravnati. PoMJite naročnino nararncat nam al* Jo	/
pa plaCajte nafcana castopolkc t VaSeic krajo ali pa kaieremo lamed	\
aaatopalkov, kojlb Imena ao tiskana s *nUillll črkami, kar bo nprart-	/
Čenl obiskati tudi droge naselbine, kjer Je kaj aalfti rojakor naaa-	]
1J en ib. Zastopnik ko Vam laročU potrdilo Ba plačano naročnino	(
CALIFORNIA:	~ *
Ban Francisco, Jacob lanahla
C U LULL AL) O :
Pueblo, Peter Cullg,
Waiaenburg, M. 4. Barak	(
INDIANA:	• -*
IndlanapoUs: Frank Zupančič ILLINOIS:	1
Chicago. J. Bev«t Clcero, i. Faklaa (Cblcago, Otottt
la minela) Jollet, Jennie Bambleh La SaUe, J. 8peUcb Maseontab, Frank AugosUn North Chicago la Waukegan, Metk Wariek UABXLAND:
KltamUler, Fr. Vodoplvoa MICHIGAN:
Detroit. L Plaakar MINNESOTA:
Chlsholm, J. Lnkanlcb Ely, Joe. J. Peebel Eveletb, Loati Oonla f . .QUbert, Louie Vessel Bibbing. John P^rks MONTANA:	t
Roundup, M. M. PanUa
Washoe, L. Champa NEBRASKA i
Omaha, P. Brodertck iniw YORK:
Brooklyn, Anthony Bvd
Oowsnda. Karl StraHfca
.rjctto Falls. Frank Maals
Worcester. Peter Bode OHIO:
Barberton, Fruk Trska
Cleveland, Anton Bokek, Ok Mm-linger. Jacob Beenlk, Job« ttlapala Glrard, Anton Nagods Loriin, Louis Balant, John Kind« roaapttovn, Anton KtkaU OREGON: Oregon dtj. J. KoUar
PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevalkax Ooneinaagb, J. Bresaree
Corcrdale tn okolica, Jos. Paternel Export, Louis Supantič Farrell, Jerry Okom, Forest City, Maib KlMl Fr. Blodnlkar Qreensbarg, Frank Norsk Homer City. Fr. Ferencbak
Imperial, Vence Palcich
Jobnrtown, Ma Palaate
Krayn, Int. TsiiJeU Lnserne, Frank Balloek Midway. Juuii Snat Pittsburgh is okolica, PMUp Pragar (MeeMon, A. Hm Turtle Creek, fr. flablfm West Newton, Joaepb J or an WISCONSIN. - •	* • --
Milwaukee, West Allla, Fr. flkab Sheboygan, Jottpk U4
WXOMINO:
Rock Spring*. I sals Taatiknr DUmoodrlUe, Joe HaUen
iniTl 'QUI 4H9DF
. gofcipodaj'bke narave. » Oljfeogral ' je |>olio1hj, da H' dobivajo bi-titvcine potrebne obiainibne sno-j vi za Združene države iz tiru-jJ trirli rtjpublik in tla te <l<d)i vaj<» aix^hva za ntwlaljevanje s-ta-' blinc^ti	ž hi je- j •
uja. ko je jim prt t i 1 ffOrii >otlav- j' ski polotil po propasti Pran-m eljo lea 19411. FoniBuliran je 1 bil program m v\«-jo in:inko- i vitc*>t politike dobre-i^a >o>o- " da". Poglavitni pogledi t:!^a. pi o^raiiia. so .-ledt*'-i:
1. Da s«1 olirmii iro^podar^ka ntabilnost, socijalna varnost jn pfyliti<"na nwdvisno^t po.<amez-nili HMleriŠkili rt^rtrblik kot bist\-en )>redipo«:oj 7.a ol»raml>o celotne liemisfere. .	,
' 2 Ila izpodbija in p renin- ! ^a zadufl;tna In razdiralna -pro-i pa^anda agentov o>fr?ea < tea o, da jtfvnoetr predložijo ranico in dejstva brez zavijanja ■in nevarnost, da jih more kdo' oporekati-
3.	Ra -e Z<lnižen iiu državam dajo na ras^>«la^fO novi viri , jHrstali nepri«top-ni. -
4.	Da f^e od'bij o prodiranja asentftv o^iiU'a s tem^ da se* o-
j niiej ijo znMfcoiOst i nji h ov^a trgovanja.
• Vi. Da se	-za nove,
priložnosti, divor-sjfiikacije in razvoja industrije v drji^ili a-moriških repi^blikak in ta-lco pospeši njihov gospodarski razvoj.	.
6.	.Da j*e indu^brijalne t vi dkr v t-h. deželah preskrl>ijo s potrebnimi krediti..	. -
7.	Da >e za xso dro^o npuh-IxlvQ zagotovijo i-ztolki za njihovo poglavitne surovino.
•8. Ila «e zavaruje.jo p riu\er-na prevozna sredstva ža rasto-ee količine surovin, priliajavio-eih v /WnMrno države za ob-ratn^bno produkcijo, kakor tudi, za nove izvoze iz Združenih držav. . -	• .
9. Da se preskrbi- da bi^fcve. ni produkti. «o potrebni za nadaljmi obrat industrij naših sosedov, bodo prihajali, k-njim y takih 'lralžemah, kakršne Be ujemajo k itftffeai lahnimi vojnimi potrdbami in zahtevami ki kajkmne bodo v stanu, da povečajo njihovo produkci jo in prevažanje materijalov, ki jih nase vojno delovanje zahteva.
Ta program ie uspel %olj, kot so njegovi fustvaritelji izvirno pričakovali. Niicafca a-nnerE^ka dežela ni trpela goerpo-dai"^ke p ropasti. Dru^e de-žeie so zahifhrale manj kredita, tort se je poprej tmi^ilo. Ageoi-tje oBršea -na črni li^ti so Lagu-l>ili največji del dohodkov, ki ho jih vptfrabljeli, da kupijo in sflijo radio	in čpc^ose,
<la podpirajo sile osišča. Iz-VOSma kontrola s strani JzviT-nit dežel in naikupi potrebnih innate r i jalov s strani Zdrnženalh držav so prtlprečiU, da bi isti v roke f9ovTažnikov- Bistve-jxi (materijali f?e redno prevažajo med Aanierikanii — kositer, baiker, mangan, železo, vol-n* itd.^v ■,- CtentraJno-ameTisk^ in za-■ ^adno-infdijske TvlpiiA^jkejHi^ua-povedalo vojno sovražnikom Mrmmjh -držav in poana^jo L WKra-nvhl at!^"klc«! Wlci Panamt=iki
Nove I&ži Paveliča
Note
»za
HARMONIKO ali KLAVIR
KU3A KNIAN DANCE
VANDA POLKA_
1*9 JEZERU
K O l' __
OHIO VAIiliW
Hyi>VlA POLKA , .__
TAM NA VRTNI GHKDI
mahih« »u wAi/rx
HP A VAJ MILKA MOJA
QKPHAX WALTZ
DEKLE NA VBTO
PJ. 3IARIČKA, PEOLJAJ_
Zidana markla, (pyita)
X KSKI.I mtATCI ('mazurka)
iiakCICA
MLA1H K ADETA NE ___
KO PTIOICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ POJDI Z MENOJ
IKiL S PLANINE____
r.ltE^lO NA ŠTAJERSKO 4ŽTAJEKIA _
HAPPY POLKA (""E NA TTJEM
35 centov komad 3 za $1.
I MOJA DEKLE JE fcE MLADA Po 3ickomad:
Narqflte pri KNJIGAKM
SbOVENIC Pl'BLLSIilM; CO. 216 West 18th St.. New York
yimiMiiimiimiiiiiiiimimiiiiiHtimi
(JOO.) — Niaoij^ka uradna poročevalka	HNiB poro- !
oa dno 8. <loct!iiflira,lft41, da, je nad 200.000 jožnoanueri.skili Hrvatov,, "zbranih na ziboru v Bueno^ Aires, pozdravilo ustanovitev Neodvisne Hrvatske." Jycro^lovan^ki list v Južni A-
nfcrrki ^'Naša Sloga"' v ^voji številki z <lne 27. novenflvra 1«941 prinaša pfMlohno vest mnjfk.e. propagande, topot po-rorovalne «lužbcj T.O. in pravi: poroč-evalna dmž-ba T.O. poroča, da* je poslal Pa vel i o izseljenim T Hrvatom v Se\'t-rni in Jnžrni Ameriki po-i seljno sporočilo. V tem spo-1 rorilu pravi, da lrforejo hrvat-i .4ki izseljenci pm i<- biti srečni, '»e^. da njihovi bratje v .-tankim' kraju živijo obod o i in zado-Vf^qni v svoji državi « ("omor je omojgoeeno po tf>likih letih uživanje sadov. dela v svoji lastni državi.
i Pavel«; bi n ur al veleti — in to (fr'bro ve — kakšno jo.mišljenje i7--el.ftnih TIr\'atov, kajti ti so pvoj ' miflj.njo ja-^no, iji glasno povedali na sestankih, zborovanjih in v rojili ori^anizaeija-h,. sprejeli re?olu-eijc. v katerih $o ol>«;odili iz-tlajaibko delo Pavelk*a in njegove sodrge, njegovo hlap<V-vanje vW-rrlm f-ovrtiž 11 ilccmr Hrvat rrr. preganjanje naroda v ,domeovijd, zapiranje n>tpovili najboljših sinov in ubijanje tistih, iki se ne morejoponairiti 7. usodo, ki jim jo je pripravil P; veli«", s pomočjo italijanskih in neuiSkili bajonetov.
Hrvatski izseljenci niso pozabili in uikdar ne bodo Mogli przaTnti, da Prfvelie ubija knte-to prav tako kakor delavce in intoh ktnalee, ki jiqn ne cast ne narodni čut ne dovoljujeta, da bi pe>tali ueniiškj slupe in iada-jalei svojega rodu in domovine.
Paveličevo pismo, ]>o«lano r^volxKlnim IIr\ atcwn, ne le ne bo n^>lo odziva in ^fa tudi v ^e^nk-j ni našlo, temveč ho
kanal; druge lepua»like pa >o uknmile korake razae \TKte. da ]K>iaaeajo Ztlruženim državam in prepreči.io, da se sile osišča nekji4 utrdi v tej hemisferi. Sodelovanje anteriskih republik za an4lx> vse,i?a koatinenta je bolj napredovalo v prvih 14 dneh to vojne, kot celo ob koncu prve svetovne vojne.
Kjoaferenea anu^ri&kili ministrov v Rio de-Janeino začenja tako svoja posvetovanja .na podiagi dejanske edinosti niod ameriškimi republikami.
\v-ak zavedni Hrvat Obsodil, kakor obstoja v«e sramotne zločini, ki se do.gajii.jo ,v Iln^ski in rxstalili delili v Juifo^lavije, kjer je našo ljudstvo žrtov.
LJUDJE, KI »BORIJO DO SMRTI.
'Xekaj poscibnejra je bii pribor v planinskih utrgali tain nekje v SrihUi, kk> je bivši lngi-jor Mdhajlovic, jsedaj . general, položil roko na pravoslavno sv. pismo in prisegajoč zvestobo kot jugoslovanski vojni minis-ter obljubil, da s«.» bč boril dto (smrti.
j lOn je - tisti vojšcak ki j« Ubral vse navilnšene iu odloeju jmože. ki so prav tako priprav-iljeni boriti sk? dt> snn-ti, kai jih {je bilo mogoče zbrati po nemirih, ki so nastali radi divjaškega ifiklerjevega vdora, v njegovo clojnovino CH>j<->tui naei,-ji so prepustili Italjjaiioni in Hrvatom, naj z. njimi obračunajo.. Pa se jim ni po^r^čilo.
iPotem so poslali divizijo svo-
•	jih vo.iakov; za njo še tri, šti-ji — tudi te so bile odbite. Te-inai «e prav j ^'zitn^iki uiHik". ^riliat>krvič in njegove čet«* *>o <1 elal * čudeže. TCorili so se »n zrrtajrali, na svodih tleh. P-Tav
-	je bilo, da ^a je jugoslovanska vlada v izgnamsfevu - kontno ijittenovala za voditelja te l>or-be. ,} -	- r	r
iPotsfkus je obupom. ALihaj-lovič m -četniki so zmožni, da (ga ižfvrtse. Oni so kal tist'^ga, kar ise bo raz rasti o čez tistoče jnilj v Evropi, eini se bo ponudila p riložnost pohojenim in ntWčojtim narodom ki komaj ča k a'jo dne. ko l>odo mogli spre-1 nMmiti v prah Hitlerja, njfgov
k (j^ajJ-* in Kvizlinge.
1 _
SPANJE PRI ŽIVALIH.
Zelo rafifcUrjt'iio je mnenje, da ' je pri živalih potreba po spanju ' odvisna o«l velikosti iu razvitosti njili aikj^fanov. To limenje
•	je ,y tej .-plošni obliki netočno, kakor dokazuje že slon, ki spada njegovo spanje med uganke
> živalskih vrtov, i Slon potrebuje očitno >anvo i nekoliko ur m i ni. §t reža ji ži-l valčkih vrtov zagotavljajo, da
-	se d ebelokožei. enako kakor : ikonji. redkokdaj vležejo na i tla; če so to storili, se dvignejo t «»petprl .najman jšean šumu. Tiv
•	d i kiti in nior>ki prašioki spijo zelo malo. .V nevvvorskem a-
-	ik ariju so opazovali morske l prašičke- ki so bili sedem me-i fee'eev v neprestanem gibanju. I čeprav je bilo to ponoči nekoliko manj neftnirno.
Najmanj točna je vsekakor podmena, da je: velikost možganov v 7. verzi s potrebo po spanju, za ptice. Ptičji možgani povprečno niso večji od možganov-plazHoev isn vsekako <losti nuan^i nogo možgani ve-lZkih sesalcev. Nn\"vJic- trenit so ptice večinska velike za-sipanke ter spijo tudi zelo trdno. To velja zlasti za ptice, ki spijo podnevi, kakor sove. Netka vrsta nnčne lastovke, k; živi v Indiji in Avstraliji, spi tako dolgo in trdno, da je nje-1io spanje podobno smrti. Ne da bi se »budilfu jo lahko T7a-n»eš v roko in ne zbudi je niti •strel iz neposredne bližine.
Xifkaj podobnega je z zna 'menitim lenivcent v svetu se-šalo-V. Rekord med zaspanci pfL. ima po \~sej priliki neki puščavski polž. ki je v liew-vorškonT muzeju syval več neg«» dve^loti i« pol. potem -e je nenadno zbudil in se začel zanimati za svojo okolico. .
. : K u ri tu defense sa>tngs bonds in STAMPS
Poučni spisi
* \\&\mi niMii ii ii......m ii ii'iwiii iiiiiii Mi^irMMMBig
*	: "	i,*- "iC r-- -	--i .	." 4V _
ANGLBSKO 8LOTKN8KO BKEIL0. SMtmvn dr. KNJIGA. 0 DOSTOJNEM
F. J. Sera. vet.n-	Gena $2.00 VEDENJU. 111 strani	Cena 50«
•Sil	" i.	C" ri.	i- ' "V. i- i O.
^ i . ..	MIJMMnO, SplMi Anton Pere. a cUkftMl
BODOČI DBŽAVLJAM m|	tajiile* r-	ŠZnŠ^mlttor* in Untttetf, mirUntrm
"Haw to b«MM a dditi »f the Unftoi	"Ploh.
COM ,50C
Stat«".	w
*	.. sr	* * . ti	: V- ««	; •	-1* ^ <—-	*
V toJ knjl«l »o m pojMBlto to »ako-	OflBTNO KNJlGOVODWrVO. V«...
nI za naseljence Cena 35 centov	Knjiga Je ntmen^eia r prrl yrett r* aUvtoqo.
^ »v	Dinetno ln itrojno kljaSarnlCorstvn »at 1*1*-
|>OMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, iplal Itimjo Do- ^	•oUvaratro. ,, t
Iar. 278 muL Ocu tnk ves Cena $1.50	C« $1.-«-
opta rumlb bolenl In «flr»rljen>; allko.	163
Cm» —
GOVEDOREJA. SpUal K. utgrtrt. 148 atranL	i
r " S	r	. _	-t A	.
B mku»'	i V 7	ZDRAVILNA &ELISČA. 12 itrsnL
Cena $] .—	Ceoo ,2BO
Naročite pri;
šioVenič Publishing Company
216 W. 18th Street	New York, N. Y.
_ . * . ——. -. _ *; . ... _ _____ ... _.
■GLAS NARODA" — New I m«
Tuesday, January 20,1942

S

Kakor plaz...
TITANOTIJIR L, 1 t 9 I
Neobljudena mesta v polarnem ledu
ZGODOVINSKI ROMAN.
13
j utiji »tvari tuko trillion o, Jožefa! Sit-or pa se bo i;*mrl Wofcenstem pokori', i za ta dogodek. Izstopiti mora z vojake in oditi v inozemstvo. To «em anal starcu po posredovalcih spraviti v oho.5'
Zldben nasmeh se je pojavil na njegovem licu. Nadvojvodi nja. je malodaaie oknmenela v silnoau «t raiiu.
"Ti si —V* Vprašanje ji je zan»rlo*na ustnicaii..
Zadovoljno je prikimal.
* * Seveda sem to storil. Dasi je bil njegov na.-top pra-viltm vendar je bila to predrznost, da je potegnil sabljo. Moral -mn obravtrnati ž nji:e.
"To se ne sme zgoditi!" Grenko zaničevanje se je izražalo v njenih l>esedaJi. 'SAii je to zalivala za njegovo zvestobo ?"
Nadvojvoda je z jahalnim bičeni tolkel ]k> svojih gama-Tali in pirponmrlr "Jožefa, ne delaj nemirnosti. Stvar bi se s tem siitiko poslabšala, simfljiva je že tako ali tako."
"Kaj je sumi lji vol" je jezno zaikrieala. .
WoEkensteim je zastavil svoje življenje, da opravi za te viteško službo. Zavzemaš set zanj a toplino, ki ti je siceT tuja. Tz tenra lahko sklepam na medsebojno razumevanje."
"Ti isi drzneš namigavati tako sramotne stvari?"
"Zakaj ne?" Nadvojvoda se je p milno zasmejal. "W'ol-kenstuin je prav krasen dečko in tudi ti m!u morda ugajaš. Zakaj bi nii sicer bil tako pretirano zvest t"
"Nočem izvajati zadnjih zaključkov iz tvojih besed, ker *»i bili ti zaključki za naju olw sraaivotni."
T^e s težavo je nadvojvod in.ja vzdržala ravnodu«iio«t. 1» aio se je nato naslonila na blazine na otomani.
"Ali veš, Jožefa, da s| v svoji jezi prav mikavna? Jeza !i daj• n ekoliko ognja in ti vliva virile več terajpenarienta."
V njegovih očeh ee je zasvetilo, nekaj kakor pohotnost. Nadvojvod i nja se je str sla. .
"Ali še moreš z menoj govoriti po tako brefcčastnih sum-ničen jih V'
".Moj "Bog, ne jemlj- stvari tako Tesno! Gotovosti seveda nimam nob ne, vendar pa sem o tem prepričan. Wolkefi-st( in je tvoj ljubček."
"Nesratmnež!"
Ta beseda se ji je izvila iz tesnobe njenega srca, kakor Aodni ourek iz prevročega kotla, ki uniči vse, kar zadene. Ta b'Ntsla je uničila zadnja ostanke ljubezni, ki jih je gojila zu-očeta svoje deca. Malhama ji je postal tuj, oddal^:n njeni duši, kakor da bi nc bila nikdar z njim spojena z najožjimi \~ezini.	_
"Nlekoliko manj drastKrno bi se že lsbko izrazila, Jožefa. J>icer pa ti n«1 moreni prt.v nič zameriti. eko si se hotela oti-£ kodo vati za moje zanemarjanje. Pojdi, bodi palmetna. ne misliva več na te stvari."
Stegnil je po nji roke -s krestnijo, ki je docehv izražala njegov nam« n. Z izrazom neizmernega studa se msu je ona izmaknila.
"Nikdar več, nikdar več! Bila bi sicer vlačuga, za katero si me označil."
Zbežala je iz sobe. Jozno je zrl za njo. Visoka, vitka postava, ponosen planirteč, cd razjarjeno? t i rdeč obraz ie vzbudil njegovo poželjenje in pohotnost. Mahoma nrii je zazdela lepa.
"Tn vendar je imela razmerje z Wolkcwteiuom," si je mislil pri sebi. "sieer bi se ne bila tako zavzela zanj. Kdo bi prisodil kaj takšnega trj dolgočasni tenc'rjalW!"
Nadvojvodinja je zbežala v svoj budoar, čeigar praga ni tJilel nihče nepoklican prestopiti. Tu v tej sobi je sanjarila :n vzbujala opomine, tu se je učila in »likala, tu je bilo svetišče njene <luše. Prizor, ki je doživela, je stal v vsi svoji strahoti pred njenim duševnim očakom. Kar se je vaitkdar bala, to se j>e izpolnilo: njen soprog, docela pogreznjen v močvirje pohoti) ost i, je sramoto obdal njeno čisto čelo. To jo je grizlo v notranjosti, KJiikor žgoč ogenj. V tem hipu je vstala v nji! i ilk a j nožu ki jo je oeuval sramote, v katero jo je hotel spraviti njen lastni soprog. Njrn rešitelj naj se pokori za svoj viteški <-Ln s tem, da ne mu uifrči eksistenca, da se nuu poruši njegova Življenjska pot. ivot izgnanec naj živi v tujini. Grenka bol je objela njeno sroe. Za vedno se naj iriorda poslovi od do--uovine brez zahvale ill priznanja na potu v nc sigurno, strašno bodočnost. Ta misel jc je tako objela,, da se ji je zdela na ravnost neizogibna dolžnost, da tu posreduje sanira in da ta ravna to. kar je zakrivil njen soprog. : Hotela- je govoriti 2 grofom, iskreno se mu zahvaliti za njegov možati nastop in mu dati na pot v izgnanstvo tolaižilnti besede. Naj bi vedei, da je se na svetu nekdo, ki s«" ga sponrinja v hvalo žn ost i 111 moli za njflgovo	Trdno se je odločila, da hoče ž njim
govoriti, treba ji je bilo najti saano možnost da ta svoj sklep IikIi Lzvrši. Ali naj grofa povabi v palačo! Ne bilo bi to umestno, ker bi se s ten: ejačilo	nezaupanje njenega so-
proga. Ali naj da novega netiva sramotnemu sunmitčeaiju? Nljena Ženska čast se je temu protivrla. ' Niemadoma ji je prišlo na niinsel. da bi postila grofa. V tprvem trenotikti Se je skoraj .u^trršila te m isli 111 jo hotela odkloniti kot blazno ide^o. Toda ta nrisel se ji je vračala vedno in vedno. To je bila vendarle edina možnost, da neopaženo izvrši ta svoj namen. '1 o bi obujalo manj pozornosti, ikakor sestanek kje drugje, ker bi .se o tem morata preje p ismieno spora-zimseti. Besna irrtpo-nujoča grof ova postava se je živo pojavila pred njeno dušo. Takemu možu se lahko mirno zanpa vsaka žena. Njegov mo-^ki ustaljen nastop ji je vedno ugajal. Življenje je sioer u-s t varil o med njima nepremostljiv prepad, vendar sta si kot človeka stala vedno bližje, nikdar pa nista krnila določb dim-žabnih predpisov. Ali ga naj pasetti na njegovem stanova-Ne bila bi to nobena ^rmelost, samo prikrito bi moralo to ostati radovednim očem. Slučajna misel se je razvila v krepak fifclrtp. Ka/loor je bila sploh njena navada, se je takotf in z vso energijo lotila njene izvedfbe.
_	(Nadaljevanje.)
Daleč za tečajnim krogom, med lodninii (puSčavami Gri»-maiiitov je vrsta velikih naselbin, v katerih ni žive človi&ke <iuše. Komaj tisoč kilometrov od Severnega tečaja so železnice, radio in kinematografi, čeprav^ živi tam: okrog le nekoliko lisic in severnih medvedov. .
Seveda gre za iznajdljive ljudi, ki so hoteli celo v bližini Severnega tečaja delati dobičke. V Kmgsbav, šest dni po-tovarnja od Severnega rta, je aia primer mala naselbina Dondojn. Kallcšen pustolovec je tam slučajno oKlkril nahajaliišč'.) mar-knto:ja, Ibaje je šlo za čudovit iiKarnior ki bi ga bilo treba samo naložiti in odpeljati. Ta ve**t je 11a Angleškem zibu<lila svoječasno wliko pokornost. Bilo .ie to le»ta 1911. Povsod so bili ljudje, ki so tvegali naložbo. Ustanovila «e je delni-sika. drutžba. londonska borza je doživifla nekoliko vroičih dni.
Luulja za ladjo je odhajala skozi plavajoči led proti severu. stroji, turbine in dinami »o pokrili tla. sredi divjine je nastal ogromen kamnolom. Pi-e-cej denarja so zabili v to stvar več sto delavcev je bilo že na Grumantih, nastala so velika sflcladiišča in pristaniške, naprave. Stroji so delovali -l)r«*z-hibno, rudnik so lahko o<lprli.
Tedaj so je zgodila katastrofa- V spKšnem navdušenju <0
bili tisti, ki so sanjali o dobičku, pozabili pohaviti se z glavno stvarjo, z marmorjem samim. Zadostovalo jim je nekoliko majhnih primerkov, in ti so bili res odlične kakovosti. Ko so m začeli lomiti marmor v večjih kladah, se jrt izkazalo, da ga je bil nrraz razkronl do na'.^lo'bNih ?>la-ti. Sledilo j-> strašno razočaranje. .
Nekoliko lovcev na kožuhar-ie je nekaj časa pozneje dobilo nuewto v nenavadnem stanju. Nekoliko dni prej j^, bilo me<»to ob n.nhovem priborili še obljudeno, sedai je vladal povsod smetem molk. Tjovci so šli v T>osloT>je ravnatelTstva in ni-o »motrii verjeti svoiim očem. V neki	so nai^i pommjeno
miTJo. sklede z jedjo so biki na njej, v kozarcih je bilo še vino. v kotu ie l»il rdprt klavir i" na stojalu bile note Toda v vs»J naselbini ni bilo niti «ne žive diiNp. V zadnji uri je l>»lo v=e 7>obeirnilo na parni k. Ni-'komnr se ni ljinbilo. da bi nr^ zimil v tent obupnem mestu. Pam'ku se je mndilo, kajti z
igrozotno naglico se ie pomilka-lo bliže ledeno polje, ki bi ga objelo in obdržalo do prihodnjega leta. Ladijska sirena je tulila, nobenega človeka ni bilo v naselbini, ki bi ne bil ipu-stil vsega na cedilu in stekel na parnik. Skozi enega zadnjih jaitkov v ledu ao dosegli odprto polarno nrorje.
Še bolj čudna je agodba velikega p.itniogovinaga mk^a Ny Aiesunda. isto tako v Kings Bay. Delničarji niso štedili, ko so gradili ta rudnik. 1>a ni preprostih barak, temveč same lepe, dvonadstropne hiše z vse-mfi udobnostmi, telkočo vodo in električno rčic*ivetlja\'o. Na močvimi tundri rjavijo skoraj tri kiloani (tre dolga železniška naprava in lokomotive. Celo kinematograf je tu in knjižnica z več tisoč knjigami. Toda vsepovsod vladar smrtni mir, vse življenje se je uniafkuilo iz mesta. Ostalo je le majhno pokopališč«.
Ny Ale-Tundi je videl n ^koč tlrmge dneve. V letih oki ug 192.5 jo bilo tu tako rekoč zbirališče mednarodnih letalcev. I^etala in zrakoplovi z ljudmi znamlenitega imena, kakor na primer Anmn<tecn, Bvrd, Nolri-le, fo se od tu spuščala proti Se\^ernenvu tečaja. Ogrodje ve-likanske zralkoplovne lepe za črnin* h ril »ono premoga spominja še danes na te dni. Toda po Kobil01 vi tragediji je nastala v Kings Bav obupna tišina. Pre 1 nogo vri ilk so opusstili.
P'vaja.io pa se vedno novi načrti »Pi-avkar govore o tem. da bi uredili »talno letalsko pobniiško slnžbo ,prf&o Sever-nesra tečaja. Gninuinti naj bi bili postaja za obnovo kuriva. Ni še gotovo, ali je to samo še fnntaKi.ia, ali pa skorajšnja resnična. ^'^ekako v KLm$s Bay se <laj skrbno ču va jo hiše in %-zdr •/uje.fo radijsko postajo v najlepšem redu.
Fejldm&ršai BrauchiUch je bil operiran
Bivši vrhovni oveljnik nemških armad feldmaršal Walter ivon Brauebitscli je bil operiran in kot pre vi poročilo, je o-pe raci j o ddbro prestal. Kot je naznanila nemška uradna časnikarska agentura, je v. Brau-chitscli zaradi srčne hibe prosil Hitlerja za dopust.
Poročilo dalje pravi, da bo moral von Brauchitsch vzeti dolg dopust, predno popolnoma okreva.
Poleg poučnih knjig, muzikalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih kAjig. predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane iz starega kraja...
Slovenski molitveniki: KVIŠKU SRCE
214 X 3% InčeT — za ■traat vezava umetno ............ 25c.
KVIŠKU SRCE — (tt. 355)
* 3% inčev — 224 strani v Itelpm celolidu ...... jO«
KVIŠKU SRCE — M. 408)
2V4 x 3% ločer — 224 strani Cena 73 centov
RAJSKI GLASOVI — (št. 408) 2Vi x 4 I nCev — 256 atreil Tatevfei St. Krtier Pot
Cena tlM
RAJSKI GLASOVI — (St. 41«) x 4 inčev — 255 strani vatevii St. KriieT Pot
Cena SLM SKRBI ZA DUŠO	41«>
8x4% In Cev — 512 strani Cena $1.75
NEBESA NAS DOM — (it. 415) 2% x 4% inčev — 384 ln«ev
Cena 75c
SVETO PISMO ..................$3—
(Ker ae nam Je posrečilo dobiti te molitvenike po relo nizki ceni, jih tudi moremo prodajati po gori o-znafeni ceni. Zaloga pa nI opeebno velika, zato Jib naroČite Čimprej« da Vam bomo mogli i njimi po-streCi.
Angleški molitveniki:
(ZA MLADINO) >
Key of Heaven
fino vwano .............. JI
▼	nanje vezano ......... .19
CATItOLIC POCKET MANUAL
▼	fino usnje vezano......L—
Slovenic Publishing Company
216 WEST 18th STREET	NEW YORK, N. Y.
DIVJAŠKO PREGANJANJE V SLOVENIJI.
•(JČO.) — Iz verodostojnih Repristiamakih virov smo prejeli poročila o strašnih prego-.nih. ki jiih imtkijejo nacija n»eld Slovenci v Jingoslarviji.
ltli Slovenije poročajo, <la Nemei v masah preseijeva;jo Slovenko prebivalstvo deloaiia v vtohodno Pol.jf^ko, v Kadcjem pa tndi v Neanjoijo v pokrajine Hanover. Saksonska in' feije. Pred vsem izseljujeclo «ed«j prebivalstvo iz krajev vzdolž Sane, posebno iz okraja Brežic?. Samo iz okraja Brežice je do sedaj preseljenih v NielmR-rjo nad 12.000 pn ibival-eev. V okraju Brežice so Nemci zbrali skupaj vse otroke izpod 10 let m j ili odpeljali neznano kaan.
Zgodba o tipljenjn sloven-^kega naroda je vedno strae-nejša, če ne bo kmalu pomoči, bodo Slorvenci popolnoma iz-tnelbl,feni."
besedilo zavezniške spomenice.
Besedilo resolucije, ki so jo podpisali predstavniki devetih zarveznkŠkih držav, je sledeče:
"»Spodaj podpirani predstavniki vlad Jugoslavije Bel^ je-Čefikoslova&ke. Narodnega odbora svobodni^ Francije, GtIš-ke. UraxemnbuTfrike, NizoroniHke, NTorve3ke in Poljske izjavljajoi:
1.	I>a na^ilstvo nad pre4>i-valstrvomr nasprotuje gledišča o tpoljtJčnrli prest arfttilh v vojnem času, ki so ^a -sp.ejeli vsi civilin&Twni narodi;
2.	V/zame se na za a nje izjava. ki »ta jo v z^*ezi s tc!m. dala 25. aktolira predsednik Zdrtaže-nih držav in premier Winston OhurcliiH
. 3. M«ed glavne oilje po končani vojni se postavlja kazetn, ki-bo jlo or^ranLzirani prav ici zadela odgovorne krivce za te zločine, pa najsi so jih sami izvršili, ali izvršitev ukazali ali se j ili na (kakršen koli načisi ucHeaevali
4. V duhu medna rodnega soglasja je sklenjeno, da se 'bo uredilo, da bodo krivci in odgovor t\o osebe brez oz i rov na narodnost, prijeti, predani sodišča in ob=oje«i in da se bo kaizeaa tudi izvrršila. .
O poln ornočen i podpisnici t-o podpisali Kgornjo izjavo.'*
DOBRA IZBIRA.
N.jT: boljsoga se ni moglo agoditi kot vpoklic ni tuetraše-nega in borbeneiga četoiškega vodje, generala Miliajloviča v vlado. On je najuglednejši u-porni3ki borStelj vse Eviope. Njegov neprestani upor Hitlerju. po .snegu in di.tžju. v planincih zavetjifh in nwafeiih gozdovih- s slabo oblečenimi in ?laibo hranjenimi, revno oboroženimi l^rneti-vojaki. je med najbolj pnernenljivimi dogodki n<adernega časa. Njegov v^top v vlado p:dinaža živo zvezo z Jugoslavijo.
Te s prememfee bodo istočasno koristils) popravi odnosajev med Srbi in Hrvati v Jugoslaviji m po vsem* sveta. Razdor nsed Srbi in Hrvati se je blržal vrhuncu po zlomu Jugoslavije m prmTzenra oblasti v Hirvait-«ki po ijeroristiimejn vodju Pa-veliču. An'te Pavelič in njegove diftiali so poklali mnogo Srbov, ki so živeli v Hrvatski.
Srbski cerkveni voditelji It nekateri srbski rodoljubi sona glas dbjavljali v svet te zločine kot delo hrvatskega naroda. To je vžgaio čustva na o-beh stracneih in netilo ogenj, ki je hotel pogoltniti Jugoslavijo Gerrtett-al Simovic ni bil nika-ko odgovoren za to protihrvat-Eiko ikanifpanjo, toda njetgovo ime je bilo povezamo z njb. Ponovno je vzpodbujal Sr*be in Hrvate 'k sodelovanju, m vendar so ga spremljali s sfutrvni-eenji. Zato bo njegov odstop z nrfesta vladnega predsedniika pomagal pomirfenju dufhc^ aftdd srbskimi m hrvat^kkuj rikrajnerži in utrdil protihitler-«ko bortfe med Jaga4ovani po Tftfflrt »vetu, zlasti pa v -Zdra-eemih d ržavah.
Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo.
KUHARSKA KNJIGAP™8
Recipes gf Ali Nations "
(V angleškem jeziku) ^ RECEPTI VSEH NARODOV
Stane samo
i i ^"Knjiga je trdo vezana in ima 821 strani"^! ^
, Recepti i o napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so (i i tndi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi
i »i i Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se zanimajo za i f kuhanje in se hočejo v njem čimbolj izveibati in i »i* izpopolniti.
^.^.^^Naročite pri m ^
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street	New York, N. Y.
Zopet sprejemamo naro&lo za to zanimivo knjigo.
Rojake prosimo, k o poiljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATS8 oziroma CANADIAN POSTAL MONEY ORDER, ako je ram le priročne
Novi brigadni general
Predsednik Roosevelt je i-menoval za (brigadnega generala bivšega vojnega tajnika pod predsednikom Hooverjem polkovnika Patricka J. Hurley a.
Na Krimu poveljuje nemški armadi general von Manstein, kateremu mnogo pomaga letalski feldmaršal Bitter v. Greim.
NARODNI POSLANCI NA ČELU NARODNIH BORCEV.
Neralška poročevalna sluaba T. O. (poroča, da eo na eelu *'ko-amnistov, v Si bi ji o^ebe, ki so imele v Jugoslaviji visoke položaje lu da je med njinni tudi veliko »število narodnih po-slanocv. .	•
V tem času narodne s t i -P« ^ke potrebuje
loNDS	vr,
nasa domovina vašo pomoč. Kupujte redno De« fense Stamps in bonde.
PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA HO NASLEDNJE MUZI KALIJE.
8 lovenske pesmi Zbirka 9 narodnih pesmi Izdala Glasbena Matica r Cleveland«!.
Cena — $1^9
Emil Adamih—16 JUGOSLOVANSKIH NAKODMH 1'ESMl rm
............................. M
5EST NARODNIM PESMI aa mm-
tkj zber ....................
Sest narodnih pesmi n m-
iaal tbw ....................
f rane Venturinl—SEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ......M
ferd« Jarane«—1>> MLADIH LET. Mild cborl ................. JI
Peter Jereb—OSEM-ZBOROV (metki id meteii]) .... ..........je
Moški zbori
OSKAR DEV:
Bartiča; OJ, moj ftocel ^ io»; Kam mL tutje. dear r tu po>-demo ......................M
oskar dev:
.•Srečno, ljobca moja; Ko ptHH-ea na tnje ere; SoM; MoJ očka ma konjička dva; Dobi* eem pisemce; Slovo; Je t pihnila in« .4«
■MIL ADAMIČ:
Modra derojka (belrAraoJ«ka.. H
▼ao noč pil potod ............Jt
Jarjera ......................JU
Hodi Micka domo; Kaj droge-ca hočem; ^dravtea ........JN
VASILIJ MIRK in A. O BO BM ING: Vetrlč: P« gladini ..........M
PERDO JUVANEC:
ZJntraJ.......................30
Slovanska ...................JU
PKTKK JEREB: Pelin roda; VASILIJ H IRK: Podoknlra ........Jt
MIRKO PREUJVEC:
Ko ao tantje proti va«l OI.....SC Le enkrat Ae .................20
Slava delo ..................II
UR. VOLARIC: Rožmarin; JOS. PAVČ1Č: Potrkan ples ......JI
IZ STARE ZALOGE pa ima mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali cene:
Amerlftka slovenska lira. (Helaur) J#
Orlarske himne (Vodopivee)__M
Slarraakl akordi, 22 metenlk In
mafckih tborev (Kari Adami«) Trije mešani ihorf (Glasbena Mn-tie*) ---------------------- M
V prpeln^nl noil, kantata m sale,
zW In orkMter. (8»tti*r).... 3%
Mladini, peaml za ntadine a klavirjev (E. A danit) _________M
Dve pesmi. (Prelevee) sa aottd zbor in soia_____________________ M
Nail himni, dvaflasna_________ J*
Geraki odmeri, (labarnar). D.
zvezek, moiki zbori _________ Al
ZA TAMB0RICB:
NA GORENJSKEM JE
FLETN0, podporni sio-
venskih narodnih pesmi
za tambarice, zložil Mar
ko Bajnk...............75
Slovenske narodne prsmi ca tambn-raikl zbor (Bajuk) ________ .71
Bem^ael na planince, (Bajnk).
ZA CITBB:
Poduk an ritre. — « i rezki — (Koželj ski) __________________
ZA KLAVIR;
Buri pridejo. — Roračnlea — .... M
narodnih pesmi «a maftkl In meianl zber, Emil Adamič____1.—
FANTJE NA VA81. 18 nerodnih
aa mofti »bor, Ciril Prp*HJ.. ||
NaroČilo po«J1 te aa:
"Glas Naroda"
•W WEST 1Mb strut	new torjl n. i.