476 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 477Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • BotanikaBotanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke (Nigritella archiducis-joannis, N. widderi) na Kredi nad Dednim poljem v Fužinskih planinah Polona Strgar, Peter Strgar Prva polovica julija je v gorah zelo bogata s cvetjem. Ob takem času pogosto obiščeva Ograde, leta 2023 pa sva izbrala Slatno in Kredo, lahko dostopna travnata vrhova nad Planino Dedno polje v Fužinskih planinah. Malo pred vrhom Krede sva našla zelo redko Janezovo murko (Nigritella archiducis-joannis), naprej pa še množico Widderjevih murk (Ni- gritella widderi). S planine Blato začneva zgodaj in kmalu sva pred Dednim poljem. Tam, ob poti, uspe- va kipeči kamnokreč (Saxifraga adscendens). V Bohinju ima razmeroma malo nahajališč. Letos je bil še posebno košat. S planine nadaljujeva po poti za Kopico. Po prvem vzponu se odcepi dobro vidna neoz- načena pot na sedlo med Prvim Voglom in Slatno. Na sedlu se odprejo lepi razgledi in odločiva se za malico na manjši vzpetinici. Teren je pravi za alpsko cepetuljko (Cha- morchis alpina), zato se potrudiva in jo poi- ščeva med bilkami čvrstega šašja (Caricetum firmae s. lat.). Že odrasle rastlinice je težko najti, mlade pa komaj opazimo. Vesela sva, ko eno le najdeva. S sedla nadaljujeva na Slatno. Na vrhu je pravi pašnik, poln plahtice, regrata, kopriv in trav. S Slatne proti Kredi trava ni več tako buj- na. Kmalu zagledava posamezne dvobarvne murke (Nigritella miniata s. lat., Nigritella bicolor), ki sva jih tudi pričakovala, saj so v Bohinjskih gorah dokaj pogoste. Proti Kredi se spustiva skozi manjšo grapo, uhojena potka se potem nekoliko približa grebenu in poteka pod pasom rušja. Prav tam presenečeno zagledava murko, za kate- ro takoj pomisliva, da je to Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis). Prepriča naju predvsem enobarvno socvetje, pa tudi, da je rastla v precej gosti travi. Janezove murke sva prvič videla leta 2014 v Dolini Trigla- vskih jezer, kjer jih je prvi fotografiral Flo- rijan Poljšak leta 2004. To nahajališče smo večkrat pregledovali in fotografirali, zadnjič leta 2022, zato jo dovolj dobro poznava. Ta, ki sva jo našla na Kredi, se nama je zdela zelo podobna tistim pri Jezerih. Navdušeno nadaljujeva proti vrhu Krede, ki je čisto blizu. Da bi našla še kakšno redko murko, hodiva »po svoje« po pobočju pro- ti vrhu in kmalu opaziva vedno več murk. Tokrat so to Widderjeve murke (Nigritella widderi). Od Janezove murke se razlikuje- Pot na Kredo, pogled nazaj proti Slatni. Foto: Peter Strgar. Pogled na Kredo s Slatne. Foto: Peter Strgar. 476 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 477Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • BotanikaBotanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke (Nigritella archiducis-joannis, N. widderi) na Kredi nad Dednim poljem v Fužinskih planinah Polona Strgar, Peter Strgar Prva polovica julija je v gorah zelo bogata s cvetjem. Ob takem času pogosto obiščeva Ograde, leta 2023 pa sva izbrala Slatno in Kredo, lahko dostopna travnata vrhova nad Planino Dedno polje v Fužinskih planinah. Malo pred vrhom Krede sva našla zelo redko Janezovo murko (Nigritella archiducis-joannis), naprej pa še množico Widderjevih murk (Ni- gritella widderi). S planine Blato začneva zgodaj in kmalu sva pred Dednim poljem. Tam, ob poti, uspe- va kipeči kamnokreč (Saxifraga adscendens). V Bohinju ima razmeroma malo nahajališč. Letos je bil še posebno košat. S planine nadaljujeva po poti za Kopico. Po prvem vzponu se odcepi dobro vidna neoz- načena pot na sedlo med Prvim Voglom in Slatno. Na sedlu se odprejo lepi razgledi in odločiva se za malico na manjši vzpetinici. Teren je pravi za alpsko cepetuljko (Cha- morchis alpina), zato se potrudiva in jo poi- ščeva med bilkami čvrstega šašja (Caricetum firmae s. lat.). Že odrasle rastlinice je težko najti, mlade pa komaj opazimo. Vesela sva, ko eno le najdeva. S sedla nadaljujeva na Slatno. Na vrhu je pravi pašnik, poln plahtice, regrata, kopriv in trav. S Slatne proti Kredi trava ni več tako buj- na. Kmalu zagledava posamezne dvobarvne murke (Nigritella miniata s. lat., Nigritella bicolor), ki sva jih tudi pričakovala, saj so v Bohinjskih gorah dokaj pogoste. Proti Kredi se spustiva skozi manjšo grapo, uhojena potka se potem nekoliko približa grebenu in poteka pod pasom rušja. Prav tam presenečeno zagledava murko, za kate- ro takoj pomisliva, da je to Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis). Prepriča naju predvsem enobarvno socvetje, pa tudi, da je rastla v precej gosti travi. Janezove murke sva prvič videla leta 2014 v Dolini Trigla- vskih jezer, kjer jih je prvi fotografiral Flo- rijan Poljšak leta 2004. To nahajališče smo večkrat pregledovali in fotografirali, zadnjič leta 2022, zato jo dovolj dobro poznava. Ta, ki sva jo našla na Kredi, se nama je zdela zelo podobna tistim pri Jezerih. Navdušeno nadaljujeva proti vrhu Krede, ki je čisto blizu. Da bi našla še kakšno redko murko, hodiva »po svoje« po pobočju pro- ti vrhu in kmalu opaziva vedno več murk. Tokrat so to Widderjeve murke (Nigritella widderi). Od Janezove murke se razlikuje- Pot na Kredo, pogled nazaj proti Slatni. Foto: Peter Strgar. Pogled na Kredo s Slatne. Foto: Peter Strgar. 478 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 479Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • BotanikaBotanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke jo predvsem po barvi socvetja. Cvetovi so v spodnjem delu socvetja svetlejši, zelo svetlo rožnati, v zgornjem delu pa temnejše ro- žnati. Ustaviva se pri prvih, slikava, a jih je kasneje še več in več. Začneva jih šteti, a se pri petdeset ustaviva. Oceniva, da jih je vsaj sto. Uspevajo malo pod vrhom, na nadmorski višini okoli 2.000 metrov, pred- vsem tam, kjer travna ruša ni tako gosta in globoka, ampak je teren bolj kamnit. Prese- neti naju številčnost, saj je zlahka možno v objektiv ujeti tudi štiri murke hkrati. Vmes cvetijo tudi rdeče oziroma dvobarvne mur- ke. Widderjeve murke sva že večkrat videla, redko pa v tako velikem številu. Leta 2015 sva Polona Strgar in Branko Zupan uživala v številnih Widderjevih murkah na Toscu, leta 2016 pa sta med Velikim Draškim vr- hom in Toscem množično nahajališče našla Peter Strgar in Branko Zupan. Peter Strgar Štiri Widderjeve murke (Nigritella widderi) pod Kredo. Foto: Peter Strgar. 478 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 479Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • BotanikaBotanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke jo predvsem po barvi socvetja. Cvetovi so v spodnjem delu socvetja svetlejši, zelo svetlo rožnati, v zgornjem delu pa temnejše ro- žnati. Ustaviva se pri prvih, slikava, a jih je kasneje še več in več. Začneva jih šteti, a se pri petdeset ustaviva. Oceniva, da jih je vsaj sto. Uspevajo malo pod vrhom, na nadmorski višini okoli 2.000 metrov, pred- vsem tam, kjer travna ruša ni tako gosta in globoka, ampak je teren bolj kamnit. Prese- neti naju številčnost, saj je zlahka možno v objektiv ujeti tudi štiri murke hkrati. Vmes cvetijo tudi rdeče oziroma dvobarvne mur- ke. Widderjeve murke sva že večkrat videla, redko pa v tako velikem številu. Leta 2015 sva Polona Strgar in Branko Zupan uživala v številnih Widderjevih murkah na Toscu, leta 2016 pa sta med Velikim Draškim vr- hom in Toscem množično nahajališče našla Peter Strgar in Branko Zupan. Peter Strgar Štiri Widderjeve murke (Nigritella widderi) pod Kredo. Foto: Peter Strgar. 481Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • Botanika je svojo prvo Widderjevo murko fotografiral na Plaskem Voglu leta 2010, vendar je ta- krat še ni znal določiti, saj v Sloveniji še ni bila znana. Da je res Widderjeva, je potrdil Igor Dakskobler leta 2012. O najdbi sva navdušena poročala prijatelje- ma Igorju Dakskoblerju in Branku Zupa- nu. Čez deset dni sta šla preverit nahajali- šče, a Janezove in Widderjeve murke nista več opazila. Huda vročina, potem pa huda neurja so verjetno povzročila, da so hitro odcvetele. Po prvi fotografiji (slika spodaj) se najina določitev prijateljem ni zdela za- nesljiva, saj na njej enobarvnost socvetja ni tako očitna. Najdbo Janezove murke so po drugi fotografiji na naslednji strani potrdi- li Branko Dolinar, Florijan Poljšak in Igor Dakskobler. Rastišče Widderjevih murk pod Kredo, v ozadju dvobarvne murke. Foto: Polona Strgar. Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis) pod Kredo. Foto: Peter Strgar. 481Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke • Botanika je svojo prvo Widderjevo murko fotografiral na Plaskem Voglu leta 2010, vendar je ta- krat še ni znal določiti, saj v Sloveniji še ni bila znana. Da je res Widderjeva, je potrdil Igor Dakskobler leta 2012. O najdbi sva navdušena poročala prijatelje- ma Igorju Dakskoblerju in Branku Zupa- nu. Čez deset dni sta šla preverit nahajali- šče, a Janezove in Widderjeve murke nista več opazila. Huda vročina, potem pa huda neurja so verjetno povzročila, da so hitro odcvetele. Po prvi fotografiji (slika spodaj) se najina določitev prijateljem ni zdela za- nesljiva, saj na njej enobarvnost socvetja ni tako očitna. Najdbo Janezove murke so po drugi fotografiji na naslednji strani potrdi- li Branko Dolinar, Florijan Poljšak in Igor Dakskobler. Rastišče Widderjevih murk pod Kredo, v ozadju dvobarvne murke. Foto: Polona Strgar. Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis) pod Kredo. Foto: Peter Strgar. 482 ■ Proteus 85/10 • Junij 2023 483Botanika • Novo nahajališče Janezove in Widderjeve murke Dobri vili izpod Karavank v slovo • V spomin Widderjeva murka je v Triglavskem pogorju razmeroma pogosta. Kredi najbližja nahaja- lišča so na Lazovškem prevalu in v zgornjem delu Doline Triglavskih jezer, a jo je ven- darle težko opaziti, saj jo lahko zanesljivo prepoznamo le v času cvetenja. V primerjavi z rdečo oziroma dvobarvno in zlasti temnej- šo Rhellikanovo murko (Nigritella rhellicani) verjetno hitreje odcveti in jo zato najbrž večkrat spregle- damo. Mnogokrat v gorah naletimo na že zelo »zrele«, razpotegnjene in še dišeče in razpoznavne Rhellikanove murke, svetlejše in prej cve- toče vrste murk pa ne opa- zimo več. Janezova murka je v Slo- veniji zelo redka, z do zdaj znanimi zanesljivimi nahaja- lišči le v Dolini Triglavskih jezer in pod Viševnikom, in zato naju novo nahajališče res veseli. Upava, da jo bo- mo lahko drugo leto ali v naslednjih letih pod Kredo še našli. Literatura: Blažič, B., 2017: Taksonomsko- morfološka analiza murk (Nigritella spp.) v Sloveniji. Magistrsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, 115 str. Dakskobler, I., Dolinar, B., Zupan, B., Iskra, R., Strgar, P., Trnkoczy, A., 2012: Nigritella widderi Teppner & E. Klein, a new species in the flora of Slovenia. Folia biologica et geologica, 53 (1–2): 25–43. Dakskobler, I., Dolinar, B., Zupan, B., Poljšak, F., Strgar, P., 2015: Fitocenološka oznaka rastišč vrste Nigritella archiducis-joannis v dolini Triglavskih jezer (Julijske Alpe, Slovenija). Folia biologica et geologica, 56 (1): 105–114. Dolinar, B., 2015: Kukavičevke v Sloveniji. Podsmreka: Pipinova knjiga, 183 str. Strgar, P., Zupan, B., 2015: Zgodnjepoletni botanični izlet na Tosc med murke. Proteus, 78 (3): 126–127. Janezova murka (Nigritella archiducis-joannis) pod Kredo. Foto: Polona Strgar. Dobri vili izpod Karavank v slovo Dr. Nada Praprotnik (25. maja 1951 - 20. maja 2023) Igor Dakskobler Pokojno Nado in vrednost njenega obsežnega botaničnega dela sem spoznaval počasi in postopno, njen vpliv na moje delo pa je bil vedno koristen in blagodejen, zato je zame bila dobra vila izpod Karavank. Najprej je to bila gospa s piškoti, ki je okoli novega leta prihajala na Biološki inštitut Znan- stvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki sem se mu pri- ključil konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. Domače piškote je prinesla svojemu profe- sorju Ernestu Mayerju, tudi mojima mentorjema in učiteljema Mitji Zupančiču in Branku Vrešu. Ker sem bil takrat zelo radoveden in sem zbiral starejšo botanično literaturo, je postala tudi ona, sodelavka Prirodoslovnega muzeja, ena izmed tistih, ki sem jih prosil za tovrstno pomoč. Od nje sem dobil tudi dragoceno gradivo o slovenskih imenih rastlin. Poleg tega je prav v tistih letih napisala svojo disertacijo o ilirskih rastlinah v Sloveniji. Nalogo je razmnožila in s pridom sem jo uporabljal in tudi navajal v svojih prvih člankih. Nada Praprotnik v alpskem botaničnem vrtu Juliana v Trenti. Foto: Ciril Mlinar.