Hatolifrk cerkven list« Danica izhaja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti zn celo leto 4 gld. 60 kr., za po leta 2 gld. 40 kr.. rneetertlet« 1 gld. V tiskarinci ^prejemana na leto 4 gold. za pol leta 2 gold., za četert leta t gold., ako zadene na ta dan p-aznik , izide Danir^ dan poprei. •» * _ Tečaj XXV. V Ljubljani 1. sušca 1872. Vabilo. V nedeljo, 3. marca zvečer ob šestih, bo katol. politično društvo imelo svoj mesečni shod. Na dnevnem redu bo: 1. Predsednikovo sporočilo; 2. neposrednje volitve; 3. cerkveno gibanje; 4. predlogi posameznih udov. K obilnemu vdeleževanju vabi Odbor. Vabilo. Udom katoliške družbe na Kranjskem. V nedeljo, 10. sušca ob 6 zvečer, bode v sobah katoliške in katol.-politiške družbe večerno vedrilo s tombolo ter z zbirko: Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Odbor mčni, da s tim bode naj bolje delal v smisla sklicem c. kr. deželnega predstojništva. Upa tudi, da se bodo častiti družniki s svojimi deržinami obilno vdeležili. Odbor tudi prosi tiste dobrotnike, ki bi morebiti blagovolili kake dobitke za tombolo v ta namen darovati, da bi se dobilo več čistega zneska , naj bi take reči poslali predsedniku katoliškega društva. Odbor kat. društva za Kranjsko. Zmaga sr. križa r TI. in Jlf. stoletji. Vstani, Sijon, obleci svojo moč! Izaij. 52, 1. Od tega časa, kar je sv. Helena, mati cesarja Konstantina, našla sveti križ in postavila cerkev božjega groba, so kristjan je iz vseh dežel jeli potovati v Sveto deželo ter obiskovati tiste kraje, koder je nekdaj hodil naš Zveličar. Vsako leto je veliko število kristjanov potovalo iz Evrope k svetemu grobu, in sicer ne le ljudje nizkega stanu, ampak tudi knezi in škofje. Dokler je sv. mesto Jeruzalem bilo v oblasti ger-škega cesarstva, se temu potovanju niso delale nobene zapreke. Celo tedaj, kadar je kalif Omar dobil Jeru- jih milosti ter odpustke delila vsem tistim, ki so popo-tovali v Sveto deželo. Peter Ainijenski, kteri je večkrat bil v Sveti deželi, je vidil z lastnimi očmi to grozno preganjanje, ktero so od Turkov in nevernih terpeli kristjanje. Vernivši se v Evropo gre naravnost v Kini k svetemu Očetu, ter mu na tanko popisuje, koliko krivico morajo tam terpeti kristjanje, kako zaničevane so tiste svete mesta, kjer je Kristus Ježus sveta Odrešenik v odpuščanje grehov prelival svojo najsvetejši kri, kako težek je jarem, pod kterim zdihujejo častitelji svetega križa. Papež Urban II. je ves užaljen poslušal dopovedovanje pobožnega potnika, in je sklenil te svete mesta dobiti od nevermkov. V ta namen skliče evropejske oblastnike in viteze v Klermon (Clairmonte), kjer jih je po svetem opatu Bernardu opominjal prav živo, naj nikar ne pustijo, da se še dalje tako zasramuje in zaničuje verstvo kerščansko. Govorjenje svetega Bernarda in opominjanje svetega Očeta ni ostalo brez vspeha. „Bog če to, Bog če tako" so klicati jeli v zboru vsi, in glas ta se je odmeval po vsi Evropi, in v kratkem se jih je oborožilo veliko veliko in odpravilo na vojsko. Imeli so rudeč križ vojaki na oblačilu , torej so se zvali križarji in vojna križarska. Iiadostna dospe vojska v Palestino. Tako se je vzdignilo skor vse kcr-šanstvo, da bi Jeruzalem in sveti grob rešilo iz rok nevernih Turkov. Vitezi in kmetje, mladi iu stari so se oboroževali z znamn jem svetega križa , ki ga je slednji nosil na svojem plajšču. Po mnogih vstalih težavah in bojih in po mnogoteri zgubi pride križarska vojska veliki petek pred ozidje Jeruzalemsko. Krasen in jasen je bil dan; v svitu jutranjega solnea so se lesketali pozlačeni križi na cerkvah Jeruzalemskih. Kako velika radost je bila to križarjem! Veselja so jokali, objemali se med seboj ter vzbujali, da l«i poslednji napad moško mogli zveršiti. Pozabljeno je bilo vse, kar so prestali na dolgem in težavnem potu; sej so stali že pred Jeruzalemom, na koncu svojega potovanja. Tudi mi smo podobni križarjem. Tisti mnogi križi, ki jih je že pri svetem kerstu duhoven naredil na našo nežno čelo, so opomin, da se soznaniti moramo s križem. kati morajo radost, koliko tolažbo bode gore'i in poterpežljivi križar čutil takrat, ko mu bode na koncu njegovega potovanja zalem, so brez zaderžka mogli tje potovati bogaboječi , _ kristjani. Ko so pa Turki v Siriji in v Egiptu dobili naproti pripihljal hladni vetric iz nebeškega Jeruzalema, gospodstvo, se je osoda kristjanom mnogo obtežila, in O tedaj bo pozabljeno vse, kar je bilo terpeti. Vse bo-tudi potniki iz Evrope, ki so hodili v Sveto deželo, so morali plačevati velike davke in verh tega terpeti mnoge preganjanja. Sveta cerkev je rada odpirala zaklad svo- w ------j--|------j---- —r J .t lesti, vse bojevanja zginejo takrat kot sanje, in prav to, kar je človeka tukaj naj bolj tlačilo, bo mu |>oteni v naj veči radost in polajšanje. Kadar nas toraj na poze- meljskem potovanji tlačijo skerbi in težave in nam križ pretežek biti začenja; tecbj se nikar ne dajmo premagati v poterpežljivosti in v upanji, da to ne bode terpelo na veke. Namen naš je slaven, sladko plačilo, večer blizo, očetnjava nam mila, pokoj večen. — Poglejmo med tem kako seje križarski vojski godilo pri Jeruzalemu. Bog je pomagal keršanskim bojevnikom. Jeruzalem so srečno dobili, in viteškega Bogomira (Gottfrida), vojvoda svojega, izvolili so za pervega kralja Jeruzalemskega 1. Novi kralj Jeruzalemski se v spomin na to, da j>- Jezus Kristus v Jeruzalemu ternjevo krono nosil na svoji glavi, ni hotel dati kronati z zlato krono, in imenoval se je le knez Bogomir. Za slavo svetega križa so v kratkem bojevali se Ludovik VII. 1. 11 .iT kralj francoski, Konrad III. cesar 1. llf>2, Fridrik I. in Rihard kralja angleška 1. 1190, Andrej II. kralj ogerski 1. 1205, in Ludvik IX. kralj francoski 1. 1220. Novo kraljestvo Jeruzalemsko vendar ni imelo stalosti. Nezvesti Gerki pa nesložni križarji so bili krivi, da je skor čez sto let kraljestvo Jeruzalemsko prišlo spet v roke Turkom. Dasi ravno pa sc Sveta dežela celo dans nahaja v rokah nekristjanskih, so vendar vse čase potovali kristjani in še potujejo k božjemu grobu; in kdo dopove veliko radost, ktero pri pogledu Svete dežele čuti njih serce i Nad božjim grobom je postavljena velika cerkev, ktera je preterpela že mnogotere premembe; vendar jo je Božja previdnost ohranila vedno pogina in popolnega r.izdjaiija. Cerkev božjega groba stoji blizo gore Kal-varije, in je obrašena z dvema velikima stebroma. Kristjan je si 1«; z velikimi stroški vzderževati morejo to cer kev, in morajo pri tem šc mnoge zaničevanja terpeti od poganov in Turkov. Cerkev ta ima podobo križevo, in je 26 korakov dolga, 70 pa široka. Pri vhodu je kamen maziijenja ker tu sta nekdaj telo Jezusovo mazilila Jožef Arimatejski in Nikodem. Ta kamen je 8 čevljev dolg in 2 širok. Pri tem kumenu gorijo štiri velike sveče. Od tod kacih 30 čevljev jc sveti grob, nad kterim je postavljena kapelica, pred ktero stojijo 4 svečniki; eden katoliški, eden armenski, eden gerski in eden koptiški. Vsakega tega verstva družniki, kadar obhajajo svoje praznike, denejo na svoj svečnik gorečo svečo. Sam grob leži v sredi cerkve; to je kos skale, kteri sloni na treh straneh. Na pervo je izhodnja čumnata, ktera se sicer imenuje kapela angeljska, ker so tukaj pobožne žene nekdaj vidile angelja. Na drugo je čumnata smerti, kteri so duri tako nizke, da se že srednje velikosti človek mora popolnoma skloniti, kadar hoče priti na dno. Od teb duri jc odvaljen tisti veliki kamen, ki je nekdaj tolikanj skerbel pobožne žene. Iz te stanice pride človek k samemu grobu, kteri je z marmorjem prekrit ter obsega 8 čevljev visoko, 7 dolgo in 0 široko duplino; podoben je altarju ali stolu, ker sc 21 „ čevlja više vzdi-guje. Na desni strani je tisto mesto, kjer je sveto telo Zveličarja našega nekdaj ležalo uinerto. Grob Zveličarja našega ie bil od začetka v veliki časti. In kakor je tedaj, kedar je Kristus Gospod ležal v njem pokopan , dvojna straža bila pri njem, in sicer bogaboječih kristjanov, kteri so deržali s svetim Petrom *Mat. 27, o.i, in njega neprijatlov, kteri so ondi služili le tem v žalost : tako so še dans nad grobom Jezusovim na straži ne le pravi nasledniki Gospodnji, ampak tudi od matere cerkve odpadli in krivemu nauku vdani narodi. Vsi ti protivniki častijo v djanji sveti grob, dasi ravno so različni si v učenji in svojih nazorih; v tem Sa sc strinjajo, da grob, kteri je bil posvečen po telesu ogočloveka, in oslavljen po naj večem čudu, po njegovem vstajenji, mora biti naj draži zaklad slednjemu kristjanu, in je toraj vreden naj zvestejše strežbe in časti. Pomenljivo je to, da različni narodi, ki so postavili te straže, se v njih s katoliki verstijo, in sicer v naslednjem redu: Na desni strani od severa, prav na mestu, kjer se je Jezus po svojem vstajenji pokazal sv. Magdaleni, stražo deržijo katoliki, in da bi čutili drugi narodi, da katolikom kakor pravim otrokom od Kristusa postavljene cerkve gre prednost, začno oni vselej peti hvalo Božjo, in opravljati svete obrede na božjem grobu. Njim nasproti na poldnevni strani popevajo Armeni; k vzhodu so vtisnili sc Gerki, k zapadu pa so postavili si kapelico Kopti, in za njimi v ravni versti Sorijani. Kakor slednjič pri stanovališčih velikih knezov že pri vratih in pri vhodu v poslopje stoji navadno straža, tako vidimo tudi tukaj pri vhodnjih vratih v cerkev na straži nekoliko zamurccv, kteri v neki temni borni in k časti žalostne matere posvečeni kapelici opravljajo svoje molitve. Od XII. stoletja stražniki božjega groba do dans so Frančiškani, kteri pri mnogoterem terpljenji, stiskanji in preganjanji, časih celo s prelivanjem kervi že 000 let deržijo to stražo nad svetim grobom Kristusovim. Kar ne stori preganjanje od Gerkov, od Turkov in Arabov, to stori kuga, ktera tam dostikrat razgraja; tako tudi nezdravo vreme, časih žgoče do zadušenja, ktero v gostih spreminih po velhko-merzlih vetrovih prihajočih od mertvega morja biva tim nevarniše; pogreša se ondi merzla voda, sadje, drevje, mleko in drugo hladeče pitje itd. Razun tega morajo dolgo pevati na koru, in tako komaj peti del teh redovnikov, kteri v naj lepši dobi svoji pridejo v Sveto deželo, ugleda zopet ljubo domovino svojo, ako ravno se njih prebivanje v Sveti deželi največ določuje le na tri leta. Zlasti pa je njih življenje pri božjem grobu, kjer se vsake tri mesce spreminjajo k straži naj svetejšega spominka, res prav težavno, podobno dobrovoljnemu mertvenju naj večega pokoro delajočega grešnika. Oddaljeni od ljudskega to-varštva in v sredi med razkolniki, kterim nasprot morejo ravnati le v kerščansko poterpežljivem duhu, živi jih po osem do dvanajst v majhnem, ozkem neravnem stanovališču, kterega zidovi in stene so volhke kakor v kaki pivnici, ter nezdravo dahnejo, da je neki francoski pisatelj res mogel reči: „ Težko je tam bivati človeku, da ne bi obolel.4< Nobena svetloba od zgoraj ne sveti v te podzemeljske hode in izbe, in obednica je jako vlažna, in lc skozi eno dimniku podobno votlino dohaja z verha nekoliko luči. Prav res so te bivališča grobi, v kterih čestiti očetje Frančiškani živijo s toliko poterpljivostjo in stanovitnostjo, da v slehernem vzbujajo proti sebi visoko spoštovanje. Ze o polnoči začenjajo svoj psalmov spev pred svetim grobom, kteri terpi nekako dve uri. Komaj o te m v počivalnici jim sklenejo se oči, že jih k službi ožji z nova kliče zvonov glas, ker že po treh zjutraj se prične velika peta maša, in za njo druga, časih tudi tretja sveta maša, ki se služijo pri božjem grobu v namen dobrotnikov Svete dežele ; toraj po polnoči navadno ne hodijo spat, temuč bedijo do službe božje v molitvi in premišljevanji. In tudi dan je pri njih največ prešla vije vanje Božje, ker molitev in petje se z mnogoverst-nim zatajevanjem sebe samega versti pri njih do večera. V XL in XII. stoletji našo pozornost vzbujajo samostani ali kloštri, iz kterih so prihajali naj važnejši častitelii svetega križa, in kar koli je oni čas doveršilo se velikega in slavnega, vse je v redovniških vstavih našlo svoje zavetje. Modrijani, bogoslovci, zgodovinarji, prirodopisci, obertniki, pesniki, verovestniki ali misijonarji, deržavniki, modri cerkveni vladarji, v samostanih ali kloštrih so položili temelj bodočnosti svoji. V XI. stoletji je bil postavljen znameniti vstav po- leg pravil svetega Benedikta, to je klošter klunijski. Do teh dveh stoletij segajo redovniki karaaldulenski od svetega Romualaa 1. 1018., redovniki od tminske Doline (Valumbrosa) 1. 1039 od Janeza Gvalberta: Kartu-zijani od svetega Brunona 1. 10>4; Cistercijani od opata Roberta 1. 1098; nekaj pozneje Frančiškani od sv. Frančiška Seratinskega 1. 1209; Dominikani k 1215 od sv. Dominika; Trinitarji od Janeza Mata 1. i201 vstanovljeni. V to dobo spadajo tudi veličastne in ponosne stavbe, velikanske škofovske stolne cerkve in poslopja, na ktere se še dans ne moremo ozirati drugač kot spoštovaje in občudovaje, in ktere po svojem krasoslovnem in presunljivem slogu dokazujejo visoko misel in mogočnost teh časov, in ako v tem primerjamo čase sedanje, kako malovredni smo proti njim! Med pisatelji so skazali se: Anselm, kanterburški nadškof, kteri je spisal knjigo: „Cur Deus bomo? (Zakaj se je Bog včlovečil/'; sveti Bernard opat; Peter Lombard ; akvinski sveti Tomaž ; Janez Tavler itd. V teh časih so tudi naj krasnejši pesmi in čuti naj pobož-niši napolnovali koče ubožnih, gradi in poslopja bogatinov; pesmi, ktere s pesmimi sedanjega sveta primer-jevane le te jako presegajo po obsegu in po obliki. Take pesmi so na pr.: „Dies irae, dies illa, Solvet seclum in favilla, Teste David cum Svbilla etc. Po slovenski: ,,Strašen dan bo dan plačila, Zemlja se bo v prah zdrobila, Priča David in hibila itd." Ali kdo bi mogel brez serčnega usmiljenja slišati pesem: „Stabat Mater dolorosa, Juxta crucem lacrvmosa, Dum pendebat tilius etc." Po slovenski: „Mati žalostna je stala Zraven križa — se jokala, Ko na njem je visel Sin itd. Ali po nebeški tolažbi, po Božji pomoči, kreposti in svetlosti kopernečo pesem k svetemu Duhu: „Veni sancte Spiritus, Et emitte coelitus, Lucis tuae radi um etc." Po slovenski: „Pridi sv. Duh, Vladar, Pošlji svoje luči žar Iz nebeških visočin! itd." Wiarie potrrhufejo katol* duhorstea. Ravno undan so se širokoustno bahali lahonski časniki , kako bodo novo izvoljene Škote na Laškem v kozji rog vgnali, ki nočejo pečatnice papeževe vladi skazati, da bi jim še le ona verhovno poterjenjo pritisnila. Žugali so, da tudi od njih voljenim fajmoštroin ne bodo nič izplačevali itd. Kmali so pa vidili, da s trinoštvom ne gre in ravno se bere, da je v Rimu deržavni odsek za pravico skoraj enoglasno sklenil in razglasil, da se fajmoštru ne more odreči „kraljevi Exequatur (privo-Uenje)" oe so tudi izvoljeni od nepriznanega škofa, to je, tacega, ki ga vlada ni še za papežem poterdila. tlako 9i<\f bi se osnovale zavarovalne družbe, tla bodo kmečkemu Ijnristru več koristite ? Narodnim voditeljem in duhovnom v p r e v d a r e k. Pogosto se zavarovanje poslopij, blaga, življenja sploh priporoča, brez razločka/ Pa je veliko zavarovalnih društev in še se nove snujejo. Vsaka mora sv«.je agente, pisalnice, oskerbništva, priporočevanje in naznanila po časnikih plačevati: pri vsih, kakor pravijo, „režija" precej denarja vzame. Gotovo bi bilo koristno, če bi narodni možje tako zavarovalna društva med seboj primerjali, da ljudje vedo, kje je več varnosti in koristi. Gotovo bi bilo dobro, da bi v deželi h; ena bila. ne pa njih toliko, kterih vsaka ima posebej reži j ne stroške. Pa ne tako, t*na, da bi imelo eno akcijsko društvo monopol in bi torej brez konkurencije za svoj dobiček skerbelo, ampak da bi vse ljudstvo po teinelitih dokazih, s številkami vedilo in prepričano bilo, da to in to društvo njegovi koristi naj bolj zadostuje in bi se ga toraj po-prijelo. To je pervo pomanjkanje, ki sem ga pri toli-kratnem priporočanji zavarovanja zapazil, da je tedaj presplošno. Se drug premislik pa je, ki je važniši. in zategadel sem se prederznil o ti reči spregovoriti, in o njem v slovenskih časnikih ni bilo še nič brati. „Grazcr Volks-blatt" 27. jan. 1*72, (Beil.) je posnel iz „I). K. Z." važen članek z napisom „die Borse und das Versicherungs-wesen," in ta članek me je spomnil verlega spisa dr. Vošnjakovega v Koledarčku družbe sv. Mohora ;;a 1. 1872 str. 148. o »posojilnicah na pomoč kmečkemu ljudstvu." Glasi se malo okrajšan tako : „IWsa ali kup-če vanje z akcijami iu drugimi denarnimi ali veljavnimi „popirji" in pa zavarovalniške družbe so si večkrat v bližnji dotiki, če tudi v tistem kraji ni nobene „bnrse." Direktorji in oskerbovalni svetovalci („ Verualtungsrathe") dobe tako visoke šume v oskerbovanje in na „borsi" delajo dobičke, o kterih se akcijouarjem še sanja ne. Če ti tudi malo dividcndo dobe, vendar to še uuih gospodov v njih ,,Geschaft-u" ne zaderžuje. Dividende pa, ki jih akcijonarji, in šume, ki jih oskerbovalci v oskerbovanje dobivajo, tečejo iz denarjev, kijih zavarovanci vplačujejo. Ker se jih pa nar več za poslopja zavaruje, ali tudi zoper točo. zato pride velik del tega denarja s kmetov, šume, ki jih po vsem Nemškem, tako govori omenjeni list,*, obde- *) Znvolj važnosti, pa tu.ii zavolj varnišega razumljenja n»g nektere Torke v izvirni benedi pri*t*vim: „D r Gnu»d>t..rk der G Ider, iiber \vel< he die VVrii.hernrgsaii«»*lTrn ^ei i.f. n, iu:d mit denen ihre Leiter Geachatte tnaclien, wird durrli die Kit zahluin n der Wr-«i-eherten gebildrt... Hierzu aher stellt da« Land d n p --'en Antheil. Desshalb belaufen sieh die Siimmen udih- der :1<> u t «c h - A «• k e r-ban al 1 j ah r) ich au die VersichTungsaiistiUeu in e h r zalili, als »vas er dure h die KnNcliadigmig-n zm iick»rha't, a u t' viel«- Mil- 1 i on en, und vergrossern Meh di-ei n-eh Men Tag . ... Kr hi.tf jregen sei-en \Villeii die Geldmittel der B'>*-nL'.*r} :it"'e vermeh- .....I 'ie boben Preise, ueh-he d« r La dwirth tiir s. i ne K-z« iig- i.is«e erhiilt, sind d ure h die \vegen der Ausd« >mmi|r der G»\v.rbrhii-ti^keit gest'igerten Lohne seiner Arb-iter aut> w tren. .. . I»ie i.and-vvirthsehaft ist fiir sie (di- ,.m< d-rne« Voli«r. Wi- \vir ^es-»ien , konnte dns Veraichernt.gswes-n . uenn es sirli zu tregens-iti^en land->vi r t h s c h a f 1.1. A s se k u r a n z e n und Leihkasst-u uiubildete, hierzu nicht nuwesentl. beitragen. lovalci zemlje zavarovalnicam več plačajo, kakor jih zavarovanci po odškodovanji nazaj dobe, ako v škodo pridejo, znesejo v enem letu na milijone, in se še od dne do dne množijo. Tako nar bolj vestno in nar bolj imenitno delo — kmetovanje — pomaga nar bolj škodljivemu in lahkomišljenemu — „borsni igri", kupčcvanju z denarjem, in mu denarne inoči množi. Iz tega izvira dvojna škoda: Denarne moči za obdelovanje zemlje se vedno manjšajo in torej tudi njih zneski - pomnoženi zakladi borsnih in banknih veli-kašcv, ali takih družeb pa njih gospodstvo vterjujejo. Sej se že sicer denar sam ložje pridobi pri obert-nijstvu in pri bo rs i, kakor pri kmetiji. Kmetija večidel le po '.» od sto svojega kapitala daje, obertnijstvo okoli 10 — 12, kupčijstvo in borsa pa še več, celo do 25 od 1hamedaii'ka prenapetost, prigodek z o. Perpigoan-om. — Gra>t (•1-Khl'ali). Jožefov studenec in Nilova voda. Mameluki za-terti. Mehemed - \li»-va džamija in njena dragocenost; njegov trrob. — Odhod v Aleksandrijo in proti Jeruzalema.) Pri piramidah je spomina vredua tudi glasovita Sfinga fSphinx . >finga, davivec, dušivka, je izmišljena pošast z levjim životom in človeško glavo. Pri Egipčanih je bila menda sfinga podoba solnca. O Tebanski sfingi so čenčali, da je dajala vganke popotnikom, in kdor je ni mo;;cl uganiti, ga je umorila. — Naj bolj znana jc egiptovska sfinga, blizo Keopsove piramide. Ogledal sem to pošast, in je res, kakor jo malajo, v pesku ležeča zver. ki moli kviško strašno veliko, oderg-njeno, sem ter tje okrušeno, pa razločno človeško glavo. — Kacih 2'» 2* čevljev visoko je ta glava od tal; odbit je nos in nekaj lic. Nekdaj jc bila rujavo pomalana. Sicer pa je ta zver natorna skala, rob, kteri je nekaj že sam po sebi imel to podobo, nekaj pa so kamnarji s sekanjem, zadelovanjem, pridelovanjem itd. pomagali, da je postala taka pošastna podoba. Dolga je menda čez 170 čevljev. Arabci jo imenujejo „Saba-el lejl", to je, ponočni lev. Ne dosti manj imenitne od piramid so na velikanskem gizejskem pokopališu druge znamenitosti, kakor n. pr. granitno stebrovje, kolosalne, lepe skalnate stene, ki stoje v nižjem oddelku v globini, od koder je pesek odnesen. Podobo ima to ozidje naših kapel na pokopa-liših in mislil sem, da je bil to kaki tempelj, če ne veliko več tudi grob. Na tem prostoru smo kosili, jedli in pili, kar smo seboj prinesli iz Kaire, pa tudi Arabcem od svoje mize dajali grižljejev. Tako imenovani pirami-dovski šejh je ravno tako rad vzel iz roke košček po-meranče ali drobivec kruha, kakor oslarski dečki. — Ljudstvo ondod je neizmerno nadležno za darila; človek ne more skor nič mirno opazovati in ogledovati, ker zmiraj ti sitneži vanj tiše — prav kakor muhe in komarji, da bi ga objedli. Prostorov tam je še veliko imenitnih, pa veči del pod zemljo. Sem ter tje je v zemljo vsekano po preiskovalcih, in vidijo se notri kakor štirivoglate rakve (truge) — vse lep rudečkast granit. Drugod je pesek odsut in očitni so podzemeljski luknjasti prostori. Kolikor sem jaz vidil, ie naj imenitniši podzemeljski prostor verh hribca, malo proti severu od Keopsove piramide. V teh rakah se vidi pred oči stavljeno, bi djal, vse ljudsko djanje in gnanje: tu vojska, tam gostovanje, kuhanje beseda ali kratkočasenje itd. Gre se v zemljo skoz ozek dušek med rudečkasto-rumenkastimi stenami, ki so čisto gladke, olikane, in po njih so vrezane take do-godbe iz človeškega življenja. O piramidah bi se aalo še veliko pisariti, ker pa moj namen ni dopolno obravnavo o tem podati, naj bo tega dosti. Omenim samo še, da nekteri naših popotnih tovaršev, kakor gosp. Sranc, so bili tudi znotraj v Keopsovi piramidi med tem , ko smo bili drugi na verhu. Kažejo pa vsi ti velikanski spominki in tolika skerblji-vost za inertve, da tudi tadanji narodi niso bili zgubili vere v prihodnje življenje, če ravno so bili njih pravi zapo-padki mnogotero otemnjeni. Da so terdili nekako resnico, Če je tudi niso poznali, in verovali brez dvoma tudi povračilo v prihodnjem življenji , kar se celo pri naj večih divjakih ni popolnoma zgubilo, to kaže med drugim napis na stebru kralja Kamses-a II v Memfis-u, namreč: „Ramses Meiamun, kralj-solnce, stražnik resnice, poterjen od solnca." Nazaj grede smo v stari Kairi obiskali Marijno cerkvico, ktera je zraven veči razkolniške koptiške cerkve v zemlji. To je namreč po izročilu tista hišica, v kteri jc stanovala sveta Deržina, Jezus, Marija in sv. Jožef, ob času, ko so bili na begu v Egiptu. Kako ginljivo je stopiti na to častitljivo zemljo, ki je posvečena s stopnicami, s sapo, z besedami in vsim djanjem mladega Sina Božjega na zemlji! Velikrat se je že pisalo o tem svetišu, toraj naj samo to omenim, kakor so pravili, da zavoljo sitnosti razkolnikov se v nji več ne mašuje. Na poti nazaj smo šli po nekoliko skoz drugi del kairskega mesta in zlasti skoz bazar, po kterem je ne-popisljiva zbrozga vsakterih reči in ljudi. Nekako neprijazno in nedomačljivo je človeku med temi musul-manskimi ljudmi, ki so mnogim kristjanom dosti navtis-njeni. Misijonar Nikola Perpignan, grek po rodu, mi je pravil, da eden oslarskih goojačev ga je neki večer ter-pinčil do enajstih zvečer po množili ulicah in luknjah med hudimi moharaedani, ki so ga sovali, enkrat ga celo hotli po sili pahniti v neko luknjo , kjer bi ga bili morebiti oropali. Klical jc, da naj ga pripelje na odmenjeni kraj, ali na konzulat itd., — pa vse zastonj, odgovor je bil, da je predeleč. To se utegne sicer le malokrat primeriti, vender bodi popotnik previden, komu se zro-čiš v vodstvo, ker fanatizma je med mohamcdani še zmiraj dosti. Ko sem drugi dan z g. Srancem šel obiskat opravnika za srednje-afrikanski misijon, sirskega katoličana Faddalla Mardrusa, sem v nekih ulicah po-praŠal arabskega spremljavca, že ne vem prav kaj, o kristjanih, če jih je kaj dosti tukaj, ali kaj že? Kar neprevidoma zarevsa nad menoj star mohamedan tam blizo, ki je slišal ime „nassara" (k r is tj an j e), da me je bilo grozo in smo hitro naprej šli. (Konec nasl.) IPgieii po &iot>en&ketn in fiopisi. Iz Ljubljane. Katoliško politično društvo bo imelo 4. marca v ponedeljek ob osmih dve sv. maši za ranjca uda gg- Finka in Marešiča v šentjakopski cerkvi. Moč peklenska se hoče sedanji čas z vsim svojim žil-stvom in orožjem vzdigniti zoper Cerkev, svobodo ima rogoviliti po svetu, nič je ne ustavlja. Ce kdaj, bode premagana zdaj Cerkev, zoper ktero se ta moč bori od začetka, bi kdo znal reči. Bomo tedaj vidili, koliko vsi rogači in zelenci premorejo: ali so res velikani, kadar imajo na zemlji svobodo in toliko pomoč; ali pa so tudi takrat pritlikovci in nezmožniki ter le napihnjeni košateži, kakor so vselej bili. Zbral si je satan ravno sedež keršanstva, Rira, da od tam bo ljuliko sejal. Eden časnikov ondotnih se naravnost imenuje „ Antikrist", drugi niso bolj i od njega. Zdaj ima izhajati ondi zopet nov francosk list, za kterega glavne delavce se zaznamnujejo Dollinger, Rein-kens, Friedrich, Michaelis, Hiacint. „Zagrebski list" piše, da talijanska, berlinska in monakovska vlada so jim zagotovile denarno pomoč. Tedaj vlade z velikimi odpadniki v zvezi hočejo razdjati „Skalo," na ktero je Kristus Cerkev zidal! Le na boj, vi Julijani, vi velikani: koliko je vas?... Že je vdaril novi list na papeža; „roge" vzdiguje za popolno „reformo" (obnovo) po novem koncilu, z odpravljenjem celibata, latinskega jezika iz službe Božje, z oddajanjem cerkvenih služb po ljuškem glasovanji, z odpravljenjem glavarja sv. Cerkve ter naslednika sv. Petra in namestnika Kristusovega, češ, da le koncil in skupščine naj cerkev vladajo! Tako se šopirijo sovražniki sv. Cerkve ; katoličani pa se ne strašimo pred strašili, ker vemo, da ves pekel in vsa njegova pomoč na zemlji ne opravi nič zoper nevesto Kristusovo, ktera nepremaknjena stoji na nepremakljivi „Skali", ktero je postavil Sin Božji. Mi katoličani se hočemo toliko zvestejši deržati sv. Cerkve, kolikor nehvaležniši drugi od nje odpadajo. Mi se hočemo toliko bolj za čedno življenje prizadevati, kolikor bolj se odpadniki poganjajo za prostost pregrehe in razuzdanosti. Za „Ezavov" bob in lečo, za lažnjivo prostost, za mesenost in razuzdanost mi ne prodamo svoje dedišine, ktera je pri Bogu zagotovljena njim, kteri ne bodo molili „Zveri" ter „bojo do koaca stanovitni." Iz Goriškega. In bunten Bildern wenig Klarbeit, Viel Irrthum uud ein Fuukchen Wahrhe:t, So wird der brste Trauk gebraut, Der alle Welt er«[uickt und auferbaut. Gothe, Faust. Znana je dogodba o Herostratu, ki je leta 35t> v Efezu tempelj boginje Dijane zažgal. Ta revček si je hotel zgodovinsko neuraerjočnost pridobiti, ker pa v dosego tega namena potrebnih zmožnosti ni imel, si je z ognjem pomagal in po celem svetu sloveč tempelj vpepelil. Tacih Herostratov nam tudi dan danes ne manjka. So namreč ljudje, ki od zora do mraka tuhtajo, kako bi se nad druge povzdignili, ker pa nimajo moči in zmožnosti kaj imenitnega, občekoristnega dognati, da bi jih imel svet v hvaležnem spominu, skušajo pa kaj že obstoječega podreti. Na Kranjskem je peščica ljudi, ki bi radi celo Vojvodino po svojem laži-liberalnem kopitu prestrojili. Ker pa Slovenci njih naukov ne marajo in se jim vklanjati nočejo, si nekaj druzega vmislijo. Pridite, vstvarimo si list, gerdimo in psujmo v njem Slovence, čemimo duhovščino, posebno kranjsko, spodkopujmo katoliško Cerkev in vero. To nam bo po judovskih časnikih mnogo hvale doneslo, pa razširjalo naš liberalizem in našo svobodo, če tudi je naš liberalizem laž, in naša svoboda v resnici sužnost. Rečeno, spečeno. Vstvarijo si „TagbIatt", v kterem že peto leto otrobe vežejo in blato po vseh kotih sveta nabrano nakopičujejo. Kedar jim gradiva zmanjka ali pa kedar se jim zdi, da nihče več od njih ne govori, vdarijo na zvonec, skličejo svoje verne ter govorijo in sklepajo o stvareh, pri kterih se tako dobro zavejo, kakor zajec pri bobnu. Če jih pa kdo zaverne in jim njih zmote zakrije, začnejo divjati, da je joj ! Namesto dokazov jim služijo psovke in že sto in stokrat prekuhane neslane blebetke ali fraze. Gg. bogoslovci ljubljanski so g. Dimicov napad na Škofijske semenišča čversto zavernili, in kako jiin je, češ da, „neveljavnost" njih opravičevanja dokazal? Preden na to odgovorim, naj opomnim nekaj zgodovinskega. Pred vrati San-Sebastiano v Rimu stoji kapela z napisom: „Domine, quo vadiš?" — „Gospod, kam greš?" Ta napis spominja na staro lepo legendo iz življenja sv. Petra apostelj na. Pobožni kristjani so po tej legendi sv. Petra jokaje prosili, naj iz ječe beži, da bo še dalje zanje skerbeti zamogel. Ljubezen do svojih ovčic je Petra nagnila jim privoliti in po njihovih željah storiti. Ali ko do mestnih vrat pride, ga Gospod Jezus sreča. Peter ga vpraša: „Gospod, kam greš?" — V mesto se spet križati dat, mu Kristus odgovori. Apostelj je te besede svojega Gospoda dobro razumel in se potem v ječo povernil. Znan nemški zgodovinar*), ki si je s kamenja, ktero je na katoliško Cerkev metal, spominek postaviti hotel, to legendo čudno tolmači. On meni, da se ta legenda kar nič ne vjema z značajem sv. Petra, kakor nam ga sv. evangelij risa. Kar pa terdi, tudi dokazuje in sicer z zarobljeno šega v os tj o, n. pr. da ime Peterima v nemškem jeziku „eine nieht riihmliche Nebeubedeutung", da je Peter, „der nicht einraahl Kartoffel zu essen hatte **) iz ljubezni do Jezusa celo „schlafrig" postal. Taka je toliko hvaljena temeljitost tega zgodovinarja. Pa naj reče zdaj kdo, da „Tagbl." ni hodil k \Ve-berju v šolo. Ta zagriznjeni protestant hoče sv. Petra zato pred svetom v „misskredit" pripraviti, ker ni ,,k r o m-pirja jedel." „Tagblatt" pa gg. bogoslovce s tem odpravi, očitaje jim, da so šli zato v semenišče, da tam zastonj jedo in pijejo, in da so se zato zoper g. Dirnica oglasili, ker se nadjajo „duplexa," quod erat deinon-strandum! — Ali ne, zmotil sem se, saj „Tagbl " res dokazuje, da kar se v semenišču uči, nič ne velja. Pravi, da noben bogoslovec ne more biblije v izvirniku čitati in razlagati. Gospodje, ki „Tagblatt" pišete, dovolite mi, da o tem zinem. Bogoslovna fakulteta v Monako vera Vam bo vendar po volji, ker na njej učijo možje , ki se z Vami v marsičem zlagajo. Poprašajtc tedaj Dollingerja, ki ga nekaj časa kar v zvezde kujete, zakaj tamošnji profesorji ne tirjajo znanja kaldejskega, asinjskega in *) Carl JuImh \Vtfb-r's : Da* Pap*tthum und die Piipite — des-^u siiinrrtl. Werke Stuttgart 1834 I. Bd. S. 36. ♦*) 1. c. pag. 33. arabskega jezika in bogoslovcem doktorsko dostojnost podelujejo, če znajo količkaj hebrejskega. Ce se vara pa zdi, da je popolno znanje orientalskih jezikov bogoslovcem neobhodno potrebno, zakaj ne tiščite na to, da bi se namesto latinščine, ktero bi marsikteri tako radi iz gimnazij spravili, hebrejščina že v pervein razredu srednjih šol učila? Toliko boste menda vendar vedili, da se v semeniščih v tako kratkem času zraven družili bogoslovnih ved mertev jezik do dobrega ne da naučiti. Na dalje terdi „T.", da duhovščina ni bila vedam nikdar prijazna in da so bili tisti duhovni, ki so se v tihih celicah ž njimi bavili, od predstojnikov preganjani in kaznovani. Gospodje, ali ste v resnici prepričani tega svojega izreka, ali pa pišete kaj tacega le zato, da kaj napišete? Komu drugemu gre neki čast, da je učenost in umetnost se ohranila, pospeševala, če ne sv. Cerkvi in njeni duhovščini? Kaj je za nemško pesništvo in za nemško piozo katoliška duhovščina storila, je menda vendar vsa-cemu dijaku znam*. Ali ste slišali kedaj imena: UlHla, Janez Tavler, Gciler, >u-o, Kekhart, Ruvsbrock, ali poznate Ottriedov „Kvangelieiibuch''? Se hočete pa z reformacijo nezmerno hvaliti ? „Das Zeitalter isi ein eisernes ge\vorden, die \Vissen schaf-ten gehen zu G run de", je tožil Melanchthon (ep. ad dne. Megalop. \Vittenb. 15.')«'. p. 10D). Pa Vam od tega govoriti ali pa vodo v Sočo nositi je vse eno. Gospodje nikar ne mislite, da s svojimi frazami vse opravite. Kar ne znaste , učite se. Uče se čevljarji, zakaj bi se pa literati ne? Z lažmi človek ne pride daleč. Ce Vam pa ni ljubo učiti se, spomnite se besedi, ki jih je previden mož izustil: ,,Čevljar ostani pri svojem kopitu !'• I/, \merike. Iz Rich-Praerie pros. pišejo naš vte-stransko spoštovani prečastitljivi gosp. misijonar Pire in pravijo med drugim: Leto in dan je, kar sem že vid tako zgubil, da ne morem nobenega časnika več brati, celo Vaše lepe Danice ne... Od začetka K7. leta svojega življenja prav hitro pešam. Predlanskim sem opravljal še dvanajst misijonov v francoskem, nemškem iu indijanskem jeziku z lahkoto; letos so mi moj dobri škof ponudili, da bi pri njih počival, ali k večemu dopustili kakov lahek nenišk misijon oskerbovati. Pa že dvakrat mi je lahen mertvudec s smertjo žugal, ki sem ga pa v>elej še s svojimi dobrimi hoineopatiškimi zdravili utolažil. Zdaj pa mi noč iu dan po ušesih hudo Šumi iu me močno opominja, da naj se pripravljam k popotvanju na svoj poslednji milijon. Z v« -eljem sem bral lani v Vaši Danici, daje v Ljubljani v moji ljubi domačiji dobrotna družba, ki napravi ja cerkvene paramente, s kterimi j«* že veliko on-dotniii cerkev veselo obdarovanih. Po svojih raznih iui-sijoiiih -m je>t 2"* novih cerkev postavil in jih tudi blagoslovil: toda po več cerkvah se p greš;,jo še potrebne ina^ne naprave ir. cerkvena bela roba. Ali se sinem priporočiti in prav lepo prositi, da bi tudi za moje ubožne cerkve dru/ha blagovolila onii ««-marsiktera cerkev doma ki bi /.♦- lela, kuj daniti, za t<> p<.t rada «>dp«»v»-d».'a. d* bi se p« slnlo ubi.žnim cerkvam tako dobrega našega gosp. rojaka. Vr. Ha z g teti po sretu. Na liana ju. kakor „Vtld." piše, tako zlaganim „alt-katoličanom" vstanovljenje njih občine od c. kr. narnest-ništva ni pri voljeno. V Slavoniji je huda lakota. Odbori po Hervaškem zbirajo pomočke, posebno narodni odbor v Zagrebu, ki je v malo dneh nabral v Zagrebu čez 5' 00 gl. V Itlllgariji se veliko število naroda pripravlja k prestopu v katoliško Cerkev. Razkolniška gerška sinoda je izobčila tri bolgarske škofe (Makariapoljskega, Fili-bejskega iu Lofdžkega), tudi ti.rska vlada je zoper škofe potegnila (se morebiti boji Rusa?). VOrta-Kovi ob Bos-foru so Bulgari zaperli vse prodajališa, se zbrali v shod in odpravili so poslanca do Msg. Pluvma, namestnika latinskega nadškofa v Carigradu, ter se ponudili poedi-njenje Bulgarov z Rimom. Pluvin je k temu že osnoval potrebne vravnave in bode po dogovoru z avstrijanskim poslancem gr. Ludolf-om v Rimu prosil za sprejetev Bulgarov. — Zaupajmo, da tolika molitev bratovšine ss. Cirila in Metoda bode zmiraj veči sad rodila. Bog daj! Na Odrskem se mavtarstvo gerdo šopiri zoper katoliško Cerkev. V časniku „Peštanskem Lojdu" neki Deakovec svetuje, da naj se interkalarni dohodki izpraznjenih cerkvenih služb obračajo za očitni poduk; roji zoper encikliko, silabus, „ultramontanske" nauke, da se ne zlagajo s svobodo, — deržavna moč je njegov raalik; razvoj civilizacije, pravi, se ne sme vezati na vero; za svobodo vesti hoče imeti tako postavo, da je dovoljena vsaka cerkvena družba, če je že ali se ima še le izgnjezditi (sej mavtarjem za resnico in za večnost nič ni mar, ampak le za časnega malika); v zakonu, šolstvu — bodi deržava a 1 f a in o m e g a; v gosposki ogerski zbornici naj se vzame sedež cerkvenim častnikom in da naj se „korifejem" ali velikanom posestva in inteligencije!! — Tako divjanje dokazuje, da madjaronstvo kima. S katoliško vero se je povzdignilo in veliko slavo si pridobilo kraljestvo sv. Štefana: s teptanjem katoliške Cerkve in vere bi se v blato verglo in poteptalo samo sebe , ako bi ošabne prekucuhe in nejevernike poslušalo. Na Francoskem se močno boje Napoleoncev, kteri silno delajo , da bi zopet prišli do vlade. Narodni shod obravnava ojstro postavo zoper bonapartiške in radikalne časnike. Napoleonska časnika „Gaulois" in „L* Armee" sta zaterta. V rarizil, piše časnik „Soir", je laški poslanec Nigra vladi vradno naznanil, da v kratkem zapusti Pariz (z ajdovico naj za njim pokadč!), ako Francozi v kratkem ne bodo dali poslanca k Viktor Emanvelu. Minister Re-musat pa pri vsem tem žuganji Nigru nič ni obljubil. Bil je namreč Goulard francoski poslanec pri tako imenovani laški vladi, zdaj ko je odšel, mu pa francoska vlada zmiraj odlaša naslednika dati, in laliune to strašno kolje. Francoska vlada ve misli svojega naroda, in se saj nekoliko na nje ozira. Zaupljivo sc bode reč tako sukala, da bo francoski narod papežev rešitelj, s tem bode pa tudi samega sebe zopet povzdignil na stopnjo poprejšne slave. Vesoljni svet bo tistega proslavljal, kteri bo začetek storil, da se odpravi liberalno trinoštvo, ki svet derži pod železno roko, deržave zadolžuje, narode sti>ka z usinertivno negotovostjo in vednim vojsknira strahom, pa z zmiraj večimi datvami. Ako ena vlada na noge stopi in v Rimu red vstanovi, oserčile se bodo hitro tudi druge, rudečkarstvo in mavtarstvo bodo v kot pognale, orožje na stran djale, nezmerno število vojaštva domu spustile in potem še le se bodo deržavni dolgovi in podložniški davki zmanjševali, narodi pa zopet v miru živeli. Švicarsko. Kakor povsod , tako tudi na Švicarskem hočejo svoboduhi vso svobodo za druge zatreti in tako narediti, da bi le sami bili svobodni v svojih pre- frehah in v svojem gospostvu čez druge. Na Švicarskem očejo zvezno vstavo v takem pomenu v svojo korist premeniti. Toda ne le katoličani, ampak tudi previdniši protest"ntje so nasproti prekucuhom v njih početji. Protestant Jaccard-Gely je rekel v nekem zboru : „Našo srečo hočejo, pa s tem, da bi (po centralni vladi) našo kan-tonsko domačijo zaterli. Svetvajo nam napredek, pa za kako ceno? Za ceno našega kantonalskega obstoja." Kantonom tedaj hočejo liberalci po središni vladi mozeg izserkati, ter sami vladati po svojih liberalskih načelih, kakor drugod, posebno, da bi katoličane s svojimi brez-verskimi petami terli. Liberalizem jc dandanašnji naj veči 1 a ž n i k in naj veči tat na svetu. Ilimsko. 23. svečana so sv. Oče izvolili v konzisto-riji '26 škofov: 20 za Laško, 8 za druge dežele. Med temi sta 2 za Rusko. Protestantje so dozdaj v Rimu že 17 šol napravili; protestanški predikanti po raznih kotih zmote trosijo ; luteranske, evangeliške, mctodistiške knjižurine se zastonj med ljudi trosijo. Po kazališih igrajo vsaktere gerdobije in spotikljivosti, s kterimi se gerdi in obrekuje katol. Cerkev in katoliška reč. Celo komedijo „Ubrik", s ktero so avstrijanski liberaluhi tako gerdo same sebe osramotili in opekli, menda v Rim na oder spravljajo. Naj le še kaka katoliška deputacija k ministru Andraš-u pride prosit za papeža jetnika : on bo pač vedil spet vse lepo „poglihati." — Kralj „Poštenovič" je postal otožen in hipo-hodrišk, pa ne bojda zavolj prestrahovitih zadolženj, s kterimi si je svojo vest obložil, ampak zarad smerti svojega tasta Spinola, svojega prijatla Govone ta, ki je kakor norec umeri, in pa ker je tudi obnorel Gualterio, minister njegove hiše in so ga morali v norišnico odpraviti. (Sej ravno v norišnici je pravo mesto za vse preganjavce Cerkve Božje.) Zraven tega kralja duši osoda njegovega sina, uzurpatorja na španjskem prestolu. Govone je bil tisti nesrečni general, ki je pripravljal napad na Rim; ni čudo, da se je še pred obletnico tega strašnega božje-ropa zmešal in v takem prerevnem stanu umeri. — Te dni je umeri tudi v Bolonji De Foresta, ki je pod Ka-vurjem kakor minister pravice (?!) Cerkev tlačil. — Tudi Marjeta, žena Humberta kraljeviča, boleha že od novega leta in se ne more opomoči. Pustovnnje v Kvirinalu. Grenko se je jela plačevati ropnim Italijanom njih razposajenost v Rimu. Ravno pustni večer je bila v Kvirinalu namesto veselja velika žalost. General Cugia, pervi adjutant kraljeviča Humberta, je bil šel iz Kvirinala, to je, iz papežu uropane letnice, vdeleževat se pustnega veselja na Korzu. Se preden so veselice minule, ga neprevidoma slabosti obidejo in verne se v Kvirinal. Komaj pride do mostovža, ga težave tako stisnejo, da ne more več korakati po stopnicah. Priteko mu na pomoč, sežejo mu pod rame, hite z njim v stanovanje. Ali prišli so komaj v med-sobje (koridor), zatarna: „Slabo mi je, umeri bom, umeri bom," — kine z glavo in dušo izdihne. Viktor Emanvel, ki je Cugiata posebno ljubil, je bil ravno tisti večer v Neapeljnu v kazališu. Poslanec pride s telegramom iz Rima. Kralj ga odpre , prebere in je silno užaljen, ker bila mu je smert generalova naznanjena; — čez malo minut zapusti kazališe. — V enem mescu so se zgodile v kvirinalski družini tri neprevidene smerti. Umeri je pobočnik Spinola, ženin Viktor-Emanve-love hčere; major De Charbonneau, in zdaj Cugia. Tudi Napoleon je pred svojim padcem zgubljeval naj zvestejši prijatle. — Cugia, rojen v Cagliari-u, je bil star 53 let. umeri je proti 8. uri zvečer; imel je tisti večer še iti na ples. Tudi Humbert in Humbertovka sta bila s to nesrečo odvernjena od svetlične „večerje s plesom," ki ju je čakala v hiši „Gavotti." Kazališa v Rimu so tako nesramne, da si celo liberalni časniki ne morejo kaj in se pritožujejo zoper toliko nenravnost. (Več ali manj so dandanašnji kazališa ..šole mesenosti'* in tako svojemu namenu čisto in naravnost nasprotne, zakaj kazališa po svojem namenu morajo biti ,.šole nravnosti", poduk občinstvu za spodobno obnašanje za poštenost, pravico, treznost itd.) Šeme ali maškare so o pustu v več cerkev priderle, peklenski hrup delale, duhovne moriti žugale. Tatvin in morij je pa toliko, da dopisnik v „Vaterland" že noče več o tem govoriti, samo to omeni, da v sakristiji sv. ,,Nikolaja de Cesarini" je nekdo skušal karmeliškega Fratra umoriti in ga je na vratu močno ranil. — To je tista kultura, ktero so roparski liberalci v Rim prinesli, nasledek tistega rimskega velikega ropa, kterega je tudi ljubljanski Tagblatt opravičeval. Z.t Angleško , kakor se čuti, jc prišel dan nekega grenkega plačila. Koliko je ta dežela zavergla lepega denara za vsaktere knjižurstva, pisarije, prcdikante, da bi katoliški Cerkvi škodovala! Kako trinoško je terla katoliške Irce cele stoletja! Kako potuhnjeno hudobno je delalo ministerstvo zoper rimski prestol o mnozih časih, kako nebratovsko do papeža o Garibaldovih napadih na spodnjem Laškem! Plačan je pri Sedanu lesičnik Bonaparte za svojo izdajsko politiko na Laškem. Zdaj pa kaže, da bode tudi barantavka Angli ja v tem kaznovana, kar jo nar bolj boli in v čemur je toliko grešila. Ob času amerikanskc čeme vojske je rovarski pa-robrod Alabama pod britansko zastavo delal silovito škodo amerikanskim tergovceni zedin jenih derzav, ter je sebični in nevošljivi John-Bul rogoviUke jugovce zoper severne deržave podpiral. Vojska med deržavljani je minula, rane so se močno zacelile; toda Amerika ni pozabila, kaj ji je delala potuhnjena Anglija. Plete se že dolgo časa prašanje za povernitev storjene Škode, in vse tako kaže, da Anglija bo morala šteti Amerikancem tako, da jo bodo persti boleli, še bolj pa njeno lisičje, serce. Ce tudi se ni vojskovala, bode plačala vojne škode kakor kaže nekaj milijard. Še vse huje pa se ji utegne goditi, ako bi se branila plačati in se vojska vname, zakaj zvezne deržave niso tako pohlevne, kakor Pio nono v Rimu. To bi si pa tudi Andraši lahko zapazil in popravljal Beustovc politiške prehude skaze. V Anhverpeil U na Belgijskem biva ta čas francoski postavni kralj Henrik V (grof Cliambord). Velike množice njegovih spoštovalcev in privoržencev prihajajo se mu poklanjat; mnogi so veliki in imenitni gospodje; tudi škof Dupanloup je napovedan. Pa tudi rogovilska derhal iz tujstva prihaja in nepokoj dela po mestu, ker ti sovražniki vere in reda vedo, da Henrik V ni mož njih kopita, toraj pošiljajo plačane potepuhe, da hrup delajo. Sej puhli liberalizem drugač nič ne premore, kakor le z lažjo in silo. — Ravno je odšel od ondot v Dortrecht Katoliški zastopniki pri sv. Očetu. Vlade so veči del že zapustile in zapušajo sv. Očeta ter nimajo pri njem katoliški narodi svojega namestovalca ali poslanca. Po tem takem, pišejo laški, francoski, španjski. nemški, švicarski katoliški časniki, bodo pa katoliški narodi sami si oskerbeli svoje zastopnike ter svojo zvezo z Rimom, ktero tirja njih vera in njih ljubezen kakor otrok do očeta. „Bion Public*' v Gand-u pravi: Ako se vradna Evropa noče več imenovati keršauska, naj si pa kato-lic ani vsih narodov sami volijo naravnost svoje poslance pri papežu. — Ne more se dopustiti, pravi „Unita", da po termi kacega ministra raztergano ostane občcnje otrok z očetom. Mislil bi pa vsak previden človek, da vlade imajo dolžnost oskerbovati podložnikom take potrebe; Če se bodo zdaj temu zdaj unemu odtegovale, Čemu pa bi davke pobirale ? Kjer so dolžnosti, tam so tudi zaveze. Iz Ljubljane, firnf llolicnwart je prijazno odgovoril na zaupnico, ki mu je bila poslana z velikim številom podpisov iz Slovenskega. Povod k tej zaupnici je bil načelnik ,,Slavijo- g. Orny, posrednik s pošiljanjem adrese pa dr. Kosta. V pismu do po>lednjega pravi bivši minister v posnetku: Prejel sem p« slano zaupnico, s ktero so me počastili Slovenci kranjski in sosednjih dežel. Že osebne razmere, v kterih sem s kranjsko deželo po rodu in posestvu, dajejo tej zaupnici imenitno mesto med mnogimi dokazi priznanja, ki so mi došli iz druzih dežel cesarstva; ceno pa mnogo povikšujc še to, da so se podpisali tisoči iz vsih stanov čisto prostovoljno. — Ker je g. dr Kosta zaupnico poslal, zato ga gr. Ilohen-vvarth prosi, naj blagovoli on tudi biti posrednik njegove zahvale do podpisovalcev. Pristavlja pa, da načelom, ktere je zastopal s svojimi tovarši v ministerstvu, vedno zvest ostane, in da zanesljivo pričakuje trenutka, ko se do čistega pokaže praznost s centralistiško silo doseženih vspehov. in se bode sploh spoznalo, da moč in slava Avstrije je le na to zastavljena, da se pomirijo samostojni narodi ter se na zgodovinskih podlagah dalje zida. K zgodovinskim podlagam se gotovo pred drugim št«j«- katol. Cerkev, ter se zanašajmo, ako Hohen-wartovo minsterstvo zopet na kermilo pride, da se bode z veči močjo poganjalo za pravice katoliške Cerkve zoper prederzno.st novih krivovercev, kot se je to godilo v zadnjih trenutkih Hohenwartovega ministerstva na Dunaju. Deželni odbor kranjski je odločil 40gl. Dolencem in Notranjcem v njih pomanjkanji s tim namenom , da se jim nakupi žita in sadeža za seme. Oilbor za |iuil{Mtro slrariajonli na Dolenskem in Notranjskem , ki bi bil posredoval za nabiranje darov |»o Slovenskem, se menda ne zlaga z ukazom od 14. kim. 1852 in zato je od c. kr. deželne vlade prepovedan. — Vender pa pridno in obilno pomagajte svojim terpečim bratom , ker le samo odbor prepovedujejo paragrafi v naši dobi ,,zlate svobode," ne pa milošnje. „TjgblaU" je vse navadne in H w K'krat pojasnjene in overžene laži in obrekovanja zoper katol. Cerkev iz -tarih luteran>kih „špehov" izpisal, na novo pogrel in prekuhal svojim bravcem pod napisom: „AVie die rom. Kirche ilir»* Kulturmission crfiillt bat." Za vse človeške pregrehe ('erkev in duhovne odgovorne dela; kar je pa dobrega, je skor vse od Nemcev, še zlasti nekdan jih ne-ver>kih, celo jez k so ,.l!omanom" opdili ! Cerkev je bila ..mesarica4 ljudi: papež Iuoccucij jih je poklal čez iii ».ou>: njih premoženje pobral, čez devet milijonov ■I42.HH »jih je kat. Cerkev poklala. Vsako delo uma, vsak napredek učenosti, vsako dobrotno iznajdbo so rimski ..mračnjaki" obsodili kakor navdajo hudičevo. Cerkev z duhovstvom — vse je gerdobija, greh, temna vraža, sovra--tvovedein šol; če j«- bolj klerikalna dežela, več morij in krivic /.oper premoženje. (Kakor zdaj pod liberalci v Kimu in sploh na Laškem, Spanj^kem. ni li istimi, gospodje lažniki?) Ob kratkem: IC i ■■■ in duhovni so vero okužili, prenarediti -e mora. prav po luteransko. po ,,tagblattarsko" morate živeti, potlej bodete zopet katoličani. Toda iz '1 agblattovega >adu se učite njegove nauke in ne-sramne laži ceniti. Iz Mmpielle a, 1*. pros. 1*72 naznanujejo mil. škof Mrak prijatlu inarsiktere reči; naj posnamemo , kar je veči važnosti za občinstvo. Mesca kimovca, pravijo med drugim, sem mogel iti v Cincinati, kjer so se bili sol'i vsi škofje te okrajine odločit novincev za dve škofiistvi. O tej priliki sein bil skofijstvi. ravno nektere dni pred vtiikiin požarom v Čikagi. Kako lepo mesto, in zdajci je bilo v pepelu! Od ondod sem šel po vodi birmat v Makinak, naj bolj južni oddelek škofije, ker spomladi so se bili ljudje že razkropili na ribji lov... Tu tedaj sem bil, ko je začelo goreti. Nekaj dni je stal gost dim kakor megla, da se ni moglo deleč viditi, in pepel je letel z višave, ker ni gorela le samo Cikago, ampak vsa dežela Mičigan proti jugu in po uni strani jezera Viskonsina. Bilo je namreč vse suho, in pri takem je gorelo po tleh v gojzdu, drevesa itd. ter je šlo počasi dalje, in ni se dalo pogasiti. Tako se je godilo v Peštigu (Peštigo), kjer je ljudi zgorelo, ki niso mogli nobenega prostora najti, kjer bi ne bilo gorelo razun samo v reki, v kteri so do vratu globoko stali in jih je tudi več utonilo. Glavo vodo oblivati, da bi ne zgoreli. Vsi so mogli večkrat z so mislili, da je sodnji dan, — še celo zrak je gorel. Nedeljo poprej jih je duhoven opominjal k molitvi in da naj k Božji službi hodijo, pa .as ton j; in na to je prišla strahovita šiba...*) Tukaj imam zdaj pri sebi mladega duhovna, ki je bil lani posvečen. Ako sva oba doma, ste po dve maši ob nedeljah; ako gre on v misijon, imam jaz tiho mašo ob S in peto farno mašo o 7,11.**) Sem ter tje imamo tudi pontihkalno mašo, ker tudi dva študenta sta tukaj: Mo-žina in en Kanadejic, ki bota v kratkem posvečena... Pri nas je bil sneg zapadel v drugi polovici listo-pada in je obležal. Imeli smo takrat marsiktere prav merzle dneve... Zdaj skoraj zmiraj sneži. Kar tiče posvetne opravila, nahajajo zmiraj novih rudnikov, toraj več dela, delajo nove železnice. Prihodnje leto se bode iz Marquette-a že zamoglo proti jugu peljati , kamor je bilo do zdaj celi dan hodd. Tudi od večera do jutra bode kmali železnica rezala skoz deželo v zvezi s „pacifiško" železnico. Oobrotni darovi. Za stradajoče na Dolenskem in Notranjskem. Preč. g. kanonik g. Vole 15 gld. — Z Berda 10 gld. poslal preč. g. fajm. — Iz neimenovanih rok 15 gl. — Nekdo iz Cerkljan 1 gld. 20 kr. — Iz Zaspega 3 gld. 20 kr. G. Fr. J. 1 gl. — Iz škof. Loke neimen. duhoven 5 gl. Fara Grad pri Jezeru 15 gl. in M. K. 1 gl. Za sv. Očeta. E. P. zlat perstanček iz posebnega spoštovanja do sv. Očeta in s prošnjo za sveti blagoslov. — Preč. g. kanonik J. Vole 5 gl. v sr. — L. N. iz V. 1 tol. za 2 gl. sr. — Verniki iz sv. Križa pri K. 5 gl. in 2 star. dvajs. s prošnjo: ,,Da bi Bog skoraj rešil sv. Cerkev in sv. Očeta ter jim dal zmago doživeti." — Neimen« ivan 1 cekin, proseč blagoslova za srečno smert. - Iz starc-Loke: B. S. 2 gl. Prosita sv. blagoslova. v sr.; M. K. 1 gl. pop. (Drugi darovi prih.) M*ogorori z gg. dopisoravci• G. 8- rju: Vse naročeno in dobite, če Se niste. — G. J. Kralj v II.: Vse prejeli in pomota v p »iljanji se bo poravnala; dozdaj se p<»šta ni vedil a. Bolj natanko pismeno. — G. K. v T.: Ni zgab-1 jem,; /.ndreg, odvračajo. Certice o „F." so p'esplošue , toraj ne kaže. — O. M. T. v Mon.: V gnječi se je mčglo odložiti: — tako tudi ve«" spisov od drngod. *) Ali si nimajo tudi pri nas mnogi očitati sedmega naglavnega greha: ,,lenobe v službi Božji"? Tudi nekaj vojakov, kakor se za gotovo sliši, je v tem prav svarjenja vrednih, da nočejo oh nedeljah iu praznikih k svoji odločeni maii hoditi. S tem, daje kdo v vojaškem stanu, ni nehal kristjan biti, in pred Bogom ne bo zato nič manjši odgovor, ako po nepotrebno ker-šanske dolžnosti opusa. Molčimo o mnozih druzih, kteri ne bodo odšli svoii Čikagi. Vr. ••) Le po posebnem pripuSenji sm6 v veliki sili duhoven tudi po dvakrat maševati, kakor je znano. Vr. Odgovorni vrednik: Luka Jerao. — Natiskar in založnik: Jožef Blaznik v Ljubljani.