NOVO JURANČIČEVO SRBOHRVATSKO BERILO
Janko Jurančič je eden redkih Slovencev, ki so študirali slavistiko, zlasti srbohrvaščino, na vzhodnem področju, v Beogradu. Zato je razumljivo, da se njegovo znanstveno in pedagoško delo uveljavlja predvsem v mejah hrvatsko-srbskega jezika in književnosti. Znana so njegova štiri berila za višje razrede gimnazij. Vsem slavistom v Jugoslaviji je prav prišla knjiga Južnoslovanski jeziki (1956), kjer je na primerjalni osnovi obdelan razen hrvatskosrbskega, slovenskega in makedonskega še bolgarski jezik. Prijetno presenečenje je pripravil znanstvenikom in prevajalcem s svojim Srbohrvatsko-slovenskim slovarjem (1955) in, če bi se lotil še slovensko-hrvatskosrbskega slovarja, bi veliko prispeval k čim boljšemu poznavanju med jugoslovanskimi narodi. Prevajalci bi dobili knjigo, ki jo že dalj časa željno pričakujejo.
Pravkar je izšla v njegovi prireditvi šolska knjiga Srbohrvatsko berilo za III. in IV. razred gimnazije. Knjiga je pravilno sestavljena iz snovi, ki je primerna za adekvatna letnika gimnazije. V prvem delu so izbrani teksti srbskih, hrvatskih, makedonskih pisateljev in ljudske književnosti. Tekste po navadi spremljajo beležka o pisatelju in opombe o mani znanih pojmih v delih književnikov. V drugem delu knjige je slovnica srbohrvatskega jezika in potem srbohrvatsko-slovenski slovar besed, ki so v tekstih slovenskim bralcem neznane. Razen tega so organsko vstavljene ilustracije, ki imajo nalogo, da s fotografskim gradivom ožive pisatelje ali prikažejo kulturno življenje naših narodov.
Avtor se je potrudil, da je v okviru teh zahtev napisal čim boljšo šolsko knjigo. Ce berilo v celoti pretehtamo, pušča soliden vtis. Očitno bo dobro rabilo
89
pri preučevanju srbohrvaščine na slovenslcih gimnazijah. Izbor tekstov je s pe-dagošl^e plati dostopen letnikoma mladine, ki jima je namenjen, in večji del sestavkov ima tudi estetske kvalitete. Tako bo mladina lahko razvijala smisel za književnost in okus za ocenjevanje knjižnih del. Posebno je dobra izbira tekstov iz narodnoosvobodilnega boja. Pač pa je morda nekaj preveč hajduških motivov. Zato bi jih bilo treba v morebitni drugi izdaji razredčiti in jim dodati nekaj sodobnih tekstov. Ne deklarativnih, temveč kvalitetnih — morda iz Da-vičevega romana Beton i svici. S te strani je zelo srečno izbrana moderna rodoljubna pesem Jureta Kaštelana Noša zemlja v svobodnem verzu, ki prav dobro nadomešča prejšnje domoljubne verze z verbalistično patetiko.
Za drugo izdajo bi svetovali avtorju, naj vzpostavi ravnovesje v tekstih iz hrvatske in srbske književnosti. Razen tega, dasi ima knjiga naslov Srho-hrvatsko berilo, je treba pohvaliti iniciativo avtorja, da je vstavil vrsto makedonskih tekstov, pesmi in proze, v originalu ali v hrvatskosrbskem prevodu. Dobro bi bilo, če bi avtor dodal še glavne karakteristike makedonskega jezika za predavatelje in za dijake.
Razumljivo je, da bi o izbiri tekstov lahko dala dobre pripombe tudi praksa. Potrebno bi bilo dodati še beležke o nekaterih pisateljih, pri katerih doslej ni podatkov o življenju in delu (Horvat, Kaštelan, naravoslovec Hirtz).
Slovniški del je napisan predvsem kot pomoč predavateljem, in sicer v strnjeni obliki, včasih s posebej označenimi gramatičnimi in pravopisnimi odtenki, ki so v navadi na vzhodnem ali na zahodnem področju štokavščine. Z veliko zanesljivostjo, ki jo je pokazal prof. Jurančič že v Srbohrvatsko-slo-venskem slovarju, je tudi v tej knjigi akcentuiral tekste za pravilno branje. Dobro pa bi bilo — ker so v slovnici primeri povečini v ekavščini, nekateri pa v ijekavščini — posebej opozoriti na ijekavske oblike, kajti knjigo bodo razen predavateljev uporabljali tudi dijaki.
Ilustracije so dobro izbrane, in sicer slike pisateljev, rojstnih hiš, znanstvenih ustanov (Jugoslovanska akademija. Srpska akademija). Te fotografije bodo pripomogle k večji povezavi mladine s teksti pisateljev.
Tako bo ta knjiga — zelo dobra v celoti, razen v nekaterih omenjenih malenkostih — pozitivno prispevala k spoznavanju slovenske mladine s kulturnim in književnim življenjem Hrvatov, Srbov in IMakedoncev.    Emil stampar