ŠTEVI 3- ~- LETNIK 32, STR. 1-96, LJUBLJANA, MAREC 1989, UDK 528 Uredniški odbor: predsednik: Zmago Čermelj glavna in odgovorna urednica: Marijana Vugrin urednik za znastvene prispevke: Andrej Bilc urednik za splošne prispevke: Božena Lipej člana: Franci Bačar, Miroslav Logar Izdajateljski svet sestavljajo delegati društev, Skupnosti geodetskih delovnih organizacij, Republiške geodetske uprave, Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo in uredni- škega odbora Prevod v angleščino: Mojca Kosmatin-Fras tektor: Mirko Orehovec Izhaja: 4 številke letno Naročnina: Naročnina za organizacije in skupnosti je 50.000 din Individualna naročnina je 3.000 din Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678-000-0045062 - Zveza geode- tov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Geodetski zavod SRS, šaranovičeva 12, 61000 Ljubljana, telefon 327-861 int. 53. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Tisk: Gorenjski tisk, Kranj Naklada: 1100 izvodov· Izdajo geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št. 4210-35/75 z dne 24. 1. 1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proizvodov. V S E B I N A Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 5 IZ ZNANOSTI IN STROKE 6 Uvodni referat na 21. geodetskem dnevu v Mariboru (Božidar Demšar) 6 Pozdravni govor na strokovnem srečanju geodetov (Mitja Zagrajšek) 10 Uporaba računalnikov v komasacijskem postopku (Jože Avbelj, Janez Urh) 11 Problemi geodetskega raziskovalnega dela v Sloveniji (Miroslav Črnivec) 16 Programska oprema za avtomatsko kartiranje in izvrednotenje modela terena s plastnicami ob podpori mikroračunalnika (Radoš šumrada) 19 ROTE in EHIŠ v povezavi z drugimi bazami podatkov kot strokovna podlaga za urejanje prostora (Božena Lipej, Janko Rozman) 36 FOMI - center za uporabo daljinsko zaznavanih podatkov na Madžarskem (Ana Tretjak) 42 Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj (Božena Lipej) 45 Informacijski sistem sklada stavbnih zemljišč za potrebe gospodarjenja s stavbni- mi zemljišči (Marijan Jelenc, Tone Vidmar) 47 PREDSTAVLJAMO VAM 66 MNENJA 80 IN MEMORIAM 85 IZVLEČKI 87 C O N T E N T S Page THE EDITORIAL BOARD TOTHE READERS 5 FORM SCIENCE ANO PROFESSION 6 Leading Paper at 21. Professional Meeting of Surveyors in Maribor (Božidar Demšan 6 Prefatory Note at Professional Meeting ot Surveyors (Mitja Zagrajšek) 10 Computer Supported Land Consolidation (Jože Avbelj, Janez Urh) 11 Problems of Geodetic Researching Work in SR Slovenia (Miroslav Črnivec) 16 Computer Software Equipment for Automated Mapping and Computer Suppor- ted Contour Line Restitution ona Terrain Model (Radoš Šumrada) 19 ROTE and EHIŠ in Connection with other Data Bases as Professional Base for Human Environment (Božena Lipej, Janko Rozman) 36 FČJMI - A Centre for Remotely Sensed Data Usage in Hungary (Ana Tretjak) 42 Popular, Household and Apartments Censuses (Božena Lipej) 45 Building Ground Fund lnformation System for the Needs of Managing with Building Grounds (Marijan Jelenc, Tone Vidmar) 47 PRESENTATION OF 66 OPINIONS 80 IN MEMORIAM 85 ABSTRACTS 87 UREDNIŠTVO BRALCEM Avgusta 1988 je izšel Geo- detski vestnik št.1-2 in mar- ca 1989 smo končno uspeli urediti Geodetski vestnik št. 3-4. Za štev. 3-4 smo dobili pre- cej prispevkov, tako člankov iz znanosti in stroke, kot tu- di novosti s področij, ki so zanimiva za naše strokov- njake. Nekaj teh člankov bo- mo morali objaviti v prvi šte- vilki Geodetskega vestnika za leto 1989, ki je tudi že urejena in pričakujemo, da jo bomo izdali v mesecu aprilu. Gotovo se boste vprašali, kako to, da smo izdali Geo- detski vestnik št. 3-4 šele v marcu 1989. Odgovor je preprost. Konec leta je v ra- ziskovalnih organizacijah re- zerviran za sestavo poročil raziskovalnih nalog, za bi- lance dela preteklega leta in tako je vse ostalo v tem ča­ su drugotnega pomena. Mi- slim, da je vsako nadaljnje razmišljanje odveč. In zato vam v imenu uredniškega odbora želim zanimivo pre- biranje te številke Geodet- skega vestnika. Marijana Vugrin Glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika 5 ZNANOSTI IN STROKE Božo Demšar* UVODNI REFERAT NA 21.GEODETSKEM DNEVU V MARIBORU Za današnje srečanje sem pil povabljen, da pripravim uvodni referat. Ze pred pova- bilom sem imel koncept za referat, ki naj bi bil sicer čim bolj v okviru danega naslo- va strol -1) je kolinearen vektor vektorju normale na tangencialno ravnino Qk (X, Y). Koeficienta Ak in Bk se izračunata s pomočjo sosednjih trikotnikov, ki obkro- žajo vsako poljubno temensko točko Tk. .. ,,_ ___ 7 T4 Koeficiente tangencialnih ravnin Ak«IN in 8k v poljubni točki Tk izračunamo s pomočjo trikotnikov, ki to točko obkrožajo. Na pri- mer za trikotnik (1) : T1, Tk, T2 /slika 4/, je vektorski produkt enak : Vektorski produkt je vektor, pravokoten na trikotnik in po absolutni vrednosti enak ploščini paralelograma, konstruiranega na stranicah trikotnika (T1 - Tk) in (T2 - Tk ). Vektorski produkt (T1 - Tk) x (T2 - Tk) je to- rej enak : i, (X1-XK), (X2-XK), j, (Y1-YK), (Y2-Yk), 145Ak i + 1458k j + 145Ck k Z vektorskim seštevanjem vektorskih pro- duktov po ostalih trikotnikih, ki obkrožajo teme Tk, dobimo vektor normale v točki T" na ravnino Qk, ki ima komponente (A"", 8"", C"") in pri pogoju, da je Ck" od nič ra- zličen. Vektor normale normiramo tako, da deli- mo komponente s Ck" in dobimo kolinea- ren vektor (Ak, 8k, -1 ), s katerim je dolo- čena tangencialna ravnina v vsaki ogliščni točki T" (X", Yk, Zd. Na ta način dosežemo, da vsak trikotnik z ogliščem v točki Tk vpli- va na tangencialno ravnino v sorazmerju s svojo ploščino. Koeficienti normal, oziro- ma tangencialne ravnine, se določijo za vsako temensko točko v mreži trikotnikov. b) Nelinearna interpolacija po stranicah tri- kotnika Dan imamo trikotnik s koordinatami treh oglišč Tk (Xk,Yk,Zk), k = 1, 2 in 3. Vrednost koordinate Z" je znotraj trikotnika odvisna od splošne funkcije Z" = F (Xk, Y"). V ogli- ščih trikotnika imamo dane tudi koeficien- te tangencialnih ravnin: Dani koordinatni sistem s trikotniki imenu- jemo globalni sistem. Trikotnik si iz dane- ga globalnega sistema preslikamo v izbra- ni lokalni sistem z linearno preslikavo: R = R(X, Y) = A1 X + 8 1 Y + C1 S = S(X, Y) = A2 X + 82 Y + C2 Vrednosti v ogliščih trikotnika v lokalnem sistemu so torej : T1 (O, O, Z1), T2 (O, 1, Zd in T3 (1, O, Z3). Koeficienti tangencialnih ravnin se trans- formirajo v : ~-8 in k RK - K Povezave med elementi sistemov pa so naslednje : 27 --- -) R, (Y 2 - Y,) X,+ (X, -X,) Y, + (X,-X,) Y, -(Y2 -Y,) X, (X3 -X,) (Y,-Y,1-;-(Y,-Y,) (X,-X,) S, (Y3 -Y,i-x, + (X, -X3 ) Y, + (X,-X,) Y, - (Y,-Y,I X, (Y,-Y,) (X2 -X,) (X3 -X,) (Y2 -Y,) A, = 8, ~ + b, ~ in B, = B, ~ + b, k S kX kX kY kY Tangencialne ravnine imajo enačbo: Odvodi enačb tangencialnih ravnin so: Interpolacijska funkcija je podana z enač­ bo: Z = Z(R, S) = Z (R (X,Y), S (X,Y)) oziroma splošno: (k = 1, 2 in 3) z (R S)= dPK (R, S) RK (R, S) ' P (R, S) kjer so posamezne funkcije: ( k = 1, 2 in 3) 28 P1(R,S) (1 - R - 8) 2 (1 + 2 R + 2 S) P2(R,S) = S2 (3 - 2 S) P3(R,S) = R2 (3 - 2 R) P(R,S) = 6RS (R + S - 1) + 1 = P1(R,S) + P2(R,S) + P3(R,S) Izbrana interpolacijska· funkcija izpolnjuje tudi naslednje zahteve : (a) interpolacijska funkcija je neprekinjena v trikotniku, (b) interpolacijska funkcija in njeni odvodi v temenskih točkah trikotnika ustrezajo koordinatam temenskih točk in tangencial- nim ravninam v njih, (c) interpolacijska funkcija ter njeni odvodi na vsaki stranici trikotnika niso odvisni od koordinat in tangencialne ravnine v nas- protnem oglišču, (d) interpolacijska funkcija se lahko na stranici trikotnika izrazi s polinomom. Lastnosti (a) in (b) pomenijo, da je inter- polacijska funkcija določena po celotnem trikotniku ter da poteka skozi vse tri dane temenske točke trikotnika. :;:::1{1,;,.,:".} Lastnost (c) je posebno važna za prehod plastnice iz trikotnika v trikotnik. Vzemimo za primer dva sosednja trikotnika A-B-C in A-C-D na sliki 7. Interpolacijski funkciji v trikotnikih sta Z1(R, S) in Z2(R, S). Po last- nosti (c) interpolacijska funkcija Z1(R,S) in njeni odvodi na stranici A-C niso odvisni od vrednosti v točki B, temveč samo od koordinat in tangencialnih ravnin v točkah A in C. Enako je tudi interpolacijska funk- cija v drugem trikotniku Z2 (R, S) na strani- ci A-C odvisna samo od koordinat ter tan- gencialnih ravnin v točkah A in C. Zaradi te lastnosti se interpolacijski funkciji Z1(R, S) in Z2(R, S) stikata gladko in neprekinjeno prek stranice A-C. Interpolacijska funkcija ima po lastnosti (d) na stranici trikotnika obliko polinoma. Določimo obliko polinoma na primer za stranico T1 - T2 v trikotniku na sliki 6: R = O, R1 = O, R2 = O, S1 = O in S2 = 1 P1 = (1 - 8) 2 (1 + 2 S) R1 = Z1 + b1 S P2 = S2 (3 - 2 S) P3 = O in P = 1 Interpolacijska funkcija na stranici je poli- nom četrte stopnje in jo izrazimo po dolži- ni stranice : Z(S) = (2 S3 - 3 S2 + 1) (Z1 + b1 S) + S2 (3 - 2 8)(3 - 2 S) ( Z2 + b2 (S - 1)) zk = Z(S), če je S med O in 1, Z(0) = Z1, Z(1) = Z2 Odvod interpolacijske funkcije na stranici ima obliko: Z(S) = (6S2 - 6S)(Z1 + b 1S) + S2 (3 - 2S) b2 + + (2S3 -3S2 + 1) b1 + (-6S2 + 6S) (Z2 + b2 (S-1)) Z(0) = b, inZ(1) = b2 Dano imamo izbrano vrednost interpolacij- ske funkcije Z(S) = Zk. Iščemo presečiš­ če na stranici, torej ustezno vrednost pa- rametra S. Končne globalne koordinate preseka plastnice s stranico trikotnika do- bimo po enačbah : X = X1 + (X2 - X1) S Y = Y1 + (Y2 - Y1) S 4.3) Sekvenčni opis diagrama poteka upo- rabljenega algoritma Konstrukcija izohips z izpeljano kombini- rano metodo izhaja iz kombinacije princi- pov konstrukcije izolinij opisanih metod GM ter TM. Postopek določanja in kon- strukcije izohips z izpeljano kombinirano metodo vsebuje sledeče stopnje: a) Priprava podatkov Podatke predstavlja končna množica točk danih s tremi koordinatami Tk(Xk,Yk,Zk). Pred nadaljno obdelavo moramo vse dane točke pregledati. Izločimo vse morebitne dvojne točke. Pregledamo okolico vsake dane točke. Točke, ki leže preblizu skupaj združimo tako, da tvorimo sredine. Točke, ki leže preblizu skupaj, namreč močno de- formirajo mrežo trikotnikov. Minimalna do- pustna razdalja med sosednjimi točkami je odvisna od lastnosti obravnavanega mo- dela in od merila slike. b) Formiranje trikotnikov Med vsemi danimi točkami modela geo- grafskega reliefa poizkušamo formirati 29 mrežo najlepših možnih trikotnikov. Upo- rabljena je zgoraj opisana metoda Delau- neyeve triangulacije po modificiranem Watsonovem algoritmu. Optimalno število generiranih trikotnikov v množici N-tih točk je 2 • N + 1 c) Konstrukcija gridne mreže Na obravnavanem območju modela terena konstruiramo pravilno pravokotno mrežo, grid zelo velike gostote, po vzoru pravilne gridne mreže metode GM. Konstruirana gridna mreža ima maksimalno gostoto 5 • 5 milimetrov ali manj. d) Interpolacijska funkcija Vrednosti modelne koordinate Z v vozliš- čnih točkah gridne mreže določamo z zgoraj opisano interpolacijsko funkcijo. In- terpolacijska funkcija je prostorska plo- skev, odvisna od koordinat in koeficientov konstruiranih tangencialnih ravnin v ogli- ščih trikotnikov in je definirana po celot- nem območju vsakega trikotnika. Upora- bljena interpolacijska ploskev je polinom četrtega reda funkcije dveh spremenljivk Zk = F(Xk,Yk), izražena v parametrični obli- ki. Tako izbrana interpolacijska ploskev je analitična in zvezna funkcija dveh spre- menljivk, določena ločeno s parametri ustreznih tangencialnih ravnin konstruira- nih v ogliščih vsakega trikotnika in podaja iskano vrednost funkcije Zk v kateri koli točki, ki leži v obravnavanem trikotniku. e) Določitev koordinate Z v točkah gridne mreže Vrednosti modelne koordinate Z v posa- meznih vozliščnih točkah gridne mreže določamo z interpolacijo v ustreznem tri- kotniku. V vsakemu trikotniku določimo vrednosti v vseh vsebovanih gridnih to- čkah mreže s trikotniku pripadajočimi pa- rametri interpolacijske ploskve. f) Konstrukcija izohips Z določenimi koordinatami Z v vseh vozliš- čnih točkah gridne mreže konstruiramo 30 posamezne dele izohips po enakem prin- cipu kot pri metodi GM. Za izris izohips so uporabljeni interpolacijski splini ali zlepki. Za vsako izohipso pišemo ločeno določe­ ne višine - najprej vse odprte veje ter nato še vse sklenjene veje po celotnem ob- močju modela. Celotno vejo plastnice do- ločene višine razdelimo na intervale in skozi lokalne točke na takšnih intervalih konstruiramo krivulje najmanjše možne ukrivljenosti. Izbrana krivulja za izris plast- nic je kubična parabola, ki je konstriurana skozi definirane točke vsakega intervala plastnice kot krivulja najmanjše možne ukrivljenosti. Risanje izohips je končano, ko je izčrpan celotni višinski interval. 4.4) Sklep Z uporabo kombinirane metode za določa­ nje izohips želimo izkoristiti vse dobre lastnosti metod GM in TM ter hkrati omiliti vpliv nekaterih slabosti obeh metod. Go- stota pravilne gridne mreže omogoča pre- prosto konstrukcijo posameznih izolinij. Višine gridnih točk so določene z interpo- lacijsko funkcijo po trikotniku, v katerem se nahajajo, in relief ni zglajen. Kombinira- na metoda zahteva mnogo manj numeri- čnih operacij kakor metoda TM. Izbrana metoda je primerna za implementacijo na mikroračunalniku, ker kljub velikemu števi- lu numeričnih operacij ne "zaduši" mikro- računalnika. Tudi vsem spominskim zahte- vam lahko zadovoljimo brez posebnih te- _iav. Največji preizkušen primer na mikro- računalniku je bil v merilu 1 :1000 in je ob- segal 5 • 4 decimetre veliko sliko (20 ha) hribovitega terena s približno 1800 detajl- nimi točkami ter okoli 3600 trikotniki. Pro- cesni čas· na mikroračunalniku je bil nekaj več kot 20 minut. 5) Uporabljena računalniška oprema 5.1) Strojna računalniška oprema Opisane programe so prvotno izvajali na računalnikih DEC-10 in DEC-20 proizvajal- ca Digital, ki sta nameščena v RCU (Ra- čunski center univerze) v Ljubljani. Sistem povezuje oba miniračunalnika v celoto. Za izdelavo slik so uporabljali dva elektrosta- tična risalnika tipa Versatec prioizvajalca Rank-Xerox. Risalnika delujeta na elektro- statičnem principu, podobno kot Xerox fo- tokopiranje. Slika je sestavljena iz drobnih pik ali rastra. Celotna slika je definirana kot rastrska matrika in pri risanju nastaja po vsej dolžini naenkrat s hitrostjo okoli 2,5 cm/s. Risalnika nimata peres in slika ne nastaja z mehanskim risanjem. Risbe so črno-bele in možne so različne debeli- ne linij. Natančnost kartiranja je 0,125 mm. Dimenzije ter oblika risbe so teoretično neomejene in jih omejujejo le dimenzije posebnega papirja na risalnikih. Večje sli- ke računalnik avtomatsko razdeli na več primernih delov. Poleg navedene opreme so za vizualno kontrolo slik uporabljali še dva grafična terminala Tektronix 4014. Vsa razvita programska oprema teče na naslednjih mikroračunalnikih in grafičnih napravah: PC AT kompatibilnih računalni­ kih z barvno ·grafično kartico EGA. (ločlji­ vost 640 * 350, 16 barv) ali z monokromat- sko kartico Herkules (ločljivost 720 * 350), na PC XT kompatibilnih računalnikih z omenjenima grafičnima karticama, na vseh vrstah Atari ST računalnikih (ločljivost 640 • 400). Omenjene grafične kartice in ločljivosti rastrskih zaslonov so sorazmer- no nizke. Zaslonske izrise uporabljamo pogojno za kontrole in "čiščenje" poda- tkov. Vse izrise je možno za preizkus in kontrolo izrisati tudi na vseh Epsonovih matričnih tiskalnikih. Na vseh omenjenih napravah veljajo poleg omejitev ločljivosti in grafične kakovosti izrisov tudi omejitve velikosti risb, ki so pogojene z vrsto na- prave in velikostjo zaslona oziroma forma- tom papirja. Kakovostnejše izrise je možno narediti na vseh vrstah in velikostih peresnih risalni- kov, ki uporabljajo HP-GL (Hewlett Pa- ckard Graphical Language) za krmiljene ri- salnikov. HP-GL protokol je nepisan stan- dard za peresne risalnike ter ga uporablja večina izdelovalcev risalnikov. Vse izrise za risalnike je možno narediti neposredno (on line) ali pa jih shraniti v izbrano datote- ko ter jih reproducirati po potrebi (off-li- ne). Izrise je možno krmiliti prek katerega- koli serijskega ali paralelnega izhoda na mikroračunalniku. Grafične karakteristike izrisov in velikosti slik so odvisne le od ti- pa uporabljenega risalnika, števila in tipa uporabljenih peres, vrste podloge (papir, folija) itd. Izrise je možno narisati z vsemi vrstami in velikostmi risalnikov proizvajalca Roland. Za kontrolne izrise je bil uporabljen risal- nik Roland DXY - 990, formata A3, z osmi- mi peresi in natančnostjo kartiranja okoli O, 1 mm. Za izrise sta bila uporabljena tudi risalnika proizvajalca Hewlett Packard, in sicer risalnik HP 7475A (format A3, natan- čnost 0,2 mm) ter risalnik HP 4585 Draft Master 1 (format A0, natančnost 0,05 mm). Za izrise je možno uporabiti tudi vse tipe in velikosti risalnikov proizvajalca Cal- comp, čeprav ta vrsta risalnikov ne upora- blja protokola HP-GL. Na splošno je torej za izrise je možno uporabiti vse risalnike, ki uporabljajo standardni grafični jezik in protokol HP-GL. To so risalniki različnih ti- pov in velikosti proizvajalcev Hewlett Pa- ckard, Huston lnstruments, Roland ter ri- salniki mnogih drugih manjših proizvajal- cev in vsi tipi risalnikov proizvajalca Cal- comp, ki predstavljajo nekakšno poseb- nost z lastnim grafičnim jezikom in proto- kolom. 5.2) Programska računalniška oprema Vsi programi so napisani v programskem jeziku Fortran - 77, verzija 3.31 (ANSI). De- jansko obstajata dva ločena programa, in sicer poseben program za kartiranje točk ter program za interpolacijo plastnic. Zara- di precejšnih razlik pri krmiljenju različnih vrst grafičnih naprav, obstajajo posebne verzije programov za izrise na zaslon gle- de na različne grafične kartice ter poseb- na verzija programov za izrise na različnih tipih risalnikov. Vhodne podatke predstavljajo koordinate danih točk, zapisanih v izbrano datoteko v poljubnem formatu. Vsi vhodni podatki za vse verzije programov imajo enake forma- te vstopnih podatkov. Število točk in veli- kost obravnavanega območja sta prej od- visna od kapacitete ter velikosti izhodne naprave kakor od spominskih lastnosti ra- čunalnika. Velikost in oblika obravnavane- ga modela sta lahko poljubni. Stik plastnic na robovih dveh sosednjih slik je zagoto- vljen z definicijo poljubno širokega ne- opaznega prekrival nega pasu. Vsa kronolo- gija obdelave in morebitne napake se izpi- sujejo skupaj z ustreznimi sporočili v po- sebno datoteko za registracijo poteka procesiranja. Vsi v programih uporabljeni algoritmi skušajo biti čim preprostejši in 31 Slika 9 32 hitri s ciljem, da potekajo obsežne obdela- ve na mikroračunalniku čim hitreje ter čim­ bolj tekoče. Za prevajanje in nalaganje programov je uporabljen Microsoftov pre- vajalnik za Fortran 77, verzija 4.0. Prevajal- nik uporablja optimalizacijo binarne kode in možna je zgostitev absolutizirane verzi- je programov. Pri izdelavi programov je bil uporabljen Grafični paket P (verzija 3.4.1 ) . Avtorja grafičnega paketa sta Andrej Vitek dipl.inž.mat. in Iztok Kovačič dipl.inž.fiz. (IKPIR, FAGG, Ljubljana, Jamova 2). Paket P sestavlja sistem podprogramov za raču­ nalniško grafiko na tiskalnikih, risalnikih in grafičnih terminalih. Knjižnica modularnih podprogramov je dostopna v programskih jezikih Fortran in Pascal. S podprogrami grafičnega paketa P deklariramo slike, glo- balne in lokalne koordinatne sisteme, obli- kujemo risbe, rišemo črte, krivulje ter be- sedila itd. Paket P je zelo bogat in splošno uporabno zasnovan programski paket za računalniško grafiko. Program za aksonometrične prikaze digi- talnega elevacijskega modela je izdelal Janko Rozman, dipl.ing.geod. (IGF, Jamo- va 2, Ljubljana). Program izriše digitalni model reliefa poljubne velikosti in gostote z gridno mrežo ali prečnimi oziroma vzdolžnimi profili. Program teče na vseh navedenih mikro- ter miniračunalnikih. Za izrise je možno uporabljati vse omenjene grafične naprave. Na slikah 9, 10, 11, in 12 sta prikazana dva testna primera z izohipsami in ustrezni ak- sonometrični izgledi digitalnega elevacij- skega modela testnih primerov. Ob tej priložnosti bi se rad tudi zahvalil vsem omenjenim kolegom za pomoč ter nasvete pri nastajanju opisane program- ske opreme. Brez njihove podpore pri raz- voju in pristopu bi bila opisana naloga mnogo težje izvedljiva. 33 Slika 11 34 Viri: (1) AKIN J. E., GRAY W. H., Short cornrnu- nications - contouring on isopararnetric surfaces, lnternational Journal for Nurneri- cal Methods in Engineering, 1977, Velurne 11. (2) AKIN J. E., GRAY W. H., Short cornrnu- nications, an irnproved rnethod for contu- ring on isopararnetric surfaces, lnternatio- nal Journal for Nurnerical Methods in Engi- neering, Velurne 14, (1979). (3) BOWYER A., Cornputing Dirichlet tes- selations, The cornputer journal, Velurne 24, 2, (1981). (4) McCONALOGUE D. J., A quasi- intrin- sic scherne for passing s srnoothcurve through a discrete set of points, The Corn- puter Journal, 13 (1970). (5) FINNEY J. L., A procedure for the con- struction of Voronoi polyhedra, Journal of cornputational physics 32, (1979). (6) JAMES M. L., SM 1TH G. M., WOL- FORD J. C., Applied nurnerical rnethods for digital cornputation (third edition), Har- per & Row publishers, (1985), ISBN O - 06 - 043281 - O . (7) KONTOPIDIS G. D., LIMBERT D. E., A predictor - corrector contouring algorithrn for isopararnetric 3-D elernents, lnternatio- nal Journal for Nurnerical Methods in Engi- neering, Velurne 19, (1983). (8) McLAIN D. H., Drawing contours frorn arbitrary data points, The Cornputer Jour- nal, Velurne 17, Nurnber 4. (9) LAWSON C. L., Sottware for C1 surfa- ce interpolation, Mathernatical Software III, Acadernic Press, New York, (1977). (10)LISZKA T., An interpolation rnethod for an irregular net of nodes, lnternational Journal for Nurnerical Methods in Engine- ering, Velurne 20, (1984). (11 )REINISCH H. H., Srnoothing by spline functions, Nurnerische Mathernatik 1 O, (1967). (12)SAW C. 8., SMITH R. G., Autornatic nodal triangulation for finite elernents, Cornputer Aided Design, Velurne 5, Nurn- ber· 1, January 1973. (13)SHAW R. D., PITCHEN R. G., Modifi- cations to the Suhara-Fukuda rnethod of network generation, lnternational Journal for Nurnerical Methods in Engineering, Vo- lurne 12, (1978). 35 (14)SLOAN S. W., HOULSBY G. T., An im- plementation of Watson's algorithm for conturing 2 - dimensional Delauney trian- gulation, Adv. Engineering Software, 1984, Volume 6, Number 4. (15)SLOAN S. W., A fast algorithm for constructing Delauney triangulation in the plane, Adv. Engineering Software, 1987, Volume 9, Number 1.(16)ŠUMRADA R., Predstavitev točkovno posnetega modela z izolinijami, FAGG, yubljana, junij 1985. (17)VITEK A., KOVACIČ l., Grafični paket P (Verzija 3.2), IKPIR - publikacija številka 29, Ljubljana, april 1987. (18)WATSON D. F., PHILIP G. M., Survey : sistematic triangulation, Computer Vision, Graphics and lmage Processing 26, (1984). (19)WATSON D. F., Computing the n-di- mensional Delauney triangulation with ap- plication to Voronoi · polytopes, The Com- puter Journal 1981, 24 (2). (20)Zbornik Instituta za geodezijo, /Broj 20/, Beograd 1981, Univerzitet u Beogra- du, Gradevinski fakultet. Članek - Grafička prezentacija primarnih kartografskih poda- taka koriščenjem uredaja za automatsko crtanje. '61000 Ljubljana, YU, RGU, dipl. ing. geod. '* 61000 Ljubljana, YU, IGF, dipl. ing. geod. 36 Božena Lipej* Janko Rozman** UDK 711.001.4 ROTE IN EHIŠ V POVEZAVI Z DRUGIMI BAZAMI PODATKOV KOT STROKOVNA PODLAGA ZA UREJANJE PROSTORA 1.Register območij teritorialnih enot (RO- TE) in Evidence hišnih številk (EHIŠ) ROTE in EHIŠ sta evidenci, ki lokacijsko opredeljujeta izbrane teritorialne enote in stavbe s hišno številko v prostoru. Občin­ ski in medobčinski geodetski organi (OGU), Republiška geodetska uprava (RGU) in Zavod SR Slovenije za statistiko (ZSS) vodijo in vzdržujejo podatke za 30991 teritorialnih enot (osnovnih), 8650 ulic ter 436 206 stavb s hišno številko1. 1.1. Vsebina ROTE-ja in EHIŠ-a (2) V ROTE-ju se vodijo in vzdržujejo podatki o mejah, površinah, šifrah, imenih in cen- troidih za teritorialne enote: upravna obči­ na, krajevna skupnost, naselje, katastrska občina in druge enote. V EHIŠ-u se vodijo in vzdržujejo podatki o hišnih številkah in ulicah ter podatki o pripadnosti stavb s hi- šno številko posameznim teritorialnim enotam v okviru naselij. ROTE sestavljajo: - kartografski prikazi (osnovni v merilu 1 :5000, izjemoma 1 :10000, pregledni ozi- roma zbirni v merilu 1 :25000, generalizirani v merilih 1 :50000, 1 :250000, 1 :400000, 1 :750000, 1 :1000000 in drugi); - računalniško vodene baze podatkov za raven občin in republike (za posamezno teritorialno enoto se vodijo in vzdržujejo: raven, šifra, ime, centroid, površina2, da- tum nastanka ali spremembe); - dokumentacija za raven občin in republi- ke. EHIŠ sestavljajo: - kartografski prikazi (osnovni v merilu 1 :5000, izjemoma 1 :10000 ter drugi); - računalniško vodene baze podatkov za raven občin in republike (za ulice in hišne številke se vodijo in vzdržujejo: šifre in imena ulic v okviru 'naselij, hišne številke s centroidi hiš3 v okviru ulic oziroma naselij, datum nastanka ali spremembe ulice ozi- roma hišne številke); - dokumentacija za raven občin in republi- ke. 1.2. Pristop do podatkov ROTE-ja in EHIŠ-a4 Strnjen pregled razpoložljivih podatkov ROTE-ja in EHIŠ-a s pregledom izdajanja in dostopnosti je podan v tabeli. PODATEK Preglecm oz. osnovni kartografski prikaz OOI'E-1a in EHIŠ-a Zbirni . -sld nrJI,,,-,, ROl'E-1a Generalizirani ...:ski ori.kaz ROI'E-.1a Rao.nalniško vodene baze poda.ti«,v ROI'E-.ia Rao.nalniško vodene baze oodati«,v EHIŠ-a Dilti.t.non;atki rrei terit.enotza ol:moČ.ie r-h?..ll!IMll""T'4 L~N lf'4f!IM&1w>&.. ZN - A![IP@mZOO :eu uap as JOJSOJd -e[ue[~Jn ~ 11. :>Sl(Rtua:Z snJUJS - II\IVN08 - 11\13f':)()11\190 II\IIN3/\1103l:ln w1uzewesod ofepedpd uap !Ao41fu ne a1romd l::13.lSV ..L V>1 afnqasA 4!f !)! 'HV73:)l:IV d od uaf1ap:re.1 OUO!ZU af ..IOlSOJd µ.ouped1Jd fflJAftB.JlS!IUIUJPV' 1 Legenda in pomen oznak: DP -dolgorocni plan SP -srednjerocni plan KP -kupoprodajna pogodba PP -posebni postopki pridobivanja zemljisca O -oddaja zemljisca E - zunaji postopek vkljucevanja parcel v kataster SZ - stavbna zemljiscza IP - investicijski program Triplastna aplikacija ST 56 Poleg spremljanja transformiranja PROSTORA v fizicnem smislu gre pri tem tudi za spremljanje poslovanja, ki spremlja in pogojuje ta proces s pravno, upravne sfere - predvsem Sklada stavbnih zemljisc Tretji aspekt poslovanja je spremljanje financnega knjigovodstva postopka transformacije, ki jo izvajao strokovne sluzbe ZIL-a. Slika 5. / - Prostor prehaja od NZ k ZSZ - TRANSFORMACIJA PROSTORA -. Vnos PARCELE ali DELA Parcele na podlagi dokumenta REGISTER PRIOOBLlENIH PARCEL Trenutno so iz baze prostor izvedene: · podbaza "ZS?:' - podbaza "KATASTER" - podbaza "NSZ'' - podbaza centroidov his "GZSZ" . podbaza poligonov "GCON" - podbaza kataloga cen posameznih elementov v "PROSTORU" Slika 6. 57 58 ENTITETNI MODEL PROSTORA Yll'IDS preko doku Slika 6. DIGITALIZACIJA ELEMENTOV ZA IZ- RAČUN POVEČANE VREDNOSTI ZARADI MINULIH DRUŽBENIH VLAGANJ Zajemanje povečane vrednosti zaradi mi- nulih družbenih vlaganj je proces, ki v da- nih pogojih in razmerah predstavlja visoko stopnjo tehnične organiziranosti na PC ra- čunalnikih. Pri tem je najpomembnejši gra- fični vnos, ki predstavlja integriran proces operacij, ki slonijo na vnosu osnovnih geo- topoloških elementov in na oblikovanju "standardnega jedra podatkovne baze" (katalogi, datoteke). Vsem elemento'm do- ločimo ob vnosu tudi ceno na enoto (kom, ml, m2 ... ) na osnovi ustrezne nomenklatu- re iz posebej v ta namen izdelanega kata- loga. Prek mreže celic 100x100 se digitalizirana in prek kataložne nomenklature ovredno- tena vrednost avtomatsko registrira na t.i. "polne" celice, t.j. celice, skozi katere po- teka komunalni vod ali objekt, naprava. S parametri, ki so v bistvu funkcijske krivulje ravnotežne cene stavbnega zemljišča za- radi vpliva določenega elementa komunal- ne ali družbene infrastrukture, se določa vrednost zemljišča v "perifernih" celicah. Interakcije potekajo povsem avtomatično, dobljene vrednosti pa se zapisujejo v gra- fično bazo. Iz grafične baze se program- sko preračunavajo kumulativne vrednosti iz posameznih celic na območja urejanja in se shranjujejo v administrativni bazi PROSTOR, s katero komunicirajo uporab- niki prek mreže terminalov (glej postop~e na slikah 8, 9, 10 in 11). Na opisani način se nato oblikujejo podat- ki za sklepanje pogodb o oddaji stavbne- ga zemljišča, ki jih uporabljajo strokovne službe Sklada. S tem je napravljen tudi ve- lik premik v tehnologiji poslovanja admini- stracije, saj so vsi podatki sproti dosegljivi na ekranih terminalov, izračunavanje cen pa je neodvisno od sposobnosti in subje- ktivne ocene referenta, kar·pa že presega vsebino tega prispevka (glej sliko 12). Upamo, da smo s tem prispevkom uspeli vsaj delno predstaviti pomembnost po- stopka, s katerim uresničujemo z zako- nom predpisano plačevanje cene stavbne- ga zemljišča, če zemljišče oddaja občina (Sklad). V prilogah in na slikah so prikaza- ni segmenti iz obširnega projekta ISSZ. Za morebitne izčrpnejše informacije in po- drobnejšo razlago postopkov in prikaze "demo" verzij smo zainteresiranim vedno na voljo pri Zavodu za izgradnjo Ljubljane TOZD Urbanizem - LUZ. ZAKONODAJA: Zakon o urejanju prostora, Ur.l. SRS št. 18/84. Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor, Ur.l. SRS št. 18/84. Zakon o stavbnih zemljiščih, Ur.l. SRS št. 18/84. Navodilo o vsebini strokovnih podlag in o vsebini prostorskih izvedbenih aktov, Ur.l. SRS št. 14/85. Navodilo o enotni metodologiji za pripravo investicijskega programa urejanja stavb- nih zemljišč, Ur.l. SRS št. 33/85. Predpisi o graditvi objektov, CZ Uradni list, Ljubljana 1986. Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu, Ur.l. SFRJ št. 21 /82, 32/84. Zakon o graditvi objektov, Ur.l. SRS št. 34/84. Zakon o zagotovitvi sredstev za graditev objektov. Zakon o komunalnih dejavnostih, Ur.1. SRS št. 8/82. Zakon o cestah, Ur.l. SRS št. 38/81. Zakon o vodah, Ur.1. SRS št. 38/81. Zakon o energetskem gospodarstvu, Ur.l. SRS št. 33/81. 59 60 1 -- . ' VreJ ' - • .::.. , i~ . .. = - "" ~ne 1 ~re;ie, lc1 '""' ,i rr ,nn11= 1---f.>L~ vrec no~ ti s avb zemljišča "N------ f , 2 1 K.ananz«lC1Ja -pr ma1 , ~ 1a.6 18,6 1a.; ~ ~, ~! . W 23,3 23,3 23,3 14'./ _ ,..-'# 1/)fl J 29,2 29,2 ~~ 29,2 11,51 -i----t--t-----J--t--t, t--t-itt:::.$.-,,,,e.t-='"---r-t-1.\r-i----t- ~ 23,3 23,3 23,3 23,3 9,2 \ +----1-----+----1--+---+--!s_,1-'1---+----lH---+-----1--1---+--I+-- ··-- - 18,6 18,6 18,6 18,6 6,8 \ j 16,7 14,9 14,9 14,9 16,7 13,4 11,9 +----+----+--1---+---+--+--+----+---t+-t---+---+---+----+--+-·-- - 16,7 13,4 11,9 9,5 6,8 5,4 1 ' l 17,2 -- 13,7 11,0 8,8 r- 7,0 l/'v / / 19,6 24,51 r-i----r-- , __ • /30,7 32,8 41,1 32,8 --/ 19,6 !24,! / 19,6 2~ "' 1 / ~n? ~za·· 41~ 32,8 32,8 1 32,8 41,1 32,8 v ~ l 1'11,1 32,8 26,2 20,! o 26,2 26,2 26,2 -~2,0 15,1 '- ---r------., I 9,2 11,5 o ---....,.--..r--;:,..,4_1•1_, 32,8 Q --··--+-~f~H+---+--1------+--'-"-14_0-____ ~-+---+---+-+>---+--+-f- 41,1 41,1 41~ 1 9,2 11,5 j r-, ' 32,8 26,2 I 32,8 26,2 19,7 1 L_ ' r 26,2 30.8 30.R ----.N;:: Slika 9. ' 1 61 1 -f-- 1 • . _.;.is: nn ,u:i,if. Prei~ "' ~- ..... ~nA n.1~1 "li " - _, . vrec no~ti s avtt ze nlji~ ča ... .._,,..._ 13 ---l:lel .trik a-1 mm ar ---2,3 2,3 2,3 1,0 -- 6,0 6,0 6,0 2,3 15,1 15,1 6,0 2,3 1,01 11111 1,0 \ 38,0 15,1 6,0 2,3 15,1 15,1 6,0 2,3 2,3 \ 6,0 6,0 6,0 6,0 6,0 6,\: \ 2,3 2,3 6,0 15,1 15,1 15,1 1111 I 6,0 2,3 6,0 15,1 38,0 15.1 ( ' ·-- L 6,0 2,3 6,0 15,1 15,/ ~r-~ -/ 3f. 15,1 -/ T - - ,..___ I 38,01111 15,1 / 6,0 15,1 38,0 1111 15,1 11111 38,0 111138,0 15,1/ ~ -15;', -15;t- 15,1 15,1 .. I 15,1 38,0 III 6,0 6,0 15,1 38,0 15,1 1111 I 11111 -~ I I 15,1 15,1 15,1 6,0 15,1 15,1 15,1 15.1 111138,0 r-~ 6,0 15,1 11111 38,0 - I -- 38,0 1111 -._J I 15,1 15.1 15,1 1 -· I 1 r 38.0 / 1 15,1 11111 - Slika 10. ,.C ·r r-- 1 i ,' , 1 62 63 PREOBRAZBA Slika LITERATURA: Jelenc, M.: Orientacijski normativi komu- nalnega urejanja naselij; Gradbeni center Slovenije, Ljubljana 1982. 64 ZEM 12. Jelenc, M. in dr. Rodošek, E.: Metodologi- ja za izdelavo in vrednotenje investicijskih programov celovitih stanovanjskih naselij in stanovanjskih objektov; Gradbeni cen- ter Slovenije, Ljubljana 1982. Jelenc, M.: Priročnik za izdelavo investicij- skih programov stanovanjskih naselij; Gradbeni center Slovenije, Ljubljana 1982. Skupina avtorjev: Uveljavitev racionalne DUSG v Ljubljani; Samoupravna stano- vanjska skupnost mesta Ljubljana, 1986. Lapajne, J., Jelenc, M.,Romih, M.: Razvoj organizacije projektiranja v gradbeništvu s pomočjo računalnika; raziskovalna naloga štev. proj. 3992-011/1977, IBT Trbovlje. dr. Bogataj, M.: Ugotavljanje in zajemanje rentnih diferencialov; Inštitut za komunal- no gospodarstvo FAGG, Ljubljana 1985. dr. Rakar, A.: Metode za vrednotenje ko- munalne infrastrukture; Inštitut za komu- nalno gospodarstvo FAGG Ljubljana, 1982. Skupina avtorjev: Smotrno gospodarjenje s prostorom; raziskovalna naloga; Urbani- stični inštitut Slovenije, Ljubljana 1986. Kocuvan, A., Jelenc M.: Analiza odloka o stavbnem zemljišču v Ljubljani; Zavod za izgradnjo Ljubljane, 1987. Jelenc, M., dr: Vidmar, T.: Zasnova infor- macijskega sistema sklada stavbnih zem- ljišč ljubljanskih občin, raziskovalni pro- jekt; Zavod za izgradnjo Ljubljane, TOZD Urbanizem LUZ 1987. Zakrajšek, F.: Koncept informacijskih si- stemov za planiranje in urejanje prostora, raziskovalni projekt; Urbanistični institut Slovenije, Ljubljana 1988. Benedik, K., Zakrajšek, F., Jelenc, M.: In- formacijski sistem prostorskih izvedbenih načrtov, raziskovalni projekt; Urbanistični inštitut Slovenije, Ljubljana 1988. Benedik, K.: Informacijski sistem namen- ske rabe prostora, raziskovalni projekt; Urbanistični institut Slovenije, Ljubljana 1988. dr. Vidmar, T. in skupina av torjev: Upo- rabniški priročnik za PC računalnik za apli- kacijo UPHS, Ljubljana 1987. Antakolovič, G. in skupina avtorjev: Upo- rabniški priročk za PC računalnik za apli- kacijo KATASTER; ZIL TOZD Urbanizem LUZ, Ljubljana 1988. Kalanj, D., dr. Vidmar, T.: Uporabniški pri- ročnik za PC računalnik za aplikacijo GRAF; ZIL TOZD Urbanizem LUZ, Ljublja- na 1987. Jelenc, M.,dr. Vidmar, T.: Zajemanje in vrednotenje elementov v prostorskih iz- vedbenih načrtih za ugotavljanje urbanih stroškov na ožjem območju (coni) in zaje- manje rentnih diferencialov na širšem po- dročju mesta; referat na XI. srečanju pro- storskih planerjev Jugoslavije v Dubrovni- ku, november 1988 65 PREDSTAVLJAMO VAM NOVA PODOBA SVETA "Ne zgodi se ravno vsak dan, da moraš razpoloviti Sovjetsko zvezo", je razlagal J. Garver ml., vodilni kartograf ameriškega zveznega geografskega društva (National Geographic Society). In res je na novi karti sveta, ki jo bo društvo poslalo 11 milijonom članom, Sovjetska zveza manjša za 47 milijonov km2 (18 milijonov kvadratnih milj), kar je za dve tretjini manj, kot je merila na dosedanjih, pol stoletja starih kartah ameriškega zvez- nega geografskega društva. Da ne bo ne- sporazuma, to zmanjšanfe je le stvar kar- tografskih projekcij, torej gre za zaznava- nje-percepcijo; a za milijone uporabnikov kart vsega sveta je njihova zaznava real- nost. To realnost bo ameriško zvezno ge- ografsko društvo spremenilo z izdajo nove karte sveta, ki bo najverjetneje postala tu- di ameriški kartografski standard. Znano je, da karte sveta ne prikazujejo pravih oblik in relativnih površin celin in morij. V široko uporabljeni Mercatorjevi kartografski projekciji, ki jo je leta 1569 iz- delal flamski kartograf Gerhard MERCA- TOR, je površina Grenlandije kar 16- krat predimenzionirana in daje vtis, da je njena površina večja od površine Južne Ameri- ke; v resnici pa meri približno toliko kot površina Mehike. Van der GRINTENOVA projekcija, ki jo uporablja ameriško zvezno geografsko društvo zadnjih 66 let, prikazu- je Aljasko, povečano za okoli 5-krat, in da- je vtis velikosti Brazilije, ki je v resnici 6-krat večja od Aljaske. John Garver pravi, da "je edina realna in zanesljiva predstavitev Zemlje globus". Kakršenkoli ploskovni - to je kartografski - način predstavitve površine Zemlje pa ima večje ali manjše deformacije. Ta problem so skušali rešiti kartografi že v času Ptolo- meja, vendar še danes ni rešen. Večina kartografov danes uporablja raču­ nalniško izdelane algoritme matematičnih preslikav površine Zemlje. Arthur ROBIN- SON, nestor ameriške kartografije in avtor nove kartografske projekcije, je izbral dru- gačen pristop. "Najprej sem si predstavil in izdelal projekcijo vsake države tako, kot bi dejansko izgledala, če bi bil center pro- jekcije v središču vsake države. Tako sem dobil realne površinske odnose med drža- vami. Šele nato smo uporabili matemati- čne metode in narisali obrise vseh držav skupaj, z optimalno ohranjenim razmerjem med površinami. Končni izdelek je pravza- prav portret Zemlje." ---Science-·------ 66 Seveda so tudi na tej karti deformacije, ta- ko na tečajih kot tudi na ekvatorju, Veli- kost deformacij je odvisna od oddaljenosti od vzporednikov 38 severne in južne geo- grafske širine, ki predstavljata konstanti projekcije. Samo na teh dveh vzporednikih so površine in oblike v pravilnem absolut- nem razmerju. Vtis krogle pa je ohranjen tako, da sta stranska robova karte pol- krožnici. Kartni center je tudi pri tej karti postavljen v Evropo. če bi center postavili v Severno Ameriko, bi morali razpoloviti Azijo. Kot pravi Garver, je tudi ta karta sveta izdelek, ki skuša kar najbolj zadovo- ljiti zahteve geografije in estetike. Robinsonova karta, ki bo verjetno osvojila svet, pa ne bo končala stoletnih prepirov kartografov. Za bolj zahtevne predstave o našem planetu bo treba še vedno upora- bljati druge (specialne) karte z drugačno perspektivo, med drugim tudi satelitske posnetke, zlasti polarnih območij. Izdelava nove karte sveta sovpada z akcijo ameriškega zveznega geografskega dru- štva za večjo kartografsko pismenost nje- nih državljanov. Najnovejši rezultati Gallu- pove ankete so namreč pokazali, da trije od desetih Američanov na karti sveta ne ločijo severa od juga. Povzeto: Bruce van VOORST: The New Shape of the World, "TIME", Nov.?, 1988, p.45. Povzeli: Dr. Ana Tretjak Božena Lipej 67 PREDSTAVITEV ELEKTRONSKE POSTA- JE SOKKISHA NA GEODETSKEM DNEVU 4. IN 5. NOVEMBRA 1988 V MARIBORU Namen sestavka je v nekaj potezah opisati in predstaviti kompletno elektronsko po- stajo SOKKISHA SET 3 skupaj z elektron- skim registratorjem SDR 2 in v povezavi s kompatibilnim PC računalnikom, ploterjem in printerjem. Geodetski zavod Maribor je v oktobru 1988 uspel z veliko truda končno postaviti celo "verigo" in tako zaključiti fazo nabave instrumentarija, ter delno izgradnjo soft- ware-a. Odločitev za nakup je bila podkre- pljena z več razlogi in ugotovitvami in ne nazadnje tudi oprecjeljena v razvojnih smernicah zavoda. Z vpeljevanjem nove tehnologije v postopke dela odpiramo dia- log na področju normativov, cene končne­ ga izdelka, oblike vmesnega in seveda končnega elaborata, samega delovnega postopka itd. Veliko detajlov, ki smo jih v fazi analize smiselnosti in upravičenosti nakupa obdelali in dorekli bomo do konca leta 1988 tudi v neposredni proizvodnji preizkusili. Ker smo opremljeni samo z eno kompletno postajo, smo predvideli specifičen način uporabe le-te. V proiz- vodnji uporabljamo software, ki v pretežni meri že pokriva delovanje tega procesa in je bil razvit na Geodetskem zavodu v Mari- boru. Kratek opis elektronske postaje SOKKIS- HA SET3 Združuje v kompaktni celoti elektronski teodolit in razdaljemer. SET3 ima tri načine delovanja : 1. kot teodolit, 2. v osnovnem načinu, 3. kot teodolit in razdaljemer. ad.1. Takoj, ko je priklopljen na napajanje in ko je vertikalni krog indeksiran (z rahlim premikom daljnogleda). ad.2. Kadar preklopimo stikalo z oznako CA. V tem načinu delamo takrat, ko želimo vizirati na prizmo, kadar pošiljamo podat- ke, ali kadar jih kličemo. ad.3. Takoj, ko aktiviramo merjenje dolžin. 68 Instrument je opremljen z lastno inteligen- co, zato omogoča in izvede nekatera geo- detska računanja, seveda tako, da posre- duje na ekranu že izračunane podatke. Predhodno lahko nastavimo nekatere od korekcij s posebnimi stikali. Funkcije, ki jih lahko opravi elektronska postaja SET3: 1. Prikaz horizontalnega in vertikalnega kota in dolžine na ekranu 2. Prikaz odklona vertikalne osi 3. Prekine opazovanje, če je porušena ho- rizontalnost instrumenta 4. Prikaz izračunanih koordinat opazovane točke 5. Možnost vnosa koordinat stojišča 6. Zakoličba razdalj in koordinat 7. Določitev višinske razlike med prizmo in žico daljnovoda ( "vertikalni tracking") 8. Določitev horizontalne razdalje in višin- ske razlike med dvema opazovanima to- čkama 9. Izpis diagnoze na ekranu 10.Pošilja po veznem kablu podatke v SDR2 ali preko interface-a v HP 41 Kratek opis elektronskega registratorja SOKKISHA SDR2 SDR2 registrira in shranjuje opazovane elemente, ki mu jih pošilja elektronski in- strument npr. (Sokkisha-SET3, SDM3, Ze- iss ELTA 46R). Registrator podpira 10 geodetskih programov, s katerimi je mo- žno že na terenu opraviti določene opera- cije in kontrole. Prenos podatkov za nave- dene instrumente je avtomatski. Za opti- čne instrumente je možen vnos podatkov preko tastature SDR2. Podatke iz SDR2 lahko glede na njihovo strukturo pošljemo na računalnik-PC, printer ali ploter. Spo- minska kapaciteta registratorja je 32K. Omenjena količina spomina zadošča po navedbah proizvajalca za sprejem cca 1000 detajlnih točk - podatki so shranjeni v surovi obliki - hor., + vert. kot , + dolži- na. Funkcije, ki jih lahko opravi elektronski re- gistrator SDR2: MENU - definicija delovišča, komunikacija (SDR - -PC), nastavitev parametrov za do- ločeno metodo in standard STAT - samodejni test spomina in obstoje- čih podatkov SRCH - pregled shranjenih podatkov CNFG - nastavitev načina registracije po- datkov PROG - menu obstoječih geodetskih pro- gramov READ - avtomatska ali ročna registracija podatkov v odvisnosti od instrumenta NOTE - registracija različnih pripomb v po- vezavi z registracijo podatkov Trenutno smo z lastnim software-om na PC-ju obdelali snemanje detajlnih točk. Tako smo izračun koordinat bistveno skrajšali, saj odpadejo vsi ročni vnosi po- datkov v PC. Možnost obstoja napak pri prenosu podatkov je praktično izključena. Poudariti je potrebno, da je to le ena od možnosti, ki jih nudi SET3 v povezavi s SDR2 in PC-jem. O izkušnjah in odprtih vprašanjih v uvodu bomo poskušali raz- mišljati v eni od prihodnjih številk Geodet- skega vestnika. Boris Lešnik Janez Goršič POROČILO S STROKOVNEGA OBISKA V ZAHODNEM BERLINU V dneh od 18.10 do 21. 10.1988 sem se udeležil strokovnega obiska, ki sta ga or- ganizirala Zveza geodetov Slovenije in Geodetski oddelek FAGG ob 72. nem- škem geodetskem dnevu. Zaradi oddalje- nosti kraja prireditve in vožnje z avtobu- som sta bila za oglede razstav in obiske na voljo le dva polna dneva. Prvi dan smo si dopoldne ogledali razstavo izdelovalcev geodetske opreme in razstavo izdelkov ter dela geodetskih ustanov. Popoldne istega dne smo obiskali Inštitut za uporabno geodezijo (Institut fuer Angewandte Geo- desie). Ta ima svoje prostore v stavbi vr- hovne komande nekdanje Hitlerjeve voj- ske. Na dvorišču stoji spomenik atentator- jem na Hitlerja, ki so bili po spodletelem atentatu na tem mestu ustreljeni. Program drugega dne je obsegal obisk Mestnega izmeritvenega urada, ki je v sklopu Mestnega sveta za gradnje in sta- novanjske zadeve in Geodetskega inštitu- ta pri Tehnični visoki šoli v Berlinu. Mersko opremo in opremo za obdelavo meritev so razstavljali proizvajalci iz večine evropskih držav in Japonske. Najmočneje so bili zastopani Zahodni Nemci in Švicarji. Kot običajno v zadnjih letih je bil pri tem poudarek na opremi za avtomatsko obde- lavo meritev, pri čemer je izstopala pro- gramska oprema. Izbor strojne opreme je zelo pester. Pomembnejši proizvajalci ra- čunalniške opreme, kot so IBM, Hewlett Packard, Siemens nudijo programsko opremo za svoje izdelke, vedno več pa je firm, ki nudijo le programsko opremo. Ta mnogokrat omogoča poljuben izbor stroj- ne opreme. Za grafično obdelavo poda- tkov služijo t.i. grafične postaje. Te imajo bolj ali manj standardizirano opremo, ki jo sestavljajo: računalnik (manjši sistem ali PC oziroma PS), črnobeli alfa numerični monitor, barvni grafični monitor, digitalnik, tiskalnik in avtomatska kartirna naprava - risalnik. Namesto digitalnikov se v zad- njem času, predvsem za kartografske na- mene, pojavljajo skenerji, namesto običaj­ nih risalnikov pa tudi že laserski. Programski produkti, ki omogočajo intera- ktivno grafično obdelavo podatkov, ne omogočajo samo izdelavo geodetskih na- črtov in kart, vedno bolj posegajo tudi v prostorsko planiranje in varovanje prosto- ra. Baze podatkov so zasnovane tako, da so posamezni elementi vsebine ločeni ozi- roma naloženi v posameznih ravneh, kar omogoča r3.Zlične kombinacije izhodne vsebine. Ob merskih instrumentih za klasičen način izmere se vedno bolj uveljavljajo elektron- ski teodoliti z dodanimi elektrooptičnimi razdaljemeri, ki pa jih vedno bolj izpodriva- jo t.i. "totalne elektronske postaje". To so merski instrumenti, ki omogočajo merje- nje kotov na digitalni način, merjenje raz- dalj pa je enako kot pri elektrooptičnih razdaljemerih. V kompaktno napravo so proizvajalci združili elektronski teodolit in elektrooptični razdaljemer. Običajno imajo ti instrumenti tudi napravo za avtomatično 69 zajemanje izmeritvenih podatkov na elek- tronski medij, ki jih nato brez prepisovanja lahko vnesemo v računalnik. Med po- membne izdelovalce opisanih instrumen- tov se vedno bolj uvrščajo Japonci. Pomembno novost predstavlja tudi napra- va za ugotavljanje pozicije točke na osnovi podatkov, ki jih nudijo posebni sateliti. Osemnajst posebnih satelitov so Američa­ ni izstrelili v vesolje tako, da je možno po štiri opazovati iz katerekoli točke na Zem- lji. Sistem določanja lege terenskih točk na osnovi prestrezanja signalov, ki jih sa- teliti oddajajo in ki ga na kratko označuje­ jo "GPS" - Global Positioning System, se je tako izpopolnil, da sedaj ne služi le za navigacijske potrebe, temveč tudi za geo- detska merjenja. Inštitut za uporabno geodezijo ima sedež v Frankfurtu. V Berlinu 'ima oddelek, ki iz- deluje nemške uradne karte v merilih od 1 :200 000 do 1 :1 000 000. V sklopu Inštitu- ta je tudi postaja za observacijo satelitov, kjer razvijajo in operativno uporabljajo me- tode satelitske geodezije. Celotna dejav- nost Inštituta vključuje poleg satelitske geodezije in kartografije še temeljna geo- detska dela (preučevanje velikosti in obli- ke Zemlje) in fotogrametrijo. Na obisku v berlinskem oddelku Inštituta so nam pred- stavili kartografsko dejavnost, ki jo izvaja- jo. Inštitut v Berlinu izdeluje in izdaja topo- grafsko pregledno karto v merilu 1 :200.000, ki v dogovorjenem sistemu li- stov prekriva celotno Zvezno republiko, poseben list pa prekriva širše območje Berlina. Berlinska podružnica je pristojna tudi za izdelavo pregledne karte v merilu 1 :500.000 in pregledne karte v merilu 1 :1000000, ki naj bi jo po enotnem kon- ceptu izdelali za ves svet , gre za t.i. "mili- jonsko karto sveta". Vse omenjene karte so poleg standardne izvedbe tudi v razli- čnih tematskih izvedbah, na njih je na pri- mer poudarjeno prikazana hidrografija, orografija, upravna razdelitev itd. Inštitut skrbi tudi za izdelavo in distribucijo letal- skih in satelitskih posnetkov. Prav med našim obiskom so tiskali satelitsko karto Berlina. Postopki izdelave kart, ki so nam jih predstavili, so klasični, sodobno raču­ nalniško podprto tehnologijo uvajajo z ve- liko previdnostjo. Ob našem obisku so ra- čunalniško obdelovali - separirali vsebino skenerskih posnetkov terena. Mestni izmeritveni urad, ki smo ga obiskali drugi dan našega bivanja v Berlinu, je od- 70 delek Sveta za gradnje in stanovanjske za- deve (Der Senator Fuer Bau - und Woh- nungswesen). Urad koordinira delo dva- najstih izmeritvenih uradov, ki so pri mest- nih občinah (Bezirkih). Po skrbno pripra- vljenem programu so nam predstavili: si- stem načrtov in kart, za katerega izdelavo in vzdrževanje so pristojni, banko pisnih podatkov zemljiškega katastra, pretvorbo grafičnih podatkov (načrtov zemljiškega katastra) iz grafične v digitalno obliko, ob- delavo letalskih posnetkov iz zadnje vojne za odkrivanje neaktiviranega razstreliva ter uporabo fotogrametrične metode izmere pri izdelavi in vzdrževanju načrtov in kart. Osnovni načrt mesta je izdelan v merilu 1 :1000 v sistemu listov formata 60x80 cm. Območje mesta prekriva 1136 listov, os- novna vsebina, ki je na načrtih upodoblje- na, so stavbe, posestne meje, topografija in višine terena. Načrt ne služi samo za predstavitev lege in oblike parcel, ki so evidentirane v zemljiškem katastru, tem- več je namenjen tudi planiranju, predvsem izdelavi zazidalnih načrtov. Za izdelavo in vzdrževanje opisanih načrtov skrbijo izme- ritveni uradi pri mestnih občinah. Območje Zahodnega Berlina prekriva tudi 159 listov načrta v merilu 1 :4000. Vsebina načrta in način njegove upodobitve sta enaka kot pri nemši temeljni karti (Deutsc- he Grundkarte), ki pa je izdelana v merilu 1 :5000. Razlogi za drugačno merilo pri na- črtu Berlina so zgodovinski. V sistemu kart, ki jih uporabljajo za različne potrebe, so še katre mesta v merilu 1 :50 000. Na slednji je med tematskimi prikazi tudi pri- kaz kolesarskih stez, rekreacijskih obmo- čij, upravnih razdelitev ipd. Na Mestnem izmeritvenem uradu so nam podrobneje predstavili tudi vodenje zemlji- škega katastra, posebej alfanumerični del evidence in prizadevanje za posodobitev njenega grafičnega dela. Sistem, po kate- rem vodijo pisne podatke o parcelah, ima podobne lastnosti kot naš RISZK. Sloni na računalniško podprti bazi podatkov, ki omogoča interaktivno delo. Vpogled v po- datke in njihovo spreminjanje v postopku opravljajo prek ekranskih terminalov, ki so nameščeni na viru podatkov, t.j. na izme- ritvenih uradih mestnih občin. čas ni do- puščal podrobnejše primerjave s siste- mom, ki ga uporabljamo v Celju. Opazna je bila razlika med ekranskimi prikazi. Ti so v večji meri uporabniško orientirani ter pri- rejeni klasičnemu (ročnemu) načinu dela. Boljša oprema, ki jo imajo, jim med drugim omogoča prikaze v obliki obrazcev, ki so jih vajeni pri starem načinu dela. O pretvorbi načrtov iz grafične v digitalno obliko razmišljajo podobno kot mi, le da so svoja razmišljanja v večji meri udejanjili. Na voljo imajo več sredstev in s tem tudi lažji dostop do opreme, tako strojne kot programske. Na uradu preizkušajo dva ne- odvisna sistema, prvi sloni na Siemensovi strojni opremi za t.i. grafično postajo in na Siemensovi prograsmki rešitvi, drugi pa na IBM-ovi rešitvi. Izbrali bodo tistega, ki bo pokazal boljše lastnosti, ne glede na to, da gre v prvem primeru za nemško firmo. Urad je nedavno ustanovil poseben odde- lek, ki preučuje letalske posnetke, ki so jih izdelali zavezniški piloti ob bombardiranjih Berlina. Ti posnetki, ki so jim jih pred krat- kim dale na voljo angleške oblasti, omogo- čajo stereoskopsko opazovanje terena. Zanima jih predvsem, kje je še neeksplodi- rano strelivo, ki bi pri načrtovanih gradbe- nih in drugih posegih lahko povzročilo ne- srečo. Na leto na ta način odkrijejo 100 ton različnega streliva. Sodobne letalske posnetke pa uporabljajo za izdelavo načr­ tov in kart, vendar pa so pri tem vezani na storitve, snemalnih služb nekdanjih zavez- niških držav, ker sami ne smejo snemati. Na Tehniški visoki šoli v Berlinu nam je profesor dr. Gerhard Pohlmann, ki nas je vodil tudi po drugih ustanovah, predstavil njihovo delo pri projektu kartografiranja Egipta. Pri tem so morali reševati zelo specifične probleme, ki jih je še oteževalo dejstvo, da za ta, pretežno puščavska ob- močja, ni bilo nobenih predhodnih meri- tev, razvita pa tudi ni bila matematična os- nova, na katero bi meritve vezali. Poiskati so morali najbolj racionalen način, tako za vzpostavitev matematične osnove kot tudi za detajlno izmero. Problem so rešili s sa- telitskimi merjenji, s katerimi so najprej vzpostavili mrežo matematično določenih točk, satelitski posnetki pa so jim v nada- ljevanju služili za izris situacije in določitev višin terena. Na ta način so izdelali t.i. os- novno karto v merilu 1 :100 000, ki v več li- stih prekriva območje Egipta. Na temelju te karte so nato izdelali še pregledne karte v merilih 1 :250 000, 1 :500 000 in 1 :1 000 000. Vse omenjene karte so namenjene za razne tematske prikaze, kot so n.pr. geo- loška sestava tal, vodni viri ipd. Ker je eden glavnih plačnikov del Egiptovska naftna družba, so karte prirejene tudi nji- hovim potrebam, kot posebna tematika so na eni izmed njih evidentirani tudi rezultati geomehanskih raziskav, na osnovi katerih je možno sklepati o naftnih nahajališčih. Prof. G. Pohlman, ki je dober znanec naših geodetskih visokošolskih ustanov, nam je predstavil sistem šolanja ;ieodetskih ka- drov v Berlinu. Za potrebe operativnega dela v praksi šolajo geodetske strokovnja- ke na Tehniški visoki šoli (Technische Fachhochschule Berlin), strokovnjaki za raziskovalno in znanstveno delo pa se izo- bražujejo na Tehniški univerzi v Berlinu. V okviru geodetskih dni je dvajset geodet- skih strokovnjakov iz Zahodne Nemčije predstavilo svoje referate. Ne glede na to, da je bila predvidena vodilna tema proble- matika konfliktov, ki se pojavljajo med pra- vom in tehniko, so referati zajeli tudi druga področja, le manjši del bi jih lahko uvrstili v določeno tematiko. Podrobno vsebino bomo lahko spoznali po objavi referatov v strokovnih glasilih stanovskih združenj nemših geodetov, grobo sliko pa predsta- vljajo njihovi naslovi. Naj jih nekaj nave- dem: - GPS-vključitev na področje izmere zem- ljišč in geotektonskih raziskav, - razširitev podatkov katastra nepremičnin - primeri in razvojne težnje, - mejne črte in hidrografske meritve pri- obalnih območij, - od satelitskega posnetka do slikovne karte Berlina, - daljinsko zaznavanje kot vir podatkov za ekološko stanje prostora in za nadzor nad stanjem, - problemi pri zbiranju podatkov za potre- be ekoloških informacijskih sistemov, - svobodni poklic - poklicna svoboda, - zavarovanje podatkov v geodeziji, - digitalni višinski model, tridimenzionalni model reliefa in večbarvna karta Berlina. še nekaj osnovnih podatkov ter zanimivo- sti o Berlinu, ki je zaradi svojega politične­ ga statusa eno najbolj zanimivih mest v Evropi. Vzhodni del mesta je glavno mesto Nemške demokratične republike, zahodni 71 del pa praktično del Zvezne republike Nemčije in hkrati njeno največje mesto, ki pa leži globoko na ozemlju Nemške demo- kratične republike. V mnogih razpravah in pogajanjih z zahodnimi zavezniki so Sovje- ti dosegli, da ima Zahodni Berlin drugačen status kot Zvezna republika Nemčija. Ta se kaže v organizaciji uprave, nekaterih pristojnostih zavezniških sil (tudi Sovje- tov) ipd. Kot zanimivost naj omenim, da imajo prebivalci Zahodnega Berlina druga- čne osebne izkaznice kot prebivalci Zve- zne republike ter da letala zahodnonem- ških letalskih družb ne smejo pristajati na letališčih Zahodnega Berlina. Ker je Berlin kljub vsemu v geografskem in urbanističnem smislu celota - meja, ki ga deli na dva dela, ki pripadata dvema po- litičnima sistemoma, poteka po njegovem jedru - je prav, da spoznamo osnovne sta- tistične podatke za vsak del in za celoto. Površina zahodnega dela znaša 480 kva- dratnih kilometrov (2, 1 x več kot je površi- na celjske občine), površina vzhodnega dela pa 403 kv. kilometre. Celotna površi- na je torej 883 kv. kilometrov, na njej paži- vi 3 100 000 prebivalcev. V vzhodnem delu jih je 1,2 v zahodnem pa 1,9 milijona. Za Zahodni Berlin so na voljo podatki o ra- bi površin, ki utegnejo zanimati urbaniste: - 42,2% ... pozidanih površin, - 16,0% ... gozdnih površin, - 12,4% .... ceste, trgi in poti, - 10,0% .... parki in površine namenjene športu, - 6,8% .... vodne površine, - 4,8% .... kmetijska raba (tudi mali vrtovi), - 4,7% .... letališča in železnica, - 3,1% .... ostale rabe. Kljub velikemu številu prebivalstva je biva- nje v Zahodnem Berlinu prijetno, saj ima sorazmerno veliko zelenih in vodnih povr- šin, ki so vzorno urejene. Zanimiv je poda- tek, da pride na vsakega prebivalca kar 40 kv.m gozda. Od bogate zgodovine Berlina, ki sega v le- to 1237, ko sta se nekdanji naselji Collin in Berlin združili in kot naselje Berlin dobili mestne pravice, prek glavnega mesta nemškega "Reicha" 1.1875 do današnje 72 razdelitve mesta, naj navedem le dogod- ke, ki so sedanjim Berlinčanom najbolj v spominu. To so: konec vojne in obnova porušenega mesta, blokada zahodnega dela 1.1948 ter izgradnja berlinskega zidu 1.1961. Konec vojne so Berlinčani dočakali 2.maja 1945. Ko so tega dne prišli iz bunkerjev in kleti, so našli mesto v razvalinah, našteli so 80 000 mrtvih, vsa infrastruktura mesta je bila uničena. Mesto je pred začetkom vojne štelo 4,3 milijona prebivalcev, po končani vojni 1.1945 pa le 2,8 milijona. Pre- živeli prebivalci so kolikor toliko normalne razmere za življenje vzpostavili že do kon- ca leta 1945, odstranjevanje ruševin ter obnova poškodovanih stavb pa sta trajali še vrsto let. Upravno je bilo mesto razde- ljeno na štiri cone, ki so jih upravljali Sov- jeti, Američani, Angleži in Francozi. Ker leži Berlin globoko na ozemlju NDR, so Sovjeti poskušali uveljaviti svoj vpliv na celotnem območju mesta. Le-to naj bi po- stalo glavno mesto države, ki so jo prakti- čno sami upravljali. Da bi to dosegli, so za- prli vse dostope do zahodnega dela me- sta, ki je bil pod upravo treh zahodnih za- veznikov. Ti so od julija 1948 do maja 1949, ko so Sovjeti blokado ukinili, oskr- bovali mesto z letali - vzpostavljen je bil znameniti zračni most. V tem času so ameriški in angleški piloti opravili 213000 poletov in pri tem prepeljali 1,7 milijonov ton tovora, od tega 63% premoga, 28% ži- vil in 9% industrijskih izdelkov. Zaradi množičnih prebegov Berlinčanov in drugih "vzhodnih" Nemcev, ki so močno ogrozili gospodarstvo NDR so avgusta 1961 zgradili znani berlinski zid, ki v dolžini 45 km fizično deli Berlin na dva dela - vzhodni in zahodni. Ob tem pa je z zidom in drugimi obmejnimi napravami v dolžini 120 km Zahodni Berlin ločen tudi od NDR. Kljub vsemu pa je od leta 1961 pribežalo v Zahodni Berlin prek 5000 ljudi. Gojimir Mlakar DISKUSIJSKI PRISPEVEK NA 21. GEO- DETSKEM DNEVU V MARIBORU V okviru projektov informatizacije in raču­ nalniške podpore vodenja in vzdrževanja evidenc geodetske službe podajam nekaj pobud in predlogov: 1. V letu 1988 bi morali začeti s pripravo in v letu 1989 sprejeti ustrezen dogovor (vsaj med RGU, OGU, GOO), ki bi zagotavljal fi- nanciranje in dogovorno pripravo minimal- ne enotne oziroma povezljive strojne in programske opreme za podporo izvajanja naših osnovnih nalog. Nosilec naloge bi verjetno morala biti Republiška geodetska uprava (primerjava organizacije s projekti upravnih organov, pristojnih za notranje zadeve, za družbene prihodke in ljudsko obrambo). 2. V okviru geodetske službe je potrebno osnovati center za informatiko, ki bi se vključeval v naloge predvidenega skupne- ga računskega centra na ravni republike in izvajal naloge nastavitve, vodenja in vzdr- ževanja osnovnih geodetskih baz poda- tkov v občinah (zemljiški kataster, ROTE, EHIŠ, geodetske točke, ... ). Strokovnjaki, ki bodo delali v tem centru, morajo imeti izrazito boljše pogoje dela v primerjavi z ostalimi profili (stalno izobraževanje in spremljanje razvoja, stimulativen osebni dohodek in drugo). V dobi informatike, ko je znanje vedno bolj tržna vrednota in ko moramo narediti odločen korak v smeri premostitve razkoraka do razvitejših držav in sistemov, mora biti to trezna naložba v skupen boljši in naprednejši razvoj (pri- merjava s podobnim centrom v okviru Re- publiškega sekretariata za notranje zade- ve). 3. Potrebna je proučitev sodelovanja geo- detske stroke in njenih strokovnih nosil- cev ter odločitev za enoten pristop k GI- ZIS- u (Geografski in zemljiški informacij- ski sistem v okviru SFRJ, trenutno 26 pod- pisnic iz treh republik in ene avtonomne pokrajine, RGU SR Slovenije se še ni opredelila, nekaj GOO iz Slovenije pa že) tudi v povezavi s perspektivno instalacijo opreme na skupnem računskem centru. Božena Lipej ROTE in EHIŠ - strokovna gradiva Konec septembra 1988 sta Republiška geodetska uprava in Zavod SR Slovenije za statistiko izdala dve pomembni stroko- vni publikaciji: - Monografijo Register območij teritorial- nih enot (ROTE), Evidenca hišnih številk (EHIŠ), ki podaja prerez stanja, odnosov, zakonitosti in relacij v obeh evidencah, ki so odraz sedanjih načel vodenja in vzdrže- vanja na občinskih geodetskih upravah, na Republiški geodetski upravi in na Zavodu SR Slovenije za statistiko. - Gradivo Register območij teritorialnih enot (ROTE), Evidenca hišnih številk (EHIŠ) - operativna navodila, kjer so po- drobneje opredeljeni postopki za spre- membe teritorialnih enot in hišnih številk s primeri sprememb. Monografija ROTE, EHIŠ je namenjena šir- šemu krogu uporabnikov, gradivo ROTE, EHIŠ - operativna navodila pa strokovnim delavcem na občinskih in medočinskih geodetskih upravah, ki opravljajo dela s področja ROTE-ja in EHIŠ-a. Obe strokovni publikaciji sta naprodaj v Republiškem centru geodetske dokumen- tacije, Šaranovičeva 12, Ljubljana. Božena Lipej RAZVOJ IN PROBLEMATIKA OBDELAVE KATASTRSKIH OPERATOV V SR HRVA- ŠKI Na sedmem srečanju geodetov Hrvaške od 20. do 23. oktobra 1988 v Trogiru sta avtorja Želimir Seissel, dipl.ing.geod., in Marjan Kunstek, dipl.ing.geod., iz republi- ške geodetske uprave SRS prebrala refe- rat, naveden v naslovu. 73 Ker je referat zanimiv tudi za Slovenijo, sem ga nameraval prevesti, ker pa je pre- cej obsežen, sem za Vestnik pripravil le pomembnejše, zanimivejše podatke, kdor pa želi, referat lahko prebere v publikaciji posvetanja, ki je na voljo pri RGU. Na območju Hrvaške je 3297 katastrskih občin, za vse so izdelani katastrski opera- ti, največji del v letih 1953 do 1957. Po tem letu so začeli obnavljati katastrsko izmero, komasacijo zemljišč ali postopke vzdrže- vanja. Leta 1987 je bilo (orientacijsko) v posest- nih listih 20.000.000 parcel in 2.000.000 lastnikov. Da bi obdelavo tolike množice podatkov pospešili in olajšali je že leta 1962 Geodet- ska uprava SRH uporabila mehanografijo za dve k.o., nato pa še za nekaj k.o. mesta Zagreb in mest Splita, Šibenika, Samobo- ra, Solina in še nekatere druge k.o. Delo je opravila služba za AOP podjetij "Rade Končar" in "Sljeme" iz Zagreba. Na osnovi izkušenj so pripravili program za uvajanje mehanografije, toda iniciativa RGU SR Hrvaške ni bila uresničena. Kasneje so že na višji ravni sledile meha- nografske obdelave še za 120 k.o. V tem obdobju je vidno vlogo odigral občinski Zavod za kataster in geodetsko dejavnost Varaždin. ročna obdelava Slika 1 :Odnos elektronske in ročne obde- lave podatkov v letu 1988 (odnos na števi- lo stavkov) 74 Elektronska obdelava podatkov (EOP) na tem področju se je pričela 1969. leta v Osijeku za 27 katastrskih operatov. Danes ta obdelava zajema 1122 k.o. s 4.100.000 katastrskih parcel v 38 upravnih občinah. V tem času so občine prehajale na EOP posamično in večinoma vsaka z novim programskim paketom. Uporabljajo tiskane obrazce za ročno ob- delavo , čeprav Pravilnik tega ne zahteva in predpisuje le vsebino podatkov. Iz posebnega poglavja "Dosedanje izkuš- nje in vprašanja iz EOP katastrskega knji- govodstva" povzemamo: - da je le malo katastrskih uprav, ki so opremljene s terminalom in izpisovalnikom za izpise (tudi takoj za stranke); - da operate izdelujejo v 21-tih elektron- skih centrih, in od teh je le osem občin­ skih; - da operate obdelujejo na šestih različnih računalniških sistemih. V nadaljevanju ugotavljajo: - da obstaja dvom, ali je obdelava v razli- čnih organizacijah zunaj uprave pravilna rešitev; - kaj je v tem primeru z zaščito podatkov; - da organizacije po sprejemljivi ceni opra- vijo nastavitev, za vzdrževanje pa zahteva- jo visoke cene; Honeywell Barroughs Nixdorf Unisys Slika 2:Hardwere v EOP katastrskega knji- govodstva ( odnos na število katastrskih občin) - da se postavlja vprašanje nadaljnjega razvoja programskih paketov s tako težav- nimi poslovnimi odnosi med upravo in or- ganizacijami, lastniki programskih pake- tov; - da se uprave zaradi težav v sodelovanju vračajo na ročno vzdrževanje. Ugotavljajo problem nadzora nad strokov- nim delom izvajanja programa in potrebnih kontrol, ker organizacije zaradi poslovnih skrivnosti ne dovolijo sodelovanja. Težava je tudi v tem, da brez tesnejšega strokovnega sodelovanja geodetskih stro- kovnjakov v upravah z organizatorji EOP in programerji ni mogoče izpopolnjevanje na tem področju. Menijo, da je potrebno obstoječe avto- matske evidence dopolniti z enotnimi ši- frami in matično številko občana zaradi povezovanja z drugimi sistemi, n.pr. z upravami za prihodke in statistično služ- bo. Z reševanjem navedene problematike in z zakonom predpisano enotno evidenco prostorskih enot in pridobljenimi izkušnja- mi vidijo potrebne predpogoje za novo ka- kovost evidence o zemljiščih in prostoru in novo področje delovanja geodetske službe. Božidar Demšar DIGITALNI MODEL RELIEFA (programski paket) Digitalni model reliefa (DMR) predstavljajo na računalniški spominski medij zapisane nadmorske višine reliefa na izbranem ob- močju. Običajno so nadmorske višine pre- čitane s topografske karte ali pa iz foto- grametričnega stereomodela reliefa v kva- dratni mreži (gridu). V praksi meri osnovna stranica mreže (razdalja med sosednjima točkama) med 10 in 500 metri, odvisno od uporabe DMR. Digitalni modeli reliefa se uporabljajo v urbanizmu, prostorskem pla- niranju, pri projektiranju cest in izračunu prostornin, izdelavi tematskih kart rabe, iz- delavi maket, v hidrologiji in pri regulacijah vodotokov, pri projektiranju TV in radijskih oddajnikov, v geofiziki in geologiji itd. Kot podatkovna osnova programskega paketa nam je služil DMR z velikostjo os- novne celice mreže 100x100 metrov, ki je v Sloveniji na razpolago od konca sedem- desetih let. Trenutno obstoječi programi omogočajo v grobem naslednje naloge: - izdelavo preglednic podatkov o nadmor- skih višinah, - izrezovanje oken, - aksonometrično prikazovanje reliefa z vrisanimi linijskimi in točkovnimi kartograf- skimi elementi, - kontrolno izrisovanje digitaliziranih linij- skih in točkovnih elementov, - risanje kart naklonov terena z rastri ali barvami in - risan je hipsometričnih kart terena z rastri ali barvami. Vsi programi delujejo na računalnikih seri- je IBM PC AT in XT oziroma kompatibilnih, ki imajo vgrajeno eno od naslednjih grafi- čnih kartic: - CGA ali EGA za črno-beli ali barvni izris na zaslonu ali - HERCULES za črno-beli izris. Polega izrisa na zaslon je možen tudi izris na matrični EPSON kompatibilni tiskalnik. Mogoča je tudi uporaba risalnikov Roland, Hewlett-Packard ali Versatec. Programi so narejeni v programskem jeziku FOR- TRAN77 ob podpori uporabniškega grafi- čnega paketa P. Dalibor Radovan 75 EUFIOCAFITO SEVEN, ENSCHEDE, NIZO- ZEMSKA Poročilo z mednarodnega simpozija o uporabi digitalnega kartiranja v prostor- skih raziskavah Tradicionalni vsakoletni kongres evropske avtomatizirane kartografije se je letos pre- selil iz Brna (gl. GV 2/87) v Enschede na Nizozemskem in je trajal od 20. do 22. septembra. Letošnje srečanje je bilo po številu sodelujočih rekordno. Prijavljenih je bilo okoli 250 predstavnikov z vseh celin in ne le iz Evrope, od tega približno 100 Ni- zozemcev. Naraščajoče zanimanje za te vrste kon- gresov smemo pripisati dejstvu, da vsebi- na referatov ne zajema le avtomatizirane kartografije, ampak tudi geografske infor- macijske sisteme (GIS), obdelavo satelit- skih posnetkov in prostorske raziskave, kar je seveda fundamentalno povezano s kartografijo kot temeljno vedo. To dokazu- je tudi programska zasnova simpozija, ki je bil razdeljen v štiri sekcije s skupaj 19 referati: 1. Teorija in metode; 2. Prostorske baze podatkov, manipulacija s podatki in ekonomika; 3. Aplikacije daljinskega zaznavanja v pro- storskih raziskavah; 4. GIS za ugotavljanje medsebojnih vplivov v okolju. Posebna sekcija je bila razstava in demon- stracija 22 različnih aplikacij in projektov s področja digitalnega kartiranja za potrebe prostorskih raziskav, kjer je sodeloval tudi dr. Beseničar kot sodelavec ITC (lnterna- tional Institute for Aerospace Survey and Earth Sciences, Enschede). Zadnji dan je bila na sporedu še predstavitev ter ogled ITC in razstave Zveze kartografov Nizo- zemske. V referatih je bilo opaziti usmeritve, ki tre- nutno prevladujejo v strokovni geoinfor- macijski literaturi: - integracija različnih strokovnih področij od geodezije in fotogrametrije pa do da- ljinskega zaznavanja, običajno združeno 76 pod GIS-om, ki omogoča digitalno kartira- nje iz baz podatkov; - problemi računalniške grafike in zajema- nja podatkov pri prehodu iz dveh v tri di- menzije (CAD, teselacija, hierarhija); - uporaba statističnih in geostatističnih metod ter spektralne analize pri preučeva­ nju porazdelitev pojavov v treh dimenzijah (prostoru); - raziskave uporabe fraktalne geometrije v kartografiji in simulacijah; - avtomatska ekstrakcija kartografskih ele- mentov iz satelitskih in aerofoto posne- tkov; - razvoj ekspertnih sistemov; - interaktivno kartiranje iz velikih topograf- skih baz podatkov; - uporaba daljinskega zaznavanja v urbani- stičnem planiranju; - uporaba GIS v ekologiji in konfliktnih si- tuacijah v prostoru. Na predstavitvi projektov in opreme je bilo videti skoraj vse, kar danes premore razvi- ta Evropa. Predstavljeni so bili kompleksni projekti s področja GIS in LIS in tudi posa- mezni programski paketi in njihove funkci- je. Univerza iz Hannovra in firma Teragon Contex AB sta tokrat prikazali integrirani kartirni sistem s popolnoma digitalno ko- relacijo aeroposnetkov. Demonstrirano je bilo digitalno procesiranje aeroposnetkov in postopek orientacije posnetkov na ste- reo delovni postaji. Navedena je bilo mož- nost digitalne izdelave mono in stereo or- tofoto posnetkov, digitalnih panoramskih posnetkov, generiranje digitalnega modela reliefa in stereomodelov iz satelitskih pos- netkov, senčenje plastnic ter "slicing" re- liefa. Eksperimentirajo tudi z avtomatsko ekstrakcijo kartografskih elementov iz ste- reomodela. Finci so tokrat predstavili svoj GIS, ki so ga začeli razvijati že v sedemdesetih letih in ga danes uspešno uporabljajo in proda- jajo. Nizozemci so prikazali delovanje CAD sistema IGOS za avtomatsko kartiranje in vodenje zemljiškega katastra in katastra komunalnih vodov (sistem AM/FM). Gi- gant lntergraph je na razstavi pokazal svoj sistem za modeliranje kart. Vse več je tudi uporabnikov sistema ARC/INFO firme ESRI. Zadnji dan kongresa je bil organiziran ogled oddelkov ITC. V uvodnem govoru je bila opisana kratka zgodovina te znanstve- no-raziskovalne in izobraževalne ustano- ve, ki je v svojih prostorih v 38 letih obsto- ja gostila podiplomske študente in specia- lizante praktično s celega sveta. Ekskurzija je bila razdeljena v dve skupini. Prva si je ogledala oddelek za računalni­ ško podprto kartografijo (CAC) in labora- torij za digitalno obdelavo slik. Na oddelku za CAC so demonstrirali sistem ARC/IN- FO v povezavi z MicroVaxom, v laboratori- ju pa smo videli mrežo mikroračunalnikov z vgrajenimi programskimi paketi za uče­ nje ter možnosti obdelave slik na sistemih POP 11/44 in Context Vision, ki sta name- njena raziskavam in produkciji. Druga skupina je na oddelku za urbanisti- čno planiranje prisostvovala predstavitvi sistema ILWIS (lntegrated Land and Wa- tershed menagement and lnformation Sy- stem), s katerjm izdelujejo tematske karte ob uporabi aeroposnetkov. Z ILWIS-om je v GIS-u možno integrirati podatke daljin- skega zaznavanja in relacijskih baz poda- tkov. Takoj po obisku na ITC smo se preselili na razstavo Zveze kartografov, kjer je bilo vi- deti podobne rešitve kot prejšnji dan na predstavitvi projektov, vendar nekoliko bolj usmerjene k osebnim računalnikom. Na koncu sekcije z referati je stekel pogo- vor o prihodnosti in usmeritvi naslednjih srečanj Eurocarto. Poudarjena je bila že- lja, da se srečanje ne bi razvijalo v smeri ameriškega Autocarta, kjer je običajno pri- sotno več kot tisoč udeležencev, prav ta- ko pa naj bi se ohranila interdisciplinar- nost in prisotnost uporabnikov ter izdelo- valcev računalniške opreme. Ker srečanja ne potekajo prek formalnih organizacij, temveč na osnovi individualnih iniciativ, naj bi se vrstila na eno ali dve leti. Za naslednji kongres so željo po organizaciji že izrazile Španija, Izrael in Poljska. Dalibor Radovan REGISTER PROSTORSKIH ENOT Register prostorskih enot vsebuje medse- bojne odnose in geometrijo prostorskih enot v SR Sloveniji. Na osnovi zakonskih predpisov se registrirajo in vzdržujejo me- je območij prostorskih enot, njim pripada- joče šifre, površine in centroidi. Prostorske enote lahko po izbranem krite- riju delimo na osnovne in dopolnilne. Os- novne prostorske enote so: popisni oko- liš, statistični okoliš, naselje, katastrska občina, krajevna skupnost in upravna ob- čina. Te enote predstavljajo minimalno vsebino Registra prostorskih enot. Dopol- nilne enote registriramo glede na potrebe posameznih družbenopolitičnih skupnosti. Evidenca hišnih številk vsebuje podatke o hišnih številkah in imenih ulic ter podatke o pripadnosti posamezne hišne številke prostorskim enotam. Program RPE, ki je pred vami, izvaja razli- čne operacije s prostorskimi enotami in jih grafično interpretira. Omogoča tudi vklju- čitev vseh drugih prostorsko opredeljenih evidenc in registrov. Program je nastavljen na nivo ene upravne občine in teče na osebnem računalniku IBM PC AT. Program vsebuje naslednje opcije: - pregledi prostorskih enot izdelava preglednic upravnih občin, krajev- nih skupnosti, katastrskih občin, naselij, statističnih in popisnih okolišev; - operacije s prostorskimi enotami izračun površin, horizontalnih in vertikalnih relacij med posameznimi tipi prostorskih enot, določitev prostorske enote, v kateri leži točka, določitev prostorskih enot, ki jih preseka poligon (trasa), določitev pro- storskih enot, ki ležijo znotraj izbranega območja; - grafika izris prostorskih enot, izris sosednjih enot, zoom in izris centroidov hiš, identifikacija 77 prostorske enote na sliki, zamenjava oken, povezava z drugimi registri in izdela- va tematskih kart, izdelava zaslonske kopi- je. Dalibor Radovan MEDNARODNI STIKI Jeseni leta 1987 in spomladi leta 1988 smo nadaljevali z rednimi stiki z geodeti sosed- njih dežel. Avstrijski Zvezni urad za mere in geodezijo (Bundesamt fur Eich und Ver- messungswesen) je organiziral dvodnevni strokovni posvet na Dunaju v mesecu de- cembru 1987. Posveta so se udeležili trije delavci Republiške geodetske uprave. Po- svet je bil organiziran ob otvoritvi razstave o avstrijski vojaški kartografiji. Na posvetu so predstavili projekt digitali- zacije katastrskih načrtov. Digitalni kata- strski načrt predstavlja poleg avtomatizira- nega parcelnega seznama bistveni del banke podatkov zemljiškega katastra. Projekt testirajo in o njem smo pripravili posebno informacijo. V aprilu tega leta je Uprava zveznih želez- nic v Beljaku organizirala prireditev ob 80_ letnici železniškega predora Podrožca - Hrušica. Ob tej priložnosti so si gostje ogledali dela v avstrijskem odseku cestne- ga predora pod Karavankami. Poudarek je bil na inženirskih delih. Žal se iz Slovenije ni udeležil te prireditve nihče. Od 15. do 17. maja 1988 je bilo 5. srečanje predstavnikov geodetskih upravnih orga- nov Avstrije, Cehoslovaške, Madžarske, 78 Trentina-Južne Tirolske, Furlanije-Julijske krajine in SR Slovenije. Posvet je zaradi odpovedi Čehov organizirala avstrijska Zvezna uprava. Posvet je bil v benediktin- skem samostanu Kremsmunster v Zgornji Avstriji. Ta kraj so izbrali zato, ker so tu pred 240 leti zgradili "prvi nebotičnik Evro- pe" osemnadstropno zvezdarno. Danes imajo v stavbi laboratorij zemeljskega ma- gnetizma, tehnični in naravoslovni muzej, knjižnico in astronomsko opazovalnico. V kleti pa je vzidan fundamentalni reper in v času posvetovanja so vgradili enega od sedmih absolutnih gravimetrov na svetu. Delovanje gravimetra so demonstrirali udeležencem. Dva kilometra od zvezdarne pa je koordinatno izhodišče za katastrsko izmero Zgornje Avstrije, Salzburga in če­ ške. Na posvetu so nas posamezni udeleženci informirali o novostih s področja geodet- ske dejavnosti ter predstavili nove projek- te: nastavitev katastrske banke podatkov v pokrajini Trentino - Južna Tirolska, pri- pravo madžarskih standardov za digitalni katastrski načrt, testni poizkus nastavitve gorskih kmetij v Avstriji, sistem opazova- nja in ugotavljanja poškodb gozdov v Av- striji itd. To srečanje je zaključek prvega ciklusa srečanj, ki so se pričela leta 1984 in se bodo nadaljevala prihodnje leto v Sloveniji. Ob zaključku poročila o mednarodnih sti- kih naj omenim še udeležbo na 3. Avstrij- skem geodetskem dnevu v Linzu. Tema geodetskega dneva je bila inženirska geo- dezija in dokumentacija okolja. Kot častna gosta sta se otvoritve udeležila tudi pred- stavnika Republiške geodetske uprave. Poleg strokovnih predavanj, je bila organi- zirana tudi razstava geodetske in računal­ niške opreme znanih svetovnih proizvajal- cev in izdelkov inštitucij, ki se ukvarjajo z inženirsko geodezijo in dokumentacijo okolja. Predstavnika Republiške geodet- ske uprave sta obiskala tudi lzmeritveni urad v Linzu, kjer sta si ogledala delo ura- da in geodetsko zbirko, ki je prva in naj- večja v Srednji Evropi. Žiga Drinovec PUBLIKACIJSKA IN IZOBRAŽEVALNA DEJAVNOST O GEODEZIJI V LETU 1988 V SREDSTVIH JAVNEGA OBVEŠČANJA Za razvoj posamezne stroke, še posebno, če je le-ta tehnične narave, je pomembno, da se o njej piše in govori v sredstvih jav- nega obveščanja na poljuden, širše ra- zumljiv način. Te prispevke je pogosto te- žje napisati kot pa prispevke, ki sodijo v ustrezne strokovne revije in so ozko stro- kovno usmerjeni. Novinarji težko pišejo o geodetski dejavnosti, saj premalo poznajo aktivnosti v geodetski stroki, geodeti pa se redko angažiramo vključujemo. V informacijo in za vzpodbudo ostalim geodetom podajamo pregled objav iz osrednjih slovenskih časnikov in radijske- ga programa iz letošnjega leta. Občasno zasledimo objave v občinskih glasilih, ki so vezane na delo geodetske službe v ob- čini. Tega pregleda ne morem podati, ker nimam zbranih celovitih informacij. Novinarji Dela so pisali o planinskih kartah, o vinogradniški karti Jugoslavije, o imeno- slovju in o komasacijah. Novinarji Dnevni- ka so pisali o imenovanju ulic in o 21. Geo- detskem dnevu v Mariboru. V Delu smo pisali še o izletu Ljubljanskega društva po Tari o ROTE-ju in EHIS- u v povezavi s po- pisom prebivalstva, o Geodetske vestniku štev. 1-2 (Lipej), v Dnevniku pa: o kartah (Svetik) ter o snemanjih iz balona (Hud- nik). V tem sklopu je potrebno omeniti tudi mesečno turistično revijo Lipov list, kjer so skoraj v vsaki številki objavljeni opisi in komentarji novo izdelanih načrtov in kart (Svetik). Te predstavitve so trenutno edine celovite informacije o novih kartah, ki se izdelujejo na GZ SRS ali IGF. Škoda je, da izdelovalci kart ne najdejo poti za kratke in redne objave v Delu in Dnevniku. V letošnjem letu se je na ljubljanskem pr- vem radijskem programu nadaljevalo s projektom radijskih šol za višjo stopnjo (Svetik), ki so se pričele že leta 1986. Na- slovi tem so naslednji: Kartografija (1986), Od Zagorice v GEOSS, Pod lipo v GEOS- S-u (1987), O načrtih in načrtovanju (10.5.1988), Vače včeraj in danes (27.10.1988). Tudi za leto 1989 se že pred- videvata šesto in sedmo nadaljevanje z naslovoma: Situla z Vač in Valvasorjeva Slava vojvodine Kranjske. O tem so in smo pisali do sredine novem- bra 1988. Vidimo, da manj kot bi si želeli in manj kot večkrat glasno zahtevamo. Raz- glašanje v domačem okolju ne bo nikoli prepričalo povprečnega bralca niti o tem, da geodezija le ni isto kot geologija. Božena Lipej OBVESTILA Republiške geodetske uprave Z namenom, da bi čim hitreje in čim bolj popolno bile obveščene vse sestavine geodetske službe v SR Sloveniji, se je Re- publiška geodetska uprava odločila za iz- dajanje Obvestil. V njih naj bi tako RGU kot drugi upravni organi, delovne organi- zacije in šole čim hitreje in celoviteje med- sebojno obveščali o posameznih doku- mentih (zakoni, podzakonski predpisi, analize, poročila itd.) o zanimivih člankih in zapisih, o posvetih, predavanjih in razsta- vah, o raziskavah in strokovnih gradivih, o problematiki financ in programih geodet- skih del, o kadrovskih spremembah, opre- mi in podobno. Obvestila RGU razmnožujemo na fotoko- pirnem stroju. Prva številka je izšla 12.9., tretja pa 28.10.1988. Vse tri so imele po 4 tipkane strani. Izhajale ne bodo redno (na določen datum), temveč po potrebi, čim se bo nabralo nekaj pomembnejših novic - obvestil. Geodetski vestnik izhaja v prevelikih ča­ sovnih razmikih, da bi lahko ažurno obveš- čal o novicah, ki se pogosto hitro nabirajo. Zato bo v njem v prihodnje manj takih "no- vic", ki so običajno ob izidu že stare. To vrzel pa bodo zapolnjevala Obvestila. Uredništvu GV jih bomo seveda redno po- sredovali, da bo iz njih lahko povzemalo ti- sto, kar je trajnejšega, splošno zanimivej- šega. Tisti naročniki GV, ki Obvestil ne dobivajo, jih lahko posebej naročijo na Republiški geodetski upravi. Zaračunali jim bomo le materialne stroške (poštnino in razmnože- vanje). Prepričani smo, da je taka rešitev boljša in za vse sprejemljiva. Peter Svetik 79 MNENJA TRI MUKE TEHNOLOŠKE PREOBRAZBE GEODETSKE STROKE Veliko govorimo o potrebnem prestruktu- riranju družbe, njenem tehnološkem poso- dabljanju, modrujemo ali bi bilo dobro, da se priključimo razviti svetovni družini. Taki pač vstopamo v 21. stoletje. Ta veter je za- vel tudi med geodeti. Ker pa je zatohlost avstroogrškega duha trdovratna, ta veter še zdaleč ni kraška burja, ki bi hipoma po- metla vso odpadlo geodetsko listje in pri- nesla s seboj jasno nebo. Sodim, da so ta hip ključna tri vprašanja, da bi tehnološko prestrukturiranje geodet- ske stroke steklo. 1. Zakaj se hočemo posodobiti? Odgovori, ki jih berem ali poslušam v tem času, so bolj ali manj prepisani členi Zako- na o družbenem sistemu informiranja. Po- tem pa se nam ustavi. Zato ni nobenih ekonomskih, materialnih in kadrovskih analiz ali pa so izjeme. Ni nobenega inven- tivnega gibanja znotraj geodetske stroke. Geodetu prinaša več težav uvajanje nove- ga kot pa vztrajanje na dokazano prežive- lem in odsluženem. Tudi razvoj novih iz- delkov, trgov, storitev je vedno posprem- ljeno z obilno dozo nezaupljivosti. Opustitev pozerske drže geodetske stro- ke pri njenem prestrukturiranju je eden te- meljnih pogojev, da bo proces stekel. 2. Kaj, kje in kako preobraziti geodezijo? Ob tem, ko smo kadrovsko razdrobljeni, smo večkrat tudi konceptualno (vsebin- sko) razslojeni. Ker ni nobenega integra- cijskega dejavnika, se razni pogledi ne konfrontirajo med seboj, zato tudi ni no- bene sinteze idej. Žal ne informacijskem 80 področju geodetska stroka nima bolj kon- sistentnega pristopa od projekta raziskav PIS sredi sedemdesetih let. Zato pa ima- mo danes na teoretskem področju pripra- vljenih kup "rešitev", medtem ko so realna tla še vedno oslinjeni prsti, ki prelistavajo geodetsko "banko podatkov", da najdejo iskano informacijo. Dokler geodetska stroka ne bo vzpostavi- la kritičnega in integrativnega prostora idej, bomo ostajali na kvazi akademski ra- vni tehnološkega prestrukturiranja. 3. Kdo nas bo popeljal v 21. stoletje? Vprašanje tehnološkega posodabljanja se prevečkrat ustavlja zgolj pri opremi, vsebi- ni, manj pa pri kadrih, čeprav so po mojem mnenju odločilen dejavnik, kajti le-ti vzpo- stavljajo take ali drugačne odnose in raz- mere, ki prestrukturiranje pospešujejo ali zavirajo. Cetudi bi sedanjo celotno sesta- vo Republiške geodetske uprave presadili v najmodernejše opremljeno okolje, bi bil učinek isti. Morda bi delovali še bolj nesre- čno kot sicer. Zavoljo stanja opisanega v točkah 1. in 2. pa se danes tudi neustrezni kadri počutijo razmeroma varno. še več, različne poti za dosego istega cilja (boj ra- zličnih konceptov) izrabljajo za dokaze, češ da je še preveč odprtih vprašanj, da bi jih lahko začeli izvajati v praksi. Medtem pa gre razvoj nesluteno naprej in geodezi- ja ostaja na njegovem obrobju. V 21. stoletje bodo geodezijo morali pope- ljati tisti kadri, ki jo bodo hoteli in znali teh- nološko preobraziti. Sicer bomo priča po- kopu slovenske geodezije v smislu druž- bene pomembnosti. Andrej Brvar Geodetski zavod SRS, Ljubljana Tov. Dalibor Radovan nam je poslal dopis z naslovom "ŠLAMPARIJA", s katerim nas je opozoril na napake v njegovem strokov- nem članku z naslovom "Avtomatizirano risanje nazornih in geometričnih kartograf- skih znakov", ki je bil objavljen v Geodet- skem vestniku št.1-2/88. Objavljamo dopis in ponovno strokovni članek (brez slik in li- terature). Obenem pa se avtorju opraviču­ jemo in upamo, da se kaj podobnega ne bo več pripetilo. "ŠLAMPARIJA" V prejšni številki Geodetskega vestnika (1-2/88) sem objavil strokovni članek z na- slovom "Avtomatizirano risanje nazornih in geometričnih kartografskih znakov" na straneh 19 do 24. Kljub temu, da je bil po- slani članek posnet na disketo in izpisan na matrični tiskalnik, se je v reviji pojavil zmazek z napačnimi slikami in z nič manj kot 45 napakami na štirih straneh. V angle- škem izvlečku so me celo proglasili za de- lavca Geodetskega zavoda. Ker napake v tekstu, ki jih v originalu ni bilo, ponekod naredijo vsebino članka nerazumljivo, jih želim objaviti na tem mestu. str.19 D odst.1 vrsta 8 "dajejo objektu" na- mesto "dajejo o objektu" str.19 D odst.1 vrsta 10 "katero koli" na- mesto "katerokoli" str.19 D odst.1 vrsta 15 "pogostojše" na- mesto "pogostejši" str.20 L odst.1 vrsta 17 "ni preobširen je pa" namesto "ni preobširen, je pa" str.20 L odst.2 vrsta 3 "v poštev" namesto "v upoštev" str.20 L odst.2 vrsta 6 "Med tem ko" na- mesto "Medtem, ko" str.20 L naslov "2. Princip koordinatnih" namesto "2. Princip kodiranih" str.20 L odst.3 vrsta 1 "koordinatnih zna- kov" namesto "kodiranih znakov" str.20 L odst.3 vrsta 5 "odrisa" namesto "obrisa" str.20 L odst.3 vrsta 14 "neglede" name- sto "ne glede" str.20 O odst.1 vrsta 3 "medseboj" name- sto "med seboj" str.20 D odst.1 vrsta 15 "izognermo" na- mesto "izognemo" str.20 D odst.1 vrsta 17 "koordinatnih šte- vilk" namesto "kodnih številk" str.20 D odst.1 vrsta 29 "katerij" namesto "katerih" str.20 D odst.2 vrsta 2 "skoraj vso krivuljo" namesto "skoraj vsako krivuljo" str.20 D odst.2 vrsta 3 "niti potrebno niti" namesto "niti potrebno, niti" str.22 L odst.1 vrsta 5 "za posameznimi znaki" namesto "za posamezni znak" str.22 L odst.1 vrsta 3 "direktnim vsto- pom" namesto "direktnim dostopom" str.22 L odst.3 vrsta 7 "mnogokratniku" znaki" namesto "za posamezni znak" str.22 L odst.1 vrsta 7 "poligon za poligon" namesto "poligon za poligonom" str.22 L odst.1 vrsta 12 "na večbarvnih se- paratih" namesto "na več barvnih separa- tih" str.22 L odst.2 vrsta 1 "dekoriranje" name- sto "dekodiranje" str.22 L odst.2 vrsta 3 "srddišču" namesto "središču" str.22 L odst.3 vrsta 7 "mnogokratniku" namesto mnogokotniku" str.22 L odst.3 vrsta 1 O "mnogokratnik" namesto "mnogokotnik" str.22 D odst.1 vrsta 1 "mnogokratnik" na- mesto "mnogokotnik" str.22 D odst.1 vrsta 6 "(resolucij)" name- sto "(resolucij)" str.22 D enačba "N = f(Dmax,R =" name- sto "N = f(Dmax,R) =" str.22 D odst.3 vrsta 6 "Razmere" name- sto "Razmerje" str.22 D odst.3 vrsta 7 "mnogokratnik" na- mesto "mnogokotnik" str.22 D odst.3 vrsta 8 "ki je izračunana 2R=2cm." namesto "ki je izračunano za 2R=2cm." str.22 D odst.3 vrsta 10 "mnogokratni- kom" namesto "mnogokotnikom" str.22 D odst.3 vrsta 11 "že za 16- kotnik" namesto "že 16-kotnik" str.22 D odst.4 vrsta 3 "občijano" namesto "običajno" str.22 D odst.4 vrsta 5 "da je optimalni" namesto "da optimalni" str.22 D odst.4 vrsta 9 "Promgramskemu" namesto "Programskemu" str.22 D naslov "rasterskem risalniku" na- mesto "rastrskem risalniku" str.23 L odst.1 vrsta 9 "barvnih spektrov" namesto "barvnih separatov" str.23 L odst.2 vrsta 2 "so najprej" name- sto "smo najprej" str.23 L odst.2 vrsta 3 "poenostavljenih va- riantah" namesto "poenostavljeni varianti" str .23 L odst.2 vrsta 6 "so programe" na- mesto "smo programe" 81 str.23 L odst.5 vrsta 4 "neustreza" name- sto "ne ustreza" str.23 L odst.5 vrsta 5 "zaradi zasedbe re- solucije" namesto "zaradi preslabe resolu- cije" str.23 D odst.3 vrsta 3 "prespects" name- sto "prospects" Slike: str.24 Nazorni znaki s slike 4 niso tisti, ki sem jih hotel objaviti. Slovenski izvleček: "oblikovano standardiziranega" namesto "oblikovno standardiziranega"Angleški iz- vleček: "Geodetski zavod SRS" namesto "Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo" Dalibor Radovan• AVTOMATIZIRANO RISANJE NAZORNIH IN GEOMETRIČNIH KARTOGRAFSKIH ZNAKOV 1. Osnovni principi uporabe Teoretična kartografija obravnava grafična komunikacijska sredstva glede na seman- tično sporočilo, ki ga posredujejo razli- čnim percipientom oziroma uporabnikom karte. Ena izmed takšnih kartografskih iz- raznih sredstev so tudi geometrični, na- zorni in slikovni kartografski znaki (Rojc 1986). Ostre ločnice med njimi ni. Geome- trični znaki dajejo o objektu prikazovanja najmanj informacij. Običajno ne vzbujajo asociacij na katerokoli njegovo lastnost, razen morda na velikost ali pomen. Sesta- vljeni so iz osnovnih geometričnih likov, struktura je popolnoma elementarna. V te- matski kartografiji se jim raje izognemo; pogostejši so v topografskih ključih npr. za označevanje geodetskih točk, pa še tam niso čisto geometrični. če geometri- čne like v kombinaciji z grafičnimi spre- menljivkami sestavimo tako, da nam per- 82 cepcija nastalega kartografskega znaka sproži asociacijo na objekt ali pojav, ki ga prikazuje (ponazarja), govorimo o nazor- nih znakih. Njih velikost, obliko in barvo moramo prilagajati starosti in izobrazbi uporbnikov karte, namenu karte, formal- nim in neformalnim standardom, ter mo- dernim trendom v grafičnem dizajnu. Spet druga skrajnost pa so slikovni znaki, ki predmet prikazovanja upodobijo detajlno s sličico in so zato večnoma uporabni le za en sam izbrani objekt. Primernejši so za karte, katerih uporabniki so kartograf- sko slabše izobraženi, ali kjer je zaželjena dodatna vizualna informacija zaradi lažje identifikacije objektov v naravi, npr. za po- membnejše stavbe na mestnih načrtih. Karto pa žal tudi preobremenjujejo. Postopek pozicioniranja in risanja karto- grafskih znakov na karte in načrte se v pri- meru množične izdelave izplača avtomati- zirati. Računalniško podprta kartografija za razliko od klasične teži predvsem k enostavnim in ekonomičnim rešitvam z majhno porabo računalniškega časa. če je uporaba omejena na nek izbran nabor znakov, risalni algoritem prilagajamo spe- cifičnim zahtevam ali pa celo za vsak znak posebej izdelamo podprogram. Ker so os- novne grafične operacije to je risanje črte, kroga, kvadrata ipd. običajno že sestavni del grafičnih paketov, se često zatečemo k uporabi geometričnih ali pa čim prepro- stejših nazornih znakov. Estetske zahteve so podrejene računalniškim. Kadar izbor znakov za konkretno aplikacijo ni preobši- ren, je pa stalen, lahko uporabimo tudi "menu" tehniko, tako da znak izbiramo prek grafične tablice. Univerzalni algoritmi se uporabljajo v pri- meru, ko želimo pogojni znak sami defini- rati, kar je večkrat primer v tematski karto- grafiji. Za zapletenejše nazorne znake je to najboljša rešitev, še posebno, če zahte- vamo rastriranje ali pa barvno separacijo. Med tem ko z geometričnimi znaki tu ni ni- kakršnih problemov, pa slikovni znaki za avtomatizacijo niso primerni. 2. Princip kodiranih znakov Princip kodiranih znakov je univerzalni po- stopek, s katerim lahko sami definiramo znak tako, da v obliki celoštevilčnih kod iz- razimo položaj ključnih točk obrisa in izbe- remo barvni separat, na katerem se bodo nahajale posamezne linije in ploskve zna- ka. Kodni zapis shranimo v knjižnici zna- kov. Ko se pojavi potreba po večkratnem risanju izbranega znaka, zapis prečitamo in dekodiramo, to je kode interpretiramo kot obodne koordinate in jakosti rastrov. Postopek je razviden iz diagrama poteka (Slika 1 ). Potrebna je ena sama inicializaci- ja oziroma dekodiranje za posamezni znak ne glede na število uporab! Znake kodiramo tako, da jih ročno vriše- mo v ustrezno gosto mrežo točk oziroma kvadratnih polj. Vsaka točka mreže ima svojo zaporedno številko, ki predstavlja kodo pozicije. Obodne točke povežemo med seboj z ravnimi ali krivimi črtami v od- visnosti od oblike znaka, potem pa začne­ mo s kodiranjem. Obris znaka definiramo s kodami pozicije, kodami za risanje krož- nih lokov in kodo za dvig peresa. S kodami pozicije označujemo začetne in končne točke risanja ravne linije ali krožnega loka. Vse krivulje, ki nastopajo v znaku, lahko namreč zaradi skromnih dimenzij brez strahu pred izgubo estetske vrednosti in natančnosti izrisa nadomestimo s krožni- mi loki. Loke je možno tudi medsebojno kombinirati, da se izognemo nepravilno- stim pri risanju krivulj z zelo variabilno za- krivljenostjo. V ta namen je potrebno ne- kaj kodnih številk prihraniti za oznake ra- zličnih vrst krožnih lokov, kot so npr.: - krog, podan z radijem in središčem; - polkrog v sourni ali protiurni smeri, po- dan z začetno in končno točko; - krožni lok v sourni ali protiurni smeri, po- dan s središčem ter začetno in končno točko; - krožni lok v sourni ali protiurni smeri, po- dan s tremi točkami na krožnici; - krožni lok med dvema daljicama, od ka- terih je vsaj ena tangenta loka; - krožni lok med daljico in točko (in obrat- no), kjer je daljica vedno tudi tangenta krožnice; - konkavni ali konveksni krožni lok med dvema točkama. S takšnim izborom lokov je možno skon- struirati praktično vsako krivuljo, zato do- datnih opcij ni niti potrebno niti ekonomi- čno uvajati. Ker je kartografski znak lahko sestavljen iz več ločenih poligonov in črt, je ena izmed kod rezervirana za dvig pere- sa in premik na naslednjo pozicijo. če želimo računalniško izrisane znake uporabiti za večbarvni tisk, moramo nari- sati ločeno štiri črno-bele originale za ru- meno, modro (cian), rdečo (magenta) in črno barvo. Ploskve znaka morajo biti na separatih ustrezno rastrirane. To doseže- mo z uvedbo dveh nadaljnih kodnih oznak, kjer prva označuje začetek in konec za- ključenega poligona, ki bo rastriran in dru- ga jakosti rastrov za ploskve ter izbiro bar- ve za linije. Vsa kodna navodila v obliki števil zapiše- mo na datoteko za arhiviranje z direktnim dostopom (knjižnica), kjer se nahaja po- ljubno število znakov. Prva cifra pomeni število kod, ki slede za posamezni znak in običajno ni večja od 50. Kode nanizamo po vrsti: črto za črto, poligon za poligo- nom, tako kot bi risali ročno. Namen takš- nega shranjevanja znakov je večkratna uporaba in sicer: - na različnih pozicijah na karti, - na večbarvnih separatih iste karte, - na različnih kartah. Zahtevi po uporabi znaka sledi dekodira- nje v inicialni koordinatni sistem z izhodiš- čem v središču znaka. Sistem je poljuben, vendar enoten za vse znake, kajti konkret- no pozicijo, velikost in zasuk dobimo s transformacijo iz tega sistema v sistem karte oziroma barvnega separata. 3. Optimizacija risanja znakov Ekonomičnost in hitrost risanja relativno kompliciranih znakov je odvisna od števila krožnih lokov, iz katerih je sestavljen obod. Vsak krožni lok moramo namreč aproksimirati z dovolj kratkimi daljicami ta- ko natančno, da bo razlika med krožnico in nastalim včrtanim mnogokotnikom pod pragom čitljivosti. Ker s povečanjem števi- la stranic povečujemo tudi računski čas, je priporočljivo izbrati mnogokotnik tako, da bo višina krožnega odseka Dmax nad stra- nico AB ravno enaka pragu čitljivosti (Slika 2). Optimalni mnogokotnik določimo: - iz izkušenj s testnimi izrisi, - računsko glede na velikost in geometrijo 83 lika (večji znak potrebuje večje število stranic za aproksimacijo loka), - iz podatka o natančnosti (resoluciji) risal- ne naprave (boljša resolucija zahteva več­ je število stranic mnogokotnika). Enačbo za število ogljišč mnogokotnika iz- vedemo iz Slike 2: Radij R krožnega loka je znan, višino krož- nega odseka Dmax pa izbiramo kot kriterij sami. Običajno zanjo privzamemo kar vrednost resolucije risalnika, za rastrski ri- salnik Versatec (glej naslednje poglavje) npr. Dmax= 0,127 mm. Razmerje med ve- likostjo kriterija in posameznimi mnogoko- tniki je prikazano v Tabeli 1, ki je izračuna­ na za 2R = 2 cm. Pri tej velikosti krožnice je za približek z mnogokotnikom za risal- nik Versatec dovolj dober že šestnajstko- tnik, seveda pa so znaki le izjemoma tako veliki. Ugotovljeno je bilo tudi, da skupno število točk, ki sestavljajo obod, narašča približno linearno z velikostjo znaka. V praksi nastopa isti znak na karti v več ra- zličnih velikostih. Optimalnega števila točk za vsako velikost posebej se običajno ne izplača iskati, zato lahko postopamo tako, da optimalni "N" izvedemo samo za naj- večji znak tega tipa, ta pa bo veljal tudi za manjše. Tak postopek je seveda optima- len le za približno enako velike znake. Pro- gramskemu modulu za inicializacijo mora- mo dodati parametre maksimalne velikosti Hmax za vsak uporabljeni znak, zgornjo enačbo pa prirediti tako, da bo N=f(Hmax, R). 4. Testiranje risanja nazornih kartografskih znakov na rastrskem risalniku Programska oprema za risanje kartograf- skih znakov je sestavljena iz medsebojno povezanih modulov za naslednje naloge: - inicializacijo obodnih koordinat, - pozicioniranje in izris znaka, - izračun različnih vrst krožnih lokov, - inicializacijo ratsrov za izdelavo barvnih separatov. Algoritmi so bili prvotno izdelani in preiz- kušeni na Inštitutu za geodezijo in fotogra- metrijo v poenostavljeni varianti, ki dovo- ljuje samo uporabo ravnih črt za sestavlja- 84 nja obrisa znaka (Rozman 1982, 1983, 1984). Kasneje so bili programi razširjeni še z možnostjo uporabe krožnih lokov (Radovan 1986, 1987). Slika 3 prikazuje testni izris barvnih sepa- ratov z rumeno (1), modro (2), rdečo (3) in črno (4) barvo. Separat za rdečo je zaradi pravilnega prekrivanja rastrov vedno zaro- tiran za 315 stopinj. Glede na izkušnje IGF v turistični karto- grafiji, kjer nastopa veliko število različnih nazornih znakov, smo se odločili izrisati set črnobelih znakov s standardiziranim dizajnom v štirih velikostih: 0,3; 0,5; 1 in 2 cm. Iz Slike 4 je razvidno, da so izbrani primer- ki natančen posnetek ročno izdelanih, vendar pa velikost 0,3 cm, ki je običajna za te znake, ne ustreza več natančnosti in estetskim kriterijem zaradi preslabe reso- lucije elektrostatičnega risalnika Versatec, na katerem je bilo izvedeno testiranje in ki je povezan z računalnikom DEC-20 na URC. 5. Zaključek Ker so bili namerno izbrani najbolj kompli- cirani znaki, bi kazalo za avtomatizirano ri- sanje nekoliko poenostaviti detajle pred- vsem pri tistih, ki so rastrirani, še elegant- neje pa bi bilo seveda uporabiti boljši risal- nik, s katerim pa ne razpolagamo. žal se z interaktivnim pozicioniranjem ni- smo utegnili ukvarjati, kar pa je gotovo končni, operativni cilj razvoja takšne pro- gramske opreme, ki je običajno le inte- gralni del geografskih informacijskih siste- mov. IN MEMORIAM !VAN GOLOREJ V geodetski stroki se je odprla nova vrzel: izgubila je izkušenega strokovnjaka, zna- nega in priznanega v širši in ožji domovini ter v evropskem prostoru. Uveljavil se je predvsem na področju fotogrametrije - nove, sodobne tehnologije hitrega in ek- saktnega pridobivanja in obdelave poda- tkov za načrte, karte, registre in duge evi- dence geodetske službe. Ko je Ivan Golorej 13. januarja praznoval 68. rojstni dan še nismo mogli verjeti, da ga bo zahrbtna bolezen strla že 25. januar- ja. Prav do zadnjih dni se je - kot bi imel pred seboj še dolga plodna leta dela - iz- redno zanimal za nadaljnji razvoj geodet- ske službe, za nove tehnologije, za razvoj- ne programe, za ustavne dopolnitve ... Zaoral je ledino na področju fotogrametri- je že v zgodnjih petdesetih letih, ko je bila tudi v svetu še v povojih. Izpopolnjeval se je na seminarjih v tujini, znanje jezikov pa mu je omogočalo spremljanje tuje literatu- re. Vsa nova znanja in spoznanja je s prefi- njenim strokovnim čutom presajal na do- mača tla. že v šestdesetih letih je bila slo- venska operativa opremljena s sodobnim znanjem, in tehnologijo: fotogrametriji je utrl pot, ki je danes v geodetski službi ne- pogrešljiva. Približno polovico svoje delovne dobe je delal v neposredni ge0detski operativi, po- lovico pa v upravni službi. Povsod pa je svoje bogato znanje in izkušnje radodarno prenašal na svoje sodelavce, študente in dijake. Vsi, s katerimi je sodeloval, ga ce- nimo tako zaradi bogatega znanja kot iz- rednih človeških lastnosti: vsakemu je bil prijatelj, vsakemu je rad pomagal. Vseskozi je bil izredno aktiven član Zveze geodetov Slovenije: dva mandata pod- predsednik, dva predsednik, vrsto let pa član predsedstva in urednik strokovnega glasila - Geodetskega vestnika. Organizi- ral je več strokovnih posvetov in na njih z referati aktivno sodeloval. Kot član pred- sedstva Zveze geodetov Jugoslavije se je udeležil več mednarodnih simpozijev, kon- ferenc in zanje pripravil nekaj odmevnih referatov. Neprecenljive in trajne pa so njegove za- sluge pri pripravi večjezičnega geodetske- ga slovarja, ki ga je Zveza geodetov Jugo- slavije izdala leta 1980. V njem je po več­ letnem požrtvovalnem delu utemeljil slo- vensko geodetsko strokovno izrazoslovje. Bil je zaslužni član slovenske in zvezne strokovne organizacije, za svoje delo pa je dobil še več drugih priznanj. Ivan Golorej je bil človek, ki se nikomur ni mogel zameriti, ki je z vsakim hitro našel stik: poln znanja in izkušenj, takoj pripra- vljen pomagati kot strokovnjak ali ali kot človek, v vsakem trenutku vsakomur na voljo! Z izrednim strokovnimi in človeškimi lastnostmi si je pridobil mnogo prijateljev, ki ga bomo ohranili v trajnem spominu. Peter Svetik 85 BELEŽKE BELEŽKE BELEŽKE UDK 528.46 Meritve zaradi napredka v kmetijstvu AVBELJ, Jože URH, Janez 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS UPORABA RAČUNALNIKOV V KOMASA- CIJSKEM POSTOPKU Geodetski vestnik, Ljubljana, 32(1988)3-4, str.5 sl.2 Referat na 21. geod. dnevu V članku so podane osnovne značilnosti uporabe računalnikov pri izvajanju koma- sacij. M. Vugrin UDK 528.46 Measurements for rising progress in agri- culture AVBELJ, Jože URH, Janez 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS COMPUTER SUPPORTED LANO CONSO- LIDATION Geodetski vestnik, Ljubljana, 32(1988)3-4, p.5,fig.2 Paper presented at 21. Professional Me- eting of Surveyors In the article, the main features of compu- ter support in land consolidation procedu- res are described. M. Vugrin UDK 528.001.4 Geodezija, vidik priprave-raziskave ČRNIVEC, Miroslav 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS PROBLEMI GEODETSKEGA RAZISKO- VALNEGA DELA V SLOVENIJI Geodetski vestnik, Ljubljana, 32(1988)3-4, str.3 Referat na 21. geod. dnevu V članku je podan pregled raziskovalnega dela, položaj raziskovalnega dela in bodo- če usmeritve. M. Vugrin UDK 528.001.4 Geodesy, aspect of preparing - researc- hes ČRNIVEC, Miroslav 61 000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS PROBLEMS OF GEODETIC RESEARCHING WORK IN SR SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 32( 1988)3-4, p.3 Paper presented at 21. Professional Me- eting of Surveyors A review of researching work and its posi- tion is given. Further development directi- ons are presented. M. Vugrin UDK 519.72+528.45 Teorija informacij, mestna izmera JELENC, Marijan VIDMAR, Tone 61 000 Ljubljana, YU, ZIL TOZD Urbanizem LUZ Ljubljana INFORMACIJSKI SISTEM SKLADA STAVBNIH ZEMLJIŠČ ZA POTREBE GO- SPODARJENJA S STAVBNIMI ZEMLJIŠČI Geodetski vestnik, Ljubljana, 32(1988)3-4, str. 19, sl. 11 V članku je obdelan informacijski .sistem stavbnih zemljišč. Opisane so grafične in administrativne baze podatkov. M. Vugrin UDK 519.72+528.45 lnformation theory, town surwey JELENC, Marijan VIDMAR, Tone 61 000 Ljubljana, YU, ZIL TOZD Urbanizem LUZ Ljubljana BUILDING GROUND FUND INFORMATI- ON SYSTEM FOR THE NEEDS OF MANA- GING WITH BUILDING GROUNDS Geodetski vestnik, Ljubljana, 32(1988)3-4, p.19,fig.11 The article deals with building ground in- formation system. Graphical and admini- strative data bases are described. M. Vugrin