219. številka. Ljubljana, v ponedeljek 25. septembra. XXVI. leto, 1893. SLOVEMSKI MARflBL Ichaja vsak dan aveCer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstr o-ogersk e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesce, po 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni stvo je na Kongresnem trgu St. 12. U p r h v n i A t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Narodno gledališče hočemo! Zdravo deblo mora roditi cvet in sad; in rekli bi, da, kakor se bere zdravje našemu narodu na licu, tako bo zdrava in blagoslovljena vBa njegova podjetja, ki jih rodi čista neskaljena narodnost in ona dobrodejna treznost, lastna le narodom, dviga -jočim se iz dolgega trpljenja. Na mejah slovenske zemlje se Se vedno bfio ljuti boj za narodni obstanek, ali v našem središču, v beli Ljubljani, priborili smo si vsaj toliko miru, da zamoremo v njej graditi trdnjave narodno omike in olike. „Družba bv. Cirila in Metoda", „Na rodni Dom", „Radogoj", to bo spomeniki duševnega našega napredka, katerih se veselimo mi in katere spoštovati se bodo učili tudi naši nasprotniki. Toda v srcu naše domovine dviga se v zadnjih letih drugo narodno podjetje, polagoma ali čvrsto in krepko — to je narodno gledališče! Gledališče — ta beseda ima v sebi neko čudno moč. Življenje in umetnost, poezijo in resničoobt, vse to zliva in spaja — gledališče z nevidno vez o, in to upliva tako mogočno na človeško srce, da se temu uplivu ne more uihče odtegniti. To j** ona tajna sila, ki govori z odra in ta sila je velesila v državah umetnoBtij. Zatorej so vbj narodi, stari in mladi, hrepeneči po umetnosti in omiki, oklenili se gledališča, vedoč, da nikjer ne govori umetnost tako glasno in globoko v ljudstvo, nego na odru, in tako je postalo gledališče narodna stvar, vir narodne omike. Da so drugi narodi na svojem odru poznali le svoj jezik, zdi se vsakemu naravno. Le pri nas na Slovenskem to ni bilo naravno in zatorej je zgodovina slovenskega gledališča tako trnjeva do današnjega dne, da se čudom čudimo, ko prebiramo liste te zgodovine. ' Ljudstvo naše samo, v svojem zdravem mišljenji je vedno težilo za materinim jezikom tudi na odru. Ž« leta 1806 vedel je nemški glumač Scholz, da se bode prikupil Ljubljanskemu občinstvu najbolj LISTEK. Nevesta našega časa. (Češki spisal Ford. Sehuls; preložil Vin k o.) V prvem nadstropji kroBtiega novega doma na VaclavBkem trgu stanoval je že peti mesec stav binski mojster Svil&k. Prav za prav je tam stanovala njegova soproga in jedina hči Leonora; kajti zavzemali so največji in najlepši del stanovanja, salon, jedilnico in še dve krasni sobi v pročelji z razgledom na trg, poleg tega pa dve Bpalnici v desnem krilu na dvorišči. Stavbinski mojster pa je imel zase v levem krilu za kuhinjo, dvema sobama za posle in jedilno shrambo prav na konci hodnika le majhno pobeljeno Bobico z dvema oknoma na sosednje vrte. Gospa njegova odločila je pri razdeljevanji stanovanja, da za njegovo risanje ni nikjer lepše svetlobe in da bode imel tukaj tudi popolno tihoto, katere mu je vedno treba pri njegovih delih. Nekoliko stavbenih načrtov, obešenih po stenah, Bredi sobo dolga miza od mehkega, neoglajene^a lesa, pokrita z raznimi risarijsmi, proračuni, ravnili s slovensko besedo in naznanil je svojo benefico slovenski, — igral pa nemški...... Vender si je slovenska beseda priborila uhod tudi na oder in takrat se je tresla stara gledališka koliba LiublJRnska od narodnega navdušenja. Take prilike bile so začetkoma le redke, le iskrilo se je sem in tja. Le počasi prišlo je v Btarem Ljubljanskem gledališču do rednih slovenskih predstav. A staro naše gledališče bil je kraj, Bkjer nas ljubili niBo — le trpeli", kakor toži prolog pri otvoritvi našega novega gledališča. Naravna sila naše narodnosti pa dala se je zatreti le, dokler je ležala v okovib. Komaj se je otvnril novi, krasni hram, kjer ne kraljuje več nemška mora starega gledališta — začelo se je daniti. Požrtvovalnost in neumornoit naših igralcev dvignila je v jednem letu z največjimi težavami slovensko gledališče Ha vredno stopinjo — stalnega narodnega gledališča in našlo se je tudi rodoljubno občinstvo, katero je zvesto podpiralo narodno stvar. Drami pridružila se je op er a in lanska gledališka doba končala se je sijajno in zmagovalno. Danes imamo sicer še staro „Dramatično društvo" — za njim pa vstaja „Narodno gledališče", kakor g i že imajo alovauaki naši bratje in kakor smo si je želeli, kakor smo je sanjali toliko let. Sedaj, ko se prične nova gledališka sezona, odpira se nam novodobno urejena drama, obeta se nam opera, kakor je Ljubljana Še imela ni. Zadoščenje nas navdaja, da trud ni bil zaman in da mora prodreti taka narodna stvar, ki je od prvih jedna najprvth. Prepričani smo, da ima tudi narodno naše občinstvo oči in srce. Naroden greh bi bil, ako ne podpiramo takega podjetja, kakor je slovensko gledališče Narodna dolžnost je, da varujemo skrbno slovenskega gledališča cvet, da doživimo njega sad. Oni, kateri so pretečeno sezono podpirali BlovenBko gledališče, ki so mu ostali zvesti, ne da bi slušali Birenska vabila tuje muze — danes jim gotovo ni več žal, njim gre zasluga, da je narodna umetnost storila velik korak naprej. Nadejamo se, da se bode število prijateljev Pestili, 8kledicami s posušenim tu'em in nekolikimi svinčniki; v jednem kotu poleg peči deska z napetim papirjem; v drugem mej vrati in oknom nizka železna postelja z zelenim pogrinjalotn in jeduo blazino, na jednem gladkem hrastovem stolu meden svečnik z dogorelo svečo in nekolikimi užigalicami, na drugem nekaj knjig, tretja brez naslonjala pomakne na pod mizo; to je vsa oprava graditeljeve pisarne in zajedno stanovanja njegovega. Čisto drugače opravljeni so bili sprednji prostori. V nobeui knežji palači ne bi moglo biti večje krasote, uliusnejše bliščobe, uzoruejše elegance. Mize in mizice, naslonjači in tabureti, otomane in stoli, skrinje in zrcala, viseče svetilnice, zasloni, portijere, preproge, slike, leve . . . vse po najnovejši modi in od najlepšega blaga. Razven tega košarice svežih cvetic, alabastrove in bronzove sohe>, dragocen piano, krasna kletka s papigo in množica tiste svetiš drobnjave od kristala, zlata, mramorja, slonovine, toli neizogibne v novodobnih Balonih: vse to je dajalo vsej opravi neko posebno dražest in poetičnost. Videlo se je, da je tu vladal razum, zveden v pravilih najdovršenejše elegance. Prijetna vonjava je napolnovala te čarokrasne, prikupujoče se prostore. našega odra letos pomnožilo, da bodo oni, kateri so do sedaj še dvomili, izprevideli, da je bodočnost našega gledališča le slovensko narodno gledališče. Zatorej poživljamo vse narodno prebivalstvo našega mesta, kateremu je sveta narodnost in narodna umetnost, da podpira naše gledališče. Le še nekaj let, le še nekaj napora in ladja slovenskega gledališča se bode častno zibala na gledališkem morju. Vse je odvisno od narodnega čuta občinstva in od zanimanja za domačo umetnost. Treba se je le odreči starim razvadam in tujemu jarmu in imeli bodemo dobro in cvetoče narodno gledališče, imeli je bodemo, ako je le hočemo. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 25. septembra. Dezelnozborsfca volitev v Istri, Minoli teden vršila se je za mestno skupino Poreško volitev deželnega poslancu. Slovani se te volitve niso udeležili in vsled tega je bil izvoljen kandidat lahonske „Societa, politica iBtriana", državni poslanec dr. Matevž Bartol i z 80 glasovi. Ta okraj je že nd nekdaj v lahonBkih rokab. Državni zbor. Dne 10. oktobra se snide najbrž državni zbor. Taafte skliče baje pred sestankom državnega zbora voditelje velikih strank na posvetovanje glede" izjemnega stanja v Pragi. Ta vest je povod, da so listi zopet jeli pretresati vprašanje, kako bodo glasovale posamne stranke. Poljaki, to se splošno priznava, so pridobljeni za vlado in Če .Novva Reforma" zahteva, naj poljski poslanci glasujejo zoper vlado in njene izjemne naredbe, so to samo brumne želje. Levičarji so v veliki zadregi. aWiener Al I g. Zeitung" spominja Plenerja na neki njegov govor, v katerem je odločno obsodil porabo izjemnih naredeb in slovesno izjavil, da bi on takim naredbam nikdar ne privolil. Rečeni liat dokazuje logično in premišljeno, da je Plener vezan, ter ne more glasovati za vladno predlogo, če neče samega sebe kompromitirati. Dasi je to dokazovanje res dobro, vender ni upanja, da bi ostal Plener mož beseda. Dunajski doj>isnik „Politike" pravi, da se bo levica, v kateri še ni nastala jedinost glede vladne naredbe, pač dolgo Kadar je jutranje solnce posvetilo semkaj, navdala je vse stoterna mičnost; kadar pa je še domača hči, gospodična Leonora, Btopila semkaj, bila je pravljica gotova. Še le njen pojav je dajal vsej okolici pravo življenje in čarobnost. Na prvi pogled je bilo jasno, da je tako divua krasota, tako skladna, vitka, vele-častna postava osemnaJBtletne devojke tukaj v svojem kraljestvu, da jej razven cvetočega vrta ni nobena okolica dovolj dostojna in primerna. Naj je počivala v pružnem atlasovera naslonjaču, ali lahkih korakov stopala preko mehkih preprog, ali prebirala tipke miloglasnega klavirja, gospodična Leouora je bila vsikdar v najslikovitejšem soglasji s krasno, gizdavo okolico svojo. Vsak njen ukret, vsak pogled, vsak smehljaj je pričal, da ve, kaj gospoBki opravljeno stanovanje zahteva od svojega stanovalca, da so jej znane vse tajnosti elegance in mode. Tudi njena vnanjost od česanja bujnih kosta-njastih las, pa do fine obutali z visokimi petami je bila v popolnem soglasji z opravo stanovanja in njeno milino. Blago, barve in kroj njene okleke, vse po najnovejšem pariškem kroji . . . Dil je mrzel dan v decembru. Solnce od jutra ni moglo prodreti goste megle, ki ue je iz težkih Bensdorp-ov holandski kakao izboren, zdrav Ljcl red-iler^. se do"bi^rsi vseh. špecerijslcaJb. in delilsa/tesm-ilki. trgovinah.. (947—2) Neobhodno potrebno za vsako gospodinjstvo je Kathreiner-jeva Kneipp-ova slatina kava z ukusom bobove kave. Ta kava ima zase nedoseženo prednost, da se zamore odreći ^ kvarnemu uživanju nemefiane ali z surogati mešane bobove kave in da je moć prirediti mnog<» NlndiivJA , pol.-g tega Mlruve|£o in t« < n«'j>.o kavo. — NeprckoštMiit kot priuicMek. k iim-vndnl bobovi kavi. (417-23) Priporoča se zlasti za gospe, otroke in bolnike Osobito ao je čuvati Klubih poBiicmovanj. I>ublv» ne p«m'm«mI — kile po £5 kr. ¥ Hotel Arko v Ribnici. Bobra restavracija, 5 minut od toloflvora. Priznano dobra kuhinja, zaloga dobrih vin in pive. Cenene sobe. HIn«4;iv k vHuloMiiu ■» ImI.ii. ri'a iiotd se eventnveltio ludi profiti. \W wwwwwwwwwwwwwwwwwwwww v w w v F w ir Licitacija lož. V 8vrbo »ukupne oddaje lož v deželnem gledullšei za s«-/oii<» I s<»:{ «) | vrnila He bo [icitacja v torek dne 26. septembra 1893. 1. v gledališči in sicer dopolnil ne ol» I O. uri za nemiike, popoln«! ne ob '■ uri |»h x» ilOTenike predstave. Dražb^ni pogoii so razgrnjeni na vpogled v deželni pomočni pisarni mej 11. m 12 uro dopoludne. ZDeželr^i o^.Toor fcra-rs-jsl^i v Ljubljani, dne 19. aeptembra 1893. (963—2) Bafli preselitve tamnoseste olirti razprodajam e-vcjo prelile© iz"bomo zalogro 1 nagrobnih spomenikov §J za polovico ceneje, nego vsak drugi kamnosek. Ignacij Čamcrnik seriuj poli'K Hie*ar*l4.eg;« iiio*1li v l,jiil»l.jttiii. potem (911 — 1; Poljske ulice štev. 49, nasproti učiteljišču. # ########### # | Učne knjige za gimnazije in ljudske sole in vse druge šolske potrebščine m # „ Dijaški koledar,., w prodaja Anton Zagorjafflt # knjigotržec m W v Ljubljani, v Zvezdi št 7. m 2STa.ro611a. na 1 zastirala [rouleanxl in veternice | zaluzile | 5 ^ so vzprujemajo (970—l) I v trgovini s šivalnimi stroji in drobnjavo I Frana Detter-ja v I Jiililjiiiii, nt% S111 trgu *i. 1 • Poštena roba in nizke cene. — Obilo uzorcev je na vpogled. Ces. ti. avstrijske tone železnice. železniške proge L j ubij a na - Koče v j e. Proga Ljubljana-Kočevje dolenjskih železnic s nontajami oziroma postajališči: Liubl|aua dol. tal., Lavrica (pontaialiAče), Skofl; ca, Sinarn*1, Grosuplje, Predole (postajališče), ČuSperk, Dohrepolje, Velike Lašče, Ortnok, Ribnica, Stara Cerkev (po*taiali5Če), Kočevie m Kočevje (premogovo skladiftče) izročila bode se občnemu prometu Pri tem otvorijo se poRtaje Ljubljana dol. žel., Škotlj ca, Šmarije, Grosuplje, ĆuSperk, Dobrćpolje, Velike Lašče, Ortnek, R bnira in Kočevje splošnemu prometu, postajališča: Lavrica, Predole in Stara Cerkev osebnemu in pratežnemu prometu in konečno skladišče Kočevje v skladanje premoga. Na Dunaji, dne 20. septembra 1893. <12—205) C. kr. glavno ravnateljstvo avstr. drž. železnic. l«iWIMflMM F. Wisian sedlar v Ljubljani, Rimska cesta Čl 11 priporoča svojo zalogo gotovih „lanđauerjev", koleselnov in na pol pokritih voz in izdeluje vsa v njegovo stroko spadajoča dela po najlepšem slogu tu nizki ceni. (768—-9) pran Vsi stroji za kmetijstvo vinarstvo in moštarstvo! Mlatilnice, vitle, trieure čistilne mline za žito rezulntae wa\ krmo aamodelnjočo aparate proti peronospori tlaeilniee za vino tlačilnice za sadje mline za sadje predmete za kleti, sesalnice za vse namene, kakor v obče: vse stroje za kmetijstvo, vinarstvo in moštarstvo razpošilja v najnovejših, najboljših konstrukcijah IG. HELLER, DUNAJ MT 2/2 Fraterstrasse Nr 78 Bogato iliiHtrovani kittulogi v nemftkein in Blovenskem jeziku zastonj in (4»>tt 14) iMiHininr prosto. (17 — 13) Najkulantnejši pogoji. — Jamstvo. — Stroji se dajo na poskušnjo. Cene so se znova znižale! Mnpovalcem znaten popust! lzdcjatilj in odgovorni urednik: Josip Nolli. Lastnini is tisk „Narodne Tiskarne". ustavljala in branil«, naposled pa da bo brezpogojno pritrdila, ker bi sicer grof Taafie razpustil državni zbor, to pa bi bil za levico tako grozen udarec, da bi rajše žrtvovala ves svoj program nego se izpostavila tej eventuvalnosti. Češke novice. Članki, katere je „prijatelj češkega naroda" priobčil v Dunajskem „Vaterlandu", obudili so precejšnje, dasi nezasluženo zanimanje. Ta izborni priiatelj Čehov dokazuje, da je bil češki narod pred 50 leti de slab kakor muha, da je bilo tedaj na Češkem de vse nemško, da je bila tedaj najsmelejši želja Čehov jezikovna ravnopravnost. Sa leta 1862 da je gospodovala v deželnem zboru nemščina, itd. itd. To bodi po člankarjevem mnenji dokaz, da nimajo Ćehi uzroka, biti nezadovoljni s Hvojiin položajem, pač pa da so Nemci po vsej pravici vznemirjeni. Češka opozicija je greh. Čebi bi morali Bogu hvaležni biti, da so to dosegli, kar imajo, ne pa Nemce dražiti s češkimi tablicami. — To modrovanje prijatelja češkega naroda snuje se na napačno premiso, da so Slovani državljani druge \rate in za to jo odbijajo češki listi in samo nemški listi je fruktificirajo zoper Čebe. Da bi to ne prevarilo kakega lahkovernega bralca, bodi povedano, da je baron Helfert, pisatelj teb člankov bil državni tajnik za časa Bacha, da je ie I. 1848 v brošuri „Oesterreicb und die Nationalitaten" pobijal teženje za ravnopravnostjo Slovanov z Nemci in da nima nič upliva na češke veleposestnike. Torej je vse razkladanje plemenitega barona brez realne vednosti. — „Čaa" je v sobotni Številki zopet ostro napadel radikalne Mladočehe in skoro bi rekli, da je navidezno poravnano nasprotstvo mej radikalci in realisti zopet se razvnelo z novo močjo. — V soboto zaprla je policija sina drž. poslanca Sokola, ker je obdolžen veleizdajskih agitacij in razžaljeuja velečanatva. Dunajski anarhisti. Dunajska policija zaprla je te dni 14 nevarnih anarhistov, katere je že dolgo zasledovala in lovila a doslej brez uspeha. O raznih prilikah razširjali so se na Dunaji tiskovine veleizdajske vsebine tiskane brez dvoma v taini tiskarni. Vrh tega so anarhisti izdelovali tudi razna razstreliva najbrž za kak atentat. Iz spisov, najdenih pri prijetih zlikovcih, je vidno, da bo bili v zvezi tudi z Londonskimi anarhisti. Priprti anarhisti so vsi nemške narodnosti in policiji znani kot fanatičui nasprotniki veljavnega socijalnega reda. Viianjo države. 11 usko brodovJe na Francoskem. Blizu Niče leži malo prijazno mestece Ville-franche, čegar prebivalstvo s« pripravlja za sijajen vzprejem ruskega brodovja. Ali pojdejo ruske ladje tudi v Marseille, flo ni gotovo, t Villefrancbe pa pridejo gotovo, ker je tukaj že veliko let nekaka postaja ruske mornarice. Že pred leti, baje še za Časa, ko je bila Niča last Pijemonta, vzela je Rusija precejšen tereu v zakup in napravila tu skla-dišča za premog in živila, potem kovačnico in pe-karijo, da celo bolnico za silo. Tu ima torej Rusija že zavetišče kakor v Pireju in če želi napraviti še drugje postajo, je to le dokaz, da ima v Sredozemskem morju posebne namene. Angleški parlament. Letos je angleški parlament zboroval celo poletje in šele sedaj, odobrivši državni proračun, za* čela so se zanj počitnice, ki pa bodo le malo časa trajale, le do 9. novembra Toda tudi ta presledek ne bo potekel brez važnih političnih enuncijacij. GladBtone stopi v kratkem pred svoje volilce, in da oblakov spuščala na zemljo. Ne dolgo p opol ud ne" se je pričelo pjpolnoma temueti. Stavbinski mojster, visoka, suha postava s po-starnim, mračnim obrazom, stal je pri oknu svoje sobe, katero je peščica dogorelega oglja v razpokani peči razsvet'jevala le jako nedostatno. Opiraje upadle, mrzlično leskeče se oči preko pustega vrta v na sprotne strehe, pod katerimi se je tu pa tam že kazala svetloba svetiloična, pritiskal je čelo na oknov okvir, kot bi teže njegove že ne mogel več držati po konci. Koščeni roki sta ho pri tem igrali z dolgim motvozom, ki je imel na jednem kunci privezan moden obroček. Skladali sta ga v dve gubi, napenjali ga, kot bi hoteli poskušati njegovo moč, potegovali drugi konec skozi obroček, delajoč veliko pentljo, da bi bilo lahko glavo vtakniti Bkozi njo . . . Iz praij se mu izvije globok bolesten vzdih, veliko telo se strese do najmanjše žile. Glava se dvigne in oči se upro v poprečni oknov okvir, h kateremu se ta hip dvigneta roki. Oprimeta se ga krčevito, zajedno pa Be mu kolena ušibu in noge se odtrgajo od tal. „Vsega je dovolj", veli stavbinski moJBter z votlim, groznim glaBom, zopet vleče motvoz skozi tresoče se prste ter bo zagleda doli v nekaj dreves, ki bo bila videti kot posladkorjene velike metle. (Dalje prih.) bo njegov govor eminentno politične važnosti, o tem ni dvomiti. Še predno pa bo Gladstone pojasnil notranji in unanji položaj Anglije in formuliral Bvoje načrte in namene za bodočnost, čul bode tudi glas irskih voditeljev. Irska narodna federacija sklicala je na dan 16. t m. občni zbor, da se posvetuje u politični situvaciji, nastali vsled odklonitve home rule predloge v perski zbornici. Irci se pripravljajo za veliuanHk odpor, ko bi home rule ne obveljala tudi drugič. Konservativni angleški listi pravijo, da je nadšuof VValsh tajno odpotoval v Ameriko, da mej ondotno duhovščino nabere zadostnih sredite v za nadalojo agitacijo. Dopisi. Iz Ptuja, 23. septembra. [Izv. dop.] (O tiho d n i c a gOBp. okrajnega sodnika Antona Klobučarja.) V četrtek zvečer dno 21. t. m. zbrali so se v „Narodnem domu" rodoljubi vseh Btanov iz Ptuja, okolice in mnogo zunanjih odličnih slovenskih mož iz Šmarija, Središča, Ormoža, Sv. Urbana v Slov. Gor. in s Huma, da osebno čestitajo in Be poslove od velecenjenega gosp. Antona Klobučarja, novoimenovanoga c. kr. okrajnega sodnika v Trebnjem na Kranjskem. Lepo število 45 odličnih prijateljev in častilcev slavljenčevih brez razlike stanu bila je zgovorna priča in sijajni dokaz, kako vedo ceniti neprecenljive zasluge od-hodnikove za PtuJBke Slovence sploh in za slovensko uradovanje posebe, koliko ljubezni in spoštovanja si je pridobil v dolgi ddbi 14letnega tukajšnjega službovanja in delovanja. Pri odhodnici so bili častno zastopani duhovski, advokatski, notarski, uradniški, meščanski, učiteljski, trgovski, obrtniški in kmetski stan. Zlasti nas je vzradostila četvorica prisotnih duhovnikov, izinej katerih sta dva v zanesenih besedah proslavljala gosp. okrajnega sodnika kot uzornega, nepristranskega uradnika in požrtvovalnega rodoljuba, kažočega rodoljubje in ljubezen do Bvojega rodu v dejanji, ne pa s praznimi besedami, izrekla vročo željo, da bi mnogo takšnih uradnikov Slovencem naklonila nebesa. Vrsto napitnic odhodniku v slovo pričel je predsednik Ptujske čitalnice g. Anton Gregorič, poudarjajoč, da izgubi Ptujska čitalnica dičnega uda, „Narodni dom" krepek steber in najzvestejšega obiskovalca, Ptujski Bodoijski okraj temeljitega in vest nega uradnika, Ptujski Slovenci neugnanega, odločnega in požrtvovalnega rodoljuba, ki je v dejanji pokazal in kaže, da je c. kr. uradnik lahko zajedno vzgleden uradnik in dober Slovenec. Čestita gosp. sodniku na njegovem odlikovanji, čestita kranjskim Slovencem, osobito Trebanjčanom, na pridobitvi tako vrlega moža-sodoika, želeč, naj ga Bog živi mnoga leta slovenskemu narodu v čast in korist in naj bi se kmalu vrnil uradovat mej svoje ožje rojake na Spodnji Štajer. Ostali govorniki omenjali so v svojih zdravicah odhodnika blago srce zlasti do slovenske učeče se mladine, za katero je vedno imel odprto srce in radodarne roke, odkar so se ustanovile toli potrebne dijaške kuhinje, slikali njegovo redko požrtvovalnost za narodna društva iu podjetja, njegovo neomejeno ljubezen in naklonjenost do vseh čitalničarjev brez razlike stanu. Gospod sodnik se je zahvalil vidno ganjen v navdušenih besedah vsem udeležencem odbodnice za častni in mnogobrojni poset, izrazil svoje srčno veselje nad tem, da so se segli njemu na čast in v slovo zastopniki vseh stanov, duhovniki iu posvet njaki, kazal na preteklost, da je solidarnost in jedinost mej Ptujskimi Slovenci ustanovila „Narodni dom", poudarjal, da bode istotako le sloga in bratska ljubezen mej slovenskim duhovništvom in slovensko inteligencijo Slovence dovela do blaginje, narodne zavesti in samostalnosti. Dvignivši kupo napil je solidarnim Ptujskim Slovencem, „Narodnomu domu" in bratski slogi vseh Slovencev, on pa, da se bo ravnal kakor doslej po zlatem geslu Gregorčičevem: »Ne samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan 1" Po oficijelnem delu pričela Be je živahna prosta zabava, kateri je bil stoloravnateljem izbran znani za takšen posel s potrebnim neizčrpnim humorjem obdarovani Humski Slavec Da se pa s prijetnim tudi koristno združi, predlagal je č. g. bogo-sloveč Fran Gomilšak, naj se v tem veselem trenutku nabirajo prostovoljni darovi za našo dično družbo sv. Cirila in Metoda in glej, hkratu je bila nabrana svota 26 kron. Občno navdušenost tega večera je poveličal z ubranim petjem kvartet Ptujskih pevcev pod vodstvom g. Zupančiča, zlasti je presenetil udeležence s krasnim baritonom g. učitelj Šabec, spretno izvež-bana godba „ Boj nega društva v Ptuji" pa osa je kratkočasila v pozno noč. H S. Delovanje „Dramatičnoga društva". Kakor se nam poroča, trudilo se je dramatično društvo mej počitnicami izdatno tako za napredek dramatičnega kakor opernega oddelka našega gledališča. Režiser g. Bo r š t a i k podal se je takoj po končani sezoni na Dunaj ter je s znano svojo spretnostjo pridobil najboljše novitete iz repertoirja Dunajskih gledišč ter ai ogledal njib izvirno uprizoritev. Nova sezona prinesla bode torej celo vrsto skrbno izbranih premijer. Razun tega nakupile so se najboljše igre slovanske, katere so dosegle v Pragi velik VBpeh Glede repertoira se sme torej občinstvo nadejati izrednih užitkov. Ker dramatičnemu društvu pri sedanjih razmerah ni bilo mogoče, pogrešati mej sezono igralce in jih pošiljati na gledališke šole, je skušalo popraviti ta nedostatek s tem, da je ustanovilo potovalne stipendije, katere imajo namen omogočiti igralcem , da si na velikomestnih glediščih ogledajo uzorne predstave in a tem razširijo razum za dobro igro. Letoa dobili so take stipendije gg. Verovšek, Lovšin in Urban-čič, kateri so se podali na Dunaj ter ondu obiskovali razna gledišča. — Nadejati se je od te vrate dramatične vzgoje precejšnjega uspeha. Naša prva igralka gospa Borštnik-Zvo-narjeva mudila se je nekaj časa v Zagrebu ter se zanimala za ondotno dramo, katera je, kakor znano, uzorna. Dramatična šola bila je letos izročena zanesljivim rokam g. Nollija, ker režiserju g. Borštniku zbog mnogih priprav za sezono ne ostaja več zadostnega časa. Šola je bila obiskovana prav dobro in pripravila je nekaj nadarjenih močij že za nastop v tej sezoni. Glede* drame storilo se je torej vse, kar je bilo pri naših razmerah mogoče. Mnogo truda prizadela je društvu sestava opere, katera se je izkazala kot živa potreba prihoduje sezone tembolj, ker se je sklenilo dati slovo lahkoživim operetam. Opera ne bode le povzdignila narodno naše gledališče na nepričakovano stopinjo, ona bode v prvi vrsti tudi dala drami čaaa za vestno in dobro studiranje iger. V tem oziru stekel si je pevovodja .Glasbene Matice" g. Hubad velike zasluge. Potoval je po naroČilu dramatičnega društva na Dunaj in dvakrat v Prago. Vsled prijaznosti ravnatelja .Narodnega divadla" g. Šuberta in slavnega kapelnika g. Angerja, katera se zelo zanimata za naše gledišče, posrečilo bb je pridobiti za našo opero zanesljive aoI iste, kateri bodo brez dvoma ugajali občinstvu ter omogočili opero, kakor je po naših mialih v Ljubljani še ni bilo. Omeniti nam je v prvi vrsti p ri m a d on o gdč. Berto Leščinsko. Pevka je bila angažirana na glediščih v Plznu in v Brnu in. je povsod očarala občinstvo. Omeniti hočemo le kritiko .Plzenake Reforme" katera govori o „£lzi" gospice Leščinske v Waguer-jevera „LoheugrinuM sledeče: „v prvi vrsti nam je omeniti „Euo" gospice Leščinske. 2e prikazen ugajala je podobam, ki jih sanjamo pri Waguer-jevih umotvorih. Gospića razumela je svoje prednosti porabiti z duhovito predstavo dramatičnega dela. Njeno petje bilo je izborno in pevska nadarjenost gospice prišla je v polno veljavo". Za kolorat.urno pevko pridobila ss je gospica Eleonora iti ha, gojenka najboljšega pevskega zavoda v Pragi, šole gospe Pstros-Kupka, in učenka prve igralke „ narodnega divadla" gospe Sklenar-Male. Gospica nastopila je letoa pri velikih koncertih Praških v opernih partijah ter bila v kritikah „lHasa Naroda" in „Politike" zelo laskavo pohvaljena. Tudi gospa Gerbičeva obljubila je svoje sodelovanje in je Ž njo društvu ohranjena izkušena in zanesljiva pevka. Kot prvi tenorist angažiran je g. Vaclav Beneš, bivši učenec profesorja Peha v Pragi. Nastopil je na raznih čeških gledališčih, posebno pohvalno na narodnem gledališču v Brnu. G. Beneš ima na repertoiru vse večje češke opere in je tudi že pel „Turiduja" v „Cavalleria ruBticana". Ker naše gledišče do sedaj ni imelo pravega basista, angažiral se je g. Cecil Marija VašiČek, vzgojen v operni šoli mojstra Pivode v Pragi; bil je č'an .Narodnega divadla v Pragi", in pozneje pel prve partije na narodnem gledališču v Plznu pod znanim ravnateljem Pištekom. Dosegel je pohvaljen uapeh in ima v repertoiru tudi vse slovanske opere, ki jih bode prinesla letošoja sezona. Režijo opere prevzame g. J. N o 11 i, kateri bode pel tudi partije baritona in zaradi njega izbrala seje opera .Marija Roban s k a", v kateri pripada njemu prva vloga, kar bode našemu občinstvu, ki ve čislati divni glas slavnega pevca, posebno ugajalo. Pristavimo, da se bode operi obranil tudi g. Pa v še k, ki ga imamo ol lanske sezone še v hvaležnem spominu. V drugih partijah nastopijo gospici Nigri-nova in Po I ako v a, kateri je poučeval mej počitnicami g. prof. Hubad. Pevski zbor, kateri se v taki izbornosti pač težko nahaja na kakem drugem provincijalnom gledališču, vadil t*e je nove opere že mej počitnicami. Kapelništvo obdrži g. prof. Gerbii in obljubil je svojo pomoč tudi g. prof Hubad. S takim osobjem je osiguran uspeh naše opere, katera bode prekosila vsako konkurenco. Operni repertoir je skrbno izbran. Smetanova opera .Prodana n e v e b t a" pride na vrsto že meseca novembra in bode brezdvomno zvezda vsega repertoira. DjBogla je lansko letu na Dunaju tako slavo, da ji ni treba priporočila več. Poljska opera „11 hI k a" mojstra Moniuszka slovi Kot prva skladba poljska in je v Poljakih to kar je Čehom .Prodana nevesta". Njena godba Be naslanja na poljske narodne elemente in bode torej za naše občinstvo nekaj popolnoma novega. O operah „Poljub" (Hubička), .Stari ženin0, .Marija Rohanska" itd. pridržujemo si besedo za pozneje. Podali smo torej slavnemu občinstvu zagotovilu, da bode letošnja slovenska sezona izborna in vredna občnega zanimanja. Domače stvari. — (Dnevni red seji občinskega svota Ljubljanskega) v torek dne 26. t. m. ob 6. uri zvečer v mestni dvorani: I. Oznanila predsedstva. II. Finančnega odseka poročilo a) o gradnji vojaškega avgmentacijskega skladišča; b) o nakupu prizidka ob hiši štev. 36 na sv. Petra nasipu v svrho razširjenja ceste; c) o nakupu senožeti pare štev. 920 kat. obč. Trnovsko predmestje za odkladauje fekalij; č) o prodaji pare. štev. 99/1 kat. obč. Gradišče kranjski stavbinski družbi; d) o »Glasbene Matice" prošnji glade odstopa jednega dela pare. štev. 178 kat. obč. Gradišče zaradi naprave vboda iz Vegovih ulic v hišo štev. 8 v Gospodskih ulicah; e) o povrnitvi službinBke kavcije rajnega mestnega blagajnika Vojteha Valente; Q o mestne blagajuice in ž njo združenih fondov škontrovauji z dne 14. julija letos. III. Policijskega odseka poročilo o tanfu novo ustanovljenega društva komisijonarjev. Potem tajna seja. — (Slovensko gledališče.) Opozarjamo vnovič na gledališki shod, ki se vrši danes zvečer ob x/a8. uri v čitalnici. Poročalo se bode o položaju slovenskega gledališča in o namenih odbora za to sezono ter vzprejemnli nasveti in želje prijateljev slovenskega gledališča. — (Licitacija lož.) Opozarjamo vse prijatelje slovenskega gledališča, da bode licitacija lož za slovenske predstave jutri popoludne ob ] t3. uri v gledališki. — (.Rado go j n") pristopili so povodom veselice, katero bo priredili Novomeški visokošolci dno 22. t. m. za ustauovnike z doneski po 100 kron: dr. Kari Gestrin, c. kr. okrožnega sodišča svetnik, dr. Fran Podobnik, odvetniški kandidat, Ivan Krajec, posestnik in tiskar, vsi trije v Novem Mestu; Viktor Rozina, c. kr. notar v Mokronogu in Janko R u prek t, lekar-nik v Trebnjem. — Ob jednem u plača I jo donesek 100 kron g. dr. Kari Slanec, odvetnik v Novem Mestu, ki je svoj pristop naznanil že prej. — Slava vrlim rodoljubom I — (Prvo krono družbi sv. Cirila iu Metoda!) Iz Ptuja poslal je 2 6 kron uredništvu našega lista g. Ivan Kaukler, nad učitelj v Ptujski okolici kot kron in dar, ki so ga zložili na predlog č. g. bogoslovca Frana Gomilšaka prilikom od-hodnice g. okr. sodnika Antona Klobučarja v „Narodnom domu" zbrani rodoljubi! Živili vrli darovalci in njih nasledniki! — (Corrigendum.) V izkazu kroninih darov iz Opatije v št. 117. naj se pravilno čita: g. Kristina M a I g a j (mestu Molgoj) in g. Makso S t r a p n i k (mestu Skapnik). — (Za .Narodni dom") v Ljubljani poslal je uredništvu našega lista g J. Bahovecv Ljubljani 4 krone 60 vin., nabrane v gostilni g. Frana Rozmana na Sv Jakoba trgu. Živili rodoljubni da .o vale i! — (Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani) ie imelo 30. avgusta svojo LXX oziroma I. sejo po letošnji skupščini. Navzočni: Tomo Zupan (prvomestnih), dr. vitez Bleivreis, Ivan Hribar, Anton Koblar, Matej Močnik, Luka Svetec (podpredsednik), dr. J. Vošnjak (blagajnik), Andrej Zamejec, Antou Žlogar (zapisnikar). Od nadzorstva : Ivan Vrhovnik. — V zmislu § 18. se vodstvo konstituira, kakor je zgoraj naznačeno; v ožji odbor za tekoča opravila se poleg teh privzameta še: dr. vitez Bleiweis in Ivan Murnik. Vsi opravitelji prevzamejo drage volje izročeni jim posel. — Blagajnik omenja denarnega stanja, ki je vkljub večjim izdatkom dokaj povoljno. Poleg lepih kroninih darov nadejati bo je še izdatnega prispevka iz dr. Čučkove zapuščine. Naznanja posojilnice, pri katerih se je naložilo družbinega denarja. — Tajnik obvešča o prispelih ulogah, katere- bo se upravnim potom rešile; kar se odobrovaluo vzame na znanje. — Rešijo se šolske zadeve radi Trsta, Velikovca, Maribora in Gorice Dovoli se nekaj podpor za šolske knjige in knjižnice. — Ker bo družbini „Vestnik" izšel v 10.000 izvodih in bo razposlau na vse slovenske kraje, je posebno pripraven za .oznanila ali inse-rate"; vsem domačim trgovcem in obrtnikom priporočamo „Vestnikov oznanilnik". V ta namen nuj blagovoli do konca tega meseca doposlati svoja priporočila.— Da se v .Vestniku" izkaže število začetkom tega leta upisanih šolskih otrok v družbinib zavodih, blagovole" naj ona slavna podružnična na-čelništva, v katerih področju so naši zavodi, omenjeno število naznaniti družbinemu vodstvu. — (Vojaške vesti.) V soboto zjutraj in popoludne odšli so rezervisti in dopustniki domačega pešpolka, ki so se v petek večer vrnili od manevrov. Popoludne proti 5. uri prišel je drugi batalijon 27. pešpolka s štabom io godbo, ker se je v zadnjem trenotku določilo, da ne gre ves polk skupaj. Na kolodvoru je le malo občinstva pričakovalo došle vojake, ki so z godbo na Čelu odkorakali v novo vojašnico. Zvečer ob polu 11. uri pa je prišel 2. batalijon domačega pešpolku, ki je odšel v Št. Petersko vojašnico, in pa ostala dva batalijona 27 pešpolka, ki sta odkorakala v novo vojašiico. Občinstvo je z živimi Živio-klici pozdravljalo vračajoči se domači batalijon in tudi novo došle vojake 27. pešpolka. — (Rop.) Piše se nam iz Ljubljane: V bo boto, dne 23. t. m. mej 9 in 10. uro dopoludne" je bil na c-sti proti Rožniku (blizu že'ezoičoega prehoda) oropan mladi delavec Franc Št raj nar. Neznan lopov napal ga je na imenovani cesti io mu vzel srebrno remontoir-uro v vrednosti okolu 8 gld., 2 gld. v gotovini, ter notni list, zatem pa je zbežal proti Viču. Po opisu oropauega bil je na-padovalec kacih 30 ali več let star moški, rujavih las, z rujavkastimi brkami pod nosom, in z znakom da mu je leva rama višja od desne. Fante se je napadovalca tolikanj prestrašil, da si niti s klicem na pomaganje ni vedel pomoči, uego je jel jokati in teči v mesto stvar ovadit. Roparja se zasleduje. — (Cvetoča češplja.) V Rožnih ulicah imajo češpljo, ki stoji zdaj v najlepšem cvetji. Ju-lija meseca bila je izgubila vse listje in odpadel jej je bil tudi sad. — (Vreme) imamo zadnji čas skrajno neugodno, vsled česar zastajajo zapričeta dela pri novih stavbah, novim, ki bi se stoprav pričeti imelo graditi, pa se zbog neugodnega vremena niti temelj postaviti no bo mogel, če deževje ne poneha. — Tudi z Notranjskega dohajajo vesti o tom stalnem deževnem vremenu. Zdaj bi zlasti vinorodni kraji po Vipavskem, na Krasu iu po Dolenjskem potrebovali lej)ih — solnčnih dnij. — Danes proti jutru smo imeli hud naliv tudi v mestu in je Ljubljanica izdatno narasla. Bati se je, da je naredil škodo po polji in vrtovih. — (Iz logaškega okraja) se nnm poroča 24. t. m.: Deželni odbor kranjski podaril je kmetijski podružnici v Rovtah 80 gld. podpore za napravo čistilnega stroja za žito. — Ondotni novi poštni urad se ne otvori dne" 1 oktobra — kakor je bilo oni dan tudi v vašem listu omenjeno, nego kasneje. Ker je občina obrnila se s posebno vlogo do Tržaške direkcije za poštni pečat tudi s slovenskim krajevnim imenom, smo radovedni, se ji li bode ustreglo ali ne. — (Osobne vesti.) Profesor na Celjski gimnaziji g. Ivan Krušič je umirovljen. V priznanje njegovih zaslug podelil mu je cesar naslov šolskega svetnika. Iskreno čestitamo zaslužnemu gospodu na tem odlikovanji! — (Odhodnica.) VelezaBluŽnemu svojemu članu bratu dru. Treotu priredi danes zvečer .Celjski Sokol" sijajno odhodnico. Sodelovali bodo gg. pevci Čitalnice Cel jske, operni pevec g. Pa v še k iz Ljubljane in društveni tamburaški zbor. — (Razmere na Celjski gimnaziji) so res čudne. Letos se je vpisalo 379 dijakov, v pripravni tečaj pa 62, mej katenmi je gotovo 80% Slovencev. In vender od 7 na novo nastavljenih profesorjev ne zna nobeden slovenski! Kako težavno stališče imajo torej slovenski dijaki, pač ni treba poudarjati. Ker se v pripravnem tečaji učenci morajo še le dresirati v numščini, mora Slovenec mestu 8 let pohajati 9 let v Brednje šole, kar je upravo nezaslišano. — (Cvetoča aloe) videti je v najlepšem cvetu na vrtu graščine Novo CJlje pri Žalcu. Kakor znano, cvete aloe le vsakih 100 let. Kdor torej hoče videti to redko znamenitost, naj se podviza, kajti aloe cvetela bode le še kakih 10 do 14 dni. — (Tržaški mestni svet) potrdil je — kakor Brno že na kratko poročali — v seji dne 21. t. m. volitvi svetovalcev Nabergoja in Dolenca, proti katerima so bili vloženi protesti. Ker dotična poizvedovanja niso dognala mkakoršne zakonitosti, odsek ni mogel drugače, nego predlagati, da se potrdita obe volitvi, kar 8e je zgodilo jednoglasno brez ugovora. Koliko hrupa |e bilo ob svojem času zaradi volitve v V. okraju! Vsa komedija, ki se je tam uprizorila, končala je torej z blamažo. Vršili se bodeta dve dopolnilni volitvi, jedna v okolici (ker je g. Nabergoj bil voljen v dveh okrajih) jedna pa v mestu (ker je g. Mauroner voljen bil v mostu in v okolici, a optiral za poslednjo.) — (A d m i n i s t r a t i v n n 8 a m o u p r a v a Tržaške okolice.) Zadnja .Edinost" prinaša uvodni c'lanek: .Kaj nam je početi", v katerem dokazuje, da 40.000 Tržaških in ok- ličanskih Slovencev, torej skoro tretjina prebivalstva Tržaške občine nima nikakoršnih narodnih pravic, akopram nosijo z Lahi in Nemci iste doklade in pristojbine, ter plačujejo iste davke. Da, okoličani so še bolj obloženi s pristojbinami. Pisatelj članka pride do zaključka: TI rja j m O torej administrativno samoupravo okolice! r Prvo krono S družbi sv. Cirila in Metoda! I I Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kamnik 25. septembra. Danes zjutraj se je v Tuhinjski dolini oblak utrgal. Voda vzela Kamniški most in brv v Novem trgu. Toplice uničene Daljne nesreče skoraj neizogibne. Bati se je še najhujšega. Dunaj 25. septembra. Vojaški uradni list razglaša cesarjevo lastnoročno pismo, s katerim se imenuje konjeniški general Krieg-h a m mer vojnim ministrom, začasnemu vodji vojnega ministerstva fml. Merklu pa se izreka zahvala iu Najvišje priznanje na dosedanjem delovanji. Dunaj 25. septembra. Taafie se je vrnil iz Nalžova. Dunaj ^5. septembra. I/moj štirinajst zaprtih anarhistov izpustila je policija dva, ker sta povsem nedolžna, druge pa izročila deželnemu sodišču. Budimpešta 25. septembra. V današnji prvi seji drž. zbora interpeliral je član neodvisne stranke, Szalav, zaradi znanega odgovora cesarjevega o priliki, ko se mu je v Kiseku poklonila deputacija županstev. Inter-pelant vprašai ministerskega predsednika, jeli bil govor naperjen zoper neodvisno ali zoper Appo-nvijevo stranko, Če je vedel ministerski predsednik za vsebino kakor tudi če pozna uzroke tej rezki izjavi cesarjevi. Ministerski predsednik izjavil, đa bode na to in na neke druge interpelacije, katere pričakuje, odgovoril v kratkem. V prihodnji seji, v sredo, predloži Wekerle kot lina u rn i minister drž. proračun za 1. 1894. Budimpešta 25. septembra. Na prošnjo Dunajske policije zaprla je tukajšnja policija več znanih anarhistov, pri katerih je našla celo zalogo veleizdajskih in revolucionarnih tiskovin ter tudi nekaj razstreliva. Barcelona 25. septembra. Pri včerajšnji vojaški paradi vrgel neki delavec na maršala Martinez-Oamposa bombo, ki je eksplodirala, ubila dve osebi in razen maršala ranila več drugih oseb. Zločinec pride pred vojaško sod šče. Campos je lahko ranjen in je, ko so mu rano obvezali, prisostvoval otvoritvi umetniško-literarnega shoda. Narodno-gospodarske stvari. — Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je v seji od zadajt-ga petka Hklenila poručati dež. vladi, da smejo kleparji le izdelke svoje stroke prodajati in da jim je tteba prodajo železnih ponev, bakrenih korcev in kulnn ske posode iz porcelana posebej oglasiti pri obrtnem oblast^u. O načrtu naredbe, ki zadeva izpite in spričevala za one, ki žele dobiti koncesijo za Btavbene obrte, zaslišali so se mojstri stavitelji, zidarji, kamcuarji, tesarji in kla dezarji iu na podlagi teh iziav se je izrekla zbornica, da je nameravana ministarska naredba primerna. Via. c. kr. naučuo unnisterstvo je nazuauilo dež vladi, da se bode I. 1894 na državni obitni šoli v Gradci vršil petmesečni tečaj, v katerem bi se učili učitelji risanje za obrtne nadalievalne šole. V ta tečaj namerava Be poBlati 7-15 učiteljev iz Kranjskega. Zbornica Be je izrekla, da bo ti tečap zelo potrebni in da bode dovolila kakor 1 1890. nekoliko podpore naučni upravi v ta namen. Zbornica se je izrekla, da se premeni § 4 pravil zadruge čevljarjev v Ljubljani tako, da bo vzprejemnina m« povišala od 1 na 3 gld. in §. 14, da ju zadružni zbor sklepčen, ako je navzoča tretjina članov. V volilno komisijo je nasvetovala gg.: Baumgartner, Klein, Krenner, Perdan, Skaberne in SupanČič in se izrekla, da z oznom na še zdaj obstoječe gu-bernijalne iu dvorne pisarna naredbe branjevci niso upravičeni, prodajati pivo v zaprtih steklenicah. Na prošnjo nekatenb prebivalcev iz Gor. Straže za dovolitev peterih semnjev in občinskega zastopa na Muljavi za dovolitev treh semnjev se zbornica z ozirom na druge v bližini obstoieče k. nui,o ni mogla ozirati in je sklenila priporočati, da bi Be semnji ne dovolili Za znižanje največiuske (makso katerem bi bil trgovinski nnuister pooblaščen za nekatere vrste domačega in tujega, za domači promet odmenjenega blaga, ki se ali v zavojčkih ali sicer zavito na drobuo prodaja in glede katerega bi taka odredba v varstvo proti prikrajšanju množine potrebna bila, zasliSavši trgovske in obrtniške zbornice naredbenim potom propisati, da se to blago, če bo kupcu ne na vaga, nameri ali na-Šteje, le pod izrecnim zaznamovan eni množino — teža, mera, število — sme predajati ali sicer Ž njim tržiti — je zbornica zaslišala iuteresovane kroge iu na podlagi njih izjav Be izrekla za splošno vpeljavo zaznamovanja množine na blagu, katero ho kupcu ne navaga, nameri ali našte|e. To poročilo predlo žiti je z došlimi iziavami viHokemu trgovinskemu ministeratvu. G. kr. deželni vladi se bode naznanilo, da bode zbornica kakor za druge obrtne nadaljevalne šole, tudi za to v Št. Vidu nad Ljubljano dovolila podporo 50 gld. Kontčno se je sklenilo prošnjo Goriške zbornice pri vis. c kr. trg. miniaterstvu priporočati, da bi to pri vis. c. kr. ti i ministerstvu na to delalo, da bi se nnjjirej državui baukovci po 50 gld. iz prometa vzeli in to z ozirom na to, ker je mnogo pouareienih pettleaetakov v prometu. rinili so v LJubljani: 32. septembra: Alojzija Ganoni, sodarjeva hči, 2 leti, Opekarbka cesta fit. 54. V deželni botuiei: 20. septembru: Marija Starina, delavka, 41 let. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. T—> 5 mr Licitacija lož. V avrbo »»kupne oddaje lož v deželnem gledulifteT za. Kezoiio IS!)tt/1M vrftila ue ho lioitaClJH v torek dne 26. septembra 1893. 1. v gledališči in sicer dopoliidiie oli IO. uri #,« nemAlce, popoludiie ol» 1 /a8. url pit t.it NloveiiNlie predstave. DrutOtini pogoji »o razgrnjeni na vpogled v deželni pomoCui pisarni mej 11. m 12. uru do[>oluilne. Oeželni odloor ferstnostel V Ljubljani, dne 1*J. septembra 1893. (9B3—3) Inomostske srečke a kr. mesec Glavni dobitek 50.000 floldinarjev SaredlRe a 5 O kr. priporoča JT, ©. (931—6) Izthtjatulj in odgovorni urednik: Josip NuNi. Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne".